Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2965(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0230/2019

Predložena besedila :

B8-0230/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 28/03/2019 - 8.10

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0328

Sprejeta besedila
PDF 191kWORD 63k
Četrtek, 28. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Stanje na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem
P8_TA-PROV(2019)0328B8-0230/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem (2018/2965(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 4, 5, 6, 9 in 10 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 6, 7, 8, 10, 11, 12 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju mnenja o vprašanjih, povezanih z imenovanjem sodnikov slovaškega ustavnega sodišča, ki ga je sprejela Beneška komisija na svojem 110. plenarnem zasedanju (Benetke, 10. in 11. marec 2017),

–  ob upoštevanju mnenja o ustavnih ureditvah in delitvi oblasti ter neodvisnosti sodstva in organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj na Malti, ki ga je sprejela Beneška komisija na svojem 117. plenarnem zasedanju (Benetke, 14. in 15. december 2018),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje v Evropski uniji (COM(2019)0012) z dne 23. januarja 2019,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o državljanstvu EU naprodaj(1) in skupne izjave Komisije in malteških organov z dne 29. januarja 2014 o malteškem programu za posamezne vlagatelje,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(2) ter resolucije z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o pravni državi na Malti(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2018 o sklepu Komisije o uporabi člena 7(1) PEU glede razmer na Poljskem(5) ter svojih prejšnjih resolucij z dne 13. aprila 2016 o razmerah na Poljskem(6), z dne 14. septembra 2016 o nedavnih razvoju dogodkov na Poljskem in njihovem vplivu na temeljne pravice, kot so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah(7), in z dne 15. novembra 2017 o stanju pravne države in demokracije na Poljskem(8).

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2018 o zaščiti preiskovalnih novinarjev v Evropi: primer slovaškega novinarja Jána Kuciaka in Martine Kušnírove(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2018 o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi Madžarska lahko huje kršila temeljne vrednote Unije(11), ter svojih prejšnjih resolucij z dne 10. maja 2015(12), 16. decembra 2015(13) in 17. maja 2017(14) o razmerah na Madžarskem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2018 o pravni državi v Romuniji(15),

–  ob upoštevanju poročila z dne 22. marca 2018 o obisku ad hoc delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za proračunski nadzor na Slovaškem od 7. do 9. marca 2018,

–  ob upoštevanju poročila z dne 30. januarja 2019 o misiji za ugotavljanje dejstev Odbora za proračunski nadzor na Slovaškem od 17. do 19. decembra 2018,

–  ob upoštevanju poročila z dne 11. januarja 2018 o obisku ad hoc delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo (PANA) na Malti od 30. novembra do 1. decembra 2017,

–  ob upoštevanju poročila z dne 16. novembra 2018 o obisku ad hoc delegacije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za proračunski nadzor na Malti in Slovaškem od 17. do 20. septembra 2018,

–  ob upoštevanju predstavitev in izmenjav mnenj, ki jih je organizirala delovna skupina s splošnim mandatom za spremljanje stanja na področju pravne države in boja proti korupciji v EU in obravnavanje konkretnih primerov, zlasti na Malti in Slovaškem (skupina za spremljanje pravne države), ki jo je 4. junija 2018 ustanovil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, zlasti z Odborom strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma pri Svetu Evrope (MONEYVAL), Skupino držav proti korupciji (GRECO), nacionalnimi ustanovami in organi, predstavniki Evropske komisije, agencijami EU, kot je EUROPOL, in različnimi deležniki, tudi predstavniki civilne družbe in žvižgači na Malti in na Slovaškem,

–  ob upoštevanju pisma predsednika vlade Malte z dne 13. marca 2019,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o stanju na področju spoštovanja načela pravne države in boja proti korupciji v EU, zlasti na Malti in Slovaškem (O-000015/2019 – B8-0017/2019),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je bila 4. junija 2018 ustanovljena skupina za spremljanje pravne države (ROLMG) s splošnim mandatom za spremljanje stanja na področju pravne države in boja proti korupciji v EU in obravnavanje konkretnih primerov, zlasti na Malti in Slovaškem;

B.  ker morajo biti za Unijo in njene države članice pravna država, spoštovanje demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter vrednot in načel, določenih v pogodbah EU in mednarodnih instrumentih s področja človekovih pravic, obveze, ki jih je treba upoštevati;

C.  ker člen 6(3) PEU potrjuje, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah ter kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, splošna načela prava Unije;

D.  ker EU deluje na podlagi domneve medsebojnega zaupanja, da države članice spoštujejo demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je zapisano v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah;

E.  ker tega, da država članica sistematično zavrača spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije in Pogodb, h katerim se je sicer prostovoljno zavezala, ni mogoče upravičiti ne z nacionalno suverenostjo ne subsidiarnostjo;

F.  ker se je skupina ROLMG večkrat sestala z različnimi deležniki, pri čemer se je osredotočila zlasti na razmere na Malti in na Slovaškem; ker je ta skupina po umoru novinarke Viktorie Marinove organizirala izmenjavo mnenj o varnosti novinarjev v Bolgariji; ker so na tem srečanju razpravljali tudi o začasnem pridržanju novinarjev Attile Bira in Dimitra Stojanova, ki sta raziskovala domnevno goljufijo z evropskimi sredstvi v Romuniji in Bolgariji;

G.  ker so umori Daphne Caruana Galizia na Malti, Jána Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnírove na Slovaškem ter Viktorie Marinove v Bolgariji pretresli evropsko javnost in vznemirili novinarje v EU;

H.  ker so bili v preiskavah teh umorov identificirani številni osumljenci, niso pa osvetlile najpomembnejšega vidika, in sicer kdo bi lahko bili naročniki teh umorov; ker so bile na Malti obtožene tri osebe, policijske in sodne preiskave umora pa še potekajo;

I.  ker skupina ROLMG ni mogla preveriti, kakšno je dejansko stanje teh preiskav, saj se organi upravičeno sklicujejo na to, da je treba pri primerih umora zagotoviti zaupnost in s tem napredek pri preiskavah;

J.  ker je skupina ROLMG preučila številna problematična področja v zvezi s pravno državo na Malti in na Slovaškem, zlasti področja, ki sta jih raziskovala Daphne Caruana Galizia in Ján Kuciak;

K.  ker je skupina ROLMG sproti prejemala informacije, tudi od sorodnikov Daphne Caruana Galizia, o zahtevi po celoviti in neodvisni javni preiskavi umora te novinarke, zlasti okoliščin, v katerih se je zgodil, odziva javnih organov nanj in ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da do podobnega umora ne bi več prišlo;

L.  ker se raven sodelovanja z Europolom razlikuje glede na preiskavo;

M.  ker je zlasti v zvezi z Malto prejšnji direktor Europola izpostavil nezadostno sodelovanje med malteškimi organi in Europolom, ki pa se je po kasnejši oceni njegovega naslednika izboljšalo in je zadovoljivo; ker so predstavniki skupine ROLMG poslancem Evropskega parlamenta povedali, da preiskava kljub aretaciji treh osumljencev ni zaključena; ker so bili strokovnjaki Europola imenovani za izvajanje specifičnih nalog v okviru sodne preiskave;

N.  ker v zvezi z zasegom telefona novinarke Pavle Holcove na Slovaškem še kar ni jasno, kako je bil zasežen in kako je Europol prišel do podatkov z njega, čeprav je nakazal, da bo podprl analizo telefona;

O.  ker obstajajo resni pomisleki glede boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu v EU, tudi na Malti in na Slovaškem, in ker bi to utegnilo omajati zaupanje državljanov v javne institucije, kar bi lahko privedlo do nevarnih povezav med kriminalnimi združbami in javnimi organi;

P.  ker je obsežni evropski konzorcij raziskovalnih novinarjev raziskoval in obširno objavljal o raziskavah, ki jih je objavila Daphne Caruana Galizia;

Q.  ker je zlasti boj proti pranju denarja v EU neustrezen, tudi zaradi vrzeli pri izvajanju zakonodaje EU na tem področju, kar dokazujejo nedavni primeri pomanjkljivega izvrševanja predpisov glede preprečevanja pranja denarja v zvezi z velikimi bančnimi ustanovami v različnih državah članicah;

R.  ker je Evropski bančni organ (EBA) v svojem priporočilu iz julija 2018, naslovljenem na malteško finančno obveščevalno enoto, ugotovil, da je boj proti pranju denarja na Malti splošno in sistematično pomanjkljiv, zlasti v primeru banke Pilatus, a je tudi priznal, da je akcijski načrt malteške finančne obveščevalne enote korak v pravo smer; ker je Komisija naknadno ugotovila, da je malteška finančna obveščevalna enota kršila svoje obveznosti iz zakonodaje EU na področju preprečevanja pranja denarja in ni v celoti izvedla priporočila Evropskega bančnega organa; ker je zato Komisija novembra 2018 sprejela mnenje o tej zadevi;

S.  ker je malteški bančni sektor velik, v njem pa delujejo tudi nekatere posebne bančne institucije, ki niso skladne z vsemi regulativnimi standardi in zahtevami, kot je razvidno iz primera banke Pilatus, ki ji je Evropska centralna banka odvzela dovoljenje;

T.  ker poročilo o preiskavi v primeru Egrant ni javno dostopno; ker razpoložljive ugotovitve ne potrjujejo domnev o lastniških povezavah podjetja Egrant Inc. in malteškega predsednika vlade in njegove žene; ker imajo dostop do popolnega necenzuriranega poročila o preiskavi samo predsednik vlade, minister za pravosodje, vodja kabineta predsednika vlade in tiskovni predstavnik predsednika vlade;

U.  ker zatem ni bila sprožena preiskava za ugotovitev dejanskega lastništva podjetja Egrant, torej še vedno ni znano;

V.  ker je po razkritjih, da naj bi bil dejanski lastnik podjetja 17 Black glavni izvršni direktor skupine Tumas Group, ki ji je malteška vlada oddala javno naročilo za gradnjo elektrarne Electrogas na Malti, še toliko bolj očitno, da je potrebna večja preglednost glede finančnih interesov in povezav s člani vlade, kot so vodja kabineta predsednika vlade, sedanji minister za turizem in nekdanji minister za energetiko;

W.  ker so vodja kabineta predsednika vlade, sedanji minister za turizem in nekdanji minister za energetiko edini visoki državni uradniki katere koli države članice EU, za katere je bilo ugotovljeno, da so dejanski lastniki pravne osebe, izpostavljene v panamskih dokumentih; ker je nekdanji minister za energetiko pričal pred delegacijo Evropskega parlamenta o uporabi subjektov, ki jih ima v lasti, in je s svojimi izjavami izpodbijal dokumente, objavljene v teh razkritjih;

X.  ker to, da novinarji niso varni in da je civilna družba zaradi nadlegovanja in ustrahovanja vse bolj potisnjena v ozadje, ogroža nadzor nad izvršno oblastjo in spodkopava državljansko udeležbo državljanov;

Y.  ker se zoper novinarje, še zlasti raziskovalne novinarje, vse pogosteje uporabljajo tako imenovane strateške tožbe za preprečevanje udeležbe javnosti, ki so namenjene izključno oviranju njihovega dela;

Z.  ker se mora družina Daphne Caruana Galizia tudi po njeni smrti še vedno ukvarjati s sovražnimi kampanjami in tožbami zaradi obrekovanja, ki so jih vložili tudi člani malteške vlade, in ker je namestnik predsednika vlade izjavil, da se mu umik teh tožb ne zdi potreben;

AA.  ker morajo družina in prijatelji Daphne Caruana Galizia ter aktivisti civilne družbe prestajati tudi sedanje razmere na njej posvečenem začasnem spominskem obeležju, kjer se odstranjujejo in uničujejo spominski predmeti;

AB.  ker je Beneška komisija v svojem mnenju o Malti, sprejetem na 117. plenarni seji dne 14.–15. decembra 2018(16), poudarila pozitivno obveznost držav, da novinarje zaščitijo, kot neposredno povezano s pravno državo, in je vztrajala, da je mednarodna obveznost vlade Malte zagotoviti dejavno vlogo medijev in civilne družbe pri tem, da od organov oblasti zahtevajo prevzemanje odgovornosti(17);

AC.  ker je Beneška komisija poudarila, da je bila ustanovitev Odbora za imenovanje sodnikov leta 2016 pozitiven korak malteških oblasti, da pa ostaja kljub temu še vedno nekaj zaskrbljujočih točk, kar zadeva neodvisnost sodstva, zlasti glede organizacije pristojnosti pregona in sodnega sistema ter glede splošne delitve in ravnovesja oblasti v državi, ki se očitno preveša na stran izvršne, zlasti pa k ministrskemu predsedniku, ki uživa zelo obsežen sklop pooblastil, vključno z raznimi postopki imenovanja, na primer članov sodnih organov, kar pa ni uravnoteženo s solidnim sistemom nadzora in ravnotežja(18);

AD.  ker je Beneška komisija izjavila, da je sedanji sistem delitve pristojnosti pregona med policijo in generalnim državnim tožilcem na Malti zelo dvoumen in problematičen s stališča delitve oblasti; ker je ugotovila tudi, da je splošni javni tožilec, ki je pristojen za pregon, hkrati pa je tudi pravni svetovalec vlade in predseduje malteškemu finančnemu preiskovalnemu uradu (FIAU), na položaju z zelo veliko močjo, ki je problematičen s stališča načela demokratičnega nadzora in ravnotežja ter delitve oblasti(19);

AE.  ker je delegacija Beneške komisije ugotovila, da je po poročilu Komisije za celovito reformo sodnega sistema leta 2013 prihodnja ločitev vlog generalnega državnega tožilca zdaj na Malti splošno sprejeta(20); ker je malteška vlada napovedala, da bo začela zakonodajni postopek za to ločitev;

AF.  ker je Beneška komisija izjavila, da ima sodstvo poleg nalog pregona, ki jih imata generalni državni tožilec in policija, tudi možnost sprožanja preiskav in da se zdi, da med sodnimi in policijskimi preiskavami sploh ni nobenega usklajevanja(21);

AG.  ker je Beneška komisija poudarila tudi, da sta pomanjkljivosti stalne protikorupcijske komisije njena sestava, saj člane imenuje ministrski predsednik, čeprav se mora posvetovati z opozicijo, pa tudi naslovniki njenih poročil, in sicer minister za pravosodje, ki nima preiskovalnih pooblastil, zaradi česar imajo poročila zelo redko za posledico dejanske preiskave in pregon(22);

AH.  ker je Beneška komisija ugotovila, da bi moral biti policijski komisar imenovan po postopku javnega natečaja; splošna javnost bi morala dojemati policijskega komisarja kot politično nevtralno osebo(23);

AI.  ker je Malta začela postopek raziskave morebitnih ustavnih reform pod nadzorom predsednika Malte, pri katerem sodelujejo različne politične sile in civilna družba ter bo za večji del njegove izvedbe potrebna dvotretjinska večina v parlamentu;

AJ.  ker je to, da Parlament spremlja poslabševanje razmer na področju pravne države v državah članicah, bistveni del evropske demokracije, in ker mu oblika skupine za spremljanje pravne države omogoča, da razmere spremlja od blizu in se povezuje z organi oblasti in civilno družbo države članice;

AK.  ker Komisija kljub obširno podprtim resolucijam Evropskega parlamenta(24) še vedno ni predstavila predloga za celovit in neodvisen mehanizem za letno spremljanje razmer glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic v vseh državah članicah;

AL.  ker to, da države članice EU uporabljajo sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje, močno ogroža boj proti pranju denarja, spodkopava vzajemno zaupanje in celovitost schengenskega območja, omogoča pristop državljanov tretjih držav zgolj na podlagi nakopičenega bogastva namesto na podlagi koristnega znanja, spretnosti ali humanitarnih premislekov ter povzroča dejansko razprodajo državljanstva EU; ker je Komisija izrecno izjavila, da ne podpira več malteške sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje;

AM.  ker je Komisija objavila poročilo o shemah državljanstva in prebivanja za vlagatelje, v katerem je predstavila sedanjo prakse in opredelila nekatera tveganja, ki jih te sheme pomenijo za EU, zlasti v zvezi z varnostjo, pranjem denarja, utajo davkov in korupcijo;

AN.  ker je malteška vlada sklenila zaupni sporazum za izvajanje malteške sheme državljanstva in prebivanja za vlagatelje z zasebno družbo Henley & Partners in tako onemogočila preverjanje, ali so sporazumni postopki, obseg prodaje in drugi pogoji v skladu z malteškim pravom, pravom EU in mednarodnim pravom ter s pomisleki glede varnosti;

AO.  ker izvajanje zahteve glede prebivališča za prosilce v malteški shemi za državljanstvo in prebivanja za vlagatelje ni v skladu s pogoji takih shem, dogovorjenih s Komisijo leta 2014; ker Komisija ni sprejela učinkovitih ukrepov za obravnavo neupoštevanja te zahteve;

AP.  ker domneve o tem, da malteški uradniki prodajajo zdravstvene in schengenske vizume v Libiji in Alžiriji, niso bile v celoti preiskane(25);

AQ.  ker so novinarji ob obisku delegacije skupine ROLMG na Slovaškem navedli, da v okolju, v katerem delujejo, ni mogoče vedno zagotoviti popolne neodvisnosti in varnosti; ker je bilo v primeru RTVS (Radio in televizija Slovaške) zaznano politično vplivanje na delo novinarjev, na primer z objavo kratkih smernic za novice;

AR.  ker je zakon o državnem tisku na Slovaškem v reviziji, kar je priložnost za povečanje medijske svobode in varnosti novinarjev; ker bi sedanji zakonodajni predlog utegnil omejevati svobodo medijev;

AS.  ker se poroča o korupciji in goljufijah na Slovaškem, tudi s kmetijskimi skladi EU, v katero je vpletena Plačilna agencija za kmetijstvo, kar bi si zaslužilo poglobljene neodvisne preiskave; nekatere dejansko preiskuje OLAF in v zvezi z njimi je odbor Parlamenta za proračunski nadzor tudi izvedel misijo za ugotavljanje dejstev na Slovaškem decembra 2018; ker ima Slovaška med vsemi državami članicami EU največje stopnje razkritja nepravilnosti in goljufij(26);

AT.  ker so člani skupine ROLMG zaskrbljeni glede neodvisnosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter neodvisnosti sodstva na Slovaškem, zlasti zaradi politizacije in nepreglednosti pri postopkih izbire in imenovanja, na primer za mesto generalnega direktorja policije;

AU.  ker so po umoru Jána Kuciaka odstopili ministrski predsednik in drugi visoki člani vlade, namestnik vrhovnega državnega tožilca in načelnik policije;

AV.  ker zakonodajni postopek v zvezi z reformo postopka za izbiro sodnikov ustavnega sodišča na Slovaškem ni bil dokončan in bo prihodnji postopek izbire ustavnih sodnikov, ki bodo nadomestili devet tistih, ki se bodo upokojili, potekal po sedaj veljavnem postopku; ker je ta izbirni postopek trenutno zaustavljen v slovaškem parlamentu;

AW.  ker so člani delovne skupine ROLMG med svojo misijo opazili zavzetost za ohranjanje standardov pravne države, ki so jo pokazali različno osebje slovaških javnih organov in člani civilne družbe;

AX.  ker je Slovaška na svetovnem indeksu svobode tiska Novinarjev brez meja za leto 2018 uvrščena na 27. mesto (v primerjavi s 17. leta 2017), Malta pa se je s 47. spustila na 65. mesto, medtem ko je Bolgarija med vsemi državami članicami EU uvrščena na najnižje, to je 111. mesto, kar je nazadovanje v primerjavi s 109. mestom leta 2017;

AY.  ker je Malta na indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International uvrščena na 51. mesto (nazadovanje v primerjavi s 46. mestom leta 2017), Slovaška na 57. (nazadovanje v primerjavi s 54. leta 2017) in Bolgarija na 77. mesto (nazadovanje v primerjavi z 71. mestom leta 2017); ker je uvrstitev vseh treh držav znatno nižja od povprečja EU(27);

SPLOŠNE UGOTOVITVE

1.  ostro obsoja nenehna prizadevanja vedno več vlad držav članic, da bi omajala pravno državo, delitev oblasti in neodvisnost sodstva; je zaskrbljen, ker je kljub temu, da je večina držav članic sprejela zakonodajo za zagotovitev neodvisnosti in nepristranskosti sodstva v skladu s standardi Sveta Evrope, uveljavljanje teh standardov še vedno težavno;

2.  opozarja, da je pravna država del varstva vseh vrednot iz člena 2 PDEU in osnovni pogoj zanje; poziva vse zadevne akterje na ravni EU in na nacionalni ravni, vključno z vladami, parlamenti in sodstvom, naj si pospešeno prizadevajo za podporo in okrepitev pravne države;

3.  zelo zaskrbljeno gleda na naraščajoče grožnje, ki dušijo novinarje in medijsko svobodo, rastoče javno blatenje in splošno slabitev novinarskega poklica, vedno večjo ekonomsko koncentracijo v panogi ter širjenje dezinformacij; opozarja, da močna demokracija na podlagi pravne države ne more delovati brez močne in neodvisne četrte veje oblasti;

4.  poziva Svet, naj preuči in nadalje spremlja vse predloge Komisije in Parlamenta v zvezi s postopki kršitev in postopkom iz člena 7 PEU, zlasti s hitrimi ukrepi na podlagi obrazloženega predloga Komisije z dne 20. decembra 2017 o Poljski ter s prednostno uvrstitvijo razmer na Madžarskem na dnevni red Sveta, z nemudnim in popolnim obveščanjem Parlamenta v vseh fazah postopka ter s povabilom Parlamenta na predstavitev obrazloženega predloga o Madžarski v Svetu;

PREISKAVE IN ORGANI ZA PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KAZNIVIH DEJANJ

5.  poziva vlado Malte, naj nemudoma uvede polno in neodvisno javno preiskavo umora Daphne Caruana Galizia, ter naj posebno pozornost nameni okoliščinam, ki so omogočile, da se je umor zgodil, odzivu javnih organov in ukrepom, ki se lahko uvedejo za zagotovitev, da se tak umor ne bo več primeril;

6.  odločno poziva malteško vlado, naj javno in nedvoumno obsodi vsakršen sovražni govor zoper pokojno Daphne Caruana Galizia in nespoštovanje spomina nanjo; poziva k odločnemu ukrepanju proti vsem javnim uradnikom, ki netijo sovraštvo;

7.  meni, da je izredno pomembno poiskati rešitev za spominsko obeležje za Daphne Caruana Galizia v Valletti v sodelovanju z njeno družino in civilno družbo, da bo lahko neovirano ohranjan spomin nanjo;

8.  poziva zadevne malteške organe, naj objavijo celotno neredigirano poročilo o sodni preiskavi „Egrant“;

9.  poziva vladi Malte in Slovaške, naj zagotovita, da organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj hitro in v celoti preiščejo vse indice kaznivih dejanj, tudi kadar jih razkrijejo žvižgači in novinarji, zlasti na primer v domnevnih primerih korupcije, finančnih kaznivih dejanj, pranja denarja, goljufij in davčne utaje, o katerih sta poročala Daphne Caruana Galizia in Ján Kuciak;

10.  poziva institucije in države članice EU, naj sprožijo neodvisno mednarodno javno preiskavo umora Daphne Caruana Galizia in domnevnih primerov korupcije, finančnih kaznivih dejanj, pranja denarja, goljufij in davčne utaje, o katerih je umorjena poročala in v katere so vpleteni sedanji in nekdanji visoki javni uradniki na Malti;

11.  obžaluje, da se niso bili vsi člani malteške vlade, na primer minister za turizem in nekdanji minister za energetiko, pripravljeni sestati z delegacijo skupine ROLMG ter da se delegacija ni mogla sestati s predstavniki družbe Nexia BT, na primer z njenim upravnim partnerjem;

12.  zaskrbljeno ugotavlja, da malteške oblasti sploh niso izdale uradne zahteve za pravno pomoč nemški zvezni kriminalistični policiji („Bundeskriminalamt“), da bi dobile dostop do podatkov, shranjenih na prenosnih računalnikih in trdih diskih Daphne Caruana Galizia po tem, ko jih je njena družina predala nemškim oblastem;

13.  pozdravlja, da so slovaške oblasti že vložile obtožnico zoper domnevne naročnike in izvajalce umora Jána Kuciaka in Martine Kušnírove; poziva organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi nadaljujejo preiskave na nacionalni in mednarodni ravni, tudi tako, da podaljšajo sporazum o skupni preiskovalni skupini po aprilu 2019 in zagotovijo, da se vsi vidiki tega primera dodobra preiščejo, vključno z morebitnimi političnimi povezavami s temi kaznivimi dejanji;

14.  ugotavlja, da je preiskava umora Jána Kuciaka in Martine Kušnírove razkrila druge kriminalne dejavnosti, tudi domnevni načrt za umor tožilcev Petra Šufliarskega in Maroša Žilinke ter odvetnika Daniela Lipšica; ugotavlja, da naj bi zaradi možne vpletenosti policistov v preverjanje policijskih datotek ciljnih oseb nadaljnjo preiskavo po skupni odločitvi generalnega tožilca in posebnega tožilca izvedel policijski inšpektorat ministrstva za notranje zadeve; sklene, da bo še naprej spremljal dogajanje v zvezi s tem;

15.  pozdravlja ustanovitev Raziskovalnega centra Ján Kuciak, projekta Daphne, ki ga je konec leta 2018 ustvarilo več novinarjev, in projekta Daphne Forbidden Stories (Prepovedane zgodbe), ki ga je marca 2018 ustanovilo 18 konzorcijev raziskovalnih novinarjev, da bi nadaljevali delo novinarke Daphne tam, kjer se je prenehalo; ugotavlja, da so bila šest mesecev od začetka projekta Daphne v njegovi prvi publikaciji objavljena nova razkritja;

16.  poziva Komisijo in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), naj izvedeta poglobljeno preiskavo vseh primerov, s katerimi so se seznanile ad-hoc delegacije Parlamenta leta 2018, in sicer domnev o korupciji in goljufijah, tudi v zvezi s kmetijskimi skladi EU in morebitnimi napačnimi spodbudami za prilaščanje zemljišč;

17.  poziva malteško vlado, naj sproži preiskavo razkritij panamskih dokumentov in povezav med podjetjem „17 Black“ s sedežem v Dubaju in ministrom za turizem, nekdanjim ministrom za energetiko ter vodjo kabineta ministrskega predsednika;

18.  poziva vladi Malte in Slovaške ter vse države članice EU in njihove organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, naj pospešijo boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, da bi povrnile zaupanje javnosti v lastne institucije;

19.  je seznanjen s sprejetjem dodatka z dne 22. marca 2019 k drugemu poročilu o skladnosti Slovaške, ki ga je pripravila skupina GRECO, v zvezi s preprečevanjem korupcije med poslanci, sodniki in tožilci; poziva slovaško vlado, naj v celoti izvaja vsa priporočila;

20.  je seznanjen s sprejetjem z dne 23. marca 2019 petega ocenjevalnega poročilo o Malti, ki ga je pripravila skupina GRECO; poziva malteško vlado, naj čim prej odobri objavo tega poročila in v celoti izvaja vsa priporočila;

21.  je zelo zaskrbljen zaradi morebitne vpletenosti slovaške vlade v ugrabitev vietnamskega državljana iz Nemčije in poziva k pripravi celovitega preiskovalnega poročila ob stalnem sodelovanju z nemškimi organi oblasti, tudi o domnevni vpletenosti nekdanjega ministra za notranje zadeve v to;

22.  je zaskrbljen zaradi domnev o korupciji, nasprotju interesov, nekaznovanju in pojavu vrtljivih vrat v slovaških krogih na oblasti; je osupel, da sta bila nekdanji višji policijski uradnik Nacionalne kazenske agencije (NAKA) in nekdanji načelnik policije po njunem odstopu imenovana za svetovalca ministrstva za notranje zadeve, tudi v republiki Češki; ugotavlja, da je načelnik policije zdaj odstopil z mesta svetovalca ministrstva za notranje zadeve, potem ko so prišla na dan medijska poročila o poizvedbah o Jánu Kuciaku v policijski podatkovni bazi pred njegovim umorom, ki naj bi jih domnevno naročil nekdanji načelnik policije;

23.  pozdravlja zavzetost slovaških in malteških državljanov ter organizacij civilne družbe v boju za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice; poziva vladi Slovaške in Malte, naj v celoti podpirata to državljansko udejstvovanje in naj od njega ne odvračata;

24.  poziva vlade Malte, Slovaške in Bolgarije, naj še naprej olajšujejo vse oblike sodelovanja z Europolom, tudi tako, da to agencijo v celoti vključijo in ji proaktivno nudijo poln dostop do spisov, povezanih s preiskavami;

25.  poziva Komisijo, naj zagotovi jasne smernice o načinih in pravnem okviru glede izmenjave podatkov in dokazov med organi držav članic za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter med slednjimi in agencijami EU, tudi z uporabo evropskega preiskovalnega naloga;

26.  opaža, da sedanji proračunski in človeški viri ter mandata Europola in Eurojusta ne zadostujeta, da bi te agencije nudile polno in proaktivno dodano vrednost EU pri izvajanju preiskav, kot v primerih umorov Daphne Caruana Galizia, Jána Kuciaka in Martine Kušnírove; poziva, naj se Europolu in Eurojustu v bližnji prihodnosti namenijo dodatna sredstva za tovrstne preiskave;

27.  poudarja, da so organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter sodni organi del sistema sodelovanja EU; meni, da bi morali zato institucije, organi in agencije EU proaktivno ukrepati, da bi odpravili pomanjkljivosti nacionalnih organov, in se mu zdi zaskrbljujoče, da se ti ukrepi institucij, organov in agencij EU redno začenjajo šele po tem, ko so informacije že razkrili novinarji in žvižgači;

28.  poziva Komisijo in Svet, naj povečata proračun Europola glede na operativne in strateške potrebe, opredeljene med pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, ter okrepita mandat Europola, da bo lahko bolj proaktivno sodeloval pri preiskavah vodilnih organiziranih kriminalnih združb v državah članicah, če obstajajo resni dvomi o neodvisnosti in kakovosti teh preiskav, na primer tako, da imajo možnost proaktivno vzpostavljati skupne preiskovalne skupine v takih primerih;

29.  poziva Eurojust in prihodnje Evropsko javno tožilstvo (EJT), naj optimalno sodelujeta v preiskavah, ki zadevajo finančne interese EU, zlasti v zvezi z državami članicami, ki se niso pridružile EJT; v ta namen poziva države članice in institucije EU, naj pripomorejo k hitri ustanovitvi EJT, in meni, da bi morale vse države članice, ki še niso najavile svoje namere o pridružitvi EJT, to storiti;

30.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe v zvezi z resolucijama Parlamenta, v katerih je ta pozval k beleženju primerov najboljše prakse pri preiskovalnih tehnikah po EU, da bi poenostavili razvoj skupne preiskovalne prakse v EU(28);

USTAVNI IZZIVI NA MALTI IN SLOVAŠKEM

31.  pozdravlja izjave vlade Malte glede izvajanja priporočil iz nedavnega poročila Beneške komisije;

32.  pozdravlja ustanovitev skupine, v kateri bodo člani vlade in opozicije sodelovali pri iskanju možnosti za reformo ustave;

33.  pozdravlja nedavno napoved malteške vlade o začetku zakonodajnih postopkov za izvajanje različnih priporočil Beneške komisije; poziva vlado in parlament Malte, naj brez izjeme izvajata vsa priporočila Beneške komisije, tudi retroaktivno, če je to primerno, da bi zagotovila uskladitev preteklih in sedanjih odločitev, stališč in struktur s temi priporočili, še zlasti,

   naj okrepita neodvisnost ter pristojnosti nadzora in zmogljivosti poslancev predstavniškega doma Malte, še posebej z zaostritvijo pravil o nezdružljivosti in zagotovitvijo primernih plač in nestrankarske podpore;
   naj javno objavljata razpise za delovna mesta v sodstvu (odstavek 44);
   spremenita sestavo Odbora za imenovanje sodnikov, da bi bila vsaj polovica njegovih članov sodnikov, ki so jih izvolili njihovi kolegi, ter naj temu odboru podelita pristojnost za razvrščanje kandidatov na podlagi dosežkov in za neposredno predlaganje teh kandidatov v imenovanje predsedniku, tudi kar zadeva vrhovnega sodnika (odstavek 44);
   naj komisiji za upravljanje sodstva podelita pristojnost za odpoklic sodnikov in zagotovita možnost pritožbe pred sodiščem zoper disciplinske ukrepe, ki jih sprejme ta Komisija (odstavek 53);
   naj ustanovita urad neodvisnega direktorja državnega tožilstva, ki bo odgovoren za vse javne pregone in bo prevzel sedanje tožilske naloge generalnega državnega tožilca, pa tudi tožilske naloge policije in sodne preiskave, kot je priporočila Beneška komisija (odstavki 61–73); poziva malteško vlado, naj uvede sodni nadzor nad novim uradom, če bo ustanovljen, zlasti v zvezi z odločitvami o opustitvi pregona (odstavka 68 in 73);
   reformirata stalno protikorupcijsko komisijo, in sicer tako, da zagotovita postopek imenovanja, ki bo manj odvisen od izvršne veje oblasti in zlasti predsednika vlade, ter da zagotovita, da bodo poročila te komisije vodila do dejanskih pregonov; naj preučita tudi možnost, da bi komisija neposredno poročala novoustanovljenemu uradu direktorja državnega tožilstva (odstavek 72);
   naj začneta ustavno reformo in z njo zagotovita, da bodo sodbe ustavnega sodišča privedle do razveljavitve določb, za katere se ugotovi, da so neustavne, ne da bi moral pri tem posredovati parlament (odstavek 79);
   odpravita prakso, po kateri so lahko poslanci zaposleni za polovični delovni čas, povečata plačo poslancev, omejita imenovanje poslancev v uradno imenovane organe, naj poslancem zagotovita zadostno podporno osebje ter neodvisno znanje in nasvete ter naj se vzdržita obsežne uporabe prenesene zakonodaje (odstavek 94);
   naj zagotovita, da bodo organi v celoti spoštovali zahteve varuha človekovih pravic po informacijah, da se bo o poročilih varuha razpravljalo v parlamentu, da bodo urad varuha urejali predpisi na ustavni ravni in da bo zakon o svobodi informiranja posodobljen (odstavka 100–101);
   naj preoblikujeta postopek imenovanja stalnih sekretarjev, in sicer z izborom, ki ga – na podlagi dosežkov – opravi neodvisna komisija za javno upravo, ne pa predsednik vlade (odstavka 119–120);
   naj resno omejita prakso „zaupanja vrednih položajev ali oseb“ ter sprejmeta jasna pravna pravila in ustavno spremembo, ki bodo podlaga in okvir za ureditev te prakse (odstavek 129);
   naj spremenita postopek imenovanja policijskega komisarja, in sicer tako, da bo imenovanje temeljilo na dosežkih, ter z uvedbo javnega razpisa (odstavek 134);

34.  ugotavlja, da je v teku postopek izbora in imenovanja sodnikov ustavnega sodišča na Slovaškem, saj se je februarja iztekel mandat devetih od 13 sodnikov; poudarja, da morajo predpisi, ki urejajo ta postopek izbora in imenovanja, ter kvalifikacije in zahteve izpolnjevati najvišje možne standarde glede preglednosti, nadzora in odgovornosti v skladu s tozadevnimi sklepi Beneške komisije(29); je zaskrbljen, ker ta izbirni postopek v slovaškem parlamentu ne napreduje;

35.  poziva k uporabi preglednih, nedvoumnih in objektivnih pravil in postopkov za izbor novega vodje slovaške policije leta 2019, ki bodo zagotavljali neodvisnost in nevtralnost te funkcije; ugotavlja, da je izbirni postopek v teku in da bodo kandidati kmalu sodelovali na predstavitvah v pristojnem odboru slovaškega parlamenta; poziva, naj bodo te predstavitve javne;

SHEME DRŽAVLJANSTVA IN PREBIVALIŠČA ZA VLAGATELJE TER VIZUMI

36.  poziva vlado Malte, naj ukine svojo shemo državljanstva in prebivališča za vlagatelje ter naroči neodvisno in mednarodno preiskavo o vplivu te prodaje na malteške zmogljivosti za preprečevanje pranja denarja, nadaljnji čezmejni kriminal in integriteto schengenskega območja;

37.  poziva vlado Malte, naj vsako leto objavi samostojen seznam vseh, ki so kupili malteško državljanstvo in državljanstvo EU, in zagotovi, da kupci niso na seznamu skupaj s tistimi, ki so svoje malteško državljanstvo pridobili na druge načine; poziva vlado Malte, naj zagotovi, da bodo vsi ti novi državljani pred nakupom dejansko prebivali eno leto na Malti, kot je bilo dogovorjeno s Komisijo pred začetkom programa; poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila, da se v prihodnje spoštuje prvotno razumevanje zadeve;

38.  pozdravlja, da je Komisija, ko je bila zaprošena za pojasnila, februarja 2019 jasno izjavila, da nikakor ne podpira malteških shem državljanstva in prebivališča za vlagatelje;

39.  poziva vlado Malte, naj v celoti razkrije in prekine pogodbo z družbo Henley & Partners, zasebnim podjetjem, ki trenutno izvaja shemo malteškega državljanstva in prebivališča, in sicer brez posledic za javne finance v primeru prekinitve ali prekinitve;

40.  poziva Komisijo, naj preuči, ali so pogodbe, sklenjene med organi držav članic in zasebnimi podjetji, ki urejajo in predajajo v zunanje izvajanje sheme državljanstva in prebivališča za vlagatelje, skladne s pravom EU in mednarodnim pravom ter z varnostnimi vidiki;

41.  pozdravlja objavo poročila Komisije o shemah državljanstva in prebivališča za vlagatelje, vendar je zaskrbljen, ker nudi le malo podatkov; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja obseg in učinek različnih shem državljanstva in prebivališča za vlagatelje v EU, pri čemer naj se posebej osredotoči na postopke skrbnega pregleda, profile in dejavnosti upravičencev, morebitne učinke na čezmejni kriminal in integriteto schengenskega območja; poziva države članice, naj čim prej postopno opustijo vse obstoječe programe državljanstvo za naložbe ali prebivališče za naložbe; poziva Komisijo, naj medtem v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma izrecno obravnava sheme državljanstva in prebivališča za vlagatelje ter naj pripravi zakonodajni predlog, ki bo določal jasne omejitve za te sheme;

42.  poziva Komisijo, naj na podlagi svojega poročila o shemah državljanstva in prebivališča za vlagatelje v različnih državah članicah EU posebej preuči učinke malteške vladne sheme državljanstva in prebivališča za vlagatelje na integriteto schengenskega območja;

43.  poziva Europol in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, naj opravita skupno oceno ogroženosti zaradi posledic shem državljanstva in prebivališča za vlagatelje v državah članicah EU na boj proti organiziranemu kriminalu in integriteto schengenskega območja;

44.  poziva vlado Malte, naj v celoti preišče obtožbe v zvezi z množično prodajo schengenskih in zdravstvenih vizumov, tudi domnevno vpletenost nekdanjih ali sedanjih visokih malteških vladnih uradnikov, kot sta vodja kabineta v uradu predsednika vlade in Neville Gafa;

VARNOST NOVINARJEV IN NEODVISNOST MEDIJEV

45.  poziva slovaško vlado, naj zagotovi varnost novinarjev; obžaluje pomanjkanje preglednosti v zvezi z lastništvom medijev; izraža dvom glede neodvisnosti in kakovosti javnih medijev po odhodu številnih novinarjev RTVS; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi sedanji predlog zakona o tisku utegnil omejevati svobodo medijev;

46.  je zaskrbljen zaradi izjav slovaških politikov, ki dvomijo v koristi neodvisnega novinarstva in javnih medijev, kot so javne izjave nekdanjega predsednika vlade, na primer na novinarski konferenci 2. oktobra 2018;

47.  ponovno poziva zadevne člane malteške vlade, naj zagotovijo takojšen umik tožbe zaradi obrekovanja zoper žalujočo družino Daphne Caruana Galizia, naj se vzdržijo uporabe zakonov o obrekovanju za zamrznitev bančnih računov kritičnih novinarjev ter naj sprejmejo reformo zakonov o obrekovanju, ki se uporabljajo za onemogočanje novinarskega dela;

48.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za preprečevanje tako imenovanih strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP);

ODZIVI EU

49.  ponovno poziva Komisijo, naj v kontekstu okvira za pravno državo začne dialog z malteško vlado;

50.  je seznanjen s prizadevanji Komisije in Sveta, da bi vse države članice v celoti spoštovale načelo pravne države, demokracijo in temeljne pravice; vseeno je zaskrbljen zaradi omejenega vpliva okvira Komisije za pravno državo in dosedanjih postopkov v skladu s členom 7(1) PEU; poudarja, da je vztrajno zavračanje obravnave resnih in ponavljajočih se kršitev vrednot iz člena 2 PEU spodbudilo druge države članice k podobnemu ravnanju; obžaluje odločitev Komisije, da odloži objavo svojega predloga za krepitev okvira za pravno državo na julij 2019;

51.  opozarja, da je potrebno nepristransko in redno ocenjevanje razmer na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic v vseh državah članicah; poudarja, da mora ocenjevanje temeljiti na objektivnih merilih; ponovno opozarja na svoji resoluciji z dne 10. oktobra 2016 in z dne 10. novembra 2018, v katerih poziva k oblikovanju celovitega, stalnega in objektivnega mehanizma za varstvo demokracije, pravne države in temeljnih pravic; meni, da bi bil to pravičen, uravnotežen, reden in preprečevalen mehanizem za obravnavanje morebitnih kršitev vrednot iz člena 2 PEU, ter poudarja, da je takšen mehanizem sedaj bolj nujen kot kadarkoli prej;

52.  obžaluje, da Komisija še ni predstavila takšnega predloga za celovit mehanizem EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ter jo poziva, naj to stori pravočasno, zlasti tako, da predlaga sprejetje medinstitucionalnega sporazuma o paktu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;

53.  pozdravlja predlog Komisije za uredbo o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah; ponovno opozarja na poročilo o tej temi, ki ga je Parlament sprejel januarja 2019, in poziva Svet, naj se čim prej konstruktivno vključi v pogajanja;

54.  poudarja pomembno vlogo ad hoc delegacij, ki jih Parlament napoti v države članice, kot učinkovitega orodja za spremljanje kršitev demokracije, pravne države in temeljnih pravic; priporoča oblikovanje stalne strukture v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, namenjene spremljanju takšnih kršitev v državah članicah;

55.  poziva institucije EU in države članice, naj se odločno borijo proti sistemski korupciji ter naj razvijejo učinkovite instrumente za preprečevanje korupcije, boj proti njej in njeno sankcioniranje ter za redno preverjanje uporabe javnih sredstev; ponovno izraža obžalovanje, da se je Komisija v zadnjih letih odločila, da ne bo objavila poročila EU o boju proti korupciji, in poudarja, da dokumenti o boju proti korupciji v okviru evropskega semestra, niso dovolj učinkovit ukrep za zagotavljanje, da se korupcija nedvoumno uvrsti na dnevni red; zato poziva Komisija, naj začne takoj ponovno vsako leto spremljati boj proti korupciji v vseh državah članicah in institucijah EU ter poročati o tem;

56.  pozdravlja dogovor med Evropsko centralno banko in nacionalnimi nadzornimi organi o novem mehanizmu sodelovanja za izmenjavo informacij; spodbuja vse sodelujoče organe, naj mehanizem uporabljajo v čim večji meri, da bi zagotovili hitro in učinkovito sodelovanje v boju proti pranju denarja;

57.  spominja predsednika Parlamenta, da je skrajni čas za uresničitev poziva k oblikovanju evropske nagrade Daphne Caruana Galizia za raziskovalno novinarstvo, ki bi se vsako leto podelila za izstopajoče raziskovalno novinarstvo v Evropi;

58.  pozdravlja odločitev Parlamenta, da svoj program pripravništev za raziskovalne novinarje poimenuje po Janu Kuciaku;

o
o   o

59.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic ter parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

(1) UL C 482, 23.12.2016, str. 117.
(2) UL C 215, 19.6.2018, str. 162.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0456.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0438.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0055.
(6) UL C 58, 15.2.2018, str. 148.
(7) UL C 204, 13.6. 2018, str. 95.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0442.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0183.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0204.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0340.
(12) UL C 407, 4.11. 2016, str. 46.
(13) UL C 399, 24.11.2017, str. 127.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0216.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0446.
(16) Malta – Opinion on Constitutional arrangements and separation of powers, adopted by the Venice Commission at its 117th Plenary Session (Venice, 14-15 December 2018) (Malta – Mnenje o ustavni ureditvi in delitvi oblasti, ki ga je sprejela Beneška komisija na svoji 117. plenarni seji (Benetke, 14.–15. december 2018)).
(17) Mnenje Beneške komisije, odstavek 142.
(18) Prav tam, točke 107–112.
(19) Prav tam, odstavek 54.
(20) Prav tam, odstavek 59.
(21) Prav tam, odstavek 71.
(22) Prav tam, odstavek 72.
(23) Prav tam, odstavek 132.
(24) Resolucija z dne 25. oktobra 2018 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (UL C 215, 19.6.2018, str. 162); Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2018 o potrebi po celovitem mehanizmu EU za zaščito demokracije, pravne države in temeljnih pravic (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0456).
(25) http://nao.gov.mt//loadfile/77c82f0e-89b3-44b4-85d4-e48ecfd251b0
(26) https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR19_01/SR_FRAUD_RISKS_sl.pdf
(27) https://www.transparency.org/cpi2018 https://www.transparency.org/news/feature/corruption_perceptions_index_2017
(28) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1539189225045&uri=CELEX:52011IP0459 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52016IP0403
(29) https://www.venice.coe.int/webforms/documents/?pdf=CDL-AD(2017)001-e

Zadnja posodobitev: 29. marec 2019Pravno obvestilo