Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0050(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0005/2019

Predložena besedila :

A8-0005/2019

Razprave :

PV 03/04/2019 - 15
CRE 03/04/2019 - 15

Glasovanja :

PV 17/01/2019 - 10.7
CRE 17/01/2019 - 10.7
PV 04/04/2019 - 6.12
CRE 04/04/2019 - 6.12

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0344

Sprejeta besedila
PDF 248kWORD 83k
Četrtek, 4. april 2019 - Bruselj Začasna izdaja
Večletni načrt za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju ***I
P8_TA-PROV(2019)0344A8-0005/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju (COM(2018)0115 – C8-0104/2018 – 2018/0050(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0115),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0104/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0005/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, ki je priložena tej resoluciji in bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 103.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in spremembi Uredbe (EU) št. 508/2014
P8_TC1-COD(2018)0050

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982, katere pogodbenica je Unija, določa obveznosti ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos (maximum sustainable yield, MSY).

(2)  Na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekal v New Yorku leta 2015 so se Unija in njene države članice zavezale, da bodo do leta 2020 učinkovito uredile lovljenje, odpravile prelov, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov in škodljive ribolovne prakse in uvedle znanstveno utemeljene načrte upravljanja, da bi v najkrajšem možnem času obnovile ribje staleže vsaj do ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos, kot ga določajo njihove biološke značilnosti.

(3)  Izjava z ministrske konference MedFish4Ever na Malti z dne 30. marca 2017(3) določa nov okvir za upravljanje ribolova v Sredozemskem morju in opredeljuje delovni program s petimi konkretnimi ukrepi za naslednjih deset let. Ena od sprejetih zavez je vzpostavitev večletnih načrtov.

(4)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(4) določa pravila skupne ribiške politike (SRP) v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. SRP bi morala prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti cilju, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje.

(5)  Cilji SRP so med drugim zagotovitev dolgoročne okoljske, družbene in gospodarske trajnosti ribolovnih dejavnosti in dejavnosti akvakulture ter uporaba previdnostnega pristopa in izvajanje ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva. SRP prispeva tudi k primernemu življenjskemu standardu za ribiški sektor, vključno z malim, obrtnim ali priobalnim ribištvom. Doseganje teh ciljev prispeva tudi k zanesljivi preskrbi s hrano in ustvarja koristi v smislu zaposlovanja.

(6)  Za doseganje ciljev SRP bi bilo treba sprejeti več ohranitvenih ukrepov, kot so večletni načrti, tehnični ukrepi ter določitev in dodelitev največjega dovoljenega ribolovnega napora.

(7)  Na podlagi členov 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih. V skladu z navedenimi določbami bi moral večletni načrt, vzpostavljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: načrt), vsebovati cilje, merljive cilje z jasnimi časovnimi okviri, referenčne točke ohranjanja, zaščitne ukrepe in tehnične ukrepe, namenjene preprečevanju in zmanjšanju neželenega ulova.

(8)  „Najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ bi bilo treba razumeti kot javno dostopno znanstveno mnenje, ki je podprto z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodami ter ga je izdal ali pregledal neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni.

(9)  Komisija bi morala pridobiti najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za staleže, ki spadajo na področje uporabe načrta. V ta namen bi se morala posvetovati zlasti z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: odbor STECF). Komisija bi morala zlasti pridobiti javno dostopno znanstveno mnenje, vključno z mnenjem o mešanem ribolovu, ki upošteva načrt ter vsebuje podatke o razponih FMSY in referenčnih točkah ohranjanja (BPA in BLIM).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006(5) vzpostavlja okvir upravljanja za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju in določa sprejetje načrtov upravljanja za ribolovne dejavnosti v teritorialnih vodah držav članic, ki se opravljajo z vlečnimi mrežami, potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami, obkroževalnimi mrežami in strgačami.

(11)  Francija, Italija in Španija so sprejele načrte upravljanja na podlagi Uredbe (ES) št. 1967/2006. Vendar ti načrti niso dovolj usklajeni in v njih se ne upoštevajo vsa orodja, ki se uporabljajo za izkoriščanje pridnenih staležev, ter čezconska razširjenost nekaterih staležev in ribiških flot. Poleg tega so se navedeni načrti izkazali za neučinkovite pri doseganju ciljev SRP. Države članice in zainteresirane strani so izrazile podporo razvoju in izvajanju večletnega načrta za zadevne staleže na ravni Unije.

(12)  Podatki odbora STECF so pokazali, da izkoriščanje številnih pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju znatno presega ravni, potrebne za dosego največjega trajnostnega donosa.

(13)  Zato je ustrezno vzpostaviti večletni načrt za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju.

(14)  V načrtu bi bilo treba upoštevati mešano naravo ribolova in dinamiko med staleži, zaradi katerih se izvaja ta ribolov, tj. staležem osliča (Merluccius merluccius), progastega bradača (Mullus barbatus), dolgoostne rdeče kozice (Parapenaeus longirostris), škampa (Nephrops norvegicus), rdeče-modre kozice (Aristeus antennatus) in orjaške rdeče kozice (Aristaeomorpha foliacea). Upoštevati bi bilo treba tudi vrste iz prilova, ki so bile ulovljene pri pridnenem ribolovu, in pridnene staleže, za katere ni na voljo dovolj podatkov. Načrt bi se moral uporabljati za pridneni ribolov (zlasti z vlečnimi mrežami, stoječimi mrežami, pastmi in parangali), ki se izvaja v vodah Unije ali z ribiškimi plovili Unije zunaj njenih voda v zahodnem Sredozemskem morju.

(15)  Kadar ima umrljivost zaradi rekreacijskega ribolova znaten vpliv na zadevne staleže, bi moral Svet imeti možnost, da določi nediskriminatorne omejitve za rekreativne ribiče. Svet bi moral pri določitvi takih omejitev upoštevati pregledna in objektivna merila. Kadar je ustrezno, bi morale države članice sprejeti sorazmerne ukrepe, potrebne za spremljanje in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova pri rekreacijskem ribolovu. Poleg tega bi moralo biti mogoče sprejeti tehnične ohranitvene ukrepe v zvezi z rekreacijskim ribolovom.

(16)  Geografsko območje uporabe načrta bi moralo temeljiti na geografski razširjenosti staležev, kot izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja. Zaradi boljših znanstvenih informacij bo v prihodnosti morda treba spremeniti podatke o geografski razširjenosti staležev, kot je določena v načrtu. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o prilagoditvi geografske razširjenosti staležev iz načrta, če znanstveno mnenje kaže, da se je geografska razširjenost zadevnih staležev spremenila.

(17)  Namen načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev SRP, zlasti k doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za ciljne staleže, izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže in prilove pelagičnih vrst, ulovljenih pri pridnenem ribolovu, za katere velja najmanjša referenčna velikost ohranjanja, in spodbujanju primernega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo priobalni ribolov in družbeno-ekonomski vidiki. Z načrtom bi se moral izvajati tudi ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da bi se čim bolj zmanjšali negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Načrt bi moral biti skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6), ter s cilji Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7) in Direktive Sveta 92/43/EGS(8).

(18)  Primerno je določiti ciljno ribolovno umrljivost (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa, in sicer kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prilagodljivost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, da se prispeva k izvajanju obveznosti iztovarjanja in da se upošteva mešani ribolov. Na podlagi načrta so ti razponi izračunani tako, da omogočajo zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Poleg tega je zgornja meja razpona FMSY določena tako, da se verjetnost zmanjšanja staleža na raven pod mejno referenčno točko za biomaso (BLIM) omeji na največ 5 %.

(19)  Za namen določitve največjega dovoljenega ribolovnega napora bi bilo treba določiti razpone FMSY za „običajno uporabo“ in ob upoštevanju dobrega stanja zadevnih staležev, možnost določitve največjega dovoljenega ribolovnega napora nad temi razponi FMSY za najranljivejše staleže, če je na podlagi znanstvenega mnenja to potrebno za doseganje ciljev te uredbe pri mešanem ribolovu, za preprečevanje škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med različnimi staleži, ali za omejitev medletnih sprememb največjega dovoljenega ribolovnega napora. Ciljno ribolovno umrljivost v skladu s temi razponi FMSY bi bilo treba doseči postopoma, po možnosti do leta 2020 in najpozneje do 1. januarja 2025.

(20)  Za staleže, za katere so na voljo cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot previdnostne referenčne točke (BPA) in mejne referenčne točke (BLIM).

(21)  Določiti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe, da se zagotovi uresničitev ciljev in se po potrebi začnejo izvajati popravni ukrepi, med drugim kadar se staleži zmanjšajo na raven pod referenčnimi točkami ohranjanja. Popravni ukrepi bi morali vključevati nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013, največji dovoljeni ribolovni napor in druge posebne ohranitvene ukrepe.

(22)  Za zagotovitev preglednega dostopa do ribolova in dosege ciljnih ribolovnih umrljivosti bi bilo treba sprejeti ureditev ribolovnega napora na ravni Unije za vlečne mreže, ki so glavno orodje, ki se uporablja za izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju. Zato je treba določiti skupine ribolovnega napora, da bo lahko Svet vsako leto določil največji dovoljeni ribolovni napor, izražen kot število ribolovnih dni. Ureditev ribolovnega napora bi morala po potrebi vključevati druga ribolovna orodja.

(23)  Glede na skrb vzbujajoče stanje številnih pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju in zaradi znižanja trenutnih visokih ravni ribolovne umrljivosti bi morala ureditev ribolovnega napora vključevati znatno zmanjšanje ribolovnega napora v prvih petih letih izvajanja načrta .

(24)  Države članice bi morale sprejeti posebne ukrepe za zagotovitev učinkovitosti in izvedljivosti ureditve ribolovnega napora z vključitvijo metode za dodeljevanje kvot za ribolovni napor v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013, oblikovanjem seznama plovil, izdajo dovoljenj za ribolov ter evidentiranjem in posredovanjem ustreznih podatkov o ribolovnem naporu.

(25)  Kot prispevek k učinkovitemu doseganju ciljev načrta in v skladu z načeli dobrega upravljanja iz člena 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi morale države članice imeti možnost, da na lokalni ravni spodbujajo sisteme participativnega upravljanja.

(26)  Za zaščito območij odraščanja, občutljivih habitatov in malega ribolova bi morala biti obalna cona vedno namenjena selektivnejšemu ribolovu. Zato bi bilo treba v načrtu za tri mesece vsako leto določiti prepoved ribolova z vlečnimi mrežami znotraj šestih morskih milj od obale, razen na območjih, ki so globlja od izobate 100 m. Moralo bi biti mogoče določiti še druga območja zaprtja, kadar bi s tem lahko zagotovili najmanj 20-odstotno zmanjšanje ulova nedoraslih osličev.

(27)  V zvezi s pridnenimi staleži bi bilo treba sprejeti dodatne ohranitvene ukrepe. Na podlagi znanstvenega mnenja je zlasti primerno določiti dodatne prepovedi na območjih z veliko koncentracijo posameznih drstečih se rib, da bi se zaščitili resno ogroženi odrasli osliči.

(28)  Za staleže prilova in pridnene staleže, za katere ni na voljo dovolj podatkov, bi bilo treba uporabljati previdnostni pristop. Kadar znanstveno mnenje kaže, da so potrebni popravni ukrepi, bi bilo treba v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 sprejeti posebne ohranitvene ukrepe.

(29)  V načrtu bi bilo treba določiti dodatne tehnične ohranitvene ukrepe, ki se sprejmejo z delegiranimi akti. To je potrebno za uresničitev ciljev načrta, zlasti kar zadeva ohranjanje pridnenih staležev in izboljšanje selektivnosti.

(30)  Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba v načrtu ▌določiti dodatne ukrepe upravljanja, ki se nadalje opredelijo v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(31)  Da se omogoči pravočasna prilagoditev načrta ▌tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za dopolnitev te uredbe s popravnimi in tehničnimi ohranitvenimi ukrepi, izvajanje obveznosti iztovarjanja ter spremembo nekaterih elementov načrta. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(32)  Kot zahteva Uredba (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba določiti rok za predložitev skupnih priporočil držav članic, ki imajo neposreden upravljalni interes.

(33)  Za oceno napredka pri doseganju največjega trajnostnega donosa bi moral načrt ▌ omogočati redno znanstveno spremljanje zadevnih staležev in po možnosti staležev prilova.

(34)  Komisija bi morala v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 redno ocenjevati ustreznost in učinkovitost te uredbe. To ocenjevanje bi moralo slediti rednim ocenam načrta na podlagi znanstvenega mnenja odbora STECF in temeljiti na njih, izvesti pa bi ga bilo treba do … [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta. To obdobje bi omogočilo popolno izvajanje obveznosti iztovarjanja, sprejetje in izvajanje regionaliziranih ukrepov ter vpliv na staleže in ribolov. ▌

(35)  Za zagotovitev pravne varnosti je primerno pojasniti, da se lahko ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, štejejo za upravičene do podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(10).

(36)  Za dosego ravnotežja med ribolovno zmogljivostjo flote in največjim dovoljenim ribolovnim naporom, ki je na voljo, bi morala biti v neuravnoteženih segmentih flote, zajetih v tej uredbi, na voljo podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti. Uredbo (EU) št. 508/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(37)  V skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so bili pred pripravo načrta ustrezno ocenjeni njegovi možni gospodarski in socialni vplivi.

(38)  Ob upoštevanju dejstva, da se največji dovoljeni ribolovni napor določi za vsako koledarsko leto, bi se morale določbe o ureditvi ribolovnega napora uporabljati od 1. januarja 2020. Ob upoštevanju okoljske, družbene in gospodarske trajnosti bi se morale določbe o razponih FMSY in o zaščitnih ukrepih za staleže, ki ne dosegajo ravni previdnostne referenčne točke BPA, uporabljati od 1. januarja 2025 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju.

2.  Ta uredba se uporablja za naslednje staleže:

(a)  rdeče-modra kozica (Aristeus antennatus) na podobmočjih GFCM 1, 5, 6 in 7;

(b)  dolgoostna rdeča kozica (Parapenaeus longirostris) na podobmočjih GFCM 1, 5, 6, ter 9-10-11;

(c)  orjaška rdeča kozica (Aristaeomorpha foliacea) na podobmočjih GFCM 9-10-11;

(d)  oslič (Merluccius merluccius) na podobmočjih GFCM 1-5-6-7 in 9-10-11;

(e)  škamp (Nephrops norvegicus) na podobmočjih GFCM 5, 6, 9 in 11;

(f)  progasti bradač (Mullus barbatus) na podobmočjih GFCM 1, 5, 6, 7, 9, 10 in 11.

3.  Ta uredba se uporablja tudi za staleže prilova, ulovljene v zahodnem Sredozemskem morju med ribolovom staležev, navedenih v odstavku 2. Uporablja se tudi za vse druge pridnene staleže, ki so ulovljeni v zahodnem Sredozemskem morju in za katere ni na voljo dovolj podatkov.

4.  Ta uredba se uporablja za gospodarski ▌ ribolov pridnenih staležev iz odstavkov 2 in 3, kadar se ti vrsti ribolova izvajata v vodah Unije ali ju ribiška plovila Unije izvajajo zunaj njenih voda v zahodnem Sredozemskem morju.

5.  Ta uredba določa tudi podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnem Sredozemskem morju za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in ki so bile ulovljene pri pridnenem ribolovu.

6.  Ta uredba določa tehnične ukrepe, kakor so določeni v členu 13, ki se uporabljajo v zahodnem Sredozemskem morju za kateri koli stalež.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009(11) in člena 2 Uredbe (ES) št. 1967/2006 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)   „zahodno Sredozemsko morje“ pomeni vode na geografskih podobmočjih GFCM 1 (severno Alboransko morje), 2 (otok Alboran), 5 (Balearski otoki), 6 (severna Španija), 7 (Levji zaliv), 8 (Korzika), 9 (Ligursko in severno Tirensko morje), 10 (južno Tirensko morje) in 11 (Sardinija), kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(12);

(2)   „zadevni staleži“ pomenijo staleže, navedene v členu 1(2);

(3)  „najranljivejši stalež“ pomeni stalež, pri katerem je bila ob določitvi največjega dovoljenega ribolovnega napora ribolovna umrljivost iz predhodnega leta najbolj oddaljena od vrednosti FMSY, kot je opredeljena v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju;

(4)   „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, ki izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti znanstvenega mnenja odbora STECF, ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, v skladu s katerim vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj tega razpona dolgoročno dosegajo največji trajnostni donos glede na ribolovni vzorec in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah, ne da bi bilo bistveno prizadeto razmnoževanje zadevnih staležev. Izračunan je tako, da omogoča zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Določena je zgornja meja razpona, da se verjetnost zmanjšanja staleža na raven pod mejno referenčno točko (BLIM) omeji na največ 5 %;

(5)   „vrednost FMSY“ pomeni vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah dosega dolgoročno največji donos;

(6)   „MSY FLOWER“ pomeni najnižjo vrednost v razponu FMSY;

(7)   „MSY FUPPER“ pomeni najvišjo vrednost v razponu FMSY;

(8)   „spodnji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od MSY FLOWER do vrednosti FMSY;

(9)   „zgornji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od FMSY do MSY FUPPER;

(10)   „BLIM“ pomeni mejno referenčno točko, ki je izražena kot biomasa drstitvenega staleža in izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, ter pod katero je lahko sposobnost razmnoževanja zmanjšana;

(11)   „BPA“ pomeni previdnostno referenčno točko, ki je izražena kot biomasa drstitvenega staleža in izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, ter zagotavlja, da je verjetnost zmanjšanja biomase drstitvenega staleža na raven, nižjo od BLIM, manjša od 5 %;

(12)   „skupina ribolovnega napora“ pomeni upravljalno enoto flote države članice, za katero je določen največji dovoljeni ribolovni napor;

(13)  „skupina staležev“ pomeni skupino staležev, ulovljenih skupaj, kot je določeno v Prilogi I;

(14)   „ribolovni dan“ pomeni katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur ali del tega obdobja, med katerim se plovilo nahaja v zahodnem Sredozemskem morju in ga ni v pristanišču.

Člen 3

Cilji

1.  Načrt temelji na ureditvi ribolovnega napora in prispeva k uresničevanju ciljev SRP, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, ter zagotavlja, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

2.  Načrt s čim večjim preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja v skladu s pravom Unije in za katere se uporablja ta uredba.

3.  Z načrtom se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Načrt je skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES ▌.

4.  Namen načrta je zlasti:

(a)   zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES; ▌

(b)   prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju, ter

(c)  prispevati k doseganju ciljev iz členov 4 in 5 Direktive 2009/147/ES ter členov 6 in 12 Direktive 92/43/EGS, zlasti da se čim bolj zmanjša negativni vpliv ribolovnih dejavnosti na občutljive habitate in zaščitene vrste.

5.  Ukrepi iz načrta se sprejmejo na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja. ▌

POGLAVJE II

CILJNE VREDNOSTI, REFERENČNE TOČKE OHRANJANJA IN ZAŠČITNI UKREPI

Člen 4

Ciljne vrednosti

1.  Ciljna ribolovna umrljivost v skladu z razponi FMSY, opredeljenim v členu 2, se pri zadevnih staležih doseže ▌postopoma po možnosti do leta 2020 in najpozneje do 1. januarja 2025, nato pa se ohranja v razponih FMSY.

2.  Na podlagi načrta se zahtevajo razponi FMSY, zlasti od odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni.

3.  Svet v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pri določanju največjega dovoljenega ribolovnega napora ta ribolovni napor določi za vsako skupino ribolovnega napora znotraj razpona FMSY, ki je takrat na voljo za najranljivejši stalež.

4.  Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko največji dovoljeni ribolovni napor določi na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY.

5.  Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko največji dovoljeni ribolovni napor določi na ravni, ki je višja od razpona FMSY, ki je takrat na voljo za najranljivejši stalež, pod pogojem, da vsi zadevni staleži presegajo raven BPA in:

(a)   če je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za doseganje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b)   če je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno, da se prepreči resna škoda za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

(c)   da se spremembe največjega dovoljenega ribolovnega napora med zaporednimi leti omejijo na ne več kot 20 %.

6.  Kadar razponov FMSY za stalež, naveden v členu 1(2), zaradi pomanjkanja ustreznih znanstvenih informacij ni mogoče določiti, se ta stalež upravlja v skladu s členom 12, dokler niso razponi FMSY na voljo na podlagi odstavka 2 tega člena.

Člen 5

Referenčne točke ohranjanja

Na podlagi načrta se zlasti od odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, za namene člena 6 zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja:

(a)   previdnostne referenčne točke, izražene kot biomasa drstitvenega staleža (BPA), ter

(b)   mejne referenčne točke, izražene kot biomasa drstitvenega staleža (BLIM).

Člen 6

Zaščitni ukrepi

1.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od BPA, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnih staležev na ravni, višje od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) se največji dovoljeni ribolovni napor zlasti določi na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven znotraj razpona FMSY za najranljivejši stalež, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

2.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od BLIM, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnih staležev na ravni, višje od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) ▌lahko takšni popravni ukrepi vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnih staležev in ustrezno zmanjšanje največjega dovoljenega ribolovnega napora.

3.  Popravni ukrepi iz tega člena lahko vključujejo:

(a)   ukrepe na podlagi členov 7, 8 in 11 do 14 te uredbe ter

(b)   nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

4.  Ukrepi iz tega člena se izberejo v skladu z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem okoliščin, kadar je biomasa drstitvenega staleža pod ravnmi iz člena 5.

POGLAVJE III

RIBOLOVNI NAPOR

Člen 7

Ureditev ribolovnega napora

1.  Ureditev ribolovnega napora se uporablja za vsa plovila, ki z vlečnimi mrežami na območjih iz Priloge I lovijo skupine staležev iz navedene priloge in spadajo v kategorije dolžin iz navedene priloge.

2.  Svet na podlagi znanstvenega mnenja in člena 4 vsako leto določi največji dovoljeni ribolovni napor za vsako skupino ribolovnega napora posamezne države članice.

3.  Z odstopanjem od člena 3(1) in ne glede na odstavek 2 tega člena velja v prvih petih letih izvajanja načrta naslednje:

(a)  največji dovoljeni ribolovni napor se za prvo leto izvajanja načrta zmanjša za 10 % v primerjavi z referenčno vrednostjo z izjemo geografskih podobmočij, na katerih se je v tem obdobju ribolovni napor že zmanjšal za več kot 20 %;

(b)  od drugega do petega leta izvajanja načrta se največji dovoljeni ribolovni napor med tem obdobjem zmanjša za največ 30 %. Da se FMSY doseže do 1. januarja 2025, se lahko poleg zmanjšanja ribolovnega napora uporabijo vsi ustrezni tehnični ali drugi ohranitveni ukrepi, sprejeti v skladu s pravom Unije.

4.  Referenčno vrednost iz odstavka 3 vsaka država članica izračuna za vsako skupino ribolovnega napora ali geografsko podobmočje kot povprečni ribolovni napor, izražen kot število ribolovnih dni med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2017, pri čemer se upoštevajo samo plovila, ki so bila dejavna v navedenem obdobju ▌.

5.  Kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da se znatne količine določenega staleža ulovijo z ribolovnim orodjem, ki ni vlečna mreža, se lahko na podlagi takega znanstvenega mnenja določi največji dovoljeni ribolovni napor za tako posamezno orodje.

Člen 8

Rekreacijski ribolov

1.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da rekreacijski ribolov pomembno vpliva na ribolovno umrljivost staleža, navedenega v členu 1(2), lahko Svet določi nediskriminatorne omejitve za rekreativne ribiče.

2.  Svet pri določanju omejitev iz odstavka 1 upošteva pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, družbena in gospodarska. Uporabljena merila lahko vključujejo zlasti vpliv rekreacijskega ribolova na okolje, pomen navedene dejavnosti za družbo in njen prispevek h gospodarstvu obalnih območij.

3.  Kadar je ustrezno, države članice sprejmejo sorazmerne ukrepe, potrebne za spremljanje in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova pri rekreacijskem ribolovu.

Člen 9

Obveznosti držav članic

1.  Države članice največji dovoljeni ribolovni napor upravljajo v skladu s pogoji iz členov 26 do 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.  Vsaka država članica se v skladu z merili iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 odloči o metodi dodelitve največjega dovoljenega ribolovnega napora posameznim plovilom ali skupinam plovil, ki plujejo pod njeno zastavo. ▌

3.  Država članica lahko svoje dodelitve ribolovnega napora spremeni, tako da ribolovne dni z ene skupine ribolovnega napora prenese na drugo skupino napora z istega geografskega območja, vendar pod pogojem, da uporablja faktor pretvorbe, ki je podprt z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Z izmenjanimi ribolovnimi dnevi in faktorjem pretvorbe takoj seznani Komisijo in druge države članice, najpozneje pa v 10 delovnih dneh.

4.  Kadar država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, dovoli ribolov z vlečnimi mrežami, zagotovi, da je tak ribolov omejen na največ 15 ur na ribolovni dan in pet ribolovnih dni na teden, ali pa uvede enakovredno omejitev.

Države članice lahko zaradi upoštevanja časa potovanja med pristaniščem in ribolovnim območjem odobrijo odstopanje za največ 18 ur na ribolovni dan. Takšna odstopanja se brez odlašanja sporočijo Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.

5.  Kadar plovilo na isti ribolovni dan lovi dve različni skupini staležev, se ne glede na odstavek 3 od največjega dovoljenega ribolovnega napora, dodeljenega temu plovilu za vsako skupino staležev, odbije polovica ribolovnega dneva.

6.  Vsaka država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo in lovijo zadevne staleže, v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 izda dovoljenja za ribolov za območja iz Priloge I.

7.  Države članice zagotovijo, da se skupna zmogljivost, ki je izražena v GT in kW ter ustreza dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu z odstavkom 6, v obdobju uporabe načrta ne poveča.

8.  Vsaka država članica sestavi in vzdržuje seznam plovil z dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu z odstavkom 6, ter ga sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Države članice svoje sezname prvič posredujejo v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa najpozneje do 30. novembra vsakega leta.

9.  Države članice spremljajo svojo ureditev ribolovnega napora in zagotovijo, da največji dovoljeni ribolovni napor iz člena 7 ne preseže določenih omejitev.

10.  Da se dosežejo cilji načrta, lahko države članice v skladu z načeli dobrega upravljanja iz člena 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013 na lokalni ravni spodbujajo sisteme participativnega upravljanja.

Člen 10

Sporočanje ustreznih podatkov

1.  Države članice evidentirajo podatke o ribolovnem naporu in jih posredujejo Komisiji v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter členi 146c, 146d in 146e Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011(13).

2.  Podatki o ribolovnem naporu se združijo za vsak mesec in vsebujejo informacije iz Priloge II. Oblika zapisa, ki se uporablja za združene podatke, je definicijska shema protokola XML na podlagi standarda UN/CEFACT P1000-12.

3.  Države članice podatke o ribolovnem naporu iz odstavka 1 posredujejo Komisiji do 15. dne vsakega meseca.

POGLAVJE IV

TEHNIČNI OHRANITVENI UKREPI

Člen 11

Območja zaprtja

1.  Poleg določb iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1967/2006 velja, da je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja vsako leto za tri mesece, kadar je to ustrezno pa za tri zaporedne mesece, uporaba vlečnih mrež v zahodnem Sredozemskem morju prepovedana znotraj šestih morskih milj od obale, razen na območjih, ki so globlja od izobate 100 m. To trimesečno obdobje letnega zaprtja določi posamezna država članica in velja v obdobju, ki je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja najustreznejše. To obdobje se brez odlašanja sporoči Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 in pod pogojem, da je to upravičeno zaradi posebnih geografskih ovir, kot je na primer omejena razsežnost epikontinentalnega pasu ali velika oddaljenost ribolovnih območij, lahko države članice na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja določijo druga območja zaprtja, pod pogojem, da se na vsakem geografskem podobmočju doseže vsaj 20-odstotno zmanjšanje ulova nedoraslih osličev. Takšno odstopanje se brez odlašanja sporoči Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.

3.  Zadevne države članice do … [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja določijo druga območja zaprtja, za katera obstajajo dokazi o visoki koncentraciji nedoraslih rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja in drstiščih pridnenih staležev, zlasti za zadevne staleže.

4.  Druga območja zaprtja, določena na podlagi odstavka 3, oceni zlasti odbor STECF ali podobni neodvisni znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni. Če ta ocena pokaže, da zadevna območja zaprtja niso v skladu z njihovimi cilji, države članice na podlagi teh priporočil znova pregledajo zadevna območja.

5.  Kadar območja zaprtja iz odstavka 3 tega člena vplivajo na ribiška plovila več držav članic, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 18 te uredbe na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja sprejme delegirane akte za vzpostavitev zadevnih območij zaprtja.

Člen 12

Upravljanje staležev prilova in pridnenih staležev, za katere ni na voljo dovolj podatkov

1.  Staleži iz člena 1(3) te uredbe se upravljajo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kakor je opredeljen v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.  Ukrepi za upravljanje staležev iz člena 1(3), zlasti tehnični ohranitveni ukrepi, kot so tisti, navedeni v členu 13, se določijo ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja.

Člen 13

Posebni ohranitveni ukrepi

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe z določitvijo naslednjih tehničnih ohranitvenih ukrepov:

(a)  specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(b)  specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(c)  omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja in ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(d)  določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega se uporablja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi, ter

(e)  rekreacijski ribolov.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.

POGLAVJE V

OBVEZNOST IZTOVARJANJA

Člen 14

Določbe o obveznosti iztovarjanja

Za vse staleže vrst v zahodnem Sredozemskem morju, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, in za naključni ulov pelagičnih vrst v okviru ribolova, ki izkorišča staleže, navedene v členu 1(2) te uredbe, za katere velja obveznost iztovarjanja, se na Komisijo, po posvetovanju z državami članicami ter v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnosti za navedeno obveznost, kot je določeno v točkah (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE VI

REGIONALIZACIJA

Člen 15

Regionalno sodelovanje

1.  Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 11 do 14 te uredbe.

2.  Za namene odstavka 1 tega člena lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, predložijo skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013:

(a)  prvič najpozneje dvanajst mesecev po … [datum začetka veljavnosti te uredbe] in nato najpozneje dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 17(2) te uredbe;

(b)  do 1. julija v letu pred letom, v katerem naj bi se uporabili ukrepi, in/ali

(c)  kadar menijo, da je to potrebno, zlasti v primeru nenadne spremembe stanja katerega koli od staležev, za katere se uporablja ta uredba.

3.  Pooblastila, podeljena na podlagi členov 11 do 14 te uredbe, ne posegajo v pooblastila, podeljena Komisiji na podlagi drugih določb prava Unije, vključno s pooblastili na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE VII

SPREMEMBE IN SPREMLJANJE

Člen 16

Spremembe načrta

1.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da se je geografska razširjenost zadevnih staležev spremenila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spreminjanje te uredbe s prilagoditvijo območij iz člena 1(2) in Priloge I, da se upošteva navedena sprememba.

2.  Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da je treba seznam zadevnih staležev spremeniti, lahko predloži predlog za spremembo tega seznama.

Člen 17

Spremljanje in ocena načrta

1.  Za namene letnega poročila iz člena 50 Uredbe (EU) št. 1380/2013 merljivi kazalniki vključujejo letne ocene trenutne ribolovne umrljivosti nad FMSY (F/FMSY), biomase drstitvenega staleža (SSB) in socialno-ekonomske kazalnike za zadevne staleže in, kadar je možno, staleže prilova. Na podlagi znanstvenega mnenja se lahko dopolnijo z drugimi kazalniki.

2.  Komisija do… [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih in vplivu načrta na zadevne staleže, in na ribolov, ki te staleže izkorišča, zlasti glede doseganja ciljev iz člena 3.

POGLAVJE VIII

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 18

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11 do 14 in 16 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datuma začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 11 do 14 in 16 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 11 do 14 in 16, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE IX

EVROPSKI SKLAD ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO

Člen 19

Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo

Ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, se štejejo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti za namene točk (a) in (c) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014.

Člen 20

Spremembe Uredbe (EU) št. 508/2014 glede določenih pravil, povezanih z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo

Člen 34 Uredbe (EU) št. 508/2014 se spremeni:

(1)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Podpora na podlagi tega člena se lahko dodeli do 31. decembra 2017, razen če se sprejmejo ukrepi za trajno prenehanje z namenom uresničitve ciljev večletnega načrta za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju, vzpostavljenega z Uredbo (EU) …/…(14)Evropskega parlamenta in Sveta*.

_________________

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in spremembi Uredbe (EU) št. 508/2014 (UL L …, str. …).“;

"

(2)  doda se naslednji odstavek:"

„4a. Odhodki, povezani z ukrepi za trajno prenehanje, sprejetimi za uresničitev ciljev Uredbe (EU) …/…(15), so upravičeni do podpore iz ESPR od začetka veljavnosti navedene uredbe.“

"

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ob upoštevanju okoljske, socialne in ekonomske trajnosti se člen 4 in člen 6(1) uporabljata od 1. januarja 2025.

Člen 7 se uporablja od 1. januarja 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Ureditev ribolovnega napora

(iz člena 7)

Skupine ribolovnega napora so opredeljene kot:

A)  Plovila z vlečnimi mrežami, ki lovijo progastega bradača, osliča, dolgoostno rdečo kozico in škampa v epikontinentalnem pasu in zgornjih predelih kontinentalne strmine.

Vrsta orodja

Geografsko območje

Skupine staležev

Skupna dolžina plovil

Oznaka skupine ribolovnega napora

Vlečne mreže

(TBB, OTB, PTB, TBN, TBS, TB, OTM, PTM, TMS, TM, OTT, OT, PT, TX, OTP, TSP)

Podobmočja GFCM 1-2-5-6-7

Progasti bradač na geografskih podobmočjih 1, 5, 6 in 7; oslič na geografskih podobmočjih 1-5-6-7; dolgoostna rdeča kozica na geografskih podobmočjih 1, 5 in 6 ter škamp na geografskih podobmočjih 5 in 6.

< 12 m

EFF1/MED1_TR1

≥ 12 m in < 18 m

EFF1/MED1_TR2

≥ 18 m in < 24 m

EFF1/MED1_TR3

≥ 24 m

EFF1/MED1_TR4

Podobmočja GFCM 8-9-10-11

Progasti bradač na geografskih podobmočjih 9, ▌10 in 11; oslič na geografskih podobmočjih 9-10-11; dolgoostna rdeča kozica na geografskih podobmočjih 9-10-11 ter škamp na geografskih podobmočjih 9 in 10.

< 12 m

EFF1/MED2_TR1

≥ 12 m in < 18 m

EFF1/MED2_TR2

≥ 18 m in < 24 m

EFF1/MED2_TR3

≥ 24 m

EFF1/MED1_TR4

B)  Plovila z vlečnimi mrežami, ki v globokih vodah lovijo rdeče-modro kozico in orjaško rdečo kozico.

Vrsta orodja

Geografsko območje

Skupine staležev

Skupna dolžina plovil

Oznaka skupine ribolovnega napora

Vlečne mreže

(TBB, OTB, PTB, TBN, TBS, TB, OTM, PTM, TMS, TM, OTT, OT, PT, TX, OTP, TSP)

Podobmočja GFCM 1-2-5-6-7

Rdeče-modra kozica na

geografskih podobmočjih

1, 5, 6 in 7.

< 12 m

EFF2/MED1_TR1

≥ 12 m in < 18 m

EFF2/MED1_TR2

≥ 18 m in < 24 m

EFF2/MED1_TR3

≥ 24 m

EFF2/MED1_TR4

Podobmočja GFCM 8-9-10-11

Orjaška rdeča kozica na

geografskih podobmočjih

9, 10 in 11

< 12 m

EFF2/MED2_TR1

≥ 12 m in < 18 m

EFF2/MED2_TR2

≥ 18 m in < 24 m

EFF2/MED2_TR3

≥ 24 m

EFF2/MED1_TR4

PRILOGA II

Seznam informacij za podatke o ribolovnem naporu

(iz člena 10)

Informacije

Opredelitev in opombe

(1)  Država članica

tričrkovna oznaka ISO države članice zastave, ki sporoča podatke

(2)  Skupina ribolovnega napora

oznaka skupine ribolovnega napora iz Priloge I

(3)  Obdobje ribolovnega napora

začetni in končni datum meseca, o katerem se poroča

(4)  Prijava ribolovnega napora

skupno število ribolovnih dni

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta

Evropski parlament in Svet nameravata razveljaviti pooblastila za sprejemanje tehničnih ukrepov z delegiranimi akti iz člena 13 te uredbe, ko bosta sprejela novo uredbo o tehničnih ukrepih, ki vključuje pooblastilo za sprejemanje enakih ukrepov.

(1)UL C 367, 10.10.2018, str. 103.
(2)Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(3)Izjava z ministrske konference MedFish4Ever na Malti. Ministrska konferenca o trajnosti ribištva v Sredozemlju (Malta, 30. marec 2017).
(4)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(5)Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).
(6)Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(7)Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(8)Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(9)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(10)Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).
(11)Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(12)Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).
(13)Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).
(14)+UL: prosimo, vstavite številko Uredbe iz dokumenta PE-CONS 32/19 (2018/0050(COD)) v besedilo ter številko, naslov, datum in sklic na UL za to uredbo v opombo.
(15)+UL: prosimo, vstavite številko Uredbe iz dokumenta PE-CONS 32/19 (2018/0050(COD)) v besedilo.

Zadnja posodobitev: 8. april 2019Pravno obvestilo