Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0189(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0036/2019

Predložena besedila :

A8-0036/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.3

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0361

Sprejeta besedila
PDF 230kWORD 67k
Torek, 16. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah ***I
P8_TA-PROV(2019)0361A8-0036/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0365),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0383/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0036/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja s tremi izjavami Komisije, priloženimi tej resoluciji, od katerih bosta prva in druga objavljeni v seriji L Uradnega lista Evropske unije, skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 55.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah(1)
P8_TC1-COD(2018)0189

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Da bi Unija lahko v celoti izvrševala svojo izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike in v celoti izpolnjevala svoje zaveze na podlagi Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) Svetovne trgovinske organizacije, bo v skladu s Sklepom Sveta (EU) .../...(4) postala pogodbenica Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt)(5), države članice pa bo pooblastila, da ga v interesu Unije tudi ratificirajo ali k njemu pristopijo. Pogodbenice Ženevskega akta so članice posebne unije, ki je bila vzpostavljena z Lizbonskim sporazumom o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji(6) (v nadaljnjem besedilu: posebna unija). V skladu s členom 4 Sklepa (EU) .../... Unijo in države članice, ki so ratificirale Ženevski akt ali k njemu pristopile, v zvezi s tem aktom v posebni uniji zastopa Komisija.

(2)  Primerno je določiti pravila, ki bodo Uniji ▌omogočala ▌ izvrševanje ▌ pravic in izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo na podlagi Ženevskega akta Unija in države članice, ki ga ratificirajo ali k njemu pristopijo.

(3)  Ženevski akt ščiti označbe porekla, vključno z „označbami porekla“ in geografskimi označbami, kakor so opredeljene v uredbah (ES) št. 110/2008(7), (EU) št. 1151/2012(8), (EU) št. 1308/2013(9) in (EU) št. 251/2014(10) Evropskega parlamenta in Sveta▌, za vse označbe pa se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz„ geografske označbe“.

(4)  Komisija bi morala ▌pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) po pristopu Unije k Ženevskemu aktu vložiti in zatem rednovlagati zahtevke za mednarodno registracijo ▌geografskih označb z ozemlja Unije, ki so zaščitene na njenem ozemlju, v njegovem registru (v nadaljnjem besedilu: mednarodni register) Ti zahtevki bi morali temeljiti na uradnih obvestilih držav članic, ki zahtevke vložijo na lastno pobudo ali na zahtevo fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta. Države članice bi morale pri oblikovanju uradnih obvestil preučiti gospodarski interes mednarodne zaščite zadevnih geografskih označb ter upoštevati zlasti proizvodno in izvozno vrednost, zaščito v okviru drugih sporazumov ter trenutno ali morebitno zlorabo v zadevnih tretjih državah.

(5)  Z vključitvijo geografskih označb v mednarodni register bi se morali zagotavljati kakovostni proizvodi, poštena konkurenca in varstvo potrošnikov. Čeprav imajo geografske označbe pomembno kulturno in ekonomsko vrednost, bi bilo treba njihovo vključitev oceniti glede na vrednost, ustvarjeno za lokalne skupnosti, da bi se podpiral razvoj podeželja in spodbujale nove zaposlitvene možnosti v proizvodnji, predelavi in drugih s tem povezanih storitvah.

(6)  Komisija bi morala uporabiti redne mehanizme za posvetovanje z državami članicami, trgovinskimi združenji in proizvajalci Unije, da bi vzpostavila stalen dialog z ustreznimi deležniki.

(7)  Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne postopke, s katerimi bi Komisija preučila geografske označbe iz pogodbenic Ženevskega akta, ki niso države članice (v nadaljnjem besedilu: tretje pogodbenice), in ki so registrirane v mednarodnem registru, da se določi postopek za odločanje o zaščiti v Uniji in po potrebi o razveljavitvi take zaščite.

(8)  Postopek Unije za izvrševanje zaščite geografskih označb iz tretjih pogodbenic, ki so registrirane v mednarodnem registru, bi moral biti skladen s poglavjem III Ženevskega akta, zlasti s členom 14 tega akta, v skladu s katerim mora vsaka pogodbenica omogočiti učinkovita pravna sredstva za zaščito registriranih geografskih označb in zagotoviti, da lahko pravne postopke za zagotavljanje njihove zaščite sproži javni organ ali katera koli zainteresirana stran, ne glede na to, ali je to fizična ali pravna, javna ali zasebna oseba, odvisno od pravnega sistema in prakse pogodbenice. Za zagotovitev zaščite nacionalnih in regionalnih blagovnih znamk ter blagovnih znamk Unije skupaj z geografskimi označbami in ob upoštevanju zaščitnega ukrepa v zvezi s predhodnimi pravicami iz blagovne znamke iz člena 13(1) Ženevskega akta bi bilo treba zagotoviti soobstoj predhodnih blagovnih znamk in geografskih označb, ki so registrirane v mednarodnem registru in ki so pridobile zaščito v Uniji ali pa se v njej uporabljajo.

(9)  Države članice, ki še niso pogodbenice Lizbonskega sporazuma iz leta 1958, kakor je bil revidiran v Stockholmu 14. julija 1967 in spremenjen 28. septembra 1979 (v nadaljnjem besedilu: Lizbonski sporazum), zaradi izključne pristojnosti Unije ne bi smele ratificirati navedenega sporazuma niti k njemu pristopiti.

(10)  Države članice, ki so že pogodbenice Lizbonskega sporazuma, lahko ostanejo njegove pogodbenice, zlasti zaradi zagotovitve kontinuitete podeljenih pravic in izpolnjevanja obveznosti na podlagi navedenega sporazuma. Vendar pa bi morale delovati izključno v interesu Unije in ob doslednem spoštovanju izključne pristojnosti Unije. Te države članice bi morale zato svoje pravice in obveznosti na podlagi Lizbonskega sporazuma uveljavljati ob doslednem spoštovanju pooblastila, ki ga Unija podeli v skladu s pravili iz te uredbe. Da bi spoštovali enotni sistem zaščite geografskih označb, ki ga je Unija vzpostavila za kmetijske proizvode, in da bi še okrepili usklajevanje na notranjem trgu, na podlagi Lizbonskega sporazuma ne bi smele registrirati nobenih novih označb porekla proizvodov, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 110/2008, Uredbe (EU) št. 1151/2012, Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali Uredbe (EU) št. 251/2014.

(11)  Navedene države članice so na podlagi Lizbonskega sporazuma registrirale označbe porekla. Za zagotovitev njihove nadaljnje zaščite bi bilo treba vzpostaviti prehodno ureditev v skladu z zahtevami iz navedenega sporazuma, Ženevskega akta in pravnega reda Unije.

(12)  Navedene države članice so sprejele zaščito označb porekla tretjih pogodbenic. Da se jim zagotovijo sredstva za izpolnjevanje njihovih mednarodnih obveznosti, ki so jih sprejele pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu, bi bilo treba vzpostaviti prehodno ureditev, ki bi imela učinke samo na nacionalni ravni in ne bi vplivala na trgovino v Uniji ali na mednarodno trgovino.

(13)  Zdi se ustrezno, da pristojbine, ki jih je treba plačati v skladu z Ženevskim aktom in Skupnim pravilnikom v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta za vložitev zahtevka pri Mednarodnem uradu za mednarodno registracijo geografske označbe, in pristojbine, ki jih je treba plačati za druge vpise v mednarodni register in za pridobitev izvlečkov, potrdil ali drugih informacij v zvezi z vsebino navedene mednarodne registracije, krije država članica, iz katere je geografska označba, fizična ali pravna osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenec, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta. Države članice bi morale imeti možnost zahtevati, da nekatere ali vse pristojbine plača fizična ali pravna oseba ali upravičenec.

(14)  Za kritje kakršnega koli primanjkljaja v proračunu za poslovanje posebne unije bi bilo treba Uniji omogočiti, da v okviru sredstev, ki so za ta namen na voljo v letnem proračunu Unije, zagotovi posebni prispevek, ki ga glede na ekonomsko in kulturno vrednost zaščite geografskih označb v skladu s členom 24(4) Ženevskega akta določi skupščina posebne unije.

(15)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje članstva Unije v posebni uniji bi bilo treba na Komisijo ob pristopu k Ženevskemu aktu prenesti izvedbena pooblastila za določitev seznama geografskih označb za vložitev zahtevka za njihovo mednarodno registracijo pri Mednarodnem uradu, za naknadno vložitev zahtevka za mednarodno registracijo geografske označbe pri Mednarodnem uradu, zavrnitev ugovora, odločitev o podelitvi zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, umik zavrnitve učinkov mednarodne registracije, zahtevo za izbris mednarodne registracije, uradno obvestilo o razveljavitvi zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji in za podelitev pooblastila državi članici, da opravi potrebne spremembe v zvezi z označbo porekla proizvoda, ki je zaščiten na podlagi ene od uredb iz člena 1 te uredbe, in o tem uradno obvesti Mednarodni urad. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(11).

(16)  Treba je zagotoviti, da bo Komisija spremljala in ocenjevala, kako se s časom spreminja sodelovanje Unije pri tem aktu. Da bi lahko izvedla tako ocenjevanje, bi morala Komisija med drugim upoštevati naslednje: število geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in za katere so bili vloženi zahtevki za mednarodno registracijo, ter primere, v katerih so zaščito zavrnile tretje pogodbenice, spremembe števila tretjih držav, ki sodelujejo pri Ženevskem aktu, ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za povečanje tega števila, pa tudi učinek sedanjega pravnega reda EU na področju geografskih označb na privlačnost Ženevskega akta za tretje države ter število in vrsto geografskih označb iz pogodbenic iz tretjih držav, ki jih je Unija zavrnila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila in postopke v zvezi z ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt).

Za namene te uredbe se za označbe porekla, vključno z „označbami porekla“ in geografskimi označbami, kakor so opredeljene v Uredbi (ES) št. 110/2008, Uredbi (EU) št. 1151/2012, Uredbi (EU) št. 1308/2013 in Uredbi (EU) št. 251/2014, v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „geografske označbe“.

Člen 2

Mednarodna registracija geografskih označb ▌

1.  Komisija bo kot pristojni organ pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) v skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta po pristopu Unije k temu aktu vložila in zatem redno vlagala zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije.

2.  Države članice lahko v ta namen od Komisije zahtevajo, da v mednarodnem registru registrira geografske označbe z njihovega ozemlja, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije. Taka zahteva lahko temelji na:

(a)  zahtevi fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(b)  njihovi lastni pobudi.

3.  Komisija na podlagi teh zahtev sprejme izvedbene akte, v katerih navede seznam geografskih označb iz ▌ odstavka 1 tega člena, v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Člen 3

Izbris geografske označbe iz države članice Unije, ki je registrirana v mednarodnem registru

1.  Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva, da se iz mednarodnega registra izbriše registracija geografske označbe iz države članice Unije:

(a)  če ta geografska označba ni več zaščitena v Uniji ali

(b)  na zahtevo države članice, iz katere je geografska označba, ki lahko temelji na:

(i)  zahtevi fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(ii)  njeni lastni pobudi.

2.  Izvedbeni akt iz odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

3.  Komisija o zahtevi za izbris nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

Člen 4

Objava geografskih označb iz tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

1.  Komisija objavi vse mednarodne registracije geografskih označb, o katerih jo v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad in ki so registrirane v mednarodnem registru ter katerih pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ni država članica, pod pogojem, da se objava nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije.

2.  Mednarodna registracija se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije, v objavi pa se navedeta tudi vrsta proizvoda in država porekla.

Člen 5

Presoja geografskih označb iz tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

1.   Komisija objavi vse mednarodne registracije geografskih označb, o katerih jo v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad in ki so registrirane v mednarodnem registru ter katerih pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 ▌ Ženevskega akta, ni država članica, da bi ugotovila, ali vsebujejo obvezne elemente iz pravila 5(2) Skupnega pravilnika v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik)(12) ter podatke v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi iz pravila 5(3) Skupnega pravilnika, ter da bi presodila, ali se objava nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je ▌zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije.

2.  Rok za izvedbo take presoje ne presega štirih mesecev od datuma registracije geografske označbe v mednarodnem registru in ne vključuje presoje drugih posebnih določb Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, standardi trženja in označevanjem živil.

Člen 6

Postopek ugovora za geografske označbe tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

1.   Organi države članice ali tretje države, ki ni pogodbenica porekla, ali fizična ali pravna oseba z legitimnim interesom in s sedežem v Uniji ali tretji državi, ki ni pogodbenica porekla, lahko v štirih mesecih od datuma objave imena geografske označbe v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4 pri Komisiji vložijo ugovor v enem od uradnih jezikov Unije.

2.   Tak ugovor v zvezi z geografsko označbo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4, je dopusten samo, če je vložen v roku iz odstavka 1 tega člena in če vsebuje enega ali več naslednjih razlogov:

(a)  geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, je v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme in bi lahko potrošnika zavajala glede pravega porekla proizvoda;

(b)  geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, je v celoti ali delno homonimno ime geografske označbe, ki je že zaščitena v Uniji, in v praksi ni zadostne razlike med pogoji lokalne in tradicionalne uporabe ter predstavitve geografske označbe, predlagane za zaščito, in geografske označbe, ki je že zaščitena v Uniji, pri čemer se upošteva potreba po zagotovitvi pravične obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov;

(c)  z zaščito geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji bi na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije kršili predhodno pravico iz blagovne znamke;

(d)  z zaščito predlagane geografske označbe v Uniji bi ogrozili uporabo popolnoma ali delno identičnega imena ali izključne narave blagovne znamke na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave imena geografske označbe v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4;

(e)  geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, se nanaša na proizvod, v zvezi s katerim ▌ni zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije;

(f)  ime, za katero se zahteva registracija, je generično ime na ozemlju Unije;

(g)  pogoji iz točk (i) in (ii) člena 2(1) Ženevskega akta niso izpolnjeni;

(h)  geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, je homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno sklepa, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

3.   Komisija razloge za ugovor iz odstavka 2 preuči za ozemlje Unije ali del tega ozemlja.

Člen 7

Odločitev o zaščiti geografskih označb tretjih držav, registriranih v mednarodnem registru, v Uniji

1.  Kadar se na podlagi presoje, izvedene v skladu s členom 5(1), ugotovi, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni, in ni prejet noben ugovor ali če prejeti ugovori niso dopustni, Komisija po potrebi zavrne prejete nedopustne ugovore in sprejme odločitev o odobritvi zaščite geografske označbe z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.  Kadar se na podlagi presoje, izvedene v skladu s členom 5(1), ugotovi, da pogoji iz navedenega odstavka niso izpolnjeni, ali če je prejet dopusten ugovor v smislu člena 6(2), Komisija sprejme odločitev o tem, ali naj se zaščita geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, odobri z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). V primeru geografskih označb proizvodov, ki ne spadajo v pristojnost odborov iz člena 15(1), odločitev sprejme Komisija ▌.

3.   Odločitev o odobritvi zaščite geografske označbe v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena določi obseg odobrene zaščite in lahko vključuje pogoje, ki so združljivi z Ženevskim aktom, in zlasti odobri natančno opredeljeno prehodno obdobje iz člena 17 Ženevskega akta in pravila 14 Skupnega pravilnika.

4.   Komisija v skladu s členom 15(1) Ženevskega akta o zavrnitvi učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije uradno obvesti Mednarodni urad v enem letu od prejema uradnega obvestila o mednarodni registraciji v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta ali v roku dveh let v primerih iz prvega odstavka člena 5 Sklepa Sveta (EU) .…/…(13)(14).

5.  Komisija lahko na svojo pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) sprejme izvedbeni akt, s katerim v celoti ali delno umakne zavrnitev, o kateri je bil prej uradno obveščen Mednarodni urad. Komisija o takem umiku nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

Člen 8

Uporaba geografskih označb

1.   Izvedbeni akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 7, se uporabljajo brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s skupno ureditvijo kmetijskih trgov, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi in označevanjem živil. ▌

2.   Ob upoštevanju odstavka 1 lahko geografske označbe, zaščitene v skladu s to uredbo, uporabljajo vsi gospodarski subjekti, ki tržijo proizvod v skladu z mednarodno registracijo.

Člen 9

Razveljavitev učinkov geografske označbe tretje države, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji

1.  Komisija lahko na svojo pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno razveljavi učinke zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji v enem ali več od naslednjih primerov:

(a)  geografska označba ni več zaščitena v pogodbenici porekla;

(b)  geografska označba ni več registrirana v mednarodnem registru;

(c)  kadar ni več zagotovljena skladnost z obveznimi elementi iz pravila 5(2) Skupnega pravilnika ali s podatki v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi, kakor je določeno v pravilu 5(3) Skupnega pravilnika.

2.  Izvedbeni akt iz ▌ odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) in šele potem, ko so fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenci, kakor so opredeljeni v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, imeli možnost zaščititi svoje pravice.

3.  Če se za razveljavitev ne more več vložiti pritožba, Komisija nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije geografske označbe na ozemlju Unije ▌v skladu s točko (a) ali (c) odstavka 1.

Člen 10

Povezava z blagovnimi znamkami

1.   Zaščita geografske označbe ne vpliva na veljavnost predhodne blagovne znamke na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije, ki je bila v dobri veri zahtevana ali registrirana ali pridobljena z uporabo na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije.

2.   Geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, se ne zaščiti na ozemlju Unije, če bi zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke ter trajanja časa, ko se je ta uporabljala, zaščita navedene geografske označbe na ozemlju Unije lahko zavajala potrošnika glede prave identitete proizvoda.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 se lahko ▌blagovna znamka, ki je bila v dobri veri zahtevana, registrirana ali pridobljena z uporabo, če to predvideva zadevna zakonodaja, na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije pred datumom, ko je Mednarodni urad uradno obvestil Komisijo o objavi mednarodne registracije geografske označbe, in katere uporaba bi bila v nasprotju z zaščito geografske označbe, še naprej uporablja in obnavlja za zadevni proizvod ne glede na zaščito geografske označbe, če ni razlogov za ničnost ali razveljavitev na podlagi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta(15) ali na podlagi Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta(16). V takšnih primerih se dovolita uporaba geografske označbe in uporaba zadevne blagovne znamke.

Člen 11

Prehodne določbe za označbe porekla iz držav članic EU, ki so že registrirane v okviru Lizbonskega sporazuma

1.  V zvezi z vsako označbo porekla za proizvod, ki je zaščitena na podlagi ene od uredb iz člena 1 te uredbe in izvira iz države članice, ki je pogodbenica Lizbonskega sporazuma, zadevna država članica:

(a)  zahteva mednarodno registracijo navedene označbe porekla v skladu z Ženevskim aktom, če je zadevna država članica ratificirala Ženevski akt ali k njemu pristopila na podlagi pooblastila iz člena 3 Sklepa (EU)..../.... (17), ali

(b)  zahteva, da se registracija navedene označbe porekla izbriše iz mednarodnega registra.

Zadevne države članice izbiro opravijo na podlagi:

(a)  zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(b)  njihove lastne pobude.

Zadevne države članice uradno obvestijo Komisijo o izbiri iz prvega pododstavka v treh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica v sodelovanju s Komisijo pri Mednarodnem uradu preveri vse spremembe, ki jih je treba opraviti v skladu s pravilom 7(4) Skupnega pravilnika za namen registracije v skladu z Ženevskim aktom.

Komisija pooblasti državo članico, da opravi potrebne spremembe in o tem z izvedbenim aktom uradno obvesti Mednarodni urad v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.  V zvezi z vsako označbo porekla za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1 te uredbe, vendar ni zaščitena na podlagi nobene od teh uredb in izvira iz države članice, ki je pogodbenica Lizbonskega sporazuma, zadevna država članica:

(a)  zahteva registracijo v skladu z zadevno uredbo ali

(b)  zahteva, da se registracija navedene označbe porekla izbriše iz mednarodnega registra.

Zadevne države članice izbiro opravijo na podlagi:

(a)  zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(b)  njihove lastne pobude.

Zadevne države članice uradno obvestijo Komisijo o izbiri iz prvega pododstavka in predložijo svoje zadevne zahteve v treh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica zahteva mednarodno registracijo navedene označbe porekla v skladu z Ženevskim aktom, če je zadevna država članica ratificirala Ženevski akt ali k njemu pristopila na podlagi pooblastila iz člena 3 Sklepa (EU) ..../.... (18), v roku enega leta od datuma registracije geografske označbe na podlagi zadevne uredbe. Uporabljata se četrti in peti pododstavek odstavka 1.

Če se zahteva za registracijo v skladu z zadevno uredbo zavrne in so bila izčrpana vsa s tem povezana pravna sredstva na upravni in sodni ravni ali če zahteva za registracijo v skladu z Ženevskim aktom ni bila predložena v skladu s četrtim pododstavkom tega odstavka, zadevna država članica nemudoma zahteva, da se registracija navedene geografske označbe izbriše iz mednarodnega registra.

3.  Glede označb porekla za proizvode, ki ne spadajo v področje uporabe ene od uredb iz člena 1 te uredbe in pri katerih zaščita geografskih označb na ravni Unije ni zagotovljena, lahko država članica, ki je že pogodbenica Lizbonskega sporazuma, ohrani kakršno koli obstoječo registracijo v mednarodnem registru.

Taka država članica lahko predloži tudi nadaljnje zahtevke za registracijo takih označb porekla v mednarodnem registru na podlagi Lizbonskega sporazuma, ki izvirajo z njenega ozemlja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  zadevna država članica je Komisijo uradno obvestila o osnutku zahtevka za registracijo takih označb porekla. Tako uradno obvestilo vsebuje dokaz, da zahtevek izpolnjuje zahteve za registracijo na podlagi Lizbonskega sporazuma; ter

(b)  Komisija v dveh mesecih po prejemu takega uradnega obvestila ni izdala negativnega mnenja. Negativno mnenje se lahko izda samo po posvetovanju z zadevno državo članico ter v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, kadar dokazila, zahtevana v skladu s točko (a), ne dokazujejo v zadostni meri, da so zahteve za registracijo na podlagi Lizbonskega sporazuma izpolnjene, ali če bi registracija imela negativen učinek na trgovinsko politiko Unije.

Če Komisija zahteva dodatne informacije o uradnem obvestilu, predloženem v skladu s točko (a), je rok za ukrepanje Komisije en mesec od prejema zahtevanih informacij.

Komisija nemudoma obvesti druge države članice o vsakem uradnem obvestilu, predloženem v skladu s točko (a).

Člen 12

Prehodna zaščita za označbe porekla iz tretjih držav, ki so registrirane v okviru Lizbonskega sporazuma

1.   Tiste države članice, ki so bile pogodbenice Lizbonskega sporazuma pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu, lahko z nacionalnim sistemom zaščite še naprej ščitijo označbe porekla iz tretje države, ki je pogodbenica Lizbonskega sporazuma ▌ , z učinkom od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta, kar zadeva označbe porekla, ki so bile do tega datuma registrirane v okviru Lizbonskega sporazuma.

2.  Taka zaščita v okviru nacionalnega sistema zaščite:

(a)  se nadomesti z zaščito v okviru sistema zaščite EU za določeno označbo porekla, če je zaščita zagotovljena na podlagi odločitve iz člena 7 te uredbe po pristopu zadevne tretje države k Ženevskemu aktu, pod pogojem, da se z zaščito, zagotovljeno v skladu z odločitvijo iz člena 7 te uredbe, ohranja neprekinjena zaščita zadevne označbe porekla v zadevni državi članici;

(b)  preneha za določeno označbo porekla, kadar se konča učinek mednarodne registracije.

3.   Kadar se označba porekla iz tretje države ▌ ne registrira na podlagi te uredbe ali če nacionalna zaščita ni nadomeščena v skladu s točko (a) odstavka 2 , je za posledice ▌take nacionalne zaščite ▌odgovorna izključno zadevna država članica.

4.   Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, imajo učinke samo na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino v Uniji ali na mednarodno trgovino.

5.  Države članice iz odstavka 1 pošljejo Komisiji vsa uradna obvestila Mednarodnega urada v okviru Lizbonskega sporazuma, ki jih Komisija nato pošlje vsem drugim državam članicam.

6.  Države članice iz odstavka 1 tega člena Mednarodni urad obvestijo, da ne morejo zagotoviti nacionalne zaščite označbe porekla za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1 te uredbe, registrirane in priglašene v skladu z Lizbonskim sporazumom, od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta.

Člen 13

Pristojbine

Pristojbine, ki jih je treba plačati v skladu s členom 7 Ženevskega akta, kot je navedeno v Skupnem pravilniku, ▌ krije država članica, iz katere je geografska označba, ali fizična ali pravna oseba iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenec, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta. Države članice lahko zahtevajo, da nekatere ali vse pristojbine plača fizična ali pravna oseba ali upravičenec.

Člen 14

Finančni prispevek

Če so viri prihodkov posebne unije v skladu s točko (v) člena 24(2) ▌Ženevskega akta, lahko Unija za ta namen dodeli posebni prispevek v okviru razpoložljivih sredstev iz letnega proračuna Unije.

Člen 15

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomagajo naslednji odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 glede naslednjih proizvodov:

(a)  za proizvode vinskega sektorja, ki spadajo v področje uporabe člena 92(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen s členom 229 navedene uredbe;

(b)  za aromatizirane vinske proizvode, kot so opredeljeni v členu 3 Uredbe (EU) št. 251/2014 ▌, Odbor za aromatizirane vinske proizvode, ustanovljen s členom 34 navedene uredbe;

(c)  za žgane pijače, kot so opredeljene v členu 2 Uredbe (ES) št. 110/2008 ▌, Odbor za žgane pijače, ustanovljen s členom 25 navedene uredbe;

(d)  za kmetijske proizvode in živila, za katere se uporablja prvi pododstavek člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, Odbor za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov, ustanovljen s členom 57 navedene uredbe.

2.   Pri sklicevanju na navedeni odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16

Spremljanje in pregled

Komisija do... [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe] oceni sodelovanje Unije pri Ženevskem aktu in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Ocena med drugim temelji na naslednjih vidikih:

(a)  številu geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in za katere so bili vloženi zahtevki za mednarodno registracijo, ter primerih, v katerih so zaščito zavrnile tretje pogodbenice;

(b)  spremembi števila tretjih držav, ki sodelujejo pri Ženevskem aktu, ukrepih, ki jih je Komisija sprejela za povečanje tega števila, pa tudi učinku sedanjega pravnega reda Unije na področju geografskih označb na privlačnost Ženevskega akta za tretje države ter

(c)  številu in vrsti geografskih označb iz pogodbenic iz tretjih držav, ki jih je Unija zavrnila.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski Parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode

Komisija je seznanjena z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode.

Komisija je novembra 2018 začela študijo, ki bi dopolnila študijo iz leta 2013, da bi pridobila dodatne gospodarske in pravne dokaze o zaščiti nekmetijskih geografskih označb na enotnem trgu ter dodatne podatke o vprašanjih, kot so konkurenčnost, nelojalna konkurenca, ponarejanje, dojemanje potrošnikov, stroški in koristi ter učinkovitost modelov zaščite nekmetijskih geografskih označb ob upoštevanju načela sorazmernosti.

V skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in zavezami iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bo Komisija preučila študijo in poročilo o sodelovanju Unije v Ženevskem aktu, kot je navedeno v členu o spremljanju in pregledu uredbe o delovanju Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, ter preučila morebitne naslednje korake.

Izjava Komisije o postopku iz člena 9a(3) Uredbe

Komisija ugotavlja, da čeprav je postopek iz člena 9a(3) Uredbe nujen s pravnega vidika zaradi izključne pristojnosti Unije, lahko vseeno navede, da bi bilo v okviru sedanjega pravnega reda EU vsako tako posredovanje Komisije izjemno in ustrezno utemeljeno. Med posvetovanji z državo članico si bo Komisija po najboljših močeh prizadevala, da skupaj z državo članico razreši vsakršne pomisleke, da se prepreči izdaja negativnega mnenja. Komisija ugotavlja, da bi bila zadevna država članica o morebitnem negativnem mnenju pisno obveščena in v skladu s členom 296 PDEU tudi o razlogih zanj. Komisija nadalje ugotavlja, da negativno mnenje ne bi preprečilo vložitve nadaljnje vloge za isto oznako porekla, če so bili razlogi za negativno mnenje ustrezno obravnavani ali ne veljajo več.

Izjava Komisije o predlogu sklepa Sveta o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

Komisija ugotavlja, da ima Unija izključno zunanjo pristojnost za geografske označbe in k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma pristopa kot samostojna pogodbenica. To sledi iz sodbe Sodišča Evropske unije z dne 25. oktobra 2017 (zadeva C-389/15 – Komisija proti Svetu). Glede na izključno zunanjo pristojnost EU države članice same ne morejo postati pogodbenice Ženevskega akta in ne bi smele več same zaščititi geografskih označb, ki jih na novo registrirajo tretje države, vključene v lizbonski sistem. Ker se Komisija zaveda izjemnih okoliščin, da je sedem držav članic že dolgo pogodbenic Lizbonskega sporazuma, da imajo po njem registrirane veliko intelektualne lastnine in da je potreben gladek prehod, bi se bila izjemoma pripravljena strinjati, da se v tem posebnem primeru Bolgariji, Češki, Slovaški, Franciji, Madžarski, Italiji in Portugalski dovoli, da v interesu EU pristopijo k Ženevskemu aktu.

Komisija odločno nasprotuje vztrajanju Sveta, da bi se vsem državam članicam EU, ki to želijo, dovolila ratifikacija Ženevskega akta ali pristop k njemu skupaj z Unijo, za kar kot razlog navaja ureditev glasovalnih pravic Unije iz točke (b)(ii) člena 22(4) Ženevskega akta in ne navedenih izjemnih okoliščin.

Poleg tega želi Komisija opozoriti, da ker Unija izvaja notranjo pristojnost pri geografskih označbah za kmetijstvo, države članice EU ne morejo imeti lastnih nacionalnih sistemov za zaščito kmetijskih geografskih označb.

Zato si Komisija med drugimi pravicami pridržuje pravico do uporabe pravnih sredstev proti sklepu Sveta in v vsakem primeru meni, da ta zadeva ne more predstavljati precedensa za katere koli druge obstoječe ali prihodnje mednarodne sporazume / sporazume Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, zlasti, vendar ne samo, če je EU sama na podlagi svoje izključne pristojnosti že ratificirala mednarodne sporazume.

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2)UL C 110, 22.3.2019, str. 55.
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(4)UL L […], […], str. […].
(5)http://www.wipo.int/edocs/lexdocs/treaties/en/lisbon/trt_lisbon_009en.pdf
(6)http://www.wipo.int/export/sites/www/lisbon/en/legal_texts/lisbon_agreement.pdf
(7)Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).
(8)Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343 14.12.2012, str. 1).
(9)Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(10)Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).
(11)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(12)Skupni pravilnik v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma, ki ga je skupščina posebne unije sprejela 11. oktobra 2017, http://www.wipo.int/meetings/en/doc_details.jsp?doc_id=376416, dok. WIPO A/57/11 z dne 11. oktobra 2017.
(13)Sklep Sveta (EU) ... o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (UL L …, …, str. …).
(14)+UL: prosimo, v besedilo vstavite številko sklepa iz dokumenta ST 6929/19 , v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL za ta sklep.
(15) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.7.2017, str. 1).
(16) Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 336, 23.12.2015, str. 1).
(17)+UL: prosimo, v besedilo vstavite številko sklepa iz dokumenta ST 6929/19.
(18)+UL: prosimo, v besedilo vstavite številko sklepa iz dokumenta ST 6929/19.

Zadnja posodobitev: 17. april 2019Pravno obvestilo