Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/2237(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0157/2019

Predložena besedila :

A8-0157/2019

Razprave :

PV 27/03/2019 - 27
CRE 27/03/2019 - 27

Glasovanja :

PV 28/03/2019 - 8.12
CRE 28/03/2019 - 8.12

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0330

Sprejeta besedila
PDF 167kWORD 60k
Četrtek, 28. marec 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Sklep o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta
P8_TA-PROV(2019)0330A8-0157/2019

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 28. marca 2019 Svetu in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, ob podpori Komisije, za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta (2018/2237(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti ciljev št. 1, 16 in 17, ki spodbujajo miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj(1),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/528 z dne 27. marca 2015 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena), in o razveljavitvi Sklepa 2011/871/SZVP(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2017/2306 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru(5),

–  ob upoštevanju medinstitucionalne izjave, priložene Uredbi (EU) št. 2017/2306, o virih financiranja ukrepov pomoči iz člena 3a Uredbe (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru(6),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad(7),

–  ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme(8), ter Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(9),

–  ob upoštevanju Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(10),

–  ob upoštevanju Predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu, ob podpori Komisije, z dne 13. junija 2018 za sklep Sveta o vzpostavitvi evropskega mirovnega instrumenta (HR(2018) 94),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015, 15. decembra 2016, 9. marca 2017, 22. junija 2017, 20. novembra 2017, 14. decembra 2017 in 28. junija 2018,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017, 25. junija 2018 in 19. novembra 2018 o varnosti in obrambi v okviru globalne strategije EU,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. junija 2017 z naslovom Razmislek o prihodnosti evropske obrambe (COM(2017)0315),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in ESZD z dne 5. julija 2016 z naslovom Elementi strateškega okvira na ravni EU za podporo reformi varnostnega sektorja,

–  ob upoštevanju posebnega poročila št. 20 Evropskega računskega sodišča z dne 18. septembra 2018 z naslovom Afriška struktura za mir in varnost: potrebna je preusmeritev podpore EU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2015 o financiranju skupne varnostne in obrambne politike(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji(12),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. decembra 2017(13) in 12. decembra 2018(14) o letnem poročilu o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP),

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0157/2019),

A.  ker želi EU postati globalna akterka za mir in si prizadevati za ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah;

B.  ker ima EU v strateškem okolju, v katerem so se v zadnjih letih razmere znatno poslabšale, vedno večjo odgovornost za zagotavljanje lastne varnosti;

C.  ker mora imeti EU v okolju z varnostnimi izzivi, ki jo obdaja, strateško avtonomnost, ki jo je junija 2016 v globalni strategiji Evropske unije priznalo 28 voditeljev držav in vlad, zato so potrebni instrumenti, ki bodo okrepili njeno zmožnost za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti; ker se priznava, da so varne in miroljubne družbe predpogoj za trajni razvoj;

D.  ker namen evropskega mirovnega instrumenta (v nadaljnjem besedilu: instrumenta) ni militarizacija zunanjega delovanja Evropske unije, temveč ustvarjanje sinergij in povečevanje učinkovitosti z zagotovitvijo celostnega pristopa k operativnemu financiranju zunanjega delovanja, ki že obstaja, a zanj financiranje iz proračuna Unije ni mogoče;

E.  ker Pogodba zahteva, da EU in njene institucije izvajajo skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki bi lahko privedla do skupne obrambe skladno z določbami člena 42, ter tako krepijo evropsko identiteto in neodvisnost, da bi pospeševali mir, varnost in napredek v Evropi in po svetu; ker je treba predlagani instrument pozdraviti kot napreden korak v tej smeri, podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije pa je treba spodbuditi, naj si prizadeva za njegov nadaljnji razvoj in izvajanje;

F.  ker EU zagotavlja največ razvojne in humanitarne pomoči na svetu ter krepi svojo povezavo med varnostjo in razvojem z namenom zagotavljanja trajnega miru;

G.  ker je treba še naprej spodbujati uporabo sredstev in instrumentov Unije za izboljšanje sodelovanja, razvoj zmogljivosti in napotitev misij v prihodnje, pa tudi za ohranjanje miru, preprečevanje, upravljanje in reševanje konfliktov ter obravnavanja groženj mednarodni varnosti; poudarja, da bi se moral instrument uporabljati zlasti za financiranje vojaških misij Unije, krepitev vojaških in obrambnih zmogljivosti tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij ter za prispevanje k financiranju operacij v podporo miru, ki jih vodijo regionalne ali mednarodne organizacije ali tretje države;

H.  ker je imela EU v preteklosti težave pri financiranju operacij obrambnega pomena; ker je Parlament večkrat poudaril, da je potrebno prožnejše in učinkovitejše financiranje, ki bo izražalo solidarnost in odločnost; ker so potrebni dodatni instrumenti in orodja za zagotovitev, da lahko EU izvaja svojo vlogo globalne akterke na področju varnosti; ker sta za vse take instrumente potrebna ustrezen parlamentarni nadzor in zakonodaja EU;

I.  ker je udeležba žensk v mirovnih procesih še vedno eden od najmanj izpolnjenih vidikov agende za ženske, mir in varnost, čeprav so ženske glavne žrtve varnostnih in humanitarnih kriz in kljub dejstvu, da se z vidnejšo vlogo žensk pri mirovnih procesih verjetnost, da se bo sporazum obdržal vsaj 15 let, poveča za 35 %;

J.  ker sta notranja in zunanja varnost vse bolj prepleteni; ker je EU sprejela pomembne korake za okrepitev sodelovanja med svojimi državami članicami na področju obrambe; ker je bila EU vedno ponosna na svojo mehko moč in se ji ne bo odrekla; ker pa EU zaradi spreminjajočih se razmer, ki vzbujajo zaskrbljenost, ne sme ostati izključno „civilna moč“, ampak mora razviti in okrepiti svoje vojaške zmogljivosti, ki jih je treba uporabljati usklajeno in v povezavi z vsemi drugimi zunanjimi ukrepi EU; ker razvoj v tretjih državah ni možen brez varnosti in miru; ker ima pri tem ključno vlogo vojska, predvsem v državah, v katerih civilni organi zaradi varnostnih razmer ne morejo izpolnjevati svojih nalog; ker bi lahko instrument zagotovil okrepljeno udejstvovanje EU v partnerskih državah in večjo učinkovitost zunanjega delovanja EU ter omogočil EU, da bo v prihodnosti postala pomembna nosilka stabilnosti in varnosti;

K.  ker se zunanja politika EU ne sme instrumentalizirati kot „upravljanje migracij“, vsako prizadevanje za sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij pa mora biti tesno povezano z izboljšanjem razmer na področju človekovih pravic v teh državah;

L.  ker se bo z neširjenjem orožja in razoroževanjem pomembno zmanjšalo podžiganje konfliktov in pripomoglo k večji stabilnosti v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter z njo povezane resolucije EP o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja(15); ker bi bil svet brez orožja za množično uničevanje varnejši; ker je EU vodilna na področju prepovedi jedrskega orožja in bi morala svojo vlogo v tem smislu razširiti;

M.  ker v Pogodbah zunaj okvira SVOP ni predvideno zunanje vojaško delovanje Unije; ker bi dejanska skupna zunanja in varnostna politika vseh držav članic EU povečala manevrski prostor Unije na področju zunanjega delovanja; ker so edino zunanje vojaško delovanje, možno v okviru SVOP, misije zunaj Unije za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov, kot določa člen 42(1) PEU;

N.  ker se je podpora vojaškim operacijam partnerjev v podporo miru do zdaj zagotavljala zunaj proračuna EU z mirovno pomočjo za Afriko, ki je bila vzpostavljena z Evropskim razvojnim skladom (ERS) in se je iz njega financirala; ker je mirovna pomoč za Afriko zdaj omejena na operacije pod vodstvom Afriške unije ali afriških regionalnih organizacij;

O.  ker se pričakuje, da bo Unija zaradi instrumenta zmožna neposredno prispevati k financiranju operacij mirovne podpore pod vodstvom tretjih držav, pa tudi k relevantnim mednarodnim organizacijam na svetovni ravni, ne le v Afriki ali Afriški uniji;

P.  ker bo predlagani instrument nadomestil mehanizem Athena in mirovno pomoč za Afriko; ker bo s financiranjem stroškov obrambnih dejavnosti EU, kot so mirovne misije Afriške unije, skupni stroški lastnih vojaških operacij SVOP ter krepitev vojaških zmogljivosti partnerjev, ki so v skladu s členom 41(2) PEU izključeni iz proračuna EU, dopolnil pobudo za krepitev zmogljivosti za varnost in razvoj;

Q.  ker morajo biti operacije, ki se izvajajo v okviru instrumenta, skladne z načeli in vrednotami, zapisanimi v Listini o temeljnih pravicah, ter s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah; ker je treba operacije, ki niso opredeljene kot etično sprejemljive s stališča varnosti, zdravja in varovanja, svobode, zasebnosti, integritete ter dostojanstva ljudi, temeljito oceniti in ponovno proučiti;

R.  ker je sedanji delež skupnih stroškov še vedno zelo majhen (približno 5–10 % vseh stroškov) in ker je velik delež stroškov in odgovornosti v vojaških operacijah, ki je v breme držav, na podlagi načela, da se stroški krijejo tam, kjer nastanejo, v nasprotju z načeli solidarnosti in delitve bremena, kar dodatno odvrača države članice od dejavne udeležbe v operacijah SVOP;

S.  ker predlagana povprečna letna finančna sredstva instrumenta znašajo 1 500 000 000 EUR, skupna letna poraba v okviru mehanizma Athena in mirovne pomoči za Afriko pa se je gibala med 250 000 000 EUR in 500 000 000 EUR; ker potencialni nameni dodatne 1 000 000 000 EUR na leto v predlogu niso ustrezno določeni ali zagotovljeni;

T.  ker naj bi instrument kot zunajproračunski mehanizem, ki se financira iz letnih prispevkov držav članic po razdelitvenem ključu BND, EU omogočil financiranje večjega deleža skupnih stroškov (35–45 %) vojaških misij in operacij kot v okviru sedanjega mehanizma Athena; ker naj bi instrument tudi zagotovil, da bo financiranje EU stalno na voljo, s čimer bi se zagotovilo ustrezno načrtovanje za pripravljenost na krize ter olajšala hitra uporaba in izboljšala prožnost za hitre odzive; ker sta bili ambiciozna vključitev in razširitev mehanizma Athena za skupno financiranje misij in operacij SVOP dolgoletna zahteva Parlamenta; ker pa predlagani sklep Sveta nima enake zavezujoče narave kot notranji sporazum o mirovni pomoči za Afriko, kar pomeni, da lahko države članice izstopijo iz financiranja ukrepov instrumenta;

U.  ker bo predlagani instrument s povečanjem skupnih stroškov okrepil solidarnost in delitev bremena med državami članicami ter države članice, zlasti tiste, ki imajo premalo finančnih sredstev ali operativnih virov, spodbudil, naj prispevajo k operacijam SVOP;

V.  ker je Svet v svojih sklepih z dne 19. novembra 2018 zadržan glede svoje podpore predlogu za instrument; ker je vendarle treba stremeti k sprejetju ambicioznega predloga, ki bo vseboval vse predlagane sestavine, tudi mehanizem Athena;

W.  ker spadajo v pristojnost SVOP vse vojaške naloge v okviru instrumenta, kot so skupne operacije razoroževanja, humanitarne in reševalne misije, vojaško svetovanje in pomoč, misije za preprečevanje konfliktov in ohranjanje miru ter bojne operacije za krizno upravljanje, vključno z vzpostavljanjem miru in pokonfliktno stabilizacijo, boj proti terorizmu, vključno s podporo tretjim državam pri boju proti terorizmu na njihovih ozemljih, kot je določeno v členu 43(1) PEU, ob polnem spoštovanju človekovih pravic; ker se izjema iz člena 41(2) PEU uporablja samo za odhodke pri poslovanju, ki izhajajo iz navedenih vojaških misij; ker bi morali vsi drugi odhodki pri poslovanju, ki izhajajo iz SVOP, vključno z odhodki, ki izhajajo iz katerega koli drugega ukrepa iz člena 42 PEU, bremeniti proračun Unije; ker bi morali upravni odhodki instrumenta bremeniti proračun Unije;

X.  ker v skladu s členom 41(2) PEU vsi odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi SZVP, bremenijo proračun Unije, kar pa ne velja za odhodke, ki nastanejo zaradi vojaških ali obrambnih ukrepov; ker je v členu 2(a) in (d) predloga sklepa navedeno, da bi moral instrument financirati tako operacije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, kot druge operativne ukrepe Unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena;

Y.  ker Unija v skladu s členom 21(2)(d) PEU določi in vodi skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za tesno sodelovanje na vseh področjih mednarodnih odnosov za spodbujanje trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju, zlasti pa izkoreninjenje revščine;

Z.  ker je v drugem odstavku člena 208(1) PDEU zapisano, da je glavni cilj politike Unije na področju razvojnega sodelovanja „zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine“; ker v skladu z istim odstavkom „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“; ker je druga poved določba Pogodbe, ki EU nalaga ustavno dolžnost, znano kot skladnost politik za razvoj;

AA.  ker je treba vojaške in civilne misije zunaj Unije ohraniti ločene za zagotovitev, da se civilne misije financirajo samo iz proračuna Unije;

AB.  ker bi morala EU osebju misij SVOP dodeliti podoben status, kot ga imajo napoteni nacionalni strokovnjaki, tako da bi jim zagotovila enoten status in najboljšo možno zaščito v skladu s kadrovskimi predpisi Unije; ker bi bilo treba vsa nadomestila, ki izhajajo iz tega statusa, ter vse potne stroške, dnevnice in stroške zdravstvenega varstva šteti za upravne odhodke in zanje bremeniti proračun Unije;

AC.  ker je Evropsko računsko sodišče objavilo posebno poročilo o afriški strukturi za mir in varnost, financirani prek mirovne pomoči za Afriko, za katero se predlaga, da bi se vključila v instrument in razširila; ker Računsko sodišče ugotavlja, da ta podpora ni dovolj temeljila na prednostnih nalogah in je imela omejen učinek; ker se morajo v zvezi z ambicioznim povečanjem financiranja novega instrumenta ustrezno upoštevati priporočila Računskega sodišča;

AD.  ker predlogu ni bila priložena ocena finančnega učinka v zvezi z upravnimi odhodki; ker imajo upravni odhodki instrumenta precejšnje posledice za proračun EU; ker se za instrument poleg osebja, ki je zdaj zaposleno v okviru instrumentov, ki se bosta nadomestila, ne bi smelo zaposliti dodatnega osebja oz. se mu dodatno osebje ne bi smelo dodeliti; ker bi se moralo s sinergijami, ki so posledica združitve sedanjih ločenih instrumentov v eno upravno strukturo, olajšati upravljanje večjega geografskega obsega instrumenta; ker bi bilo treba dodatno osebje zaposliti le, če bi vse sodelujoče države članice učinkovito prispevale k prihodkom za misijo ali ukrep; ker morajo imeti pogodbe z osebjem, zaposlenim v okviru instrumenta, ali napotitve v instrument za določeno misijo ali ukrep zaradi časovno omejene narave prihodkov ustrezen časovni okvir; ker se v okviru instrumenta ne bi smelo zaposliti osebja iz države članice, ki se je s formalno izjavo v skladu s členom 31(1) PEU vzdržala glasovanja o posamezni misiji ali ukrepu, oziroma se vanj tako osebje ne bi smelo napotiti;

AE.  ker bi se moral podpredsednik/visoki predstavnik s Parlamentom redno posvetovati o vseh glavnih vidikih in temeljnih odločitvah v zvezi s SZVP in SVOP ter njunem naknadnem razvoju; ker bi se bilo treba s Parlamentom pravočasno posvetovati in ga obvestiti, da bi lahko predstavil svoja mnenja ter podpredsedniku/visokemu predstavniku in Svetu postavil vprašanja, tudi o skladnosti politik za razvoj, pred sprejetjem odločitev ali odločnim ukrepanjem; ker bi moral podpredsednik/visoki predstavnik upoštevati mnenja Parlamenta, med drugim o skladnosti politik za razvoj, in jih vključiti v svoje predloge, ponovno proučiti sklepe ali dele sklepov, ki jim Parlament nasprotuje, ali take predloge umakniti, ne glede na to, da lahko država članica v takem primeru poda pobudo, in na morebitni poziv Parlamenta predlagati sklepe Sveta v zvezi s SVOP; ker bi moral Parlament imeti s podpredsednikom/visokim predstavnikom letno razpravo o dejavnostih, ki se financirajo iz instrumenta;

1.  priporoči Svetu:

   (a) naj ne zmanjša prispevka države članice k instrumentu, če država članica uporabi člen 31(1) PEU, saj bi to ogrozilo ključ BND, na katerem temeljita mehanizem financiranja in skupno financiranje instrumenta;
   (b) naj v sklepu navede vlogo Parlamenta kot organa za podelitev razrešnice, kot zdaj velja za Evropski razvojni sklad (ERS) in torej za mirovno pomoč za Afriko v skladu z zadevnimi določbami finančnih uredb, ki se uporabljajo za ERS, da bi se ohranila doslednost zunanjega delovanja EU v okviru ERS in v okviru njenih drugih povezanih politik v skladu s členom 18 PEU ter členom 21(2)(d) PEU, ki se bere skupaj s členom 208 PDEU;
   (c) naj si v Evropskem parlamentu prizadeva za vzpostavitev mehanizma, ki bi v skladu s strogo določenimi postopki zagotavljal dostop do informacij, vključno z izvirnimi dokumenti, o letnem proračunu instrumenta, spremembah proračuna, prenosih, akcijskih programih (med drugim v pripravljalni fazi), izvajanju ukrepov pomoči (med drugim ad hoc ukrepov) in sporazumih z nosilci izvedbe, ter poročil o izvrševanju prihodkov in odhodkov, pa tudi letnih obračunov, računovodskih izkazov, poročila o oceni in letnega poročila Računskega sodišča;
   (d) naj se strinja z vključitvijo dostopa do vseh zaupnih dokumentov v pogajanja o posodobljenem medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in Svetom o dostopu Parlamenta do informacij Sveta občutljive narave na področju varnostne in obrambne politike;
   (e) naj zagotovi, da operacije, akcijski programi, ad hoc ukrepi pomoči in drugi operativni ukrepi, ki se financirajo iz instrumenta, na noben način ne bodo kršili oziroma ne bodo uporabljeni za kršitev temeljih načel iz člena 21 PEU ali uporabljeni za kršitev mednarodnega prava, zlasti mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava na področju človekovih pravic;
   (f) naj pregled mehanizma Athena konča pred koncem tega leta, če je to mogoče, in ga celovito vključi v instrument ter pri tem ohrani operativno učinkovitost in prožnost mehanizma;
   (g) naj zagotovi, da se pri potrebnih prilagoditvah predloga ohranita povečanje učinkovitosti in izboljšanje uspešnosti enotnega instrumenta;
   (h) naj vključi naslednje predloge sprememb:
   v uvodni izjavi 4 in členu 1 se besedilo „skupne zunanje in varnostne politike“ nadomesti z besedilom „skupne varnostne in obrambne politike“;
   doda se nova uvodna izjava 10a: „(10a) Vojaško svetovanje in pomoč iz člena 43(1) PEU sta lahko v obliki krepitve vojaških in obrambnih zmogljivosti tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij za ohranjanje miru, preprečevanje, obvladovanje in reševanje konfliktov ter obravnavo groženj mednarodni varnosti, pri čemer je potrebno dosledno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah ter meril iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, in Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o režimu Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo.“;
   doda se nova uvodna izjava 10b: „(10b) Misije za preprečevanje konfliktov in ohranjanje miru iz člena 43(1) PEU so lahko v obliki prispevanja k financiranju operacij v podporo miru, ki jih vodijo regionalne ali mednarodne organizacije ali tretje države.“;
   doda se nova uvodna izjava 10c: „(10c) Operacije, podprte s sredstvi EU, morajo vključevati resolucijo OZN 1325 o ženskah, miru in varnosti.“;
   točka a) člena 2 se spremeni: „a) prispevanjem k financiranju misij v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), ki so vojaškega ali obrambnega pomena;“;
   točka b) člena 2 se spremeni: „krepitvijo vojaških in obrambnih zmogljivosti tretjih držav ter regionalnih in mednarodnih organizacij za ohranjanje miru, preprečevanje, obvladovanje in reševanje konfliktov ter obravnavo groženj mednarodni varnosti in kibernetski varnosti;“;
   členu 3 se doda nov odstavek 2a: „2a. Letna razčlenitev upravnih odhodkov za ta instrument, ki bremenijo proračun Unije, se za informativne namene določi v Prilogi Ia (novo).“;
   točka c) člena 5 se spremeni: „c) ‚operacija‘ pomeni vojaško operacijo, vzpostavljeno v okviru skupne varnostne in obrambne politike v skladu s členom 42 PEU za izpolnjevanje misij iz člena 43(1) PEU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena, vključno z misijo, zaupano skupini držav članic v skladu s členom 44 PEU;“;
   na koncu člena 6 se doda nov pododstavek: „Vsi civilni vidiki, sredstva ali misije v okviru SZVP in zlasti SVOP ali njihovi deli se financirajo izključno iz proračuna Unije.“;
   člen 7 se spremeni: „Vsaka država članica, visoki predstavnik ali visoki predstavnik ob podpori Komisije lahko predloži predloge za ukrepe Unije iz naslova V PEU, ki bi se financirali iz instrumenta. Visoki predstavnik o vsakem takem predlogu pravočasno obvesti Evropski parlament.“;
   odstavek 1 člena 10 se spremeni: „Doslednost ukrepov Unije, ki se financirajo v okviru instrumenta, z drugimi ukrepi Unije v okviru njenih drugih ustreznih politik se zagotovi v skladu s členom 21(3) in členom 26(2) PEU. Ukrepi Unije, ki se financirajo v okviru instrumenta, so tudi v skladu s cilji drugih politik Unije v zvezi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.“;
   členu 10 se doda nov odstavek 3a: „3a. Visoki predstavnik dvakrat letno Evropskemu parlamentu poroča o doslednosti iz odstavka 1.“;
   členu 11 se doda nov odstavek 2a: „2a. Instrument ima uradnika za zvezo v Evropskem parlamentu. Poleg tega si namestnik generalnega sekretarja za SVOP in krizno odzivanje vsako leto izmenja mnenja s pristojnim parlamentarnim telesom in mu redno poroča.“;
   odstavek 1 člena 12 se spremeni: „Ustanovi se odbor instrumenta (v nadaljnjem besedilu: odbor), sestavljen iz po enega predstavnika vsake sodelujoče države članice. Predstavnike Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in Komisije se vabi na sestanke odbora, vendar ne sodelujejo pri glasovanju. Predstavnike Evropske obrambne agencije (EDA) se lahko vabi na sestanke odbora, kadar razpravlja o zadevah, povezanih z dejavnostmi agencije, vendar ne sodelujejo pri glasovanju in pri njem niso navzoči. Predstavnike Evropskega parlamenta se lahko vabi na sestanke odbora, vendar ne sodelujejo pri glasovanju in pri njem niso navzoči.“;
   odstavek 8 člena 13 se spremeni: „8. Upravitelj skrbi za kontinuiteto svojih funkcij prek upravne strukture pristojnih vojaških struktur ESZD iz člena 9.“;
   členu 13 se doda nov odstavek 8a: „8a. Upravitelj sodeluje pri poročanju Evropskemu parlamentu.“;
   členu 16 se doda nov odstavek 8a: „8a. Poveljniki operacij sodelujejo pri poročanju Evropskemu parlamentu.“;
   odstavek 1 člena 34 se spremeni: „Upravitelj odboru predlaga imenovanje notranjega revizorja instrumenta in vsaj enega namestnika notranjega revizorja za štiri leta, pri čemer se lahko mandat obnovi za obdobje, ki skupaj ne preseže osmih let. Notranji revizorji morajo biti ustrezno strokovno usposobljeni in zagotoviti zadostna jamstva glede varnosti, objektivnosti in neodvisnosti. Notranji revizor ne sme biti pooblaščena oseba ali računovodja in ne sme sodelovati pri pripravi finančnih izkazov.“;
   odstavek 4 člena 47 se spremeni: „4. Končni namen opreme in infrastrukture, ki sta bili financirani iz skupnih sredstev, odobri odbor ob upoštevanju operativnih potreb, človekovih pravic, ocene varnostnih tveganj in nevarnosti preusmeritve med certificiranimi končnimi uporabami in uporabniki ter finančnih meril. Končni namen je lahko:
   (i) v primeru infrastrukture, da se ta prek instrumenta proda državi gostiteljici, državi članici ali tretji osebi ali prenese nanje;
   (ii) v primeru opreme, da se ta prek instrumenta proda državi članici, državi gostiteljici ali tretji osebi ali da jo instrument, država članica ali tovrstna tretja oseba uskladišči in vzdržuje za uporabo v naslednji operaciji.“;
   odstavek 6 člena 47 se spremeni: „6. Prodaja ali prenos državi gostiteljici ali tretji osebi se opravi v skladu z mednarodnim pravom, vključno z ustreznimi odločbami o človekovih pravicah in načelom neškodovanja ter ustreznimi veljavnimi varnostnimi pravili in ob doslednem upoštevanju meril Skupnega stališča Sveta 2008/944 SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, in Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo.“;
   odstavek 1 člena 48 se spremeni: „Visoki predstavnik lahko Svetu predloži koncept morebitnega akcijskega programa ali morebitnega ad hoc ukrepa pomoči. Visoki predstavnik o vsakem takem konceptu obvesti Evropski parlament.“;
   odstavek 1 člena 49 se spremeni: „Akcijske programe odobri Svet na predlog visokega predstavnika. Evropski parlament je o odobrenih akcijskih programih obveščen, potem ko jih sprejme Svet.“;
   odstavek 3 člena 50 se spremeni: „Če zahteva presega obstoječe akcijske programe, lahko Svet na predlog visokega predstavnika odobri ad hoc ukrep pomoči. Potem ko Svet odobri ad hoc ukrepe pomoči, o tem obvesti Evropski parlament.“;
   odstavku 2 člena 52 se doda nova točka fa): „fa) podroben seznam opreme, financirane v okviru instrumenta.“;
   točka b) odstavka 1 člena 53 se spremeni: „b) uspešno dobavijo oboroženim silam zadevne tretje države, pod pogojem, da je bilo ocenjeno upoštevanje meril Skupnega stališča Sveta 2008/944 SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, in Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o režimu Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo;“;
   točka d) odstavka 1 člena 53 se spremeni: „d) uporabljajo v skladu s politikami Unije ob ustreznem upoštevanju mednarodnega prava, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami, in certifikatov končnega uporabnika, zlasti določb o prenosih;“;
   točka e) odstavka 1 člena 53 se spremeni: „e) upravljajo v skladu z morebitnimi omejitvami glede njihove uporabe, prodaje ali prenosa, o katerih odločita Svet ali odbor, ter s certifikati končnega uporabnika, merili Skupnega stališča Sveta 2008/944 SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, in Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo.“;
   odstavek 1 člena 54 se spremeni: „Vsak nosilec izvedbe, ki se mu zaupa izvrševanje odhodkov, financiranih v okviru instrumenta, mora spoštovati načela dobrega finančnega poslovodenja in preglednosti ter mora opraviti potrebno oceno tveganja in preverjanje končne uporabe ter ustrezno upoštevati temeljne vrednote EU in mednarodno pravo, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami in načelom neškodovanja. Za vsakega nosilca izvedbe se opravi predhodna ocena tveganja, da se ugotovijo morebitna tveganja za človekove pravice in upravljanje.“;

2.  priporoči podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko:

   (a) naj se s Parlamentom posvetuje o priporočenih predlogih sprememb in zagotovi, da se bodo v skladu s členom 36 PEU mnenja Parlamenta upoštevala;
   (b) naj v skladu s členom 36 PEU pri pripravi predlogov za večletne „akcijske programe“ ali ad hoc ukrepe pomoči v celoti upošteva mnenja Parlamenta, med drugim z umikom predlogov, ki jim Parlament nasprotuje;
   (c) naj predloži popolno oceno finančnega učinka za sklep glede na posledice za proračun EU ter opredeli predvsem potrebe po dodatnem osebju;
   (d) naj osnutek sklepov Sveta v zvezi z instrumentom Parlamentu predloži v posvetovanje takrat kot Svetu ali Političnemu in varnostnemu odboru, da mu omogoči čas za predstavitev njegovih mnenj; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj na poziv Parlamenta spremeni osnutek sklepov Sveta;
   (e) naj v skladu s členom 18 PEU zagotovi dopolnjevanje z obstoječimi skladi, programi in instrumenti EU, skladnost instrumenta z vsemi drugimi vidiki zunanjega delovanja EU, zlasti kar zadeva pobudo za krepitev zmogljivosti za varnost in razvoj ter predlagani instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ki bi ju bilo treba v vsakem primeru izvajati v okviru programa širše reforme varnostnega sektorja, ki mora vsebovati pomembne elemente dobrega upravljanja, določbe proti nasilju na podlagi spola ter zlasti določbe o civilnem nadzoru nad varnostnim sistemom in demokratičnem nadzoru oboroženih sil;
   (f) naj poskrbi za redno obveščanje Parlamenta o napredku pri izvajanju resolucije 1325 o ženskah, miru in varnosti ter se z njim posvetuje v zvezi s priporočenim elementom spola, pri čemer naj se osredotoči na vlogo žensk v preprečevanju in reševanju konfliktov ter obnovi po konfliktu in mirovnih pogajanjih, pa tudi na redno ocenjevanje sprejetih ukrepov za zaščito ranljivih oseb, vključno z ženskami in deklicami, pred nasiljem v konfliktih;
   (g) naj v skladu s členom 18 PEU zagotovi skladnost instrumenta z vsemi drugimi vidiki zunanjega delovanja EU, vključno z razvojnimi in humanitarnimi politikami, za spodbujanje razvoja v zadevnih tretjih državah ter zmanjšanje in odpravo revščine v teh državah;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter v vednost Evropski službi za zunanje delovanje in Komisiji.

(1) https://sustainabledevelopment.un.org/
(2) UL L 58, 3.3.2015, str. 1.
(3) UL L 84, 28.3.2015, str. 39.
(4) UL L 77, 15.3.2014, str. 1.
(5) UL L 335, 15.12.2017, str. 6.
(6) UL L 335, 15.12.2017, str. 6.
(7) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.
(8) UL L 335, 13.12.2008, str. 99.
(9) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(10) UL L 210, 6.8.2013, str. 1.
(11) UL C 353, 27.9.2016, str. 68.
(12) UL C 224, 27.6.2018, str. 18.
(13) UL C 369, 11.10.2018, str. 47.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0514.
(15) UL C 215, 19.6.2018, str. 202.

Zadnja posodobitev: 29. marec 2019Pravno obvestilo