Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0230(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0013/2019

Predložena besedila :

A8-0013/2019

Razprave :

PV 15/04/2019 - 19
CRE 15/04/2019 - 19

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.16
CRE 16/04/2019 - 8.16

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0374

Sprejeta besedila
PDF 723kWORD 262k
Torek, 16. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Evropski nadzorni organi in finančni trgi ***I
P8_TA-PROV(2019)0374A8-0013/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala, Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, Uredbe (EU) 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih, Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (COM(2018)0646 – C8-0409/2018 – 2017/0230(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0646),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8‑0409/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenj Evropske centralne banke z dne 11. aprila 2018(1) in z dne 7. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju mnenj Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. februarja 2018(3) in z dne 12. decembra 2018(4),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. aprila 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0013/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 255, 20.7.2018, str. 2.
(2) UL C 37, 30.1.2019, str. 1.
(3) UL C 227, 28.6.2018, str. 63.
(4) UL C 110, 22.3.2019, str. 58.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Uredbe (EU) št. 1094/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ▌Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov, ▌Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, ▌in Uredbe (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev(1)
P8_TC1-COD(2017)0230

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Po finančni krizi in na podlagi priporočil skupine strokovnjakov na visoki ravni pod vodstvom Jacquesa de Larosièra je Unija v obliki enotnega pravilnika dosegla pomemben napredek pri oblikovanju ne le trdnejših, ampak tudi bolj usklajenih pravil za finančne trge. Poleg tega je Unija vzpostavila tudi evropski sistem finančnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: ESFS), zgrajen na dvostebrnem sistemu, ki združuje mikrobonitetni nadzor, ki ga usklajujejo evropski nadzorni organi (ESA), z makrobonitetnim nadzorom z ustanovitvijo Evropskega odbora za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB). Trije evropski nadzorni organi: Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(5), Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(6) (v nadaljnjem besedilu skupaj: uredbe o ustanovitvi), so začeli delovati januarja 2011. Skupni cilj evropskih nadzornih organov je trajnostno okrepiti stabilnost in učinkovitost finančnega sistema po vsej Uniji ter povečati varstvo potrošnikov in vlagateljev.

(2)  Evropski nadzorni organi so podpirali Komisijo pri njenih pobudah za uredbe in direktive, ki jih sprejmeta Parlament in Svet ▌, ter tako odločilno prispevali k uskladitvi pravil za finančne trge v Uniji. Poleg tega so evropski nadzorni organi Komisiji predložili osnutke podrobnih tehničnih pravil, ki so bili sprejeti kot delegirani in izvedbeni akti.

(3)  Evropski nadzorni organi so prispevali tudi h konvergenci na področju finančnega nadzora in nadzornih praks v Uniji, tako da so uvedli smernice za pristojne organe ali finančne institucije in usklajevali preglede nadzornih praks.▌

(5)  Morebitna povečana pooblastila evropskih nadzornih organov, ki bi jim omogočila uresničevanje navedenih ciljev, bi zahtevala tudi ustrezno upravljanje, učinkovito rabo sredstev in zadostno financiranje. Samo okrepljena pooblastila ne bodo zadostovala za dosego ciljev evropskih nadzornih organov, če nimajo na voljo zadostnih sredstev ali se ne upravljajo na učinkovit in uspešen način.

(5a)   Evropski nadzorni organi bi morali pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil delovati v skladu z načelom sorazmernosti, določenim v Pogodbi, ter politiko za boljšo pripravo zakonodaje. Vsebina in oblika ukrepov in dejavnosti evropskih nadzornih organov, vključno z instrumenti, kot so smernice, priporočila, mnenja ali vprašanja in odgovori, bi morali biti vedno utemeljeni v zakonodajnih aktih s področja evropskih nadzornih organov ali biti v njihovih mejah. Evropski nadzorni organi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za doseganje ciljev te uredbe, ter bi morali ukrepati sorazmerno z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, ki izhajajo iz finančne dejavnosti ali poslovanja zadevne institucije ali podjetja.

(5b)   Vprašanja in odgovori so pomembno konvergenčno orodje, ki spodbuja skupne nadzorne pristope in prakse z uvajanjem smernic glede uporabe zakonodaje Unije v kontekstu evropskih nadzornih organov.

(6)  V Sporočilu Komisije z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov je bilo poudarjeno, da je bolj učinkovit in usklajen nadzor finančnih trgov in storitev bistvenega pomena za odpravo regulativne arbitraže med državami članicami pri izvajanju njihovih nadzornih nalog, za pospeševanje povezovanja trgov ter za ustvarjanje priložnosti na enotnem trgu za finančne subjekte in vlagatelje.

(7)  Za dokončanje unije kapitalskih trgov je zato zlasti pomemben nadaljnji napredek pri konvergenci nadzora. Deset let po začetku finančne krize in vzpostavitvi novega nadzornega sistema bosta imela na finančne storitve in unijo kapitalskih trgov vedno večji vpliv dva pomembna dejavnika: trajnostno financiranje in tehnološke inovacije. Oba lahko spremenita finančne storitve in naš sistem finančnega nadzora bi moral biti na to pripravljen.

(8)  Zato je bistvenega pomena, da finančni sistem v celoti izpolnjuje svojo vlogo pri spopadanju s ključnimi izzivi glede vzdržnosti. To bo zahtevalo ▌dejaven prispevek evropskih nadzornih organov k vzpostavitvi pravega regulativnega in nadzornega okvira ▌.

(9)  Evropski nadzorni organi bi morali imeti pomembno vlogo pri prepoznavanju tveganja, ki ga okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja predstavljajo za finančno stabilnost, in poročanju o tem tveganju ter pri usklajevanju dejavnosti na finančnih trgih s cilji trajnostnega razvoja. Morali bi zagotavljati smernice o tem, kako se lahko vidiki trajnosti učinkovito izrazijo v ustrezni finančni zakonodaji EU, ter spodbujati usklajeno izvajanje teh določb po njihovem sprejetju. Pri sprožitvi in usklajevanju ocen prilagodljivosti finančnih institucij na neugodne razmere na trgu po vsej Uniji bi morali evropski nadzorni organi ustrezno upoštevati tveganja, ki bi jih lahko okoljski in socialni dejavniki ter dejavniki upravljanja predstavljali za finančno stabilnost teh institucij.

(10)  Tehnološke inovacije imajo vse večji vpliv na finančni sektor in pristojni organi so zato sprejeli različne pobude za upoštevanje tega tehnološkega razvoja. Da bi še naprej spodbujali konvergenco nadzora in izmenjavo najboljših praks med ustreznimi organi na eni strani ter med ustreznimi organi in finančnimi institucijami ali udeleženci na finančnem trgu na drugi strani, bi bilo treba okrepiti nadzorno funkcijo evropskih nadzornih organov in njihovo vlogo na področju usklajevanja nadzora.

(11)  Tehnološki napredek na finančnih trgih lahko izboljša finančno vključenost, zagotovi dostop do financiranja, okrepi celovitost trga in operativno učinkovitost ter tudi zniža ovire za vstop na te trge. Če so tehnološke inovacije relevantne za veljavne materialnopravne predpise, bi bilo treba usposabljanje pristojnih organov razširiti tudi na ta področja. S tem bi preprečili, da države članice na tem področju razvijejo različne pristope.

(11-a) Organ bi moral na svojem strokovnem področju spremljati ovire ali učinek bonitetne konsolidacije in lahko predloži mnenje ali priporočila za opredelitev ustreznih načinov, kako jih odpraviti.

(11a)  Vse bolj pomembno je spodbujati dosledno, sistematično in učinkovito spremljanje in ocenjevanje tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma v finančnem sistemu Unije. Odgovornost za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima si v okviru svojih pristojnosti delijo države članice ter evropske institucije in organi. Vzpostaviti bi morali mehanizme za okrepljeno sodelovanje, usklajevanje in medsebojno pomoč, pri čemer bi morali v celoti izkoristiti vsa orodja in ukrepe, ki so na voljo v skladu z obstoječim regulativnim in institucionalnim okvirom.

(11aa)   Zaradi posledic za finančno stabilnost, ki lahko izvirajo iz zlorab finančnega sektorja za pranje denarja ali financiranje terorizma in ker je največ možnosti, da bi pranje denarja in financiranje terorizma imelo sistemski vpliv v bančnem sektorju, in na podlagi izkušenj, ki jih je EBA kot organ, v katerem so zastopani nacionalni pristojni organi vseh držav članic, že pridobil pri zaščiti bančnega sektorja pred takšnimi zlorabami, bi moral prevzeti vodilno, usklajevalno in nadzorno vlogo na ravni Unije za preprečevanje uporabe finančnega sistema pred tveganji pranja denarja in financiranje terorizma. Zato je nujno, da se EBA, poleg njegovih obstoječih pristojnosti, pooblasti za delovanje na področju uporabe Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010, če se takšna pristojnost nanaša na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, če zadeva izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo, za katere se uporabljajo navedene uredbe. Poleg tega bi se, če bi se ta pristojnost za celotni finančni sektor združila v EBA, s tem optimizirala uporaba njegovega strokovnega znanja ter virov, pri čemer to ne posega v bistvene obveznosti iz Direktive (EU) 2015/849.

(11b)  Da bi EBA lahko učinkovito izvajal svoje pristojnosti, bi moral v celoti uporabljati vsa svoja pooblastila in instrumente iz Uredbe v skladu z načelom sorazmernosti. V ta namen oblikuje regulativne in nadzorne standarde, zlasti z oblikovanjem osnutkov regulativnih tehničnih standardov, osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, smernic in priporočil ter pripravo mnenj, za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima v finančnem sektorju in spodbujanje njihovega doslednega izvajanja v skladu z mandatom iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in člena 16. Ukrepi, ki jih EBA sprejme za spodbujanje integritete, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu in za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, ne bi smeli presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe ali aktov iz člena 1(2), pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikosti izvajalcev in trgov v finančnem sektorju.

(11ba)   V skladu z njegovo novo vlogo je pomembno, da bi moral EBA zbirati vse pomembne informacije o pomanjkljivostih v zvezi z dejavnostmi pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih odkrijejo ustrezni organi Unije in nacionalni organi, brez poseganja v naloge, dodeljene organom v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, in brez nepotrebnega podvajanja. V popolni skladnosti z zahtevami o varstvu podatkov bi moral EBA te informacije hraniti v centralizirani podatkovni zbirki in spodbujati sodelovanje med organi z zagotavljanjem ustreznega razširjanja zadevnih informacij. Organ bi moral biti zato pooblaščen za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov glede zbiranja informacij. Kjer je ustrezno, lahko EBA nacionalnim pravosodnim organom zadevne države članice in, v obsegu, ki zadeva države članice, vključene v opredelitev iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2017/1939, evropskemu javnemu tožilcu posreduje tudi dokaze, s katerimi razpolaga in bi lahko utemeljevali začetek kazenskega postopka.

(11bb)   EBA ne bi smel zbirati informacij o konkretnih sumljivih transakcijah, glede katerih morajo izvajalci v finančnem sektorju v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 poročati finančnim obveščevalnim enotam v svojih državah članicah. Pomanjkljivosti bi morale veljati za pomembne, kadar pomenijo kršitev ali potencialno kršitev s strani izvajalca v finančnem sektorju ali kadar pomenijo neustrezno ali neučinkovito izvajanje s strani izvajalca v finančnem sektorju ali neustrezno ali neučinkovito izvajanje njegovih notranjih politik in postopkov za zagotavljanje izpolnjevanja pravnih določb v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Kršitev pomeni, da izvajalec v finančnem sektorju ne izpolnjuje zahtev iz aktov Unije, navedenih v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010, in nacionalne zakonodaje, s katero se ti akti prenašajo, v kolikor navedeni akti prispevajo k preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Potencialna kršitev pomeni, da ima pristojni organ utemeljene razloge za sum, da je prišlo do kršitve, vendar na tej stopnji še ne more dokončno skleniti, da je do nje res prišlo. Kljub temu pa je glede na informacije, pridobljene na tej stopnji, na primer glede na informacije z inšpekcijskih pregledov na kraju samem ali zunanjih postopkov, zelo verjetno, da je do kršitve prišlo. Neustrezna ali neučinkovita uporaba pravnih določb pomeni, da izvajalec v finančnem sektorju ni zadovoljivo izpolnil zahtev iz navedenih aktov. Neustrezno ali neučinkovito izvajanje notranjih politik in postopkov izvajalca v finančnem sektorju za zagotavljanje izpolnjevanja navedenih aktov bi bilo treba šteti za pomanjkljivost, zaradi katere se občutno poveča tveganje, da je do kršitev prišlo ali da lahko do njih pride.

(11bc)   Pri ocenjevanju ranljivosti in tveganj pranja denarja in financiranja terorizma v finančnem sektorju bi moral EBA po potrebi preučiti tudi posledice, ki jih imajo za pranje denarja in financiranje terorizma vsa predhodna kazniva dejanja, vključno s tistimi, ki so davčna kazniva dejanja.

(11bd)   Na zahtevo pristojnih organov bi moral EBA pomagati pri izvajanju njihovih bonitetnih nadzornih funkcij. EBA bi se moral tudi tesno usklajevati s pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko v svoji nadzorniški funkciji, in organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora pooblaščenih subjektov, navedenih v točkah (1) in (2) člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849, da bi se zagotovila učinkovitost in preprečilo podvajanje ali nedosledni ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima.

(11be)   Organ bi moral izvajati medsebojne strokovne preglede pristojnih organov ter ocene tveganja, pri katerih bi preverjal ustreznost strategij in virov pristojnih organov za spoprijemanje z najpomembnejšimi nastajajočimi tveganji, povezanimi s pranjem denarja in financiranjem terorizma, ki so bila ugotovljena v nadnacionalni oceni tveganja. Organ bi moral pri izvajanju takih medsebojnih strokovnih pregledov v skladu s členom 30 upoštevati ustrezna ovrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma in boja proti njima, ter poročilo, ki ga Komisija vsaki dve leti pripravi na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2015/849, in nacionalno oceno tveganja zadevne države članice, pripravljeno na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2015/849.

(11bf)   Prav tako bi moral EBA pri teh zadevah najbolj prispevati k omogočanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah, da bi se na ravni Unije bolje usklajevali ukrepi v pomembnih primerih preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki imajo čezmejno razsežnost in razsežnost tretjih držav. To ne bi smelo vplivati na redno sodelovanje pristojnih organov z organi tretjih držav.

(11c)  Za izboljšanje učinkovitosti nadzora nad skladnostjo na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter za zagotovitev, da so nacionalni pristojni organi bolje usklajeni pri pregonu kršitev neposredno veljavnega prava Unije ali nacionalnih ukrepov za prenos, bi moral imeti EBA pooblastilo, da opravi analizo zbranih informacij in po potrebi razišče obtožbe glede pomembnih kršitev ali neuporabe zakonodaje Unije ter da v primeru znakov pomembnih kršitev od pristojnih organov zahteva, da preiščejo vse morebitne kršitve zadevnih pravil, razmislijo o sprejemu odločitev in uvedbi sankcij za finančne institucije ter od njih zahtevajo, da izpolnijo svoje pravne obveznosti. To pooblastilo bi bilo treba uporabiti le, kadar EBA razpolaga z znaki, da gre za pomembne kršitve.

(14)  Za namene postopka iz člena 17 uredb o ustanovitvi in zaradi pravilne uporabe prava Unije je primerno, da se evropskim nadzornim organom olajša in pospeši dostop do informacij. Zato bi jim bilo treba omogočiti, da na druge pristojne organe neposredno naslovijo ustrezno utemeljeno zahtevo po informacijah, kadar se je izkazalo ali kadar menijo, da zahteva za informacije, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, za katere menijo, da so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

(15)  Za usklajen nadzor finančnega sektorja je potreben usklajen pristop med pristojnimi organi. Zato se za dejavnosti pristojnih organov opravljajo medsebojni strokovni pregledi. Evropski nadzorni organi bi morali tudi zagotoviti, da se metodologija uporablja na enak način. Medsebojni strokovni pregledi ne bi smeli biti osredotočeni le na konvergenco nadzornih praks, ampak tudi na sposobnost pristojnih organov, da pri nadzoru dosežejo visoko kakovost rezultatov, in neodvisnost teh pristojnih organov. Glavne ugotovitve medsebojnih strokovnih pregledov bi bilo treba objaviti, da bi spodbudili upoštevanje predpisov in povečali preglednost, razen če bi takšna objava pomenila tveganje za finančno stabilnost.

(15a)  Glede na to, kako pomembno je zagotoviti, da se nadzorni okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima učinkovito uporablja, so izjemnega pomena medsebojni strokovni pregledi, saj zagotovijo objektivne in pregledne vpoglede v nadzorne prakse. EBA bi moral oceniti tudi strategije, zmogljivosti in vire pristojnih organov za obravnavanje nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(15b)  EBA bi za opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil moral imeti možnost sprejemati posamezne odločitve, naslovljene na izvajalce v finančnem sektorju, v okviru postopka v primeru kršitve prava Unije in postopka zavezujočega posredovanja, tudi če se materialna pravila ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, in sicer po tem, ko sprejme odločitev, naslovljeno na pristojni organ. Kadar so materialna pravila določena v direktivah, bi moral EBA uporabljati nacionalno zakonodajo v obsegu, v katerem ta prenaša te direktive. Kadar zadevno pravo Unije sestavljajo uredbe in kadar na datum začetka veljavnosti te uredbe zadevne uredbe državam članicam izrecno odobrijo možnosti, bi moral EBA uporabljati nacionalno zakonodajo v obsegu, v katerem se z njo izvajajo te možnosti.

(15c)   Kadar ta uredba pooblašča EBA, da uporablja nacionalno zakonodajo, s katero se prenašajo direktive, jih lahko EBA uporablja samo v obsegu, ki je potreben za izvajanje nalog, ki so mu podeljene s pravom Unije. EBA bi moral zato uporabljati vsa ustrezna materialna pravila Unije, kadar so ta določena v direktivah, pa bi moral Organ uporabljati nacionalno zakonodajo za prenos navedenih direktiv v obsegu, v katerem je to potrebno v skladu s pravom Unije, da se zagotovi enotna uporaba prava po vsej Uniji ob upoštevanju ustrezne nacionalne zakonodaje.

(15d)   Kadar odločitev EBA temelji na pooblastilih, ki so mu podeljena na podlagi členov 9b, 17 ali 19, ali je s temi pooblastili povezana in se nanaša na finančne institucije ali pristojne organe, ki spadajo pod pristojnost EIOPA ali ESMA, bi moral biti EBA zmožen sprejeti odločitev samo v dogovoru z EIOPA oziroma ESMA. EIOPA in ESMA bi morala v vsakem posameznem primeru pri izražanju svojega mnenja – ob upoštevanju nujnosti zadevne odločitve – preveriti, ali lahko v skladu s svojim notranjim upravljanjem uporabita hitri postopek odločanja.

(15da)   Organ bi moral imeti vzpostavljene namenske kanale poročanja za prejemanje informacij, ki jih predloži fizična ali pravna oseba, ki poroča o dejanskih ali potencialnih kršitvah, zlorabi zakona ali neuporabi prava Unije, in obravnavanje teh informacij. Organ bi moral zagotoviti, da se informacije lahko predložijo anonimno ali zaupno in varno. Prijavitelja bi bilo treba zaščititi pred povračilnimi ukrepi. Organ bi moral prijavitelju zagotoviti povratne informacije.

(16)  Usklajen nadzor finančnega sektorja zahteva tudi, da se učinkovito rešujejo spori med pristojnimi organi različnih držav članic v čezmejnih zadevah. Obstoječi predpisi za reševanje takih sporov niso povsem zadovoljivi. Zato bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se lažje uporabljali.

(17)  Prizadevanje evropskih nadzornih organov za zbliževanje nadzornih praks je povezano s spodbujanjem nadzorne kulture v Uniji. Zato lahko odbor nadzornikov redno določa do dve prednostni nalogi, ki sta relevantni na ravni celotne Unije. Pristojni organi bi morali te prednostne naloge upoštevati pri oblikovanju svojih delovnih programov. Odbor nadzornikov bi moral naslednje leto z organi opraviti razpravo o ustreznih dejavnostih ter sprejeti sklepe.

(17a)   Ocene odborov za preglede bi morale omogočiti poglobljene študije na podlagi samoocene pregledanih organov, čemur bi sledila ocena skupine za preglede. Kadar se presoja nanaša na zadevni pristojni organ, član pristojnega organa, ki se pregleduje, ne bi smel sodelovati pri oceni.

(18a)   Praktične izkušnje evropskih nadzornih organov so pokazale koristi večjega usklajevanja na nekaterih področjih prek ad hoc skupin ali platform. Ta uredba bi morala zagotoviti pravno podlago in okrepiti takšne ureditve z vzpostavitvijo novega orodja, in sicer usklajevalnih skupin. Take usklajevalne skupine bi morale spodbujati konvergenco v zvezi z nadzornimi praksami pristojnih organov, zlasti z izmenjavo informacij in izkušenj. Sodelovanje vseh pristojnih organov v teh usklajevalnih skupinah bi moralo biti obvezno, pristojni organi pa bi morali usklajevalnim skupinam zagotoviti potrebne informacije. Usklajevalne skupine bi se morale ustanoviti, kadar koli pristojni organi ugotovijo potrebo po usklajevanju glede na specifični razvoj na trgu. Take skupine za usklajevanje se lahko ustanovijo za vsa področja, ki jih zajemajo pravni akti iz člena 1(2) te uredbe.

(19)  Da bi bili mednarodni finančni trgi urejeni in bi ustrezno delovali, je treba sklepe o enakovrednosti ureditev tretjih držav, ki jih je sprejela Komisija, spremljati. Vsak evropski nadzorni organ bi moral spremljati razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja v teh tretjih državah. Na ta način bi preverjal, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni. Organ bi moral Komisiji vsako leto predložiti zaupno poročilo o svojih dejavnostih spremljanja. V zvezi s tem bi moral vsak evropski nadzorni organ, če je to mogoče, s pristojnimi organi tretjih držav tudi skleniti upravne dogovore, da bi pridobili informacije za namene spremljanja in usklajevanje nadzornih dejavnosti. Ta okrepljen nadzorni okvir bo zagotavljal, da bo enakovrednost ureditev tretjih držav preglednejša, bolj predvidljiva za zadevne tretje države in bolj usklajena po vseh sektorjih.

(21a)   Predstavnik ESRB v odboru nadzornikov bi moral predstavljati skupno stališče splošnega odbora ESRB s posebnim poudarkom na finančni stabilnosti.

(24a)  Za zagotovitev, da odločitve v zvezi z ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma temeljijo na ustreznem strokovnem znanju, je treba ustanoviti stalen notranji odbor, ki bo sestavljen iz predstavnikov na visoki ravni, ki zastopajo organe in telesa, pristojne za zagotavljanje spoštovanja zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, in ki imajo strokovno znanje na področju preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in so pooblaščeni za sprejemanje odločitev na tem področju.Notranji odbor bi moral vključevati tudi visoke predstavnike iz EBA, EIOPA in ESMA s strokovnim znanjem na področju različnih poslovnih modelov in sektorskih posebnosti.Ta odbor bo preučil in pripravil odločitve, ki jih bo sprejel EBA. Da bi preprečili podvajanje, bo ta novi odbor nadomestil obstoječi pododbor za preprečevanje pranja denarja, ki je bil ustanovljen v okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov. EBA, EIOPA in ESMA bi morali imeti možnost, da kadar koli glede katerega koli osnutka odločitve odbora predložijo pisne pripombe, ki bi jih moral odbor nadzornikov EBA pred sprejetjem končne odločitve skrbno preučiti.

(24ac)   V skladu s ciljem, da se v Uniji zagotovi bolj dosleden in vzdržen nadzorni sistem za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, bi morala Komisija po posvetovanju s pristojnimi organi in zainteresiranimi stranmi opraviti celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti posameznih nalog, ki so bile EBA dodeljene v skladu s to uredbo v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima. V oceni bi bilo zlasti treba čim bolj upoštevati izkušnje iz primerov, ko je Organ od pristojnega organa zahteval, da izvede preiskavo glede morebitnih kršitev nacionalne zakonodaje – kadar se z njo prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije –, ki naj bi jih zagrešili izvajalci v finančnem sektorju, ali da razmisli o tem, da bi tem izvajalcem zaradi njihovih kršitev naložil sankcije, ali o tem, da bi sprejel individualno odločitev, naslovljeno na zadevne izvajalce v finančnem sektorju, v kateri bi zahteval, da ta sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti po nacionalni zakonodaji, kolikor se z njo prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije, ali izkušnje iz primerov, ko je Organ uporabil nacionalno zakonodajo, kolikor se z njo prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije. Oceno bi morala Komisija predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru svojega poročila v skladu s členom 65 Direktive (EU) 2015/849 in, če je ustrezno, skupaj z zakonodajnimi predlogi, do 11. januarja 2022. Do predložitve te ocene bi bilo treba pristojnosti, ki so bile v skladu s členom 9b ter členoma 17(6) in 19(4) dodeljene Organu za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, obravnavati kot začasno rešitev, kolikor te pristojnosti Organu omogočajo, da na podlagi morebitnih kršitev nacionalne zakonodaje na pristojne organe naslovi zahtevo, ali mu omogočajo uporabo nacionalne zakonodaje.

(28)  Da bi se ohranila zaupnost dela evropskih nadzornih organov, bi se morale zahteve glede varovanja poslovne skrivnosti uporabljati tudi za vse osebe, ki neposredno ali posredno, redno ali občasno opravljajo kakršno koli storitev, povezano z nalogami zadevnega evropskega nadzornega organa.

(29)  V skladu z uredbami (EU) št. 1093/2010, št. 1094/2010 in št. 1095/2010 ter sektorsko zakonodajo na področju finančnih storitev se od evropskih nadzornih organov zahteva, da si prizadevajo za učinkovite upravne ureditve, ki zajemajo izmenjavo informacij z nadzorniki iz tretjih držav. Potreba po učinkovitem sodelovanju in izmenjavi informacij bi morala postati vse pomembnejša, če v skladu s to uredbo o spremembah nekateri evropski nadzorni organi prevzamejo dodatne, širše odgovornosti v zvezi z nadzorom subjektov in dejavnosti zunaj EU. Ko v zvezi s tem evropski nadzorni organi obdelujejo osebne podatke, vključno s prenosom takih podatkov zunaj Unije, za njih veljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 2018/1725 (uredba o varstvu podatkov za institucije in organe EU). Če niso bili sprejeti sklep o ustreznosti ali ustrezni zaščitni ukrepi, na primer na podlagi upravnih ureditev v smislu člena 49(3) Uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe EU, lahko evropski nadzorni organi izmenjujejo osebne podatke z organi tretjih držav v skladu z odstopanjem na podlagi javnega interesa iz člena 51(1)(d) Uredbe in pod pogoji tega odstopanja, ki velja zlasti za mednarodne izmenjave podatkov med organi finančnega nadzora.

(31)  Uredbe o ustanovitvi evropskih nadzornih organov določajo, da bi morali evropski nadzorni organi v sodelovanju z ESRB začeti izvajati in usklajevati stresne teste po vsej Uniji, da se oceni odpornost finančnih institucij ali udeležencev na finančnem trgu na neugoden razvoj na trgu. Zagotoviti bi morali tudi, da se na nacionalni ravni pri takih testih, kolikor je mogoče, uporablja usklajena metodologija. ▌V zvezi z vsemi evropskimi nadzornimi organi bi bilo treba tudi pojasniti, da obveznosti pristojnih organov glede varovanja poslovne skrivnosti tem organom ne preprečujejo, da sporočijo rezultate stresnega testa evropskim nadzornim organom z namenom objave.

(32)  Da se zagotovi visoka stopnja konvergence na področju nadzora in odobritve notranjih modelov v skladu z Direktivo 2009/138/ES, bi moralo biti EIOPA omogočeno, da na zahtevo pristojnim organom pomaga pri doseganju odločitev v zvezi z odobritvijo notranjih modelov.

(33a)   Razvoj obsega neposrednega nadzora lahko od finančnih institucij in udeležencev na finančnih trgih, ki so pod neposrednim nadzorom Organov, zahteva dodatne prispevke na podlagi ocenjenih odhodkov zadevnega organa.

(40)  Nedoslednosti glede kakovosti, oblikovanja, zanesljivosti in stroškov podatkov o trgovanju negativno vplivajo na preglednost, zaščito vlagateljev in tržno učinkovitost. Da bi izboljšali spremljanje in rekonstrukcijo podatkov o trgovanju, povečali usklajenost in kakovost teh podatkov ter zagotovili njihovo razpoložljivost in dostopnost za ustrezna mesta trgovanja po sprejemljivih cenah v vsej Uniji, se z Direktivo 2014/65/EU uvaja nov pravni režim za storitve sporočanja podatkov, vključno s predpisi za izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov.

(41)  Kakovost podatkov o trgovanju ter obdelava in zagotavljanje teh podatkov, vključno s čezmejno obdelavo in zagotavljanjem podatkov, so ključnega pomena za doseganje glavnega cilja Uredbe (EU) št. 600/2014, ki je okrepiti preglednost finančnih trgov. Storitve zagotavljanja osnovnih podatkov so zato nujne za uporabnike, da dobijo želeni vpogled v dejavnosti trgovanja na finančnih trgih Unije, za pristojne organe pa, da dobijo točne in celovite informacije o zadevnih poslih.

(42)  Poleg tega so podatki o trgovanju vse pomembnejše orodje za učinkovito izvajanje zahtev, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 600/2014. Glede na čezmejno razsežnost obdelave podatkov, kakovosti podatkov in potrebe po doseganju ekonomij obsega ter zato, da se prepreči negativni učinek morebitnih odstopanj na kakovost podatkov in naloge izvajalcev storitev sporočanja podatkov, je koristno in upravičeno, da se pooblastila za izdajo dovoljenj in nadzor izvajalcev storitev sporočanja podatkov prenesejo s pristojnih organov na ESMA, razen kadar veljajo odstopanja, in da se ta pooblastila opredelijo v Uredbi (EU) št. 600/2014, kar omogoča tudi konsolidacijo koristi, ki izhajajo iz združevanja pristojnosti v zvezi s podatki znotraj ESMA.

(43)  Mali vlagatelji bi morali biti pri odločanju za naložbe v finančni instrument ustrezno obveščeni o možnih tveganjih. Namen pravnega okvira Unije je zmanjšati nevarnost zavajajoče prodaje finančnih produktov malim vlagateljem, ki ne ustrezajo njihovim potrebam ali pričakovanjem. Zato se z Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014 krepijo organizacijske zahteve in zahteve glede vodenja poslov za zagotavljanje, da investicijska podjetja delujejo v skladu z najboljšimi interesi svojih strank. Te zahteve vključujejo okrepljeno razkritje tveganj strankam, boljšo oceno ustreznosti priporočenih produktov ter obveznost, da se finančni instrumenti prodajajo na določenem ciljnem trgu, ob upoštevanju dejavnikov, kot je plačilna sposobnost izdajateljev. ESMA bi moral v celoti izkoristiti svoja pooblastila za zagotavljanje konvergence nadzora in podpirati nacionalne organe pri doseganju visoke ravni zaščite vlagateljev in učinkovitega nadzora tveganj, povezanih s finančnimi produkti.

(44)  Pomembno je, da se zagotovijo uspešna in učinkovita predložitev, zbiranje, analiza in objava podatkov za namene izračunov, s katerimi se določijo zahteve glede preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja, pa tudi za namene referenčnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014 in Uredbo (EU) št. 596/2014(7). ESMA bi zato poleg pristojnih organov v zvezi z zahtevami po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter izdajo dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov moral dobiti pristojnosti za neposredno zbiranje podatkov od udeležencev na trgu.

(45)  S podelitvijo teh pristojnosti ESMA bi se omogočilo centralno upravljanje izdaje dovoljenj in nadzora, s čimer bi se izognili sedanjim razmeram, v katerih mora več mest trgovanja, sistematičnih internalizatorjev, APA in CTP predložiti podatke več pristojnim organom, ki so šele nato predloženi ESMA. Takšen centralno upravljan sistem bi izredno koristil udeležencem na trgu v smislu večje preglednosti podatkov, zaščite vlagateljev in učinkovitosti trga.

(46)  Prenos pooblastil za zbiranje podatkov, izdajanje dovoljenj in nadzor s pristojnih organov na ESMA je ključnega pomena tudi za druge naloge, ki jih ESMA izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 600/2014, kot so spremljanje trga in pooblastila ESMA za začasno poseganje ▌.

(47)  Da bi ESMA učinkovito izvajal svoja nadzorna pooblastila na področju obdelave in zagotavljanja podatkov, bi mu moralo biti omogočeno, da opravlja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem. ESMA bi moral imeti možnost, da naloži globe ali periodične denarne kazni, da izvajalce storitev sporočanja podatkov prisili v odpravo kršitve ali zagotavljanje popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali da zanje določi preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem ter da naloži upravne sankcije ali druge upravne ukrepe, če ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti kršila Uredbo (EU) št. 600/2014.

(48)  Finančni produkti, ki uporabljajo ključne referenčne vrednosti, so na voljo v vseh državah članicah. Te referenčne vrednosti so zato zelo pomembne za delovanje finančnih trgov in finančno stabilnost v Uniji. Pri nadzoru ključnih referenčnih vrednosti bi bilo zato treba celostno pregledati možne vplive ne le v državi članici, v kateri ima upravljavec sedež, in državah članicah, v katerih imajo sedež prispevajoče osebe, ampak v celotni Uniji. Zato je ustrezno, da ESMA nadzoruje nekatere ključne referenčne vrednosti na ravni Unije. Da bi se izognili podvajanju nalog, bi moral upravljavce ključnih referenčnih vrednosti, vključno s kakršnimi koli referenčnimi vrednostmi, ki niso ključne in jih upravljavci upravljajo, nadzorovati samo ESMA.

(48a)   Za opravljanje svojih nalog v zvezi z varstvom potrošnikov bi morala ESMA in EBA imeti pravico, da po potrebi usklajujeta dejavnosti prikritega nakupovanja pristojnih organov.

(50)  Ker za upravljavce in prispevajoče osebe h ključnim referenčnim vrednostim veljajo strožje zahteve kot za upravljavce in prispevajoče osebe k drugim referenčnim vrednostim, bi morala referenčne vrednosti kot ključne označiti Komisija ali to zahtevati ESMA, kodificirati pa bi jih morala Komisija. Ker imajo nacionalni pristojni organi najboljši dostop do podatkov in informacij o referenčnih vrednostih, ki jih nadzorujejo, bi morali uradno obvestiti Komisijo ali ESMA o referenčnih vrednostih, ki po njihovem mnenju izpolnjujejo merila za opredelitev kot ključne.

(52)  Postopek za določitev referenčne države članice za upravljavce referenčnih vrednosti s sedežem v tretjih državah, ki predložijo vlogo za priznanje v Uniji, je zapleten in dolgotrajen tako za prosilce kot tudi za nacionalne pristojne organe. Prosilci ▌ bi lahko v upanju na nadzorno arbitražo poskušali vplivati na ta postopek. Ti upravljavci referenčnih vrednosti lahko strateško izberejo svojega pravnega zastopnika v državi članici, kjer se jim zdi nadzor manj strog. Usklajen pristop z ESMA kot pristojnim organom za priznavanje upravljavcev referenčnih vrednosti tretjih držav ▌preprečuje ta tveganja in zmanjšuje stroške določanja referenčne države članice ter naknadnega nadzora. Poleg tega ta vloga, ki jo ima ESMA kot pristojni organ za priznavanje upravljavcev referenčnih vrednosti ▌tretjih držav, uveljavlja ESMA kot sogovornika v Uniji za nadzor v tretjih državah, zaradi česar je čezmejno sodelovanje učinkovitejše in uspešnejše.

(53)  Številni upravljavci referenčnih vrednosti ali celo večina njih so banke ali podjetja za finančne storitve, ki se ukvarjajo z upravljanjem denarja strank. Da ne bi ogrozili boja Unije proti pranju denarja ali financiranju terorizma, bi moral biti predpogoj za sklenitev dogovora o sodelovanju s pristojnim organom na podlagi sistema enakovrednosti, da država pristojnega organa ni na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije.

(54)  Skoraj vse referenčne vrednosti so povezane s finančnimi produkti, ki so na voljo v več državah članicah, če ne v celotni Uniji. Pri odkrivanju tveganj v zvezi z zagotavljanjem referenčnih vrednosti, ki morda niso več zanesljive ali ne predstavljajo več tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi ga merile, bi morali pristojni organi, vključno z ESMA, kadar je to primerno, sodelovati in si medsebojno pomagati.

(64a)   Organi bi morali imeti na voljo ustrezna sredstva ter osebje, da bi lahko v okviru svojih pristojnosti iz te uredbe učinkovito prispevali k doslednemu, uspešnemu in učinkovitemu finančnemu nadzoru. Za dodatne pristojnosti in naloge, dodeljene Organom, bi se morali zagotoviti ustrezni človeški in finančni viri.

(65)  Primerno je določiti razumen rok, da se uredi vse potrebno za ▌delegirane in izvedbene akte, da bi lahko evropski nadzorni organi in druge zadevne stranke uporabljali pravila, ki jih uvaja ta uredba.

(66)  Uredbo (EU) št. 1093/2010, Uredbo (EU) št. 1094/2010, Uredbo (EU) št. 1095/2010, ▌Uredbo (EU) št. 600/2014, ▌Uredbo (EU) 2016/1011 ▌in ▌Uredbo (EU) 2015/847 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti ‒

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 1093/2010

Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:

(1)  člen 1 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2002/87/ES, Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8), Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9), Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta(10), Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11), ▌Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta(12) ter v obsegu, v katerem se ti akti uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter pristojne organe, ki jih nadzorujejo, v okviru ustreznih delov Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na Organ prenaša naloge. Organ deluje tudi v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013(13).

Organ deluje tudi v okviru pooblastil, ki so mu podeljena s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive (EU) 2015/849(14) in Uredbe (EU) 2015/847(15) Evropskega parlamenta in Sveta v obsegu, v katerem se navedena direktiva uporablja za izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo. EBA samo v ta namen opravlja naloge, ki jih kateri koli pravno zavezujoč akt Unije podeljuje Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010, ali Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. Organ se pri opravljanju teh nalog z navedenima organoma posvetuje in ju obvešča o svojih dejavnostih v zvezi s subjektom, ki je ‚finančna institucija‘, kakor je opredeljena v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali ‚udeleženec na finančnem trgu‘, kakor je opredeljen v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.   Organ deluje tudi na področju dejavnosti kreditnih institucij, finančnih konglomeratov, investicijskih družb, plačilnih institucij in institucij elektronskega denarja v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov ter vključevanja dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.“;

"

(b)   v odstavku 5 se uvodni del prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:"

„5. Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih pristojnosti prispeva k:“;

"

(c)   v prvem pododstavku odstavka 5 se točki (e) in (f) nadomestita z naslednjim: "

„(e) zagotavljanju, da so najemanje kreditov in druga tveganja ustrezno urejena in nadzorovana.“;

   (f) okrepitvi varstva potrošnikov in strank.“;

"

(d)   v prvem pododstavku odstavka 5 se vstavita naslednji točki:"

(fa) povečanju konvergence nadzora na celotnem notranjem trgu,

   (fb) preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.“;

"

(e)   v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo ▌.“;

"

(f)   v odstavku 5 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je smiselno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.“;

"

(g)   v odstavku 5 se dodata naslednja pododstavka:"

„Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne pravne določbe te uredbe in aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in smiselno v skladu z navedenimi določbami, se pri takem dejanju v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in kompleksnost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja institucije, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vpliva dejanje Organa.“;

"

(h)   doda se odstavek 6:"

„6. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih predpisov upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih predpisov.

__________________

“;

"

(2)  člen 2 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1. Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.“;

"

(b)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.“;

"

(c)   v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:"

„Sklici na nadzor v tej uredbi vključujejo vse ustrezne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki jih izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), brez poseganja v nacionalne pristojnosti.“;

"

(3)   člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 3

Odgovornost Organov

1.   Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropska centralna banka je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu v zvezi z izvajanjem nadzorniških nalog, ki so prenesene nanjo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, v skladu z navedeno uredbo.

2.   V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom.

3.   Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, med drugim tudi o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

4.   Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to od njega zahteva.

5.   Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 4, predloži pisno poročilo o dejavnostih Organa.

6.   Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

7.   Organ ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi nanj, v petih tednih od prejema vprašanja.

8.   Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

10.   Brez poseganja v obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.“;

"

(4)  člen 4 se spremeni:

(a)  točka (1) se nadomesti z naslednjim:"

„(1) ,finančne institucije‘ pomeni vsako podjetje, za katerega veljajo predpisi in nadzor v skladu z akti Unije iz člena 1(2);“;

"

(b)  vstavi se naslednja točka (1a):"

„(1a) ,izvajalec v finančnem sektorju‘ pomeni subjekt iz člena 2 Direktive (EU) 2015/849, ▌ki je ‚finančna institucija‘, kakor je opredeljena v členu 4(1) te uredbe ali v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali ‚udeleženec na finančnem trgu‘, kakor je opredeljen v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010;“;

"

(c)  točka (2) se nadomesti z naslednjim:"

(2) ‚pristojni organi‘ pomeni:

   (i) pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z Evropsko centralno banko v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013;

   (ii) glede Direktive 2002/65/ES organe in telesa, ki so pristojni za zagotavljanje, da finančne institucije izpolnjujejo zahteve iz navedene direktive;
   (iia) glede Direktive (EU) 2015/849 organe in telesa, ki nadzorujejo izvajalce v finančnem sektorju, kot so opredeljeni v točki (1a) tega odstavka, in so pristojni za zagotavljanje njihove skladnosti z zahtevami navedene direktive;

   (iii) glede sistemov jamstva za vloge organe, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta, oziroma, kadar sistem jamstva za vloge upravlja zasebna družba, javni organ, ki nadzoruje take sisteme v skladu z navedeno direktivo, in zadevne upravne organe iz navedene direktive; in

   (iv) glede Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (12) organe za reševanje, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive 2014/59/EU, enotni odbor za reševanje, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 806/2014, ter Svet in Komisijo, kadar sprejemata ukrepe v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 806/2014, razen kadar izvajajo diskrecijska pooblastila ali sprejemajo odločitve o politikah;
   (v) pristojne organe iz Direktive 2014/17/EU, Uredbe (EU) 2015/751, Direktive (EU) 2015/2366, Direktive 2009/110/ES, Uredbe (ES) št. 924/2009 in Uredbe (EU) št. 260/2012;
   (vi) telesa in organe, navedene v členu 20 Direktive 2008/48/ES.“;

"

(5)   člen 8 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti z oblikovanjem osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji;“;

"

(ii)   točka (aa) se nadomesti z naslednjim: "

„(aa) oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše nadzorniške prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;“;

"

(iii)  vstavi se naslednja točka:"

„(ab) oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše nadzorniške prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke za reševanje, pri čemer upošteva delo enotnega odbora za reševanje, spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;“;

"

(iv)   točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;“;

"

(v)   točke (e) do (h) se nadomestijo z naslednjim:"

„(e) organizira in opravlja medsebojne strokovne preglede pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi usklajenost rezultatov nadzora;

   (f) v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi vključno v zvezi s trendi kreditiranja, zlasti gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij, ter na področju inovativnih finančnih storitev, pri čemer ustrezno upošteva razvoj dogodkov v zvezi z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi dejavniki;
   (g) opravlja tržne analize▐ za obveščenost pri opravljanju nalog Organa;
   (h) po potrebi spodbuja varstvo imetnikov vlog, potrošnikov in investitorjev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;“;

"

(vi)   za točko (i) se vstavi naslednja točka:"

(ia) prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;“

"

(vii)   za točko (k) se vstavi naslednja točka:"

(ka) na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela, in načrtovan časovni okvir za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov, osnutkov izvedbenih tehničnih standardov.“;

"

(viii)   doda se naslednja točka:"

(l) prispeva k preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, vključno s spodbujanjem dosledne, uspešne in učinkovite uporabe prava Unije iz člena 1(2) te uredbe, člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma;“;

"

(b)   v odstavku 1a se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti finančnih institucij v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost finančnih institucij;“;

"

(c)   v odstavek 1a se vstavi naslednja točka (c):"

„(c) upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter povezovanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem.“;

"

(d)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  vstavi se naslednja točka:"

„(ca) izdajanje priporočil, kakor je določeno v členu 29a ▌;“;

"

(ii)  vstavi se naslednja točka:"

(da) izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);“;

"

(iii)  točka (g) se nadomesti z naslednjim:"

„(g) izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;“;

"

(iv)  vstavijo se naslednje točke:"

„(ga) izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

   (gb) ukrepanje v skladu s členom 9c;“;

"

(e)  odstavek 2a se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načela sorazmernosti, kadar je smiselno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.“;

"

(6)  člen 9 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za maloprodajne finančne storitve in produkte v državah članicah;“;

"

(ii)   vstavijo se naslednje točke:"

„(aa) z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgih ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;

   (ab) z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike;“;

"

(iii)   dodajo se naslednje točke:"

„(da) s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na enotnem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do finančnih storitev in produktov;

   (db) s spodbujanjem nadaljnjega razvoja v smislu regulacije in nadzora, ki bi lahko olajšal tesnejše usklajevanje in povezovanje na ravni EU;
   (dc) z usklajevanjem dejavnosti prikritega nakupovanja pristojnih organov, če je smiselno.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za zbliževanje in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.“,

"

(c)  odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:"

„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov in vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov za preprečevanje podvajanja, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

5.  Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za potrošnike ali stranke ali ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri dani odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.“;

"

(7)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 9a

Posebne naloge, povezane s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima

1.  Organ v okviru svojih pristojnosti vodi, usklajuje in spremlja spodbujanje celovitosti, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu, in sicer s sprejemanjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima v finančnem sistemu. V skladu z načelom sorazmernosti ti ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe ali aktov iz člena 1(2), pri čemer ustrezno upoštevajo naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov in velikosti izvajalcev in trgov v finančnem sektorju. Ti ukrepi vključujejo:

   (a) zbiranje informacij od pristojnih organov glede pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med postopki stalnega nadzora in izdaje dovoljenj v zvezi s procesi in postopki, ureditvami upravljanja, ustreznostjo in primernostjo, pridobivanjem kvalificiranih deležev, poslovnimi modeli in dejavnostmi izvajalcev v finančnem sektorju glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima, in glede ukrepov, ki so jih pristojni organi sprejeli v odziv na naslednje bistvene pomanjkljivosti, tj. na:
   (i) kršitev ali morebitno kršitev s strani izvajalca v finančnem sektorju,
   (ii) neustrezno ali neučinkovito izvajanje s strani izvajalca v finančnem sektorju ali
   (iii) neustrezno ali neučinkovito izvajanje notranjih politik in postopkov s strani izvajalca v finančnem sektorju, ki so potrebni za izpolnjevanje

ene ali več zahtev iz aktov Unije in nacionalne zakonodaje, s katero se ti akti prenašajo, iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in bojem proti taki uporabi.

Pristojni organi predložijo Organu vse tovrstne informacije, pri čemer izpolnjujejo še vse morebitne obveznosti iz člena 35, in ga pravočasno obveščajo o vseh naknadnih spremembah posredovanih informacij. Organ tesno sodeluje s finančnimi obveščevalnimi enotami ob upoštevanju njihovega statusa in obveznosti ter brez nepotrebnega podvajanja;

i.   Organ do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli pojem pomanjkljivosti, vključno z ustreznimi situacijami, v katerih lahko pride do pomanjkljivosti, pomembnostjo pomanjkljivosti in zbiranjem informacij s strani Organa v praksi ter vrsto informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkom 1(a). Pri pripravi teh tehničnih standardov upošteva količino informacij, ki jih je treba predložiti, in potrebo po izogibanju podvajanju dela. Določi tudi ureditev, s katero zagotavlja učinkovitost in zaupnost.

ii.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 1 tega člena v skladu s členi 10 do 14.

iii.   Pristojni organi lahko v skladu z nacionalnim pravom v osrednjo podatkovno zbirko iz odstavka 2 vnesejo še druge dodatne informacije, ki se jim zdijo pomembne za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in boj proti taki uporabi.

   (aa) tesno usklajevanje in po potrebi izmenjava informacij s pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko, v zvezi z zadevami, povezanimi z nalogami, ki se nanj prenesejo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, z organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora pooblaščenih subjektov, navedenih v točkah (1) in (2) člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849, ter s finančnimi obveščevalnimi enotami ob upoštevanju statusa in obveznosti finančnih obveščevalnih enot v skladu z Direktivo (EU) 2015/849;
   (b) priprava skupnih smernic in standardov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v finančnem sektorju in boja proti njima ter spodbujanje njihovega doslednega izvajanja, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov v skladu z mandatom, določenim v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), smernicami, priporočili in drugimi ukrepi, vključno z mnenji, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2);
   (ba) zagotavljanje pomoči pristojnim organom v skladu z njihovimi posebnimi zahtevami;
   (c) spremljanje razvoja na trgih in ocenjevanje ranljivosti in tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma v finančnem sektorju.

2.  Organ v skladu s predpisi o varstvu podatkov vzpostavi in posodablja osrednjo podatkovno zbirko informacij, zbranih v skladu s točko (a) odstavka 1. Organ zagotovi, da se informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, če je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij. Po potrebi lahko Organ pošlje nacionalnim pravosodnim in nacionalnim pristojnim organom zadevne države članice v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili tudi dokaze, s katerimi razpolaga in ki bi lahko utemeljevali začetek kazenskega postopka. Organ lahko po potrebi predloži dokaze tudi evropskemu javnemu tožilcu, če ti dokazi zadevajo kazniva dejanja, v zvezi s katerimi evropsko javno tožilstvo izvršuje ali bi lahko izvrševalo pristojnosti v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(16).

Pristojni organi lahko na Organ naslovijo utemeljene zahteve po informacijah o izvajalcih v finančnem sektorju, če te informacije potrebujejo pri nadzornih dejavnostih v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Organ te zahteve oceni in informacije, ki jih zahtevajo pristojni organi zagotovi pravočasno po načelu potrebe po seznanitvi. Kadar Organ ne zagotovi zahtevanih informacij, o tem obvesti pristojni organ prosilec in pojasni, zakaj informacij ni zagotovil. Organ pristojni organ ali kateri koli drug organ ali institucijo, ki je zahtevane informacije prvotno posredovala, obvesti o identiteti pristojnega organa prosilca, identiteti zadevnega izvajalca v finančnem sektorju, razlogu za zahtevo po informacijah, pa tudi, ali so bile informacije izmenjane ali ne. Organ poleg tega opravi analizo informacij, na podlagi katere relevantne informacije na lastno pobudo posreduje pristojnim organom za uporabo pri njihovih nadzornih dejavnostih, povezanih s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Kadar to stori, o tem obvesti pristojni organ, ki je prvotno posredoval informacije. Opravi tudi zbirno analizo, na podlagi katere pripravi mnenje, ki ga mora izdati v skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2015/849.

   (a) Organ do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi, kako se informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, kadar je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij.
   (b) Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 2a tega člena v skladu s členi 10 do 14.

3.  Organ spodbuja konvergenco postopkov nadzorniškega pregledovanja iz Direktive (EU) 2015/849, vključno z izvajanjem medsebojnih strokovnih pregledov in izdajanjem povezanih poročil ter nadaljnjih ukrepov v skladu s členom 30. Organ pri izvajanju takih pregledov v skladu s členom 30 upošteva ustrezna vrednotenja, ocene ali poročila mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma, ter poročilo, ki ga Komisija vsaki dve leti pripravi na podlagi člena 6 Direktive (EU) 2015/849, in nacionalno oceno tveganja zadevne države članice, pripravljeno na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2015/849.

4.  Organ v sodelovanju s pristojnimi organi ▌izvaja ocene tveganja pri pristojnih organih, ▌da oceni strategije, zmogljivosti in vire, ki jih imajo pristojni organi na voljo za obravnavo ▌najpomembnejših nastajajočih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma na ravni Unije, ki so bila ugotovljena v nadnacionalni oceni tveganja.Te ocene tveganja izvaja predvsem zaradi priprave mnenja, ki ga mora izdati v skladu s členom 6(5) Direktive (EU) 2015/849. Organ ocene tveganja izvaja na podlagi informacij, ki so mu voljo, vključno z medsebojnimi strokovnimi pregledi v skladu s členom 30, zbirno analizo informacij, zbranih v osrednji podatkovni zbirki v skladu z odstavkom 2, ter ustreznimi vrednotenji, ocenami ali poročili mednarodnih organizacij in medvladnih organov, pristojnih za področje preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in nacionalno oceno tveganja zadevne države članice, pripravljeno na podlagi člena 7 Direktive (EU) 2015/849. Organ poskrbi, da so ocene tveganja na voljo vsem pristojnim organom.

Organ za namene pododstavka 1 s pomočjo notranjega odbora, ustanovljenega na podlagi odstavka 6, razvije in uveljavi metode za pripravo objektivnih ocen ter visokokakovostnega in skladnega pregleda ocen in uporabe metodologije, pa tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Notranji odbor, ustanovljen na podlagi odstavka 6, izvaja pregled kakovosti in skladnosti ocen tveganja. Pripravi osnutek ocen tveganja, ki jih v skladu s členom 44 sprejme odbor nadzornikov.

5.  V primerih, v katerih obstajajo znaki kršitev zahtev iz Direktive (EU) 2015/849 s strani izvajalcev v finančnem sektorju in kadar obstaja čezmejna razsežnost s tretjimi državami, ima Organ po potrebi vodilno vlogo pri prispevanju k omogočanju sodelovanja med pristojnimi organi v Uniji in ustreznimi organi v tretjih državah. Ta vloga Organa ne posega v redno sodelovanje pristojnih organov z organi tretjih držav.

6.  Organ ustanovi stalni notranji odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, ki usklajuje ukrepe za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter v okviru Direktive (EU) 2015/849 in Uredbe (EU) 2015/847 pripravlja vse osnutke odločitev, ki jih Organ sprejema v skladu s členom 44.

7.  Odbor sestavljajo predstavniki na visoki ravni, ki zastopajo organe in telesa, pristojna za zagotavljanje, da izvajalci v finančnem sektorju izpolnjujejo zahteve iz Direktive (EU) 2015/849 in Uredbe (EU) 2015/847, iz vseh držav članic in ki imajo strokovno znanje na področju preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in so pooblaščeni za sprejemanje odločitev na tem področju, ter predstavniki na visoki ravni, ki imajo izkušnje z različnimi poslovnimi modeli in sektorskimi posebnostmi, iz Organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge. Predstavniki na visoki ravni iz Organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge se udeležujejo sestankov odbora brez glasovalne pravice. Komisija, Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) in Nadzorni odbor Evropske centralne banke prav tako imenujejo po enega predstavnika na visoki ravni, ki se sestankov odbora udeležujejo kot opazovalci. Predsednika odbora izvolijo člani odbora z glasovalno pravico med člani z glasovalno pravico. Vsak pristojni organ in organ Unije je zadolžen, da iz svojih vrst imenuje namestnika, ki lahko nadomesti člana, ki se sestanka ne more udeležiti. Države članice, v katerih je za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz Direktive (EU) 2015/849 s strani izvajalcev v finančnem sektorju pristojen več kot en organ, lahko imenujejo enega predstavnika iz vsakega pristojnega organa. Vsaka država članica ima en glas, ne glede na število pristojnih organov, ki so zastopani na posameznem sestanku. Odbor lahko ustanovi notranje delovne skupine za specifične vidike svojega dela za namene priprave osnutkov odločitev odbora, v katerih lahko sodelujejo uslužbenci vse pristojnih organov, zastopanih v odboru, in uslužbenci Organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge.

8.   Organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge lahko kadar koli glede katerega koli osnutka odločitve odbora predložijo pisne pripombe, ki jih odbor nadzornikov pred sprejetjem končne odločitve skrbno preuči. Kadar osnutek odločitve temelji na pooblastilih, ki so Organu podeljena na podlagi člena 9b, 17 ali 19, ali je s temi pooblastili povezan in se nanaša na

   (i) finančne institucije, kakor so opredeljene v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali na katerega koli od pristojnih organov, ki jih nadzira, ali
   (ii) udeležence na finančnem trgu, kakor so opredeljeni v členu 4(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010, ali na katerega koli od pristojnih organov, ki jih nadzira,

lahko Organ odločitev sprejme samo s soglasjem Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (v primeru iz točke (i) zgoraj) ali Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (v primeru iz točke (ii) zgoraj). EIOPA ali ESMA svoje stališče uradno sporočita v 20 dneh od datuma osnutka odločitve odbora. Če ESMA ali EIOPA v 20 dneh ne sporočita svojega stališča niti ne zahtevata ustrezno utemeljenega podaljšanja za sporočitev stališča, se domneva, da soglašata z odločitvijo.

Člen 9b

Zahteva za preiskavo, povezana s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima

1.  V zadevah, povezanih s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, lahko Organ, če obstajajo znaki, da gre za pomembne kršitve, od pristojnega organa iz točke (iia) člena 4(2) zahteva, da razišče morebitne kršitve prava Unije in, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv ali državam članicam izrecno daje različne možnosti, morebitne kršitve nacionalne zakonodaje – v obsegu, v katerem se z njo prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam ponuja pravo Unije –, ki jih zagreši izvajalec v finančnem sektorju, ter od njega zahteva, da razmisli o tem, da bi temu izvajalcu zaradi njegovih kršitev naložil sankcije. Po potrebi lahko od pristojnega organa iz točke (iia) člena 4(2) zahteva tudi, da razmisli o sprejetju posamezne odločitve, naslovljene na zadevnega izvajalca v finančnem sektorju, s katero od njega zahteva, da sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s pravom Unije, ki se neposredno uporablja, ali nacionalno zakonodajo – v obsegu, v katerem se z njo prenašajo direktive ali izvajajo možnosti, ki jih državam članicam daje pravo Unije –, vključno s prenehanjem vsakršnih dejavnosti. Zahteve iz tega odstavka ne ovirajo tekočih nadzornih ukrepov pristojnega organa, na katerega je naslovljena zahteva.

2.  Pristojni organ izpolni vsako zahtevo, ki je nanj naslovljena v skladu z odstavkom 1, ter Organ čim prej in najkasneje v 10 delovnih dneh obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev te zahteve.

3.  Brez poseganja v pooblastila Komisije iz člena 258 PDEU se v primeru, da pristojni organ v 10 delovnih dneh ne obvesti Organa o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za izpolnitev zahtev iz odstavka 2 tega člena, uporablja člen 17.

Člen 9c

Dopisi o neukrepanju

1.   Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 le v izjemnih okoliščinah, če meni, da lahko uporaba enega od aktov iz člena 1(2) ali delegiranih oziroma izvedbenih aktov na podlagi navedenih aktov privede do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:

   (a) Organ meni, da so lahko določbe v takem aktu v neposrednem nasprotju z drugim zadevnim aktom;
   (b) če je akt eden od aktov iz člena 1(2), odsotnost delegiranih ali izvedbenih aktov, ki bi dopolnjevali ali podrobneje razlagali zadevni akt, vodi do upravičenih dvomov glede pravnih posledic, ki izhajajo iz akta, ali njegove pravilne uporabe;
   (c) odsotnost smernic in priporočil iz člena 16 bi povzročila praktične težave v zvezi z uporabo zadevnega akta.

2.   V primerih iz odstavka 1 Organ naslovi na pristojne organe in Komisijo dopis s podrobnim poročilom o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo.

V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki nove zakonodaje ali novih delegiranih ali izvedbenih aktov, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.

V primeru iz točke (c) odstavka 1 Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče.

3.   Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih praks nadzora in izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije.

4.   Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da akti iz člena 1(2) ali delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na teh aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na:

   zaupanje v trge,
   zaščito strank ali vlagateljev,
   pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali
   stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela,

nemudoma naslovi na pristojne organe in Komisijo dopis s podrobnim poročilom o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki nove zakonodaje ali novih delegiranih ali izvedbenih aktov, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.“;

"

(8)   člen 10 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

"

(ii)   tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.“;

"

(iii)   četrti pododstavek se črta;

(iv)   peti in šesti pododstavek se nadomestita z naslednjim:"

„Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, da odločitve o potrditvi ni mogoče sprejeti v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni potrdila, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

"

(b)   odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval roka.“;

"

(c)   v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.“;

"

(d)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: "

„4. Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz ‚regulativni tehnični standard‘. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z datumom, ki je v njih naveden.“;

"

(9)   v členu 13(1) se drugi pododstavek črta;

(10)   člen 15 se spremeni:

(a)   odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev politik, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Ta rok lahko podaljša za mesec dni. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, da odločitve o potrditvi ni mogoče sprejeti v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava potrditi, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz petega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.  Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval roka.“;

"

(b)   v odstavku 3 se pododstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za ▌nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.“;

"

(c)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz ‚izvedbeni tehnični standard‘. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z datumom, ki je v njih naveden.“;

"

(11)   člen 16 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice▌, naslovljene na vse pristojne organe ali vse finančne institucije ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma eni ali več finančnim institucijam.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ po potrebi izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ lahko po potrebi tudi zaprosi za ▌nasvet interesno skupino za bančništvo iz člena 37. Kadar Organ ne izvede odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za bančništvo, navede razloge za to.“;

"

(c)   vstavi se naslednji odstavek:"

„2c. Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.“;

"

(d)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.“;

"

(12)   vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 16a

Mnenja

1.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2.   Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3.   V zvezi z ocenami iz člena 22 Direktive 2013/36/ES, za katere se v skladu z omenjeno direktivo zahteva posvetovanje med pristojnimi organi iz dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega od zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o taki oceni. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja iz navedene direktive.

4.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16b

Vprašanja in odgovori

1.   Brez poseganja v odstavek 5 lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi in institucijami EU, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov.

Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz odstavka 1.

2.   Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovor se da na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje.

3.   Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh vprašanj po prejetju, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca.

4.   Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati mnenja ali nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, opraviti odprto javno posvetovanje ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, je zagotovljeno ustrezno varovanje zaupnosti.

5.   Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Evropski komisiji. Organ objavi vse odgovore Evropske komisije.“;

"

(13)   člen 17 se spremeni:

(a)   v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za bančništvo ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo, tako da opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.“;

"

(b)   v odstavku 2 se dodata naslednja pododstavka:"

„Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.“;

"

(c)   vstavi se naslednji odstavek:"

2a. Kadar meni, da je to ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, Organ brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3 sodeluje z zadevnim pristojnim organom in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.“;

"

(d)   odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:"

„6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije ali v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima ▌, na izvajalce v finančnem sektorju, brez poseganja v pooblastila Komisije iz člena 258 PDEU, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo ali izvajalca v finančnem sektorju, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti v skladu s pravom Unije, vključno s prenehanjem vsakršnih dejavnosti.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, lahko Organ, kadar se zadevne zahteve iz aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, sprejme odločitev, s katero od pristojnega organa zahteva, da ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku, ki je v njem določen. Če organ ne ravna v skladu s to odločitvijo, lahko Organ sprejme tudi odločitev v skladu s prvim pododstavkom. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno zakonodajo v obsegu, v katerem se z njo prenašajo te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe v danem trenutku državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno zakonodajo v obsegu, v katerem se z njo izvajajo te možnosti.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 tega člena izda Komisija.

7.  Odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4 tega člena ali odločitvi na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu s tem uradnim mnenjem ali odločitvijo.“;

"

(14)   vstavi se naslednji člen:"

„Člen 17a

Zaščita prijaviteljev

1.   Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije.

2.   Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije [COM(2018) 218 final].

3.   Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Če Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije.“;

"

(15)   v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.“;

"

(16)   člen 19 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. V primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 v naslednjih primerih:

   (a) na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;
   (b) v primerih, ko je v aktih iz člena 1(2) določeno, da lahko Organ pomaga na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

"

(b)  vstavita se naslednja odstavka:"

„1a. Zadevni pristojni organi takoj obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

   (a) kadar je v aktih Unije iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:
   (i) rok je potekel; ali
   (ii) vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje;
   (b) kadar v aktih Unije iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:
   (i) vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje; ali
   (ii) pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti Unije in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b.  Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 47(3a), v primerih, ko akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. . Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

"

(d)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

"

(e)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in torej ne zagotavlja, da finančna institucija ali, v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, izvajalec v finančnem sektorju izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanj, lahko Organ brez poseganja v pooblastila Komisije iz člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevno finančno institucijo ali zadevnega izvajalca v finančnem sektorju, v kateri zahteva, da ta institucija ali ta izvajalec sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem vsakršne dejavnosti.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, lahko Organ sprejme odločitev v skladu s prvim pododstavkom tudi, kadar se zadevne zahteve iz aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno zakonodajo v obsegu, v katerem se z njo prenašajo te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe v danem trenutku državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno zakonodajo v obsegu, v katerem se te možnosti z njo izvajajo.“;

"

(17)   člen 21 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so ustanovljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi se zbližale najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.“;

"

(b)   v tretjem pododstavku odstavka 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugodne razmere na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo, naj odpravi pomanjkljivosti, ugotovljene v stresnem testu, vključno z izvedbo specifičnih ocen. Pristojnim organom lahko priporoči, naj izvedejo inšpekcijske preglede na kraju samem, in lahko sodeluje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, da se zagotovita primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije;“;

"

(c)   odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s postopkom iz členov 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov ter izda smernice in priporočila, sprejeta v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo zbliževanje nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov.“;

"

(18)  člen 22 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Splošne določbe o sistemskih tveganjih“;

"

(b)   v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov (prikaz tveganja) za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja.“;

"

(c)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali za varstvo strank ali potrošnikov.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35. “;

"

(19)   v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljale ali jim bile izpostavljene finančne institucije in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Finančne institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“;

"

(20)   v členu 27 se tretji pododstavek odstavka 2 črta;

(21)   člen 29 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  vstavijo se naslednje točke:"

„(aa) določa strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora v skladu s členom 29a;

   (ab) ustanavlja usklajevalne skupine v skladu s členom 45c, ki spodbujajo konvergenco nadzora in določajo najboljše prakse;“;

"

(ii)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi ▌, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;“;

"

(iii)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.“;

"

(iv)  doda se naslednja točka:"

„(ea) vzpostavi sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum pogodbenic COP 21;“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji pri čemer ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov. Organ prav tako oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji ob ustreznem upoštevanju narave, obsega in zapletenosti tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikosti finančnih institucij in trgov. Nadzorniški priročnik Unije in priročnik Unije za reševanje določata najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ opravlja odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz odstavka 2 ter analizira morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ lahko po potrebi tudi zaprosi za nasvet interesno skupino za bančništvo.“;

"

(22)   vstavi se naslednji člen:"

„Člen 29a

Strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora

Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij EU in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Uniji, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo prednostni nalogi, ki ju je izpostavil Organ, in to ustrezno sporočijo. Organ naslednje leto s pristojnimi organi opravi razpravo o ustreznih dejavnostih ter sprejme sklepe. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko med drugim vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju.

Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, nacionalnim pristojnim organom ne preprečujeta uporabe najboljših nacionalnih praks ter ukrepanja v zvezi z dodatnimi nacionalnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ter upoštevata nacionalne posebnosti.“;

"

(23)   člen 30 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

1.  Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani.

1a.  Organ za namene tega člena ustanovi začasne odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje uslužbenec Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane skupine za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za sprejetega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi.

2.  Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

   (a) ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe aktov Unije iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj dogodkov na trgu;
   (b) učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, v katerem nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;
   (c) uporabe najboljših praks, ki so jih razvili v nekaterih pristojnih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;
   (d) učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi ukrepi in sankcijami, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.

3.  Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda, ki ga pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s členom 29(1)(a).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te izdane smernice in priporočila.

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.

3a.  Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.

3b.   Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu.

4.  Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 3b. Če se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve pregleda Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Če je pristojni organ, za katerega se je opravil pregled, zaskrbljen, da bi objava glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi.

5.  Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojne strokovne preglede za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave usklajevalne skupine iz člena 29(1)aa. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.“;

"

(24)   člen 31 se spremeni:

(a)  prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji.“;

"

(b)  drugi odstavek se spremeni:

(i)  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:“;

"

(i)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) sprejetjem ▌ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

"

(ii)  vstavi se naslednja točka:"

„(ea) sprejetjem ustreznih ukrepov za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi, da bi se subjektom ali produktom, ki se zanašajo na tehnološke inovacije, olajšal vstop na trg;“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„1a. Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja konvergenco nadzora, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki se zanašajo na tehnološke inovacije, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

"

(25)   vstavi se naslednji člen:"

Člen 31b

Izmenjava informacij o ustreznosti in primernosti

Organ skupaj z EIOPA in ESMA vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z akti iz člena 1(2).“;

"

(26)   člen 32 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Ocena razvoja na trgu, vključno s stresnimi testi“;

"

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi ▌analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja na trgu na te institucije.“;

"

(c)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ ▌na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugodne razmere na trgu. V ta namen razvije:“;

"

(ii)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančni položaj institucije, pri čemer se med drugim upoštevajo tveganja, ki izhajajo iz neugodnih okoljskih trendov;“;

"

(iii)  vstavi se naslednja točka:"

„(aa) skupne metodologije za določanje, katere finančne institucije naj se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;“;

"

(iv)  točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:"

„(c) skupne metodologije za ocenjevanje vpliva določenih produktov ali postopkov distribucije na institucijo; ▐

   (d) skupne metodologije za vrednotenje sredstev, potrebne zaradi izvajanja stresnih testov; in“;

"

(v)   doda se naslednja točka: "

„(da) skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost institucij.“;

"

(vi)   doda se naslednji pododstavek:"

„Za namene tega odstavka Organ sodeluje z ESRB.“;

"

(d)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„3. Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s prikazom tveganja iz člena 22(2).“;

"

(e)  odstavek 3b se nadomesti z naslednjim:"

„3b. Organ lahko zahteva, da pristojni organi finančnim institucijam naložijo, da dajo za informacije, ki jih morajo zagotoviti na podlagi odstavka 3a, opraviti neodvisno revizijo.“;

"

(27)  člen 33 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 33

Mednarodni odnosi, vključno z enakovrednostjo

1.  Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi organi, nadzornimi organi ter po potrebi organi za reševanje, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Če tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi, po potrebi pa tudi z organi za reševanje v tej tretji državi, ne sklene upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije.

2.  Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih okvirov tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo akti iz člena 1(2).

2a.  Organ spremlja relevanten razvoj na področju regulacije, nadzora in po potrebi reševanja ter praks izvrševanja in razvoj dogodkov na trgih v tretjih državah, kolikor je to relevantno za ocenjevanje enakovrednosti glede na tveganja, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trgov, zaščito vlagateljev in delovanje notranjega trga.

Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni.

Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter EIOPA in ESMA predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah pri dejavnostih spremljanja vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trgov, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

Kadar Organ v tretjih državah iz odstavka 2a ugotovi relevanten razvoj na področju regulacije, nadzora ali, kadar je smiselno, reševanja ali v praksah izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več držav članic, na celovitost trga, na zaščito vlagateljev ali na delovanje notranjega trga, o tem zaupno in takoj obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

   (2b) Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 Organ sodeluje z zadevnimi pristojnimi organi, kadar je to možno, in po potrebi tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:
   (a) mehanizmih, ki Organu omogočajo, da pridobi zadevne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju dogodkov na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;
   (b) postopkih glede usklajevanja nadzornih dejavnosti, po potrebi vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in sicer ▌v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje.

   (2ca) Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si ▌po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu z odstavkom 2a.

3a.  Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.“;

"

(28)  člen 34 se črta;

(29)  člen 36 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se črta;

(b)  odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:"

„4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.“;

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.

5.  Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.“;

"

(c)   odstavek 6 se črta;

(30)   člen 37 se spremeni:

(a)   odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Interesna skupina za bančništvo je sestavljena iz 30 članov, in sicer 13 članov sorazmerno zastopa kreditne institucije in investicijske družbe, ki delujejo v Uniji, pri čemer trije izmed njih predstavljajo zadružne banke in hranilnice, 13 članov zastopa predstavnike njihovega osebja, potrošnike, uporabnike bančnih storitev in predstavnike MSP, štirje člani pa so neodvisni vrhunski akademiki.

3.  Člane interesne skupine za bančništvo na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti bančnega sektorja, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesne skupine za bančništvo so izbrani na podlagi njihovih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja.“;

"

(b)   vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Člani interesne skupine za bančništvo izberejo predsednika te skupine med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine za bančništvo pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.“;

"

(c)   v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

4. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za bančništvo. Za člane interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike sektorja, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 Naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (Kadrovski predpisi). Interesna skupina za bančništvo lahko ustanovi delovne skupine za tehnična vprašanja. Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.“;

"

(d)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Interesna skupina za bančništvo izdaja ▌nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16 ter členov 29, 30 in 32.

Kadar člani interesne skupine za bančništvo ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ▌ločen nasvet.

Interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

"

(e)   odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Organ javno objavi ▌nasvete interesne skupine za bančništvo, ločene nasvete njenih članov in rezultate posvetov s to skupino, pa tudi, kako se nasveti in rezultati posvetov upoštevajo.“;

"

(31)   člen 39 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 39

Postopki odločanja

1.  Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6.

2.  Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3).

3.  V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4.  Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5.  Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali 18(4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6.  ▌Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi členov 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi finančnih institucij ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

"

(32)  člen 40 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a)  predsednik;“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„8. Kadar nacionalni javni organ iz odstavka 1(b) ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

"

(33)  člena 41 in 42 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 41

Notranji odbori

1.  Odbor nadzornikov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Odbor nadzornikov lahko na zahtevo upravnega odbora ali predsednika lahko ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so dodeljene upravnemu odboru. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, upravni odbor ali predsednika.

1a.  Za namene člena 17 in brez poseganja v vlogo odbora iz člena 9a(6) predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, in ne sme imeti nikakršnega interesa v zadevi niti imeti z zadevnim pristojnim organom neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

2.  Za namene člena 19 in brez poseganja v vlogo odbora iz člena 9a(6) predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu ne sme imeti nikakršnega interesa niti imeti z zadevnimi pristojnimi organi neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

2a.   Za namene izvajanja preiskave iz prvega pododstavka člena 22(4) lahko predsednik predlaga tudi začetek preiskave in sklic neodvisne skupine, pri čemer odločitev o tem sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

3.   Neodvisne skupine iz odstavkov 1a in 2 tega člena ali predsednik predlagajo odločitve iz člena 17 ali člena 19, razen o zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov. Neodvisna skupina iz odstavka 2a tega člena odboru nadzornikov predloži rezultate preiskave, izvedene v skladu s prvim pododstavkom člena 22(4).

4.   Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena.

Člen 42

Neodvisnost odbora nadzornikov

1.   ▌Člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

2.   Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

3.   Pred vsakim sestankom, ki se ga udeležijo, se člani odbora nadzornikov, predsednik ter predstavniki brez glasovalne pravice in opazovalci, ki sodelujejo na sejah odbora, točno in v celoti izjavijo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah.“

4.   Odbor nadzornikov v svojem poslovniku določi praktično ureditev za pravilo o izjavi o interesih iz odstavka 3 ter za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov.“;

"

(34)   člen 43 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora, neodvisne skupine, predsednika ali upravnega odbora, kakor je smiselno.“;

"

(b)  odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)  v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“;

"

(d)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ▌ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

"

(e)   odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

8. Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem. Izvršnega direktorja lahko razreši s položaja v skladu s členom 51(5).“;

"

(35)   vstavi se naslednji člen:"

Člen 43a

Preglednost odločitev odbora nadzornikov

Organ ne glede na člen 70 v največ šestih tednih od datuma seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Zapisnik seje ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

"

(36)   člen 44 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, odločitve sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji, ki vključuje vsaj navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (sodelujoče države članice), in navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (nesodelujoče države članice).

Predsednik ne glasuje o odločitvah iz prejšnjega pododstavka.

V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(1a), (2) in (2a) in člani skupine za medsebojne preglede iz člena 30(1a) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.“;

"

(b)  vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:"

„3a. Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členom 30 glasuje o predlagani odločitvi po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Šteje se, da je predlagana odločitev sprejeta, razen če ji nasprotuje navadna večina članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če pisnemu postopku nasprotujejo trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, odbor nadzornikov razpravlja in odloči o osnutku odločitve v skladu s postopkom iz odstavka 1.

3b.   Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členoma 17 in 19 glasuje o predlagani odločitvi po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Predlagana odločitev se šteje za sprejeto, razen če ji nasprotuje navadna večina članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic ali navadna večina članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico nasprotujejo pisnemu postopku, o osnutku odločitve razpravlja odbor nadzornikov in se lahko sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka se od datuma, ko so štirje ali manj kot štirje člani z glasovalno pravico iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic, predlagana odločitev sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje vsaj en glas članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

4.  Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Prvi pododstavek se ne uporablja za ▌predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor.

4a.  Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove h glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa, si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.“;

"

(37)   člen 45 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 45

Sestava

1.   Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

2.   Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen spolno uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Upravni odbor sestavljata tudi vsaj dva predstavnika nesodelujočih držav članic. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.

3.  Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Srečuje se vsaj petkrat letno.

4.   Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.“;

"

(38)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 45a

Odločanje

1.  Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov, prizadeva pa si doseči soglasje. Vsak član ima en glas. Predsednik je član z glasovalno pravico.

2.   Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

3.  Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

Člen 45c

Usklajevalne skupine

Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa ustanovi usklajevalne skupine o določenih temah, glede katerih je morda potrebna uskladitev zaradi specifičnega razvoja dogodkov na trgu. Upravni odbor ustanovi usklajevalne skupine na zahtevo petih članov odbora nadzornikov. V usklajevalnih skupinah sodelujejo vsi pristojni organi in v skladu s členom 35 usklajevalnim skupinam zagotovijo informacije, ki jih te potrebujejo za opravljanje nalog usklajevanja v skladu s svojim mandatom.

Delo usklajevalnih skupin temelji na informacijah, ki jih zagotovijo pristojni organi, in na ugotovitvah Organa.

Skupinam predseduje član upravnega odbora. Zadevni član upravnega odbora, ki vodi usklajevalno skupino, vsako leto poroča odboru nadzornikov o glavnih elementih razprav in ugotovitvah ter, če se mu zdi ustrezno, predlaga nadaljnje regulativne ukrepe ali medsebojni strokovni pregled na zadevnem področju. Pristojni organi obvestijo Organ, kako so pri svojih dejavnostih upoštevali delo usklajevalnih skupin.

Organ lahko pri spremljanju razvoja dogodkov na trgu, s katerim se lahko ukvarjajo usklajevalne skupine, od pristojnih organov v skladu s členom 35 zahteva, da zagotovijo informacije, ki jih Organ potrebuje za spremljanje.“;

"

(39)  člen 46 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 46

Neodvisnost upravnega odbora

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

"

(40)  člen 47 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 47

Naloge

1.  Upravni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo. Sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo.

2.  Upravni odbor letni in večletni delovni program predloži v sprejetje odboru nadzornikov.

3.  Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

3a.   Upravni odbor lahko preuči vsa vprašanja, razen nalog v skladu s členi 9a, 9b in 30 ter členoma 17 in 19 o vprašanjih v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma, ter o njih poda mnenja in predloge.

4.  Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5.  Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6.  Upravni odbor ▌odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, tudi o nalogah predsednika.

7.  Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.

8.  Člani upravnega odbora javno razkrijejo vse opravljene sestanke in sprejeme, ki so se jih udeležili. Stroški se javno beležijo v skladu s kadrovskimi predpisi.“;

"

(41)  člen 48 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov, vključno z določanjem dnevnega reda, ki ga sprejme odbor nadzornikov, sklicevanjem sestankov in predložitvijo točk v odločanje, ter vodi seje odbora nadzornikov.

Predsednik je odgovoren za določanje dnevnega reda upravnega odbora, ki ga sprejme upravni odbor, ter vodi seje upravnega odbora.

Predsednik lahko upravni odbor pozove, naj preuči možnost ustanovitve usklajevalne skupine v skladu s členom 45c.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi odprtega izbirnega postopka, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor nadzornikov s pomočjo Komisije sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika. Svet na podlagi ožjega seznama po potrditvi Evropskega parlamenta sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.“;

"

(c)  v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Za namene ovrednotenja iz prvega pododstavka naloge predsednika opravlja podpredsednik.

Svet lahko na podlagi predloga odbora nadzornikov in ob podpori Komisije ter ob upoštevanju ovrednotenja enkrat podaljša mandat predsednika.“;

"

(d)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Predsednik se lahko s položaja odstavi samo iz utemeljenih razlogov. Odstavi ga lahko samo Evropski parlament na podlagi sklepa Sveta, sprejetega po posvetovanju z odborom nadzornikov.“;

"

(42)  člen 49 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Neodvisnost predsednika“;

"

(b)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.“;

"

(43)  v členu 49a se edini odstavek nadomesti z naslednjim:"

„Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s kadrovskimi predpisi.“;

"

(44)  člen 50 se črta;

(45)  člen 54 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:"

„2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost – ob upoštevanju sektorskih posebnosti – z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:“;

"

(ii)  prva alinea se nadomesti z naslednjim:"

„– finančnih konglomeratih in, kadar to zahteva pravo Unije, bonitetni konsolidaciji,“;

"

(iii)  peta in šesta alinea se nadomestita z naslednjim:"

„– kibernetski varnosti,

   izmenjavi informacij in primerov najboljših praks z ESRB in ▌evropskimi nadzornimi organi,“;

"

(iv)  dodata se naslednji alinei:"

„– vprašanjih v zvezi z maloprodajnimi finančnimi storitvami ter varstvom imetnikov vlog, potrošnikov in vlagateljev,

   nasvetih odbora, ustanovljenega v skladu s členom 1(6).“;

"

(b)   vstavi se naslednji odstavek:"

„Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2015/849 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.“;

"

(d)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Skupni odbor ima za to namenjeno osebje, ki ga zagotovijo evropski nadzorni organi, ki deluje kot stalen sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.“;

"

(46)  člen 55 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. En član upravnega odbora, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3.  Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki evropskih nadzornih organov. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.“;

"

(b)  v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„4a. Predsednik Organa redno obvešča odbor nadzornikov o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora.“;

"

(47)   člena 56 in 57 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), kot je to ustrezno.

Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katere koli druge akte Unije iz člena 1(2), ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Člen 57

Pododbori

1.   Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za namene priprave osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

2.  Ta pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3.  Pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

3a.   Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

4.  Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.“;

"

(48)  člen 58 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.“

"

(b)  v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije, ki so vključene v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za bančništvo. Člani so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred imenovanjem pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.“;

"

(49)   v členu 59 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.“;

"

(50)  v členu 60 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

1.  Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18 in 19 ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo."

„2. Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.“;

"

(51)  vstavi se naslednji člen:"

Člen 60a

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno s sorazmernostjo, pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da jo to neposredno in osebno zadeva.“;

"

(52)  v členu 62(1) se dodata naslednji točki:

▌"

„(d) prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa. Ne šteje se, da prostovoljni prispevki, ki pomenijo nadomestilo za stroške naloge, ki jo je pristojni organ prenesel na Organ, zbujajo pomisleke o njegovi neodvisnosti;

   (e) dogovorjeni stroški za objave, usposabljanje ali druge storitve, ki jih opravlja Organ, kadar jih je posebej zahteval eden ali več pristojnih organov.“;

"

(53)  členi 63, 64 in 65 se nadomestijo z naslednjim:"

„Člen 63

Določitev proračuna

1.  Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov.

1a.  Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

1b.  Upravni odbor ▌enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču.

2.  Komisija ob upoštevanju ▌enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

3.  Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

4.  Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

5.  Upravni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

5a.   Proračunski organ brez poseganja v člen 88 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 odobri vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.

Člen 64

Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim

1.  Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

2.  Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Evropskemu računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Sodišča.

3.  Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4.  Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta tudi članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5.  Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6.  Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7.  Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8.  Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

9.  Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 165(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10.  Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

10a.   Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice.

Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila za organe iz člena 208 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 966/2012 ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013(17), razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.“;

"

(54)  v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(18).“;

"

(55)  člen 68 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Za osebje Organa, vključno s člani upravnega odbora s polnim delovnim časom in predsednikom, se uporabljajo kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2.  Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.“;

"

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Upravni odbor sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.“;

"

(56)  člen 70 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“;

"

(b)  v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

"

(c)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Upravni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita upravni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz prejšnjih odstavkov.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej upravnega odbora in odbora nadzornikov, ki sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

"

(d)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:"

„3. Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4.  Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444.“;

"

(57)  v členu 71 se edini odstavek nadomesti z naslednjim:"

„Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 (uredba o varovanju podatkov za institucije in organe EU) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.“;

"

(58)  v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“;

"

(59)  v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v Organu določi upravni odbor.“;

"

(60)  v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:"

„Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja upravnega odbora.“;

"

(61)  člen 76 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 76

Odnos z Odborom evropskih bančnih nadzornikov (CEBS)

Organ je pravni naslednik CEBS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEBS samodejno prenesejo na Organ. CEBS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEBS in Komisija.“;

"

(62)   člen 81 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] in nato vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:“;

"

(ii)  v točki (a) se uvodni stavek in točka (i) nadomestita z naslednjim:"

„(a) učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzorni praksi;

   (i) ▌neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;“;

"

(iii)  vstavijo se naslednje točke:"

(fa) delovanje Skupnega odbora;

   (fb) ovire za bonitetno konsolidacijo ali učinek nanjo v skladu s členom 8;“;

"

(b)  vstavita se naslednja odstavka:"

„2a. V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno uporabe člena 9c te uredbe.

2c.   Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti posebnih nalog v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma in bojem proti njima, ki so bile Organu dodeljene v skladu s členoma 1(2) in 4(1), členom 8(1)(l) ter členi 9a, 9b, 17 in 19 te uredbe. Komisija v okviru svoje ocene analizira medsebojni vpliv med navedenimi nalogami in nalogami, prenesenimi na Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge, pa tudi pravno izvedljivost pooblastil Organa v obsegu, v katerem mu omogočajo sprejemanje ukrepov na podlagi nacionalnih zakonov, s katerimi se prenašajo direktive, ali izvajanje možnosti. Komisija poleg tega na podlagi celovite analize stroškov in koristi ter z vidika cilja zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti in uspešnosti podrobno preuči možnost, da obstoječi ali novi namenski agenciji za vso EU dodeli posebne naloge v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima.“.

"

Člen 2

Spremembe Uredbe (EU) št. 1094/2010

Uredba (EU) št. 1094/2010 se spremeni:

(1)  člen 1 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2009/138/ES z izjemo naslova IV navedene direktive, direktiv 2002/92/ES, 2003/41/ES in 2002/87/ES ter, kadar se ti akti uporabljajo za zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in zavarovalne posrednike, v okviru ustreznih delov Direktive (EU) 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki prenaša naloge na Organ.

Organ prispeva k delu, ki ga v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 in Uredbo (EU) št. 1093/2010 opravlja Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010. Organ se v skladu s členom 9a(8) Uredbe (EU) št. 1093/2010 odloči, ali soglaša ali ne.

3.  Organ deluje tudi na področju dejavnosti zavarovalnic, pozavarovalnic, finančnih konglomeratov, institucij za zagotavljanje poklicnih pokojnin in zavarovalnih posrednikov, v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, pa tudi na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov in vključevanju dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.“;

"

(b)  odstavek 6 se spremeni:

(i)  uvodni del prvega pododstavka se nadomesti z naslednjim:"

„6. Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prispeva k:“;

"

(ii)   točki (e) in (f) prvega pododstavka se nadomestita z naslednjim: "

(e) zagotavljanju, da so tveganja glede dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in poklicnih pokojnin ustrezno urejena in nadzorovana, ▌

   (f) okrepitvi varstva potrošnikov in strank;“;

"

(iii)   v prvem pododstavku se doda naslednja točka:"

(fa) povečanju konvergence nadzora na celotnem notranjem trgu.“;

"

(iv)   drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo ▌.“;

"

(v)   četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je smiselno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.“;

"

(vi)   dodata se naslednja pododstavka:"

„Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne pravne določbe te uredbe in aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in smiselno v skladu z navedenimi določbami, se pri takem dejanju v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in kompleksnost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja institucije, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vpliva dejanje Organa.

Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih predpisov upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih predpisov.“;

"

(2)  člen 2 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1. Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.“;

"

(b)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.“;

"

(c)   v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:"

„Sklici na nadzor v tej uredbi vključujejo vse ustrezne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki jih izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), brez poseganja v nacionalne pristojnosti.“;

"

(3)   člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 3

Odgovornost Organov

1.   Organi iz člena 2(2)(a) do (d) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom.

3.   Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, med drugim tudi o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

4.   Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to od njega zahteva.

5.   Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 4, predloži pisno poročilo o dejavnostih Organa.

6.   Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

7.   Organ ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi nanj, v petih tednih od prejema vprašanja.

8.   Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

10.   Brez poseganja v obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.“;

"

(4)   v točki 2 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:"

„(ii) v primeru Direktive 2002/65/ES organe, ki so pristojni za zagotavljanje, da finančne institucije izpolnjujejo zahteve iz navedene direktive▐ ;“;

"

(5)   člen 7 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Sedež Organa je v Frankfurtu na Majni.

1a.   Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko Organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z njegovimi glavnimi dejavnostmi.“;

"

(6)   člen 8 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti▐ z razvojem▐ osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji;“;

"

(ii)   vstavi se naslednja točka: "

„(aa) oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše nadzorniške prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;“;

"

(iii)   točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;“;

"

(iv)   točke (e) do (h) se nadomestijo z naslednjim:"

„(e) organizira in opravlja medsebojne strokovne preglede pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi usklajenost rezultatov nadzora;

   (f) v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi vključno v zvezi s trendi na področju zavarovanja, pozavarovanja in poklicnih pokojnin, zlasti za gospodinjstva ter mala in srednja podjetja, ter na področju inovativnih finančnih storitev, pri čemer ustrezno upošteva razvoj dogodkov v zvezi z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi dejavniki;
   (g) opravlja tržne analize▐ za obveščenost pri opravljanju nalog Organa;
   (h) po potrebi spodbuja varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov in upravičencev pokojninskega zavarovanja, potrošnikov in vlagateljev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;“;

"

v)   za točko (i) se vstavi naslednja točka:"

„(ia) prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;“;

"

vi)   za točko (k) se vstavi naslednja točka:"

„(ka) na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela, in načrtovan časovni okvir za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov, osnutkov izvedbenih tehničnih standardov. “;

"

vii)   točka (l) se črta;

(b)   vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ▌:

   (a) uporabi vse pristojnosti, ki jih ima na razpolago;
   (b) ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti finančnih institucij v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost finančnih institucij;
   (c) upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele, kot so zadruge in vzajemne družbe, ter povezovanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem.“;

"

(c)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  vstavi se naslednja točka:"

„(ca) izdajanje priporočil, kakor je določeno v členu 29a ▌;“;

"

(ii)  vstavi se naslednja točka:"

(da) izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);“;

"

(iii)  točka (g) se nadomesti z naslednjim:"

„(g) izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;“;

"

(iv)  vstavijo se naslednje točke:"

(ga) izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

   (gb) ukrepanje v skladu s členom 9a;“;

"

(d)  doda se naslednji odstavek:"

„3. Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načela sorazmernosti, kadar je smiselno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.“;

"

(7)   člen 9 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za maloprodajne finančne storitve in produkte v državah članicah;“;

"

(ii)   vstavijo se naslednje točke:"

„(aa) z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgih ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;

   (ab) z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike in vlagatelje;“;

"

(iii)   dodajo se naslednje točke:"

„(da) s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na enotnem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do finančnih storitev in produktov;

   (dc) z usklajevanjem dejavnosti prikritega nakupovanja pristojnih organov, če je smiselno.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za zbliževanje in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.“;

"

(c)  odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:"

„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne ▌organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov in vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov za preprečevanje podvajanja, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

5.  Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za potrošnike ali stranke ali ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri dani odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.“;

"

(8)   vstavi se naslednji člen:"

Člen 9a

Dopisi o neukrepanju

1.   Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 le v izjemnih okoliščinah, če meni, da lahko uporaba enega od aktov iz člena 1(2) ali delegiranih oziroma izvedbenih aktov na podlagi navedenih aktov privede do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:

   (a) Organ meni, da so lahko določbe v takem aktu v neposrednem nasprotju z drugim zadevnim aktom;
   (b) če je akt eden od aktov iz člena 1(2), odsotnost delegiranih ali izvedbenih aktov, ki bi dopolnjevali ali podrobneje razlagali zadevni akt, vodi do upravičenih dvomov glede pravnih posledic, ki izhajajo iz akta, ali njegove pravilne uporabe;
   (c) odsotnost smernic in priporočil iz člena 16 bi povzročila praktične težave v zvezi z uporabo zadevnega akta.

2.   V primerih iz odstavka 1 Organ naslovi na pristojne organe in Komisijo dopis s podrobnim poročilom o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo.

V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki nove zakonodaje ali novih delegiranih ali izvedbenih aktov, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.

V primeru iz točke (c) odstavka 1 Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče.

3.   Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih praks nadzora in izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije.

4.   Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da akti iz člena 1(2) ali delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na teh aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na:

   zaupanje v trge,
   zaščito strank ali vlagateljev,
   pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali
   stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela,

nemudoma naslovi na pristojne organe in Komisijo dopis s podrobnim poročilom o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki nove zakonodaje ali novih delegiranih ali izvedbenih aktov, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.“;

"

(9)   člen 10 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

"

(ii)   tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

"

(iii)   četrti pododstavek se črta;

(iv)   peti in šesti pododstavek se nadomestita z naslednjim:"

„Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, da odločitve o potrditvi ni mogoče sprejeti v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni potrdila, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

"

(b)   odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval roka.“;

"

(c)   v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

"

(d)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: "

„4. Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz ‚regulativni tehnični standard‘. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z datumom, ki je v njih naveden.“;

"

(10)   v členu 13(1) se drugi pododstavek črta;

(11)   člen 15 se spremeni:

(a)   odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev politik, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Ta rok lahko podaljša za mesec dni. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, da odločitve o potrditvi ni mogoče sprejeti v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava potrditi, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz petega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.  Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval roka.“;

"

(b)   v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za ▌nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

"

(c)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz ‚izvedbeni tehnični standard‘. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z datumom, ki je v njih naveden.“;

"

(12)   člen 16 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice▌, naslovljene na vse pristojne organe ali vse finančne institucije ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma eni ali več finančnim institucijam.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ po potrebi izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ po potrebi za ▌nasvet zaprosi tudi interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja ter interesno skupino za poklicne pokojninske sklade iz člena 37. Kadar Organ ne izvede odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade, navede razloge za to.“;

"

(c)   vstavi se naslednji odstavek:"

„2c. Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.“;

"

(d)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.“;

"

(13)   vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 16a

Mnenja

1.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2.   Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3.   V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2009/138/ES in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz člena 59(1)(e) Direktive 2009/138/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2009/138/ES.

4.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16b

Vprašanja in odgovori

1.   Brez poseganja v odstavek 5 lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi in institucijami EU, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov.

Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz odstavka 1.

2.   Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovor se da na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje.

3.   Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh vprašanj po prejetju, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca.

4.   Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati mnenja ali nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, opraviti odprto javno posvetovanje ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, je zagotovljeno ustrezno varovanje zaupnosti.

5.   Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Evropski komisiji. Organ objavi vse odgovore Evropske komisije.“;

"

(14)   člen 17 se spremeni:

(a)   v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali ustrezne interesne skupine ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo, tako da opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.“;

"

(b)   v odstavku 2 se dodata naslednja pododstavka:"

„Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.“;

"

(c) vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Kadar meni, da je to ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, Organ brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3 sodeluje z zadevnim pristojnim organom in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.“;

"

(d)   odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem dejavnosti.“;

"

(15)   vstavi se naslednji člen:"

Člen 17a

Zaščita prijaviteljev

1.   Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije.

2.   Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije [COM(2018) 218 final].

3.   Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Če Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije.“;

"

(16)   v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.“;

"

(17)   člen 19 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. V primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 v naslednjih primerih:

   (a) na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;
   (b) v primerih, ko je v aktih iz člena 1(2) določeno, da lahko Organ pomaga na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

"

(b)  vstavita se naslednja odstavka:"

„1a. Zadevni pristojni organi takoj obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

   (a) kadar je v aktih Unije iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:
   (i) rok je potekel; ali
   (ii) vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje;
   (b) kadar v aktih Unije iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:
   (i) vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje; ali
   (ii) pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti Unije in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b.  Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 47(3a), v primerih, ko akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. . Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

"

(d)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

"

(e)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.“;

"

(18)   člen 21 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so ustanovljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednosti in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi se zbližale najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.“;

"

(b)  v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, in po potrebi sklicuje seje posameznih kolegijev.“;

"

(c)   v tretjem pododstavku odstavka 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugodne razmere na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo, naj odpravi pomanjkljivosti, ugotovljene v stresnem testu, vključno z izvedbo specifičnih ocen. Od pristojnih organov lahko zahteva, da izvedejo inšpekcijske preglede na kraju samem, in lahko sodeluje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, da se zagotovita primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije;“;

"

(d)   odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s postopkom iz členov 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov ter izda smernice in priporočila, sprejeta v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo zbliževanje nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov.“;

"

(19)  člen 22 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Splošne določbe o sistemskih tveganjih“;

"

(b)   v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.“;

"

(c)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali za varstvo strank ali potrošnikov.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.“;

"

(20)   v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljali ali jim bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“;

"

(21)   člen 29 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  vstavijo se naslednje točke:"

„(aa) določa strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora v skladu s členom 29a;

   (ab) ustanavlja usklajevalne skupine v skladu s členom 45c, ki spodbujajo konvergenco nadzora in določajo najboljše prakse;“;

"

(ii)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi ▌, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;“;

"

(iii)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij ter različnih oblik zadrug in vzajemnih družb, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij;“;

"

(iv)  doda se naslednja točka:"

„(ea) vzpostavi sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum pogodbenic COP 21;“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora, oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, pri čemer ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, ▌poslovne prakse, ▌poslovne modele in velikost finančnih institucij. Nadzorniški priročnik Unije določa najboljše ▌prakse ter navaja visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ opravlja odprta javna posvetovanja o orodjih in instrumentih iz odstavka 2 ter analizira morebitne povezane stroške in koristi. Organ lahko po potrebi tudi zaprosi za nasvet ustrezno interesno skupino.“;

"

(22)   vstavi se naslednji člen:"

„Člen 29a

Union Strategic Supervisory Prednostne naloge

Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij EU in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Uniji, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo prednostni nalogi, ki ju je izpostavil Organ, in to ustrezno sporočijo. Organ naslednje leto s pristojnimi organi opravi razpravo o ustreznih dejavnostih ter sprejme sklepe. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko med drugim vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju.

Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, nacionalnim pristojnim organom ne preprečujeta uporabe najboljših nacionalnih praks ter ukrepanja v zvezi z dodatnimi nacionalnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ter upoštevata nacionalne posebnosti.“;

"

(23)   člen 30 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

1.  Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani.

1a.  Organ za namene tega člena ustanovi začasne odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje uslužbenec Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane skupine za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za sprejetega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi.

2.  Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

   (a) ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe aktov Unije iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj dogodkov na trgu;
   (b) učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, v katerem nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;
   (c) uporabe najboljših praks, ki so jih razvili v nekaterih pristojnih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;
   (d) učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi ukrepi in sankcijami, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.

3.  Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda, ki ga pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s členom 29(1)(a).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te izdane smernice in priporočila. ▌

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnih strokovnih pregledov ▌, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.

3a.  Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.

3b.   Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu.

4.  Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 3b. Če se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve pregleda Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Če je pristojni organ, za katerega se je opravil pregled, zaskrbljen, da bi objava glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi.

5.   Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojni strokovni pregled za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih procesov medsebojnega strokovnega pregleda in razprave usklajevalne skupine iz člena 29(1)aa. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.“;

"

(24)   člen 31 se spremeni:

(a)  prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema ali v razmerah čezmejnega poslovanja, ki bi lahko negativno vplivale na varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev v Uniji.“;

"

(b)  drugi odstavek se spremeni:

(i)  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:“;

"

(ii)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) sprejetjem ▌ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

"

(iii)  vstavi se naslednja točka:"

(ea) sprejetjem ustreznih ukrepov za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi, da bi se subjektom ali produktom, ki se zanašajo na tehnološke inovacije, olajšal vstop na trg;“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

3. Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja konvergenco nadzora, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki se zanašajo na tehnološke inovacije, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

"

(25)   vstavi se naslednji člen:"

Člen 31b

Izmenjava informacij o ustreznosti in primernosti

Organ skupaj z EBA in EIOPA vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z akti iz člena 1(2).“;

"

(26)   člen 32 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Ocena razvoja na trgu, vključno s stresnimi testi“;

"

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi ▌analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja trga na te institucije.“;

"

(c)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ ▌na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugodne razmere na trgu. V ta namen razvije naslednje ▌:“;

"

(ii)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančni položaj institucije, pri čemer se med drugim upoštevajo tveganja, ki izhajajo iz neugodnih okoljskih trendov;“;

"

(iii)  vstavi se naslednja točka:"

„(aa) skupne metodologije za določanje, katere finančne institucije naj se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;“;

"

(iv)   doda se naslednja točka: "

(ca) skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost finančnih institucij.“;

"

(v)   doda se naslednji pododstavek:"

„Za namene tega odstavka Organ sodeluje z ESRB.“;

"

(d)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„3. Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s kazalniki iz člena 22(2).“;

"

(27)   člen 33 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 33

Mednarodni odnosi, vključno z enakovrednostjo

1.  Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi in nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Če je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi te tretje države ne sklepa upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije.

2.  Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih okvirov tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo akti iz člena 1(2).

2a.  Organ nenehno spremlja relevanten razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja in razvoj dogodkov na trgu v tretjih državah, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga. ▌

Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni.

Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter EBA in ESMA predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah pri dejavnostih spremljanja vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga.

Kadar Organ v tretjih državah iz odstavka 2a ugotovi relevanten razvoj na področju regulativne ali nadzorne ureditve ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga ali zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in takoj obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

2b.   Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 Organ, kadar je mogoče, sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

   (a) mehanizmih, ki bi Organu omogočili, da pridobi relevantne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju dogodkov na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;
   (b) postopkih glede usklajevanja nadzornih dejavnosti, po potrebi vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje.

2ca.   Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si ▌po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu z odstavkom 2a.

3a.  Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.“;

"

(28)   člen 36 se spremeni:

(a)   odstavek 3 se črta;

(b)   odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:"

„4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.

5.  Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.“;

"

(c)   odstavek 6 se črta;

(29)   člen 37 se spremeni:

(a)   odstavki 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:"

„2. Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja je sestavljena iz 30 članov, in sicer 13 članov sorazmerno zastopa zavarovalnice in pozavarovalnice ter zavarovalne posrednike, ki delujejo v Uniji, pri čemer trije izmed njih zastopajo zadružne in vzajemne zavarovalnice ali pozavarovalnice, 13 članov zastopa predstavnike njihovega osebja, potrošnike, uporabnike storitev zavarovanja in pozavarovanja, predstavnike MSP in predstavnike ustreznih strokovnih združenj, štirje člani pa so neodvisni vrhunski akademiki. ▐

3.  Interesna skupina za poklicne pokojninske sklade je sestavljena iz 30 članov, in sicer 13 članov sorazmerno zastopa institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki delujejo v Uniji, 13 članov zastopa predstavnike njihovega osebja, upravičencev, MSP in ustreznih strokovnih združenj, štirje člani pa so neodvisni vrhunski akademiki.

4.  Člane interesnih skupin na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti sektorjev zavarovanja in pozavarovanja ter poklicnih pokojnin, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesnih skupin so izbrani na podlagi svojih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanih strokovnih izkušenj. “;

"

(b)   vstavi se naslednji odstavek:"

„4a. Člani posamezne interesne skupine izberejo predsednika skupine med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.“;

"

(c)   v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„5. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesni skupini. Za člane interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 Naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (Kadrovski predpisi). Interesni skupini lahko ustanovita delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za zavarovanje in pozavarovanje ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.“;

"

(d)   odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Interesni skupini lahko izdajata mnenja in nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, s posebnim poudarkom na nalogah, določenih v členih 10 do 16 ter členih 29, 30 in 32.

Kadar člani interesnih skupin ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ▌ločen nasvet.

Interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade, interesna skupina za bančništvo ter interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdajo skupna mnenja in nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

"

(e)   odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

7. Organ javno objavi ▌nasvete interesnih skupin , ločene nasvete njunih članov in rezultate posvetov s skupinama, pa tudi pregled, kako se upoštevajo informacije in mnenja iz teh posvetov.“;

"

(30)   člen 39 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 39

Postopki odločanja

1.  Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6.

2.  Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3).

3.  V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4.  Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5.  Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali 18(4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6.  ▌Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi členov 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi finančnih institucij ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

"

(31)   člen 40 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a)  predsednik;“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„6. Kadar nacionalni javni organ iz odstavka 1(b) ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

"

(32)   člena 41 in 42 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 41

Notranji odbori

1.   Odbor nadzornikov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Odbor nadzornikov lahko na zahtevo upravnega odbora ali predsednika lahko ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so dodeljene upravnemu odboru. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, upravni odbor ali predsednika.

1a.   Za namene člena 17 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, in ne sme imeti nikakršnega interesa v zadevi niti imeti z zadevnim pristojnim organom neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

2.  Za namene člena 19 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu ne sme imeti nikakršnega interesa niti imeti z zadevnimi pristojnimi organi neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

2a.   Za namene izvajanja preiskave iz prvega pododstavka člena 22(4) lahko predsednik predlaga tudi odločitev o začetku preiskave in sklic neodvisne skupine, pri čemer odločitev o tem sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

3.   Neodvisne skupine iz odstavkov 1a in 2 tega člena ali predsednik predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov. Neodvisna skupina iz odstavka 2a tega člena odboru nadzornikov predloži rezultate preiskave, izvedene v skladu s prvim pododstavkom člena 22(4).

4.   Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena.

Člen 42

Neodvisnost odbora nadzornikov

1.   ▌Člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

2.   Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

3.   Pred vsakim sestankom, ki se ga udeležijo, se člani odbora nadzornikov, predsednik ter predstavniki brez glasovalne pravice in opazovalci, ki sodelujejo na sejah odbora, točno in v celoti izjavijo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah.“

4.   Odbor nadzornikov v svojem poslovniku določi praktično ureditev za pravilo o izjavi o interesih iz odstavka 3 ter za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov.“;

"

(33)   člen 43 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora, neodvisne skupine, predsednika ali upravnega odbora, kakor je smiselno.“;

"

(b)  odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)  v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“;

"

(d)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ▌ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

"

(e)   odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

8. Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem. Izvršnega direktorja lahko razreši s položaja v skladu s členom 51(5).“;

"

(34)   vstavi se naslednji člen:"

Člen 43a

Preglednost odločitev odbora nadzornikov

Organ ne glede na člen 70 v največ šestih tednih od datuma seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Zapisnik seje ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

"

(35)   člen 44 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

Predsednik ne glasuje o odločitvah iz prejšnjega pododstavka.

V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(1a), (2) in (2a) in člani skupine za medsebojne preglede iz člena 30(1a) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.“;

"

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členom 17, členom 19 in členom 30 glasuje o predlagani odločitvi po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Šteje se, da je predlagana odločitev sprejeta, razen če ji nasprotuje navadna večina članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če pisnemu postopku nasprotujejo trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, odbor nadzornikov razpravlja in odloči o osnutku odločitve v skladu s postopkom iz odstavka 1.

Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

"

(c)   doda se naslednji odstavek:"

„4a. Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove h glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa, si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.“;

"

(36)   člen 45 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 45

Sestava

1.  Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

2.   Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen spolno uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.

3.  Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Srečuje se vsaj petkrat letno.

4.   Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.“;

"

(37)   vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 45a

Odločanje

1.  Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov, prizadeva pa si doseči soglasje. Vsak član ima en glas. Predsednik je član z glasovalno pravico.

Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

3.   Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

Člen 45c

Usklajevalne skupine

Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa ustanovi usklajevalne skupine o določenih temah, glede katerih je morda potrebna uskladitev zaradi specifičnega razvoja dogodkov na trgu. Upravni odbor ustanovi usklajevalne skupine na zahtevo petih članov odbora nadzornikov. V usklajevalnih skupinah sodelujejo vsi pristojni organi in v skladu s členom 35 usklajevalnim skupinam zagotovijo informacije, ki jih te potrebujejo za opravljanje nalog usklajevanja v skladu s svojim mandatom.

Delo usklajevalnih skupin temelji na informacijah, ki jih zagotovijo pristojni organi, in na ugotovitvah Organa.

Skupinam predseduje član upravnega odbora. Zadevni član upravnega odbora, ki vodi usklajevalno skupino, vsako leto poroča odboru nadzornikov o glavnih elementih razprav in ugotovitvah ter, če se mu zdi ustrezno, predlaga nadaljnje regulativne ukrepe ali medsebojni strokovni pregled na zadevnem področju. Pristojni organi obvestijo Organ, kako so pri svojih dejavnostih upoštevali delo usklajevalnih skupin.

Organ lahko pri spremljanju razvoja dogodkov na trgu, s katerim se lahko ukvarjajo usklajevalne skupine, od pristojnih organov v skladu s členom 35 zahteva, da zagotovijo informacije, ki jih Organ potrebuje za spremljanje.“;

"

(38)   člen 46 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 46

Neodvisnost upravnega odbora

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

"

(39)   člen 47 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 47

Naloge

1.  Upravni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo. Sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo.

2.  Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

3.  Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

3a.   Upravni odbor lahko preuči vsa vprašanja ter o njih poda mnenja in predloge.

4.  Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5.  Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6.  Upravni odbor ▌odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, tudi o nalogah predsednika.

7.  Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.

8.  Člani upravnega odbora javno razkrijejo vse opravljene sestanke in sprejeme, ki so se jih udeležili. Stroški se javno beležijo v skladu s kadrovskimi predpisi.“;

"

(40)   člen 48 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov, vključno z določanjem dnevnega reda, ki ga sprejme odbor nadzornikov, sklicevanjem sestankov in predložitvijo točk v odločanje, ter vodi seje odbora nadzornikov.

Predsednik je odgovoren za določanje dnevnega reda upravnega odbora, ki ga sprejme upravni odbor, ter vodi seje upravnega odbora.

Predsednik lahko upravni odbor pozove, naj preuči možnost ustanovitve usklajevalne skupine v skladu s členom 45c.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi odprtega izbirnega postopka, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor nadzornikov s pomočjo Komisije sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika. Svet na podlagi ožjega seznama po potrditvi Evropskega parlamenta sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.“;

"

(c)  v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Za namene ovrednotenja iz prvega pododstavka naloge predsednika opravlja podpredsednik.

Svet lahko na podlagi predloga odbora nadzornikov in ob podpori Komisije ter ob upoštevanju ovrednotenja enkrat podaljša mandat predsednika.“;

"

(d)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Predsednik se lahko s položaja odstavi samo iz utemeljenih razlogov. Odstavi ga lahko samo Evropski parlament na podlagi sklepa Sveta, sprejetega po posvetovanju z odborom nadzornikov.“;

"

(41)   člen 49 se spremeni:

(a)   naslov se nadomesti z naslednjim: "

„Neodvisnost predsednika“;

"

(b)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▐ ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.“;

"

(42)   vstavi se naslednji člen:"

„Člen 49a

Stroški

Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s kadrovskimi predpisi.“;

"

(43)  člen 50 se črta;

(44)   člen 54 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:"

„2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost – ob upoštevanju sektorskih posebnosti – z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:“;

"

(ii)  prva alinea se nadomesti z naslednjim:"

– finančnih konglomeratih in, kadar to zahteva pravo Unije, bonitetni konsolidaciji,

"

(iii)  peta alinea se nadomesti z naslednjim:"

„– kibernetski varnosti,“;

"

(iv)  šesta alinea se nadomesti z naslednjim:"

„– izmenjavi informacij in primerov najboljših praks z ESRB in ▌evropskimi nadzornimi organi,“;

"

(v)  dodata se naslednji alinei:"

„– vprašanjih v zvezi z maloprodajnimi finančnimi storitvami ter varstvom potrošnikov in vlagateljev,

   nasvetih odbora, ustanovljenega v skladu s členom 1(6).“;

"

(b)   vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2015/849 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Skupni odbor ima za to namenjeno osebje, ki ga zagotovijo evropski nadzorni organi, ki deluje kot stalen sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.“;

"

(45)   člen 55 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. En član upravnega odbora, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3.  Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki evropskih nadzornih organov. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.“;

"

(b)  v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„4a. Predsednik Organa redno obvešča odbor nadzornikov in se z njim posvetuje o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora.“;

"

(46)   člena 56 in 57 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organom za vrednostne papirje in trge), kot je to ustrezno.

Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) po potrebi sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katere koli druge akte Unije iz člena 1(2), ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Člen 57

Pododbori

1.  Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za namene priprave osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

2.  Ta pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3.  Pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

3a.   Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

4.  Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.“;

"

(47)   člen 58 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.“;

"

(b)  v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije, ki so vključene v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ali interesne skupine za poklicne pokojnine. Člani so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.“;

"

(c)   odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred imenovanjem pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.“;

"

(48)   v členu 59 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.“;

"

(49)  v členu 60 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18 in 19 ▌ ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2.  Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.“;

"

(50)   vstavi se naslednji člen:"

Člen 60a

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno s sorazmernostjo, pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da jo to neposredno in osebno zadeva.“;

"

(51)   v členu 62(1) se dodata naslednji točki:

▌"

„(d) prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa. Ne šteje se, da prostovoljni prispevki, ki pomenijo nadomestilo za stroške naloge, ki jo je pristojni organ prenesel na Organ, zbujajo pomisleke o njegovi neodvisnosti;

   (e) dogovorjeni stroški za objave, usposabljanje ali druge storitve, ki jih opravlja Organ, kadar jih je posebej zahteval eden ali več pristojnih organov.“;

"

(52)  členi 63, 64 in 65 se nadomestijo z naslednjim:"

„Člen 63

Določitev proračuna

1.  Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov.

.

1a.  ▌Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor ▌, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

1b.  Upravni odbor ▌enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču.

2.  Komisija ob upoštevanju ▌enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

3.  Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

4.  Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

5.  Upravni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

5a.   Proračunski organ brez poseganja v člen 88 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 odobri vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.

Člen 64

Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim

1.  Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

2.  Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Evropskemu računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Sodišča.

3.  Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4.  Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5.  Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6.  Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7.  Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8.  Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

9.  Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 165(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10.  Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

10a.   Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice.

Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila za organe iz člena 208 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 966/2012 ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013*, razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

_____________________

*Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

“;

"

(53)  v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*.

___________________

*Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).“;

"

(54)   člen 68 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Za osebje Organa, vključno s člani upravnega odbora s polnim delovnim časom in predsednikom ▌, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2.  Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.“;

"

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Upravni odbor sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.“;

"

(55)  člen 70 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“;

"

(b)  v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

"

(c)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Upravni odbor ▌in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita upravni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz prejšnjih odstavkov.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej upravnega odbora ▌in odbora nadzornikov, ki sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

"

(d)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:"

„3. Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4.  Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444.“;

"

(56)  v členu 71 se edini odstavek nadomesti z naslednjim:"

„Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 (uredba o varovanju podatkov za institucije in organe EU) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.“;

"

(57)  v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“;

"

(58)  v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:"

„Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja upravnega odbora.“;

"

(59)  člen 76 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 76

Odnos z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS)

Organ je pravni naslednik CEIOPS. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEIOPS samodejno prenesejo na Organ. CEIOPS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEIOPS in Komisija.“;

"

(60)   člen 81 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:“;

"

(ii)  v točki (a) se uvodni stavek in točka (i) nadomestita z naslednjim:"

„(a) učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzorni praksi;

   (i) ▌neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;“;

"

(iii)  vstavi se naslednja točka:"

(fa) delovanje Skupnega odbora.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno uporabe člena 9a te uredbe.“;

"

Člen 3

Spremembe Uredbe (EU) št. 1095/2010

Uredba (EU) št. 1095/2010 se spremeni:

(1)  člen 1 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 97/9/ES, Direktive 98/26/ES, Direktive 2001/34/ES, Direktive 2002/47/ES, Direktive 2003/71/ES, Direktive 2004/39/ES, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2009/65/ES, Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(19) ▐ in Uredbe (ES) št. 1060/2009 ter, kolikor se uporabljajo za podjetja, ki izvajajo investicijske storitve, ali za kolektivne naložbene podjeme, ki tržijo svoje enote ali delnice, in za pristojne organe, ki jih nadzirajo, v skladu z zadevnimi deli Direktive 2002/87/ES in ▐ Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na teh aktih, ter vsemi drugimi pravno zavezujočimi akti Unije, ki na Organ prenašajo naloge.

Organ prispeva k delu, ki ga v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 in Uredbo (EU) št. 1093/2010 opravlja Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010. Organ se v skladu s členom 9a(8) Uredbe (EU) št. 1093/2010 odloči, ali soglaša ali ne.

3.  Organ deluje tudi na področju dejavnosti udeležencev na trgu v zvezi z vprašanji, ki jih ne zajemajo neposredno akti iz odstavka 2, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov in vključevanja dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje Organa nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov. Organ obenem ustrezno ukrepa v zvezi s ponudbami za prevzem, obračunom in poravnavo ter izvedenimi finančnimi instrumenti.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Ta uredba se uporablja ne glede na druge akte Unije, ki na Organ prenašajo naloge izdaje dovoljenj ali nadzora ter ustrezna pooblastila.“;

"

(c)   v odstavku 5 se uvodni del prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:"

5. Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih pristojnosti prispeva k:“;

"

(d)   v prvem pododstavku odstavka 5 se točki (e) in (f) nadomestita z naslednjim: "

„(e) zagotavljanju, da je prevzemanje naložbenih in drugih tveganj ustrezno urejeno in nadzorovano; ▐

   (f) okrepitvi varstva strank in vlagateljev;“;

"

(e)   v prvem pododstavku odstavka 5 se doda naslednja točka:"

(fa) povečanju konvergence nadzora na celotnem notranjem trgu.“;

"

(f)   v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2, spodbuja konvergenco nadzora in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo ▌.“;

"

(g)   v odstavku 5 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je smiselno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.“;

"

(h)   v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:"

„Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne pravne določbe te uredbe in aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in smiselno v skladu z navedenimi določbami, se pri takem dejanju v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in kompleksnost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja institucije, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vpliva dejanje Organa.“;

"

(i)   doda se odstavek 6:"

„6. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih predpisov upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in kompleksnostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih predpisov.

__________________

“;

"

(2)  člen 2 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1. Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se uporabnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.“;

"

(b)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.“;

"

(c)   v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:"

„Sklici na nadzor v tej uredbi vključujejo vse ustrezne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki jih izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), brez poseganja v nacionalne pristojnosti.“;

"

(3)   člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 3

Odgovornost Organov

1.   Organi iz člena 2(2)(a) do (d) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.   V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom.

3.   Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, med drugim tudi o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

4.   Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to od njega zahteva.

5.   Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden poda izjavo iz odstavka 4, predloži pisno poročilo o dejavnostih Organa.

6.   Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vsebuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

7.   Organ ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi nanj, v petih tednih od prejema vprašanja.

8.   Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

10.   Brez poseganja v obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.“;

"

(4)  v točki 3 člena 4 se točka (ii) nadomesti z naslednjim:"

„(ii) v primeru Direktive 2002/65/ES organe, pristojne za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz navedene direktive s strani podjetij, ki izvajajo investicijske storitve, in kolektivnih naložbenih podjemov, ki tržijo svoje enote ali delnice;“;

"

(5)   v členu 7 se doda naslednji odstavek:"

„Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko Organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z njegovimi glavnimi dejavnostmi.“;

"

(6)   člen 8 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti▐ z razvojem▐ osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji;“;

"

(ii)   vstavi se naslednja točka: "

„(aa) oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru udeležencev na finančnem trgu v Uniji, ki določa najboljše nadzorniške prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost udeležencev na finančnem trgu in trgov;“;

"

(iii)   točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad udeleženci na finančnem trgu, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;“;

"

(iv)   točke (e) do (h) se nadomestijo z naslednjim:"

(e) organizira in opravlja medsebojne strokovne preglede pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi usklajenost rezultatov nadzora;

   (f) v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj dogodkov na trgu, po potrebi tudi v zvezi s trendi na področju inovativnih finančnih storitev, pri čemer ustrezno upošteva razvoj dogodkov v zvezi z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi dejavniki;
   (g) opravlja tržne analize▐ za obveščenost pri opravljanju nalog Organa;
   (h) po potrebi spodbuja varstvo potrošnikov in vlagateljev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;“;

"

v)   za točko (i) se vstavi naslednja točka:"

„(ib) prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;“;

"

vi)   za točko (k) se vstavi naslednja točka:"

(ka) na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela, in načrtovan časovni okvir za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov, osnutkov izvedbenih tehničnih standardov.“;

"

vii)   točka (l) se črta;

(b)   vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

   (a) uporabi vse pristojnosti, ki jih ima na razpolago; in
   (b) ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti udeležencev na finančnem trgu v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost udeležencev na finančnem trgu;
   (c) upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter povezovanje dejavnikov, povezanih z okoljem, družbo in upravljanjem.“;

"

(c)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  vstavi se naslednja točka:"

„(ca) izdajanje priporočil, kakor je določeno v členu 29a ▌;“;

"

(ii)  vstavi se naslednja točka:"

(da) izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);“;

"

(iii)  točka (g) se nadomesti z naslednjim:"

„(g) izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;“;

"

(iv)  vstavijo se naslednje točke:"

(ga) izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;

   (gb) ukrepanje v skladu s členom 9a;“;

"

(d)  doda se naslednji odstavek:"

„3. Dejavnosti Organa pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 so utemeljene v zakonodajnem okviru in v njegovih mejah, Organ pa ustrezno upošteva načela sorazmernosti, kadar je smiselno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi, pripravljenih v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanjih, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.“;

"

(7)  člen 9 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za maloprodajne finančne storitve in produkte v državah članicah;“;

"

(ii)   vstavijo se naslednje točke:"

„(aa) z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgih ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;

   (ab) z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike in vlagatelje;“;

"

(iii)   dodajo se naslednje točke:"

„(da) s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na enotnem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do finančnih storitev in produktov;

   (dc) z usklajevanjem dejavnosti prikritega nakupovanja pristojnih organov, če je smiselno.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za zbliževanje in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.“;

"

(c)  odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:"

„4. Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne ▌organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov in vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov za preprečevanje podvajanja, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

5.  Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri dani odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.“;

"

(8)  vstavi se naslednji člen:"

Člen 9a

Dopisi o neukrepanju

1.   Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 le v izjemnih okoliščinah, če meni, da lahko uporaba enega od aktov iz člena 1(2) ali delegiranih oziroma izvedbenih aktov na podlagi navedenih aktov privede do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:

   (a) Organ meni, da so lahko določbe v takem aktu v neposrednem nasprotju z drugim zadevnim aktom;
   (b) če je akt eden od aktov iz člena 1(2), odsotnost delegiranih ali izvedbenih aktov, ki bi dopolnjevali ali podrobneje razlagali zadevni akt, vodi do upravičenih dvomov glede pravnih posledic, ki izhajajo iz akta, ali njegove pravilne uporabe;
   (c) odsotnost smernic in priporočil iz člena 16 bi povzročila praktične težave v zvezi z uporabo zadevnega akta.

2.   V primerih iz odstavka 1 Organ naslovi na pristojne organe in Komisijo dopis s podrobnim poročilom o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo.

V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki nove zakonodaje ali novih delegiranih ali izvedbenih aktov, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.

V primeru iz točke (c) odstavka 1 Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče.

3.   Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih praks nadzora in izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije.

4.   Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da akti iz člena 1(2) ali delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na teh aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na:

   zaupanje v trge,
   zaščito strank ali vlagateljev,
   pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov ali
   stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela,

nemudoma naslovi na pristojne organe in Komisijo dopis s podrobnim poročilom o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki nove zakonodaje ali novih delegiranih ali izvedbenih aktov, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.“;

"

(9)   člen 10 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

"

(ii)   tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.“;

"

(iii)   četrti pododstavek se črta;

(iv)   peti in šesti pododstavek se nadomestita z naslednjim:"

„Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, da odločitve o potrditvi ni mogoče sprejeti v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni potrdila, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

"

(b)   odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval roka.“;

"

(c)   v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.“;

"

(d)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: "

„4. Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz ‚regulativni tehnični standard‘. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z datumom, ki je v njih naveden.“;

"

(10)   v členu 13(1) se drugi pododstavek črta;

(11)   člen 15 se spremeni:

(a)   odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev politik, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v potrditev. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo potrdila. Ta rok lahko podaljša za mesec dni. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, da odločitve o potrditvi ni mogoče sprejeti v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov potrdi le delno ali s spremembami, če to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava potrditi osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava potrditi samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava potrditi, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe in izvod dopisa pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz petega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.  Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval roka.“;

"

(b)   v odstavku 3 se pododstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za ▌nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.“;

"

(c)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Njihov naslov vsebuje izraz ‚izvedbeni tehnični standard‘. Objavijo se v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z datumom, ki je v njih naveden.“;

"

(12)   člen 16 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice▌, naslovljene na vse pristojne organe ali vse finančne institucije ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma eni ali več finančnim institucijam.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ po potrebi izvede odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ lahko po potrebi za ▌nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37. Kadar Organ ne izvede odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za vrednostne papirje in trge, navede razloge za to.“;

"

(c)   vstavi se naslednji odstavek:"

„2c. Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.“;

"

(d)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.“;

"

(13)   vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 16a

Mnenja

1.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2.   Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3.   V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2004/39/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES, in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz člena 10b(e) Direktive 2004/39/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2004/39/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES. Člen 35 se uporablja za področja, v zvezi s katerimi lahko Organ izda mnenje.

4.   Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16b

Vprašanja in odgovori

1.   Brez poseganja v odstavek 5 lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi in institucijami EU, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov.

Udeleženci na finančnem trgu pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz odstavka 1.

2.   Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovor se da na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje.

3.   Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh vprašanj po prejetju, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca.

4.   Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati mnenja ali nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, opraviti odprto javno posvetovanje ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, je zagotovljeno ustrezno varovanje zaupnosti.

5.   Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Evropski komisiji. Organ objavi vse odgovore Evropske komisije.“;

"

(14)   člen 17 se spremeni:

(a)   v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za vrednostne papirje in trge ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo, tako da opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.“;

"

(b)   v odstavku 2 se dodata naslednja pododstavka:"

„Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.“;

"

(c)   vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Kadar meni, da je to ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, Organ brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3 sodeluje z zadevnim pristojnim organom in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.“;

"

(d)   odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v kateri zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem dejavnosti.“;

"

(15)   vstavi se naslednji člen:"

Člen 17a

Zaščita prijaviteljev

1.   Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije.

2.   Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije [COM(2018) 218 final].

3.   Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Če Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije.“;

"

(16)   v členu 18 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugodne razmere, ki bi lahko resno ogrozile pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in vlagateljev, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajo iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da udeleženci na finančnem trgu in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedeni zakonodaji.“;

"

(17)   člen 19 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. V primerih, opredeljenih v aktih Unije iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 v naslednjih primerih:

   (a) na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;
   (b) v primerih, ko je v aktih iz člena 1(2) določeno, da lahko Organ pomaga na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.

V primerih, ko se v aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

"

(b)  vstavita se naslednja odstavka:"

„1a. Zadevni pristojni organi takoj obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

   (a) kadar je v aktih Unije iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:
   (i) rok je potekel; ali
   (ii) vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje;
   (b) kadar v aktih Unije iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do zgodnejšega od naslednjih dogodkov:
   (i) vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje; ali
   (ii) pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti Unije in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.

1b.  Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 47(3a), v primerih, ko akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. . Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

"

(d)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

"

(e)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi aktov iz člena 1(2) neposredno uporabljajo zanj, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem posamezne dejavnosti.“;

"

(18)   člen 21 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so vzpostavljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi se zbližale najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko tako sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno s pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.“;

"

(b)  v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo udeleženci na finančnem trgu iz člena 23, in, kjer je primerno, sklicuje seje posameznih kolegijev.“;

"

(c)   v tretjem pododstavku odstavka 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo udeleženci na finančnem trgu, kakor je opredeljeno v členu 23, na neugodne razmere na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v stresnem testu, vključno z izvedbo posebnih ocen. Pristojnim organom lahko priporoči, naj izvedejo inšpekcijske preglede na kraju samem, in lahko sodeluje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, da se zagotovita primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije;“;

"

(d)   odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s postopkom iz členov 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov ter izda smernice in priporočila, sprejeta v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo zbliževanje nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki jih sprejmejo kolegiji nadzornikov.“;

"

(19)  člen 22 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Splošne določbe o sistemskih tveganjih“;

"

(b)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne dejavnosti, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema ali varstvo strank ali vlagateljev in zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.“;

"

(20)   v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljali ali jim bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.“;

"

(21)  člen 29 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  vstavijo se naslednje točke:"

„(aa) določa strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora v skladu s členom 29a;

   (ab) ustanavlja usklajevalne skupine v skladu s členom 45c, ki spodbujajo konvergenco nadzora in določajo najboljše prakse;“;

"

(ii)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi ▌, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije;“;

"

(iii)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij.“;

"

(iv)  doda se naslednja točka:"

„(ea) vzpostavi sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum pogodbenic COP 21;“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru udeležencev na finančnem trgu v Uniji in pri tem ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, ▌poslovne modele in velikost finančnih institucij, vključno s spremembami, ki so posledica tehnoloških inovacij, udeležencev na finančnem trgu ter trgov. Nadzorniški priročnik Unije določa najboljše prakse ter navaja visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ opravlja odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz odstavka 2 ter analizira morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ lahko po potrebi tudi zaprosi za nasvet interesno skupino za vrednostne papirje in trge.“;

"

(22)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 29a

Union Strategic Supervisory Prednostne naloge

Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij EU in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Uniji, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo prednostni nalogi, ki ju je izpostavil Organ, in to ustrezno sporočijo. Organ naslednje leto s pristojnimi organi opravi razpravo o ustreznih dejavnostih ter sprejme sklepe. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko med drugim vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju.

Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, nacionalnim pristojnim organom ne preprečujeta uporabe najboljših nacionalnih praks ter ukrepanja v zvezi z dodatnimi nacionalnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ter upoštevata nacionalne posebnosti.“;

"

(23)  člen 30 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

1.  Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala skladnost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani.

1a.  Organ za namene tega člena ustanovi začasne odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje uslužbenec Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane skupine za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za sprejetega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi.

2.  Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

   (a) ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe aktov Unije iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj dogodkov na trgu;
   (b) učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, v katerem nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;
   (c) uporabe najboljših praks, ki so jih razvili v nekaterih pristojnih organih in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;
   (d) učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi ukrepi in sankcijami, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.

3.  Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda, ki ga pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s členom 29(1)(a).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te izdane smernice in priporočila. ▌

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnih strokovnih pregledov ▌, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.

3a.  Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za udeležence na finančnem trgu ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.

3b.   Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu.

4.  Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 3b. Če se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve pregleda Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Če je pristojni organ, za katerega se je opravil pregled, zaskrbljen, da bi objava glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi.

5.   Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojne strokovne preglede za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave usklajevalne skupine iz člena 29(1)aa. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.“;

"

(24)   člen 31 se spremeni:

(a)  prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji.“;

"

(b)  drugi odstavek se spremeni:

(i)  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:“;

"

(ii)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) sprejetjem ▌ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;“;

"

(iii)  vstavi se naslednja točka:"

(ea) sprejetjem ustreznih ukrepov za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi, da bi se subjektom ali produktom, ki se zanašajo na tehnološke inovacije, olajšal vstop na trg;“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

3. Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja konvergenco nadzora, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki se zanašajo na tehnološke inovacije, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

"

(25)   vstavijo se naslednji členi:"

Člen 31aa

Izmenjava informacij o ustreznosti in primernosti

Organ skupaj z EBA in EIOPA vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z akti iz člena 1(2).

Člen 31b

Usklajevalna vloga pri naročilih, transakcijah in dejavnostih s pomembnimi čezmejnimi učinki

Kadar pristojni organ razpolaga z dokazi ali jasnimi znaki iz več različnih virov za sum, da naročila, transakcije ali druge dejavnosti s pomembnimi čezmejnimi učinki ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali finančno stabilnost v Uniji, o tem takoj obvesti Organ in zagotovi relevantne informacije. Organ lahko pristojnim organom države članice, v kateri je prišlo do sumljive dejavnosti, izda mnenje o ustreznem nadaljnjem ukrepanju ▌.“;

"

(26)   člen 32 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Ocena razvoja na trgu, vključno s stresnimi testi“;

"

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi▌analizo trgov, na katerih delujejo udeleženci na finančnem trgu, ter presojo vpliva morebitnega razvoja trga na te udeležence na finančnem trgu.“;

"

(c)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:"

„2. Organ ▌na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu na neugodne razmere na trgu. V ta namen razvije naslednje ▌:“;

"

(ii)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančni položaj udeleženca na finančnem trgu, pri čemer se med drugim upoštevajo tveganja, ki izhajajo iz neugodnih okoljskih trendov;“;

"

(iii)  vstavi se naslednja točka:"

„(aa) skupne metodologije za določanje, kateri udeleženci na finančnem trgu naj se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;“;

"

(iv)   doda se naslednja točka: "

(ca) skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost udeležencev na finančnem trgu.“;

"

(v)   doda se naslednji pododstavek:"

„Za namene tega odstavka Organ sodeluje z ESRB.“;

"

(d)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„3. Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s kazalniki iz člena 22(2).“;

"

(27)  člen 33 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 33

Mednarodni odnosi, vključno z enakovrednostjo

1.  Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi in nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Če je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi te tretje države ne sklepa upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije.

2.  Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih okvirov tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo akti iz člena 1(2).

2a.  Organ spremlja relevanten razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja in ▌razvoj dogodkov na trgu v tretjih državah, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga. ▌

Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni.

Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter EBA in EIOPA predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah pri dejavnostih spremljanja vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

Kadar Organ v tretjih državah iz odstavka 2a ugotovi relevanten razvoj na področju regulativne ali nadzorne ureditve ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga ali zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in takoj obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

2b.   Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 Organ, kadar je mogoče, sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

   (a) mehanizmih, ki bi Organu omogočili, da pridobi relevantne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju dogodkov na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;
   (b) postopkih glede usklajevanja nadzornih dejavnosti, po potrebi vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje takih sklepov o enakovrednosti.

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje.

2ca.   Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si ▌po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in dejavnostih spremljanja, ki jih je Organ opravil v skladu z odstavkom 2a.

3.  Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.“;

"

(28)   člen 36 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se črta;

(b)  odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:"

„4. Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.

5.  Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.“;

"

(c)   odstavek 6 se črta;

(29)   člen 37 se spremeni:

(a)   odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge je sestavljena iz 30 članov, in sicer 13 članov sorazmerno zastopa udeležence na finančnem trgu, ki delujejo v Uniji, 13 članov zastopa predstavnike njihovih zaposlenih, potrošnike, uporabnike finančnih storitev in predstavnike MSP, štirje člani pa so neodvisni vrhunski akademiki. ▐

3.  Člane interesne skupine za vrednostne papirje in trge na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti sektorja za vrednostne papirje in trge, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so izbrani na podlagi njihovih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja.“;

"

(b)   vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge izberejo predsednika te skupine med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine za vrednostne papirje in trge pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.“;

"

(c)   v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„4. Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za vrednostne papirje in trge. Za člane interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 Naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (Kadrovski predpisi). Interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko ustanovi delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.“;

"

(d)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdaja nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16 ter členov 29, 30 in 32.

Kadar člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločen nasvet.

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom evropskih nadzornih organov, v skladu s členom 56 te uredbe o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

"

(e)   odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Organ javno objavinasvete interesne skupine za vrednostne papirje in trge , ločene nasvete njenih članov in rezultate posvetov s to skupino, pa tudi kako se upoštevajo informacije in mnenja iz teh posvetov.“;

"

(30)   člen 39 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 39

Postopki odločanja

1.  Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6.

2.  Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3).

3.  V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4.  Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5.  Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali 18(4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6.  ▌Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi členov 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevnega udeleženca na finančnem trgu in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi udeležencev na finančnem trgu ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.“;

"

(31)  člen 40 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a)  predsednik;“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„7. Kadar nacionalni javni organ iz odstavka 1(b) ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

"

(32)  člena 41 in 42 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 41

Notranji odbori

1.   Odbor nadzornikov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Odbor nadzornikov lahko na zahtevo upravnega odbora ali predsednika lahko ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so dodeljene upravnemu odboru. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, upravni odbor ali predsednika.

1a.   Za namene člena 17 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, in ne sme imeti nikakršnega interesa v zadevi niti imeti z zadevnim pristojnim organom neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

2.  Za namene člena 19 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu ne sme imeti nikakršnega interesa niti imeti z zadevnimi pristojnimi organi neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

2a.   Za namene izvajanja preiskave iz prvega pododstavka člena 22(4) lahko predsednik predlaga tudi odločitev o začetku preiskave in sklic neodvisne skupine, pri čemer odločitev o tem sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik odbora nadzornikov in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

3.   Neodvisne skupine iz odstavkov 1a in 2 tega člena ali predsednik predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov. Neodvisna skupina iz odstavka 2a tega člena odboru nadzornikov predloži rezultate preiskave, izvedene v skladu s prvim pododstavkom člena 22(4).

4.   Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena.

Člen 42

Neodvisnost odbora nadzornikov

1.   ▌Člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

2.   Niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

3.   Pred vsakim sestankom, ki se ga udeležijo, se člani odbora nadzornikov, predsednik ter predstavniki brez glasovalne pravice in opazovalci, ki sodelujejo na sejah odbora, točno in v celoti izjavijo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah.“

4.   Odbor nadzornikov v svojem poslovniku določi praktično ureditev za pravilo o izjavi o interesih iz odstavka 3 ter za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov.“;

"

(33)   člen 43 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora, neodvisne skupine, predsednika ali upravnega odbora, kakor je smiselno.“;

"

(b)  odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)  v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“;

"

(d)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ▌ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

"

(e)   odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

8. Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem. Izvršnega direktorja lahko razreši s položaja v skladu s členom 51(5).“ ;

"

(34)   vstavi se naslednji člen:"

Člen 43a

Preglednost odločitev odbora nadzornikov

Organ ne glede na člen 70 v največ šestih tednih od datuma seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Zapisnik seje ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

"

(35)   člen 44 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) in poglavja VI, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi.

Predsednik ne glasuje o odločitvah iz prejšnjega pododstavka.

V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(1a), (2) in (2a) in člani skupine za medsebojne preglede iz člena 30(1a) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.“;

"

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

4. Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členi 17, 19 in 30 glasuje o predlagani odločitvi po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Šteje se, da je predlagana odločitev sprejeta, razen če ji nasprotuje navadna večina članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če pisnemu postopku nasprotujejo trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, odbor nadzornikov razpravlja in odloči o osnutku odločitve v skladu s postopkom iz odstavka 1.

Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

"

(c)   doda se naslednji odstavek:"

„4a. Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove h glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa, si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.“;

"

(36)   člen 45 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 45

Sestava

„1. Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

1a.   Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen spolno uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.

3.  Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Srečuje se vsaj petkrat letno.

4.   Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.“;

"

(37)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 45a

Odločanje

1.  Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov, prizadeva pa si doseči soglasje. Vsak član ima en glas. Predsednik je član z glasovalno pravico.

Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

3.   Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

Člen 45c

Usklajevalne skupine

Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa ustanovi usklajevalne skupine o določenih temah, glede katerih je morda potrebna uskladitev zaradi specifičnega razvoja dogodkov na trgu. Upravni odbor ustanovi usklajevalne skupine na zahtevo petih članov odbora nadzornikov. V usklajevalnih skupinah sodelujejo vsi pristojni organi in v skladu s členom 35 usklajevalnim skupinam zagotovijo informacije, ki jih te potrebujejo za opravljanje nalog usklajevanja v skladu s svojim mandatom.

Delo usklajevalnih skupin temelji na informacijah, ki jih zagotovijo pristojni organi, in na ugotovitvah Organa.

Skupinam predseduje član upravnega odbora. Zadevni član upravnega odbora, ki vodi usklajevalno skupino, vsako leto poroča odboru nadzornikov o glavnih elementih razprav in ugotovitvah ter, če se mu zdi ustrezno, predlaga nadaljnje regulativne ukrepe ali medsebojni strokovni pregled na zadevnem področju. Pristojni organi obvestijo Organ, kako so pri svojih dejavnostih upoštevali delo usklajevalnih skupin.

Organ lahko pri spremljanju razvoja dogodkov na trgu, s katerim se lahko ukvarjajo usklajevalne skupine, od pristojnih organov v skladu s členom 35 zahteva, da zagotovijo informacije, ki jih Organ potrebuje za spremljanje.“;

"

(38)  člen 46 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 46

Neodvisnost upravnega odbora

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▌ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti države članice, institucije ali organi Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.“;

"

(39)  člen 47 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 47

Naloge

1.  Upravni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo. Sprejme vse potrebne ukrepe, predvsem sprejme notranja upravna navodila in objavlja obvestila, da bi zagotovil delovanje Organa v skladu s to uredbo.

2.  Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

3.  Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

3a.  Upravni odbor lahko po razpravi v ustreznem notranjem odboru preuči vsa vprašanja, o katerih odloča odbor nadzornikov, razen medsebojnih strokovnih pregledov v skladu s členom 30, in o njih poda mnenja in predloge.

4.  Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5.  Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

6.  Upravni odbor ▌odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, tudi o nalogah predsednika.

7.  Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.

8.  Člani upravnega odbora javno razkrijejo vse opravljene sestanke in sprejeme, ki so se jih udeležili. Stroški se javno beležijo v skladu s kadrovskimi predpisi.“;

"

(40)  člen 48 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov, vključno z določanjem dnevnega reda, ki ga sprejme odbor nadzornikov, sklicevanjem sestankov in predložitvijo točk v odločanje, ter vodi seje odbora nadzornikov.

Predsednik je odgovoren za določanje dnevnega reda upravnega odbora, ki ga sprejme upravni odbor, ter vodi seje upravnega odbora.

Predsednik lahko upravni odbor pozove, naj preuči možnost ustanovitve usklajevalne skupine v skladu s členom 45c.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja udeležencev na finančnem trgu in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi odprtega izbirnega postopka, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor nadzornikov s pomočjo Komisije sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika. Svet na podlagi ožjega seznama po potrditvi Evropskega parlamenta sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.“;

"

(c)  v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Za namene ovrednotenja iz prvega pododstavka naloge predsednika opravlja podpredsednik.

Svet lahko na podlagi predloga odbora nadzornikov in ob podpori Komisije ter ob upoštevanju ovrednotenja enkrat podaljša mandat predsednika.“;

"

(d)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Predsednik se lahko s položaja odstavi samo iz utemeljenih razlogov. Odstavi ga lahko samo Evropski parlament na podlagi sklepa Sveta, sprejetega po posvetovanju z odborom nadzornikov.“;

"

(41)  člen 49 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Neodvisnost predsednika“;

"

(b)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ▐ ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.“;

"

(42)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 49a

Stroški

Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s kadrovskimi predpisi.“;

"

(43)  člen 50 se črta;

(44)   člen 54 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:"

„2. Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost – ob upoštevanju sektorskih posebnosti – z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), zlasti pri:“;

"

(ii)  prva alinea se nadomesti z naslednjim:"

„– finančnih konglomeratih in, kadar to zahteva pravo Unije, bonitetni konsolidaciji,“;

"

(iii)   peta alinea se nadomesti z naslednjim:"

„– kibernetski varnosti,“;

"

(iv)  šesta alinea se nadomesti z naslednjim:"

„– izmenjavi informacij in primerov najboljših praks z ESRB in ▌evropskimi nadzornimi organi,“;

"

(v)  dodata se naslednji alinei:"

„– vprašanjih v zvezi z maloprodajnimi finančnimi storitvami ter varstvom potrošnikov in vlagateljev,

   nasvetih odbora, ustanovljenega v skladu s členom 1(6).“;

"

(b)   vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2015/849 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z Direktivo (EU) 2015/849.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Skupni odbor ima za to namenjeno osebje, ki ga zagotovijo evropski nadzorni organi, ki deluje kot stalen sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.“;

"

(45)   člen 55 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. En član upravnega odbora, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

3.  Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki evropskih nadzornih organov. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.“;

"

(b)  v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„4a. Predsednik Organa redno obvešča odbor nadzornikov in se z njim posvetuje o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora.“;

"

(46)   člena 56 in 57 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ), kot je to ustrezno.

Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) po potrebi sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katere koli druge akte Unije iz člena 1(2), ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine).

Člen 57

Pododbori

1.  Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za namene priprave osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

2.  Ta pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3.  Pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

3a.   Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

4.  Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.“;

"

(47)   člen 58 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.“;

"

(b)  v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„2. Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali institucijah Unije, ki so vključene v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge. Člani so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.“;

"

(c)   odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred imenovanjem pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.“;

"

(d)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval upravni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.“;

"

(48)   v členu 59 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.

2.  Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.“;

"

(49)  v členu 60 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

▌"

„1. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18 in19 ▌ ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

2.  Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.“;

"

(50)  vstavi se naslednji člen:"

Člen 60a

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno s sorazmernostjo, pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da jo to neposredno in osebno zadeva.“;

"

(51)  v členu 62(1) se dodata naslednji točki:

▌"

„(d) prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa. Ne šteje se, da prostovoljni prispevki, ki pomenijo nadomestilo za stroške naloge, ki jo je pristojni organ prenesel na Organ, zbujajo pomisleke o njegovi neodvisnosti;

   (e) dogovorjeni stroški za objave, usposabljanje ali druge storitve, ki jih opravlja Organ, kadar jih je posebej zahteval eden ali več pristojnih organov.“;

"

(52)  členi 63, 64 in 65 se nadomestijo z naslednjim:"

„Člen 63

Določitev proračuna

1.  Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov.

Odhodki in pristojbine ESMA, povezani z nalogami in pooblastili iz člena 44b(1), so v oceni iz prvega pododstavka navedeni ločeno.

Letni računovodski izkazi ESMA, pripravljeni in objavljeni v skladu s členom 64(6), vključujejo prihodke in odhodke v zvezi z nalogami iz člena 44b(1).

1a.  ▌Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor ▌, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

1b.  Upravni odbor ▌enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču.

2.  Komisija ob upoštevanju ▌enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

3.  Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Organ. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

4.  Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

5.  Upravni odbor takoj obvesti proračunski organ, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

5a.   Proračunski organ brez poseganja v člen 88 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 odobri vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.

Člen 64

Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim

1.  Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

2.  Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Evropskemu računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Sodišča.

3.  Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4.  Računovodja Organa pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5.  Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6.  Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7.  Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8.  Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe. Izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

9.  Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 165(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10.  Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

10a.   Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice.

Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila za organe iz člena 208 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 966/2012 ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013(20), razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.“;

"

(53)  v členu 66 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*.“;

"

(54)   člen 68 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Za osebje Organa, vključno s člani upravnega odbora s polnim delovnim časom in predsednikom ▌, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2.  Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.“;

"

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Upravni odbor sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.“;

"

(55)  člen 70 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“;

"

(b)  v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Obveznost iz odstavka 1 in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.“;

"

(c)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Upravni odbor ▌in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita upravni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz prejšnjih odstavkov.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej upravnega odbora ▌in odbora nadzornikov, ki sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

"

(d)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:"

„3. Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4.  Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444.“;

"

(56)  v členu 71 se edini odstavek nadomesti z naslednjim:"

„Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 (uredba o varovanju podatkov za institucije in organe EU) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.“;

"

(57)  v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.“;

"

(58)  v členu 73 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Notranjo ureditev glede rabe jezika v Organu določi upravni odbor.“;

"

(59)  v členu 74 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:"

„Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki se sklene po pridobitvi soglasja upravnega odbora.“;

"

(60)  člen 76 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 76

Odnos z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR)

Organ je pravni naslednik CESR. Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CESR samodejno prenesejo na Organ. CESR pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CESR in Komisija.“;

"

(61)   člen 81 se spremeni:

(a)   odstavek 1 se spremeni:

(i)   uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:“;

"

(ii)  v točki (a) se uvodni stavek in točka (i) nadomestita z naslednjim:"

„(a) učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzorni praksi;

   (i) ▌neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;“;

"

(iii)  vstavi se naslednja točka:"

(fa) delovanje Skupnega odbora.“;

"

(b)  vstavita se naslednja odstavka:"

„2a. V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno uporabe člena 9a te uredbe.

2b.   V okviru splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi izvede celovito oceno morebitnega nadzora nad mesti trgovanja v tretjih državah s strani ESMA, pri čemer preuči vidike, kot so priznanje na podlagi sistemskega pomena, organizacijske zahteve, nenehno izpolnjevanje obveznosti, globe in periodične denarne kazni ter osebje in viri. Komisija v svoji oceni upošteva učinke na likvidnost, vključno z razpoložljivostjo najboljših cen za vlagatelje, najboljšo izvedbo za stranke v EU, ovirami za dostop in gospodarskimi koristmi za nasprotne stranke iz EU v zvezi s trgovanjem na svetovni ravni ter razvojem unije kapitalskih trgov.

2c.   Komisija v okviru splošnega poročila iz odstavka 1 po posvetovanju z vsemi zadevnimi organi in zainteresiranimi stranmi izvede celovito oceno morebitnega nadzora CDD tretjih držav s strani ESMA, pri čemer preuči vidike, kot so priznanje na podlagi sistemskega pomena, organizacijske zahteve, nenehno izpolnjevanje obveznosti, globe in periodične denarne kazni ter osebje in viri.

2d.   Komisija ocene iz odstavkov 2b in 2c, ki jim, če je ustrezno, priloži zakonodajne predloge, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].“.

"

Člen 6

Spremembe Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov

Uredba (EU) št. 600/2014 se spremeni:

(1)  člen 1 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se doda naslednja točka (g):"

„(g) izdajanjem dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov.“;

"

(2)   člen 2(1) se spremeni:

(a)   točke(18), (34), (35) in (36) se nadomestijo z naslednjim:"

(18) ‚pristojni organ‘ pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v točki (26) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ter, za namene izdajanja dovoljenj in nadzora izvajalcev storitev sporočanja podatkov, ESMA, razen v primeru ARM in APA z odstopanjem v skladu s členom 2(1)(36b);

   (34) ,sistem odobrenih objav‘ ali ,APA‘ pomeni osebo, ki je v skladu s to uredbo pooblaščena za zagotavljanje storitve objavljanja poročil o trgovanju v imenu investicijskih podjetij v skladu s členoma 20 in 21;
   (35) ,ponudnik stalnih informacij‘ ali ,CTP‘ pomeni osebo, ki je v skladu s to uredbo pooblaščena za zagotavljanje storitve zbiranja poročil o trgovanju za finančne instrumente iz členov 6, 7, 10, 12, 13, 20 in 21 iz reguliranih trgov, MTF, OTF in APA ter njihovo združevanje v stalni elektronski tok podatkov v živo, ki zagotavlja podatke o ceni in količini za posamezen finančni instrument;
   (36) ,odobreni mehanizem poročanja‘ ali ,ARM‘ pomeni osebo, ki je v skladu s to direktivo pooblaščena za zagotavljanje storitve poročanja o podrobnostih poslov pristojnim organom ali ESMA v imenu investicijskih podjetij;“;

"

(b)   vstavijo se naslednje točke:"

„(36a) ,izvajalci storitev sporočanja podatkov‘ pomeni osebe iz točk (34) do (36) ter osebe iz člena 27a(2);

   (36b) Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, v katerem določi merila za identifikacijo tistih ARM in APA, katerim z odstopanjem od Uredbe (EU) št. 600/2014 zaradi njihove omejene pomembnosti za notranji trg izdaja dovoljenja in jih nadzira nacionalni pristojni organ. Komisija pri sprejemanju delegiranega akta upošteva enega ali več naslednjih elementov:
   obseg, v katerem se storitve zagotavljajo investicijskim podjetjem z dovoljenjem v samo eni državi članici,
   število poročil o trgovanju ali poslov,
   ali je ARM ali APA del skupine udeležencev na finančnem trgu, ki posluje čezmejno.

Kadar ESMA nadzoruje subjekt glede katerih koli storitev, ki jih zagotavlja kot izvajalec storitev sporočanja podatkov v skladu s to uredbo, se nobena od njegovih dejavnosti kot ARM ali APA ne izključi iz nadzora ESMA na podlagi delegiranega akta, sprejetega v skladu s to točko.“;

"

(3)   člen 22 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 22

Zagotavljanje informacij za namene preglednosti in drugih izračunov

1.   Za namene izračunov, s katerimi se določijo zahteve po preglednosti pred trgovanjem in po njem ter ureditve obveznosti trgovanja iz členov 3 do 11, 14 do 21 in člena 32, ki se uporabljajo za finančne instrumente, in s katerimi se določi, ali je investicijsko podjetje sistematični internalizator, lahko ESMA in pristojni organi zahtevajo informacije od:

   (a) mest trgovanja;
   (b) APA in
   (c) CTP.

2.   Mesta trgovanja, APA in CTP hranijo potrebne podatke za dovolj dolgo obdobje.

3.   ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi vsebino in pogostost zahtevkov za podatke ter oblike in rok, v katerih se morajo mesta trgovanja, APA in CTP odzvati na zahtevke za podatke iz odstavka 1, ter vrste podatkov, ki jih je treba hraniti, in minimalno obdobje, za katerega morajo mesta trgovanja, APA in CTP hraniti podatke, da se lahko odzovejo na zahtevke za podatke v skladu z odstavkom 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(4)  v členu 26(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

Pristojni organi organu ESMA nemudoma zagotovijo vse informacije, posredovane v skladu s tem členom.“

"

▌;

(5)  člen 27 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 27

Obveznost predložitve referenčnih podatkov o finančnih instrumentih

1.  V zvezi s finančnimi instrumenti, sprejetimi v trgovanje na reguliranih trgih ali s katerimi se trguje v MTF ali OTF, mesta trgovanja ESMA zagotavljajo referenčne podatke za identifikacijo za namen poročanja o poslih v skladu s členom 26.

Za druge finančne instrumente, ki jih ureja člen 26(2) in s katerimi se trguje prek sistematičnega internalizatorja, slednji ESMA zagotovi referenčne podatke za te finančne instrumente.

Referenčni podatki za identifikacijo so pripravljeni za predložitev ESMA v elektronski in standardizirani obliki še pred začetkom trgovanja s finančnim instrumentom, na katerega se nanašajo. Referenčni podatki o finančnem instrumentu se posodobijo po vsaki spremembi podatkov v zvezi s finančnim instrumentom. ESMA te referenčne podatke takoj objavi na svojem spletnem mestu. ESMA pristojnim organom brez odlašanja omogoči dostop do teh referenčnih podatkov.

2.  Da se pristojnim organom omogoči, da v skladu s členom 26 spremljajo posle investicijskih podjetij, da bi ta ravnala pošteno, pravično in profesionalno ter tako, da se bo spodbujala celovitost trga, ESMA po posvetovanju s pristojnimi organi vzpostavi potrebne ureditve in tako zagotovi, da:

   (a) ESMA dejansko prejme referenčne podatke o finančnih instrumentih v skladu z odstavkom 1;
   (b) kakovost prejetih podatkov ustreza namenu poročanja o poslih v skladu s členom 26;
   (c) se referenčni podatki o finančnih instrumentih, prejeti v skladu z odstavkom 1, dejansko in brez odlašanja posredujejo ustreznim pristojnim organom;
   (d) so med ESMA in pristojnimi organi vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za reševanje vprašanj v zvezi s pošiljanjem ali kakovostjo podatkov.

3.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev:

   (a) standardov podatkov in oblik referenčnih podatkov o finančnih instrumentih v skladu z odstavkom 1, vključno z metodami in ureditvami za predložitev podatkov in njihovih morebitnih posodobitev ESMA ter njihovo posredovanje pristojnim organom v skladu z odstavkom 1 ter obliko in vsebino takih podatkov;
   (b) tehničnih ukrepov, ki so potrebni v zvezi z ureditvami, ki jih vzpostavijo ESMA in pristojni organi v skladu z odstavkom 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3a.   ESMA lahko obveznosti poročanja iz odstavka 1 za nekatere ali vse finančne instrumente odloži, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) odlog je nujen za ohranitev celovitosti in kakovosti referenčnih podatkov, za katere se uporablja obveznost poročanja iz odstavka 1, saj bi jo lahko sicer ogrozilo kaj od naslednjega:
   (i) velika nepopolnost, netočnost ali poškodba predloženih podatkov ali
   (ii) nepravočasna razpoložljivost, motnje v delovanju ali poškodba sistemov, ki jih ESMA, nacionalni pristojni organi, tržne infrastrukture, klirinški sistemi in sistemi poravnave ter pomembni udeleženci na trgu uporabljajo za predložitev, zbiranje, obdelavo ali shranjevanje zadevnih referenčnih podatkov;
   (b) nevarnost, ki v veljavnih regulativnih zahtevah Unije v skladu s pravom Unije ni obravnavana;
   (c) odlog nima negativnega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali na vlagatelje, ki bi bil nesorazmeren glede na koristi ukrepa;
   (d) odlog ne povzroči regulativne arbitraže.

ESMA pri sprejemanju ukrepa iz prvega pododstavka upošteva, v kakšnem obsegu ukrep zagotavlja točnost in popolnost sporočenih podatkov za namene iz odstavka 2.

ESMA pred odločitvijo o sprejetju ukrepa iz prvega pododstavka obvesti ustrezne pristojne organe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50 za določitev meril in dejavnikov, ki jih mora ESMA upoštevati pri določanju, v katerih primerih se lahko sprejme in neha uporabljati ukrep iz prvega pododstavka.“;

"

(6)   vstavi se naslednji naslov IVa:"

„NASLOV IVa

STORITVE SPOROČANJA PODATKOV

POGLAVJE 1

Izdaja dovoljenj izvajalcem storitev sporočanja podatkov

Člen 27a

Zahteva za dovoljenje

1.  Za opravljanje storitev APA, CTP ali ARM kot redne dejavnosti ali rednega poslovanja je potrebno predhodno dovoljenje ESMA v skladu s tem naslovom.

Z odstopanjem od prvega pododstavka za APA ali ARM, identificirane v skladu z delegiranim aktom iz točke (36b) člena 2(1), izda predhodno dovoljenje in jih nadzira ustrezen nacionalni pristojni organ v skladu s tem naslovom.

2.  Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja mesto trgovanja, lahko prav tako opravlja storitve APA, CTP ali ARM, pri čemer ustrezni pristojni organ predhodno preveri, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga izpolnjuje zahteve iz tega naslova. Opravljanje teh storitev se vključi v njihovo dovoljenje.

3.  ESMA vzpostavi register vseh izvajalcev storitev sporočanja podatkov v Uniji. Register je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah, za katere ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje, ter se redno posodablja.

Če je ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ odvzel dovoljenje v skladu s členom 27d, se ta odvzem objavi v registru za obdobje petih let.

4.  Izvajalci storitev sporočanja podatkov svoje storitve opravljajo pod nadzorom ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalnega pristojnega organa. ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ redno pregleduje, ali izvajalci storitev sporočanja podatkov izpolnjujejo zahteve iz tega naslova. ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ spremlja, ali izvajalci storitev sporočanja podatkov ves čas izpolnjujejo pogoje za prvotno dovoljenje iz tega naslova.

Člen 27b

Izdaja dovoljenj izvajalcem storitev sporočanja podatkov

1.  ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ izda izvajalcem storitev sporočanja podatkov dovoljenje za namene naslova IVa, če:

   (a) je izvajalec storitev sporočanja podatkov pravna oseba s sedežem v Uniji in
   (b) izvajalec storitev sporočanja podatkov izpolnjuje zahteve iz naslova IVa.

2.  V dovoljenju iz odstavka 1 je navedena storitev sporočanja podatkov, za opravljanje katere ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje. Če želi izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki ima dovoljenje, svojo dejavnost razširiti na dodatne storitve sporočanja podatkov, pri ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalnemu pristojnemu organu vloži vlogo za razširitev področja uporabe dovoljenja.

3.  Izvajalec storitev sporočanja podatkov z dovoljenjem ves čas izpolnjuje pogoje za dovoljenje iz naslova IVa. Izvajalec storitev sporočanja podatkov z dovoljenjem brez nepotrebnega odlašanja obvesti ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ o vseh pomembnih spremembah pogojev za dovoljenje.

4.  Dovoljenje iz odstavka 1 učinkuje in velja na vsem ozemlju Unije in izvajalcu storitev sporočanja podatkov omogoča, da storitve, za katere ima dovoljenje, izvaja po vsej Uniji.

Člen 27c

Postopki za odobritev ali zavrnitev vlog za izdajo dovoljenja

1.  Vloga, ki jo vloži izvajalec storitev sporočanja podatkov vložnik, vsebuje vse informacije, potrebne, da se ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalnemu pristojnemu organu omogoči potrditev, da je izvajalec storitev sporočanja podatkov v času izdaje prvotnega dovoljenja uredil vse potrebno za izpolnjevanje svojih obveznosti iz določb iz tega naslova, vključno s poslovnim načrtom, ki med drugim določa vrste predvidenih storitev in organizacijsko strukturo.

2.  ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ v 20 delovnih dneh od prejema vloge za dovoljenje oceni, ali je ta popolna.

Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora izvajalec storitev sporočanja podatkov predložiti dodatne informacije.

Po oceni, da je vloga popolna, ESMA o tem obvesti izvajalca storitev sporočanja podatkov.

3.  ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ v šestih mesecih od prejema popolne vloge oceni, ali izvajalec storitev sporočanja podatkov izpolnjuje zahteve iz tega naslova in sprejme v celoti utemeljeno odločitev o odobritvi ali zavrnitvi dovoljenja ter o tem v petih delovnih dneh obvesti izvajalca storitev sporočanja podatkov vložnika.

4.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

   (a) informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 1, vključno s poslovnim načrtom;
   (b) informacije, vključene v obvestila iz člena 27b(3).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.   ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za obveščanje ali zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 27e(3).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27d

Odvzem dovoljenja

1.  ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ lahko izvajalcu storitev sporočanja podatkov odvzame dovoljenje, če slednji:

   (a) dovoljenja v 12 mesecih ne uporabi, se mu izrecno odpove ali v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;
   (b) dovoljenje pridobi z navajanjem neresničnih podatkov ali na drug nedovoljen način;
   (c) ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;
   (d) resno in sistematično krši določbe te uredbe.

2.  ESMA o odločitvi o odvzemu dovoljenja izvajalcu storitev sporočanja podatkov po potrebi brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ v državi članici, v kateri ima izvajalec storitev sporočanja podatkov sedež.

Člen 27e

Zahteve za upravljalni organ izvajalca storitev sporočanja podatkov

1.  Upravljalni organ izvajalca storitev sporočanja podatkov ima vedno zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje ter opravljanju svojih nalog nameni dovolj časa.

Upravljalni organ ima ustrezno skupno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov. Vsak član upravljalnega organa ravna odkrito, pošteno in razmišlja neodvisno, da lahko učinkovito ugovarja odločitvam višjega vodstva ter po potrebi učinkovito nadzira in spremlja odločanje vodstva.

Kadar upravljavec trga zaprosi za dovoljenje za upravljanje APA, CTP ali ARM v skladu s členom 27c in so člani upravljalnega organa APA, CTP ali ARM isti kot člani upravljalnega organa reguliranega trga, se šteje, da te osebe izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka.

2.  Izvajalec storitev sporočanja podatkov obvesti ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ o vseh članih upravljalnega organa in vseh spremembah članstva, skupaj z vsemi informacijami, ki so potrebne za oceno, ali subjekt izpolnjuje zahteve iz odstavka 1.

3.  Upravljalni organ izvajalca storitev sporočanja podatkov opredeli in nadzira izvajanje ureditev upravljanja, ki zagotavljajo učinkovito in skrbno vodenje organizacije, vključno z ločevanjem nalog znotraj organizacije in preprečevanjem nasprotij interesov, in sicer na način, ki spodbuja celovitost trga in interese strank.

4.  ESMA ali, kadar je ustrezno, nacionalni pristojni organ zavrne dovoljenje, če meni, da oseba ali osebe, ki učinkovito upravljajo poslovanje izvajalca storitev sporočanja podatkov, niso dovolj ugledne, ali če obstajajo objektivni ali dokazljivi razlogi za prepričanje, da predlagane spremembe upravljanja izvajalca ogrožajo njeno skrbno in varno upravljanje ter ustrezno obravnavo interesov strank in celovitost trga.

5.  ESMA do 1. januarja 2021 pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za oceno primernosti članov upravljalnega organa iz odstavka 1, pri čemer se upoštevajo različne vloge in funkcije, ki jih opravljajo, ter potreba po preprečevanju nasprotij interesov med člani upravljalnega organa in uporabniki APA, CTP ali ARM.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje 2

POGOJI ZA APA, CTP IN ARM

Člen 27f

Organizacijske zahteve za APA

1.  APA ima ustrezne politike in ureditve za javno objavo informacij, ki se zahtevajo v skladu s členoma 20 in 21, kolikor je tehnično izvedljivo v realnem času in pod razumnimi poslovnimi pogoji. Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po tem, ko jih APA objavi. APA učinkovito in dosledno razširja te informacije tako, da je zagotovljen hiter dostop do informacij na nediskriminatorni podlagi, in v obliki, ki omogoča konsolidacijo informacij s podobnimi podatki iz drugih virov.

2.  Informacije, ki jih objavi APA v skladu z odstavkom 1, vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti:

   (a) identifikator finančnega instrumenta;
   (b) ceno, po kateri je bil sklenjen posel;
   (c) obseg posla;
   (d) čas sklenitve posla;
   (e) čas prijave posla;
   (f) obliko zapisa cene posla;
   (g) kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, ali, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, kodo ‚SI‘, sicer pa kodo ‚OTC‘;
   (h) po potrebi navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

3.  APA vodi in vzdržuje učinkovite upravne ureditve, zasnovane za preprečevanje nasprotij interesov s strankami. Predvsem APA, ki deluje tudi kot upravljavec trga ali investicijsko podjetje, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

4.  APA ima vzpostavljene dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotavljanje varnosti sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja okvare podatkov in nepooblaščenega dostopa ter preprečevanje uhajanja informacij pred objavo. APA ohranja ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko nepretrgoma ponuja in vzdržuje svoje storitve.

5.  APA ima vzpostavljene sisteme, s katerimi lahko učinkovito preverja popolnost poročil o trgovanju, ugotavlja izpuste in očitne napake ter zahteva ponoven prenos napačnih poročil.

6.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev skupnih oblik, standardov podatkov in tehničnih ureditev, ki olajšujejo konsolidacijo informacij, kot je določeno v odstavku 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.  Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 50, s katerimi določi, kaj so razumni poslovni pogoji za javno objavo informacij iz odstavka 1 tega člena.

8.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

   (a) načine, na katere lahko APA izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavka 1;
   (b) vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkom 1, vključno vsaj z informacijami iz odstavka 2, na način, ki omogoča objavo zahtevanih informacij iz tega člena;
   (c) konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 3, 4 in 5.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27g

Organizacijske zahteve za CTP

1.  CTP ima vzpostavljene ustrezne politike in ureditve, s pomočjo katerih zbira informacije, objavljene v skladu s členoma 6 in 20, jih konsolidira v stalen tok elektronskih podatkov in daje na voljo javnosti v realnem času, kolikor je to tehnično izvedljivo, in pod razumnimi poslovnimi pogoji.

Te informacije vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti:

   (a) identifikator finančnega instrumenta;
   (b) ceno, po kateri je bil sklenjen posel;
   (c) obseg posla;
   (d) čas sklenitve posla;
   (e) čas prijave posla;
   (f) obliko zapisa cene posla;
   (g) kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, ali, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, kodo ‚SI‘, sicer pa kodo ‚OTC‘;
   (h) po potrebi dejstvo, da je za investicijsko odločitev in izvršitev posla odgovoren računalniški algoritem v investicijskem podjetju;
   (i) po potrebi navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji;
   (j) če je bila opuščena obveznost objave informacij iz člena 3(1) v skladu s točko (a) ali (b) člena 4(1), oznako, iz katere je razvidno, katera od navedenih opustitev je bila uporabljena za posel.

Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po tem, ko jih CTP objavi. CTP je zmožen učinkovito in dosledno razširjati te informacije tako, da je zagotovljen hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi in v oblikah, ki so za udeležence trga enostavno dostopne in uporabne.

2.  CTP ima vzpostavljene ustrezne politike in ureditve, s pomočjo katerih zbira informacije, objavljene v skladu s členoma 10 in 21, jih konsolidira v stalen tok elektronskih podatkov in daje informacije na voljo javnosti v realnem času, kolikor je to tehnično izvedljivo, in pod razumnimi poslovnimi pogoji, te informacije pa vključujejo vsaj naslednje podrobnosti:

   (a) identifikator ali prepoznavne značilnosti finančnega instrumenta;
   (b) ceno, po kateri je bil sklenjen posel;
   (c) obseg posla;
   (d) čas sklenitve posla;
   (e) čas prijave posla;
   (f) obliko zapisa cene posla;
   (g) kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, ali, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, kodo ‚SI‘, sicer pa kodo ‚OTC‘;
   (h) po potrebi navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po tem, ko jih CTP objavi. CTP je zmožen učinkovito in dosledno razširjati te informacije tako, da je zagotovljen hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi in v splošno sprejetih oblikah, ki so interoperabilne ter za udeležence trga enostavno dostopne in uporabne.

3.  CTP zagotovi konsolidacijo predloženih podatkov za vse organizirane trge, MTF, OTF in APA ter za finančne instrumente, določene z regulativnimi tehničnimi standardi v skladu s točko (c) odstavka 8.

4.  CTP vodi in vzdržuje učinkovite upravne ureditve, oblikovane za preprečevanje nasprotij interesov. Predvsem upravljavec trga ali APA, ki upravlja tudi sistem stalnih informacij, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

5.  CTP ima dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotavljanje varnosti sredstev za prenos informacij ter zmanjšanje tveganja okvare podatkov in nepooblaščenega dostopa. CTP ohranja ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko nepretrgoma ponuja in vzdržuje svoje storitve.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev standardov podatkov in oblik za objavo informacij v skladu s členi 6, 10, 20 in 21, vključno z identifikatorjem finančnega instrumenta, ceno, količino, časom, obliko zapisa cene, identifikatorjem mesta in navedbo posebnih pogojev, pod katerimi je bil izvršen posel, ter tehničnih ureditev, ki spodbujajo učinkovito in dosledno razširjanje informacij na način, ki zagotavlja njihovo lahko dostopnost in uporabnost za udeležence trga, kot je navedeno v odstavkih 1 in 2, vključno z opredelitvijo dodatnih storitev, ki bi jih lahko opravljal CTP, ki povečujejo učinkovitost trga.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 89, s katerimi pojasni, kaj so razumni poslovni pogoji za dostop do podatkovnih tokov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

7.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

   (a) načine, na katere lahko CTP izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavkov 1 in 2;
   (b) vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkoma 1 in 2;
   (c) podatke o finančnih instrumentih, ki morajo biti zagotovljeni v toku podatkov, in za nelastniške instrumente mesta trgovanja in APA, ki jih je treba vključiti;
   (d) druge načine za zagotovitev, da so podatki, ki jih objavijo različni CTP, dosledni in dopuščajo celovito razvrščanje in navzkrižno primerjanje s podobnimi podatki iz drugih virov ter združevanje na ravni Unije;
   (e) konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 4 in 5.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 27h

Organizacijske zahteve za ARM

1.  ARM ima vzpostavljene ustrezne politike in ureditve, da informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 26, sporoči čim prej, najpozneje pa ob koncu delovnega dne, ki sledi dnevu izvršitve posla.

2.  ARM vodi in vzdržuje učinkovite upravne ureditve, oblikovane za preprečevanje nasprotij interesov s strankami. Predvsem ARM, ki deluje tudi kot upravljavec trga ali investicijsko podjetje, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

3.  ARM ima dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotavljanje varnosti in preverjanje pristnosti sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja okvare podatkov in nepooblaščenega dostopa ter za preprečevanje uhajanja informacij, tako da je vedno ohranjena zaupnost podatkov. ARM ohranja ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko nepretrgoma ponuja in vzdržuje svoje storitve.

4.  ARM ima sisteme, s katerimi lahko učinkovito preverja popolnost poročil o poslih ter ugotavlja izpuste in očitne napake, ki jih povzroči investicijsko podjetje, da lahko v primeru napake ali izpusta investicijskemu podjetju sporoči podrobnosti o tej napaki ali izpustu ter zahteva ponoven prenos napačnih poročil.

ARM ima sisteme, s katerimi lahko odkrije napake ali izpuste, ki jih povzroči sam, in s katerimi lahko popravi poročila o poslih ter pravilna in popolna poročila predloži oziroma ponovno predloži pristojnemu organu.

5.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

   (a) načine, na katere lahko ARM izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavka 1, in
   (b) konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 2, 3 in 4.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(7)  vstavi se naslednji naslov VIa:"

„NASLOV VIa

Pooblastila in pristojnosti ESMA

POGLAVJE 1

PRISTOJNOSTI IN POSTOPKI

Člen 38a

Izvajanje pooblastil ESMA

Pooblastila, prenesena na ESMA, uradnike ESMA ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, s členi 38b do 38e, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 38b

Zahtevek za informacije

1.  ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo od naslednjih oseb zahteva vse informacije, ki ESMA omogočajo izpolnjevanje obveznosti v skladu s to uredbo:

   (a) APA, CTP, ARM in investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ki upravlja mesto trgovanja, ki opravljata storitve sporočanja podatkov APA, CTP in ARM, ter oseb, ki jih obvladujejo ali pa ti obvladujejo njih;
   (b) poslovodstva oseb iz točke (a);
   (c) revizorjev in svetovalcev oseb iz točke (a).

2.  V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se:

   (a) navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
   (b) navede namen zahtevka;
   (c) navede zahtevane informacije;
   (d) navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;
   (e) vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek ne smejo biti napačne ali zavajajoče;
   (f) navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 38e, če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3.  Kadar ESMA v skladu z odstavkom 1 zahteva zagotovitev informacij z odločitvijo:

   (a) navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
   (b) navede namen zahtevka;
   (c) navede zahtevane informacije;
   (d) določi rok, v katerem je treba predložiti informacije;
   (e) navede periodične denarne kazni, določene v členu 38g, če so zahtevane informacije nepopolne;
   (f) navede globo, določeno v členu 38f, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;
   (g) opozori na pravico do pritožbe na odločitev pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5.  ESMA pristojnemu organu države članice, kjer imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, brez odlašanja pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve.

Člen 38c

Splošne preiskave

1.  ESMA lahko za potrebe izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo opravi potrebne preiskave oseb iz člena 38b(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, pooblastilo, da:

   (a) preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;
   (b) izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;
   (c) povabijo in pozovejo katero koli osebo iz člena 38b(1) ali njihovega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo njihove odgovore;
   (d) opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;
   (e) zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 38i, ki se naložijo, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ter odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 38b(1), niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 38h, ki se naložijo, če so odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 38b(1), napačni ali zavajajoči.

3.  Osebe iz člena 38b(1) morajo privoliti v preiskave, ki jih z odločitvijo odredi ESMA. V odločitvi morajo biti navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 38i, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

4.  ESMA pravočasno pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo preiskava opravila. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Ti uradniki se lahko preiskav tudi udeležijo, če za to zaprosijo.

5.  Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6.  Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1, ta organ preveri naslednje:

   (a) ali je odločitev iz odstavka 3, ki jo je sprejel ESMA, pristna;
   (b) ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 38d

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  Za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih oseb iz člena 38b(1).

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejela ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 38b(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3.  ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestitvi zadevnega pristojnega organa izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če zadevni organ potrdi, da jim ne nasprotuje.

4.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 38g, če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled.

5.  Osebe iz člena 38b(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 38i, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

6.  Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih je pooblastil ESMA. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

7.  ESMA lahko od pristojnih organov zahteva, da v njegovem imenu izvedejo nekatere preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 38b(1).

8.  Če uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zahteva tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9.  Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z nacionalnim pravom potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.  Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, ta organ preveri naslednje:

   (a) ali je odločitev iz odstavka 5, ki jo je sprejel ESMA, pristna;
   (b) ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 38e

Izmenjava informacij

ESMA in pristojni organi si brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki jih imajo po tej uredbi.

Člen 38f

Poklicna skrivnost

Obveznost varovanja poklicne skrivnosti iz člena 76 Direktive 2014/65/EU velja za ESMA in vse osebe, ki delajo ali so delale pri ESMA, ali pri kateri koli drugi osebi, na katero ESMA prenese naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih ESMA zaposli pogodbeno.

Člen 38 g

Nadzorni ukrepi ESMA

1.  Če ESMA ugotovi, da je oseba iz točke (a) člena 38a(1) storila eno od kršitev iz naslova IVa, sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:

   (a) sprejme odločitev, s katero od osebe zahteva, da odpravi kršitev;
   (b) sprejme odločitev, s katero naloži globe v skladu s členoma 38h in 38i;
   (c) izda javna obvestila.

2.  ESMA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

   (a) trajanje in pogostost kršitve;
   (b) ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;
   (c) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;
   (d) stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;
   (e) finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;
   (f) učinek kršitve na interese vlagateljev;
   (g) pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;
   (h) raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;
   (i) prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;
   (j) ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

3.  ESMA o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe držav članic in Komisijo. Vse take odločitve javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Javna objava iz prvega pododstavka vključuje naslednje:

   (a) izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na odločitev;
   (b) kjer je smiselno, izjavo, ki potrjuje, da je bila pritožba vložena, z navedbo, da taka pritožba nima odložilnega učinka;
   (c) izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje izpodbijane odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 2

UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UKREPI

Člen 38h

Globe

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 38k(5) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti zagrešila katero od kršitev iz naslova IVa, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.

2.  Najvišja globa iz odstavka 1 znaša 200 000 EUR, v državah članicah, katerih valuta ni euro, pa ustrezen znesek v nacionalni valuti.

3.  Pri določanju višine globe v skladu z odstavkom 1 ESMA upošteva merila iz člena 38g(2).

Člen 38i

Periodične denarne kazni

1.  ESMA z odločitvijo naloži periodične denarne kazni z namenom prisiliti:

   (a) osebo, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s točko (a) člena 38g(1);
   (b) osebo iz člena 38b(1), da:

predloži popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo v skladu s členom 38b;

privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo v skladu s členom 38c;

privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom 38d.

2.  Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3.  Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Znesek se računa od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.  Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 38j

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.  ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 38h in 38i, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Tako razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 38h in 38i, so upravne narave.

3.  Kadar ESMA odloči, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevne države članice ter navede razloge za svojo odločitev.

4.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 38h in 38i, so izvršljive.

5.  Izvršitev ureja ▌poslovnik, ki velja v državi, na ozemlju katere se opravi.

6.  Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 38k

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko predstavljala eno ali več kršitev iz naslova IVa, imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika iz ESMA, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru ali postopku izdaje dovoljenja zadevnemu izvajalcu storitev sporočanja podatkov ter svoje naloge opravlja neodvisno od ESMA.

2.  Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA.

3.  Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalni uradnik uveljavlja pooblastilo za zahtevanje informacij v skladu s členom 38b ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 38c in 38d.

4.  Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

5.  Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so imele zadevne osebe priložnost podati pripombe.

6.  V preiskavah v skladu s tem členom se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

7.  Ko preiskovalni uradnik spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8.  Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in po tem, ko preiskovane osebe v skladu s členom 38l podajo izjavo, če to zahtevajo, ESMA odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz naslova VIa, in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 38m.

9.  Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah ESMA niti na noben drug način ne posega v njegov postopek odločanja.

10.  Komisija do 1. oktobra 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 50, s katerimi se podrobneje določi poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, in roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob ter periodičnih denarnih kazni.

11.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko veljala za kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži nacionalnim pristojnim organom. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejstva ali dejstev, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 38l

Zaslišanje zadevnih oseb

1.  Pred sprejetjem kakršne koli odločitve v skladu s členi 38g, 38h in 38i ESMA osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo izjavo glede njegovih ugotovitev. Odločitve ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo, čim prej po sprejetju odločitve.

2.  Pravica preiskovanih oseb do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

Člen 38m

Presoja Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 38n

Pristojbine za izdajo dovoljenja in nadzor

1.  ESMA izvajalcem storitev sporočanja podatkov zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Te pristojbine v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z izdajanjem dovoljenj in nadzorom izvajalcev storitev sporočanja podatkov ter povračilom vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojega dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 38o.

2.  Znesek posamezne pristojbine, ki se zaračuna določenemu izvajalcu storitev sporočanja podatkov, pokriva vse upravne stroške, ki jih ima ESMA z dejavnostmi v zvezi s prospektom, vključno z dodatki k prospektu, ki ga pripravi tak izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu. Znesek pristojbine je sorazmeren s prometom izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu.

3.  Komisija do 1. oktobra 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 50, s katerim podrobneje določi vrsto pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.

Člen 38o

Prenos nalog ESMA na pristojne organe

1.  ESMA lahko posamezne nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s svojimi smernicami, ki jih izda na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar je to potrebno za ustrezno opravljanje nadzorne naloge. Te posamezne nadzorne naloge lahko vključujejo zlasti pooblastilo za izvrševanje zahtevkov za informacije v skladu s členom 38b ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 38c in 38d.

2.  ESMA se pred prenosom naloge posvetuje z zadevnim pristojnim organom o:

   (a) obsegu naloge, ki se bo prenesla;
   (b) časovnem okviru za izvedbo te naloge; in
   (c) prenosu potrebnih informacij s strani ESMA in k ESMA.

3.  ESMA v skladu z uredbo o pristojbinah, ki jo na podlagi člena 38n(3) sprejme Komisija, pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja prenesenih nalog.

4.  ESMA v ustreznih časovnih presledkih pregleda odločitev iz odstavka 1. Prenos se lahko kadar koli prekliče.

5.  Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA ter ne omejuje njegove zmožnosti za izvajanje in nadziranje prenesene dejavnosti.“;

"

(8)   v členu 40 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

„6. ESMA prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsakih šest mesecev. ESMA lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.“;

"

(9)   v členu 41 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

„6. EBA prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsakih šest mesecev. EBA lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.“;

"

(10)  člen 50 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 1(9), točke (36b) člena 2(1), člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2) in (3), člena 27(3a), člena 27f(7), člena 27g(6), člena 31(4), člena 38k(10), člena 38n(3), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7), člena 45(10) ter člena 52(10), (12) in (14) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 2. julija 2014.“;

"

(b)  v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Pooblastilo iz člena 1(9), točke (36b) člena 2(1), člena 2(2), člena 13(2), člena 15(5), člena 17(3), člena 19(2) in (3), člena 27(3a), člena 27f(7), člena 27g(6), člena 31(4), člena 38k(10), člena 38n(3), člena 40(8), člena 41(8), člena 42(7), člena 45(10) ter člena 52(10), (12) in (14) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.“;

"

(c)  v odstavku 5 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(9), točko (36b) člena 2(1), členom 2(2), členom 13(2), členom 15(5), členom 17(3), členom 19(2) in (3), členom 27(3a), členom 27f(7), členom 27g(6), členom 31(4), členom 38k(10), členom 38n(3), členom 40(8), členom 41(8), členom 42(7), členom 45(10) ter členom 52(10), (12) in (14), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala.“;

"

(11)  v členu 52 se dodata naslednja odstavka 13 in 14:"

„13. Po posvetovanju z ESMA Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročili o delovanju sistemov stalnih informacij, vzpostavljenih v skladu z naslovom IVa. Poročilo iz člena 27d(1) se predloži do 3. septembra 2019. Poročilo iz člena 27d(2) se predloži do 3. septembra 2021.

V poročilih iz prvega pododstavka se oceni delovanje sistemov stalnih informacij glede na naslednja merila:

   (a) razpoložljivost in pravočasnost informacij po trgovanju v konsolidirani obliki, ki zajemajo vse posle ne glede na to, ali so bili opravljeni na mestih trgovanja ali ne;
   (b) razpoložljivost in pravočasnost visokokakovostnih popolnih in delnih informacij po trgovanju v oblikah, ki so za udeležence trga lahko dostopne in uporabne, ter na voljo na razumni poslovni podlagi.

Kadar Komisija meni, da CTP niso zagotavljali informacij na način, ki spoštuje merila iz drugega pododstavka, svojemu poročilu priloži zahtevo, da ESMA začne postopek s pogajanji za imenovanje poslovnega subjekta za upravljanje sistema stalnih informacij prek postopka javnega naročila, ki ga vodi ESMA. ESMA po prejemu zahteve Komisije začne postopek pod pogoji, določenimi v zahtevi Komisije, in v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*.

14.  Komisija v primeru, da se začne postopek iz odstavka 13, sprejme delegirane akte v skladu s členom 50, v katerih opredeli ukrepe, s katerimi:

   (a) določi trajanje pogodbe poslovnega subjekta za upravljanje sistema stalnih informacij ter postopek in pogoje za podaljšanje pogodbe in za začetek novega javnega naročila;
   (b) zagotovi, da poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij to počne izključno in da noben drug subjekt nima dovoljenja za CTP v skladu s členom 27a;
   (c) pooblasti ESMA, da zagotavlja, da poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij, imenovan prek javnega naročila, izpolnjuje pogoje razpisa;
   (d) zagotovi, da so informacije po trgovanju, ki jih zagotavlja poslovni subjekt za upravljanje stalnih informacij, visokokakovostne, v oblikah, ki so za udeležence trga lahko dostopne in uporabne, ter v konsolidirani obliki, ki zajema celoten trg;
   (e) zagotovi, da so informacije po trgovanju zagotovljene na razumnih poslovni podlagi, na konsolidirani in nekonsolidirani podlagi, in zadostujejo potrebam uporabnikov po vsej Uniji;
   (f) zagotovi, da mesta trgovanja in APA svoje podatke o trgovanju dajo na voljo poslovnemu subjektu za upravljanje sistema stalnih informacij, imenovanemu prek postopka javnega naročila pod vodstvom ESMA, in to po razumni ceni;
   (g) določi ureditev, ki se uporabi v primeru, ko poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij, imenovan prek postopka javnega naročila, ne izpolnjuje pogojev razpisa;
   (h) določi ureditev, ki CTP, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 27a – v primeru, da pooblastilo iz točke (b) tega odstavka ni bilo uporabljeno ali da z javnim naročilom ni imenovan noben subjekt – omogoča, da še naprej upravljajo sistem stalnih informacij, dokler ni zaključeno novo javno naročilo in ni imenovan poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij.

_________________________

* Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).“;

"

(12)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 54a

Prehodni ukrepi v zvezi z ESMA

1.  Vse pristojnosti in naloge, povezane z nadzorno in izvršno dejavnostjo na področju izvajalcev storitev sporočanja podatkov, se 1. januarja 2022 prenesejo na ESMA , razen v zvezi s pristojnostmi in dolžnostmi glede APA in ARM, za katere velja odstopanje iz člena 2(1)(36b) . Te prenesene pristojnosti in naloge na isti datum prevzame ESMA.

2.  ESMA na datum iz odstavka 1 prevzame vse spise in delovne dokumente, povezane z nadzorno in izvršno dejavnostjo na področju izvajalcev storitev sporočanja podatkov, vključno s potekajočimi preiskavami in izvršilnimi ukrepi, ali njihove overjene kopije.

Vendar se vloge za dovoljenje, ki jih pristojni organi prejmejo pred 1. oktobrom 2021, ne prenesejo na ESMA, odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije pa sprejme zadevni organ.

3.  Pristojni organi iz odstavka 1 zagotovijo, da izvajalci storitev sporočanja podatkov vse obstoječe evidence in delovne dokumente ali njihove overjene kopije čim prej in v vsakem primeru prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in mu svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne in izvršilne dejavnosti na področju izvajalcev storitev sporočanja podatkov.

4.  ESMA deluje kot pravni naslednik pristojnih organov iz odstavka 1 v vseh upravnih ali sodnih postopkih, ki so posledica nadzornih in izvršilnih dejavnosti, ki so jih ti pristojni organi izvajali v zvezi z zadevami, ki sodijo v področje uporabe te uredbe.

5.  Vsa dovoljenja izvajalcev storitev sporočanja podatkov, ki jih izda pristojni organ iz odstavka 1, ostanejo veljavna po prenosu pristojnosti na ESMA.

Člen 54b

Odnosi z revizorji

1.  Vsaka oseba, pooblaščena v smislu Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, ki pri izvajalcu storitev sporočanja podatkov opravlja nalogo, opisano v členu 34 Direktive 2013/34/EU ali členu 73 Direktive 2009/65/ES, ali katero koli drugo nalogo, ki jo predpisuje zakonodaja, ima dolžnost, da ESMA nemudoma obvesti o katerem koli dejstvu ali odločitvi v zvezi s tem subjektom, s katerim se je ta oseba seznanila pri opravljanju te naloge in ki lahko:

   (a) predstavlja pomembno kršitev zakonov in drugih predpisov, ki določajo pogoje, ki veljajo za pridobitev dovoljenja ali ki specifično urejajo opravljanje dejavnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov;
   (b) vplivajo na kontinuirano delovanje izvajalca storitev sporočanja podatkov;
   (c) vodijo k zavrnitvi potrditve računovodskih izkazov ali k izrazu pridržkov.

Ta oseba je dolžna sporočiti tudi morebitna dejstva in odločitve, s katerimi se seznani pri opravljanju nalog iz prvega pododstavka, v podjetju s tesnimi povezavami z izvajalcem storitev sporočanja podatkov, v katerem oseba opravlja navedene naloge.

2.  Dobroverno razkritje katerega koli dejstva ali odločitve iz odstavka 1 pristojnim organom s strani oseb, pooblaščenih v smislu Direktive 2006/43/ES, ni kršitev nobene pogodbene ali pravne omejitve glede razkrivanja informacij in zaradi njega take osebe ne postanejo na noben način odgovorne.“

_________________________

* Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).“.

"

Člen 8

Spremembe Uredbe (EU) 2016/1011 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov

Uredba (EU) 2016/1011 se spremeni:"

(-1) v členu 3(1)(24)(a) se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„(a) vhodne podatke, ki se v celoti prispevajo:“;

   (-1a) v členu 3(1)(24)(a)(vii) se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„(vii) prek ponudnika storitev, na katerega je upravljavec referenčne vrednosti v skladu s členom 10, razen člena 10(3)(f), v zunanje izvajanje prenesel zbiranje podatkov, če ta ponudnik storitev prejme podatke v celoti ▌od subjekta iz točk (i) do (vi);“;

"

(1)  v členu 4 se doda naslednji odstavek:"

„9. ESMA pripravi osnutek regulativnih standardov, v katerih so določene zahteve za zagotovitev, da je ureditev upravljanja iz odstavka 1 dovolj zanesljiva.

ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(2)  v členu 12 se doda naslednji odstavek:"

„4. ESMA pripravi osnutek regulativnih standardov, v katerih so določeni pogoji za zagotovitev, da je metodologija iz odstavka 1 skladna s točkami (a) do (e) navedenega odstavka.

ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(3)   v členu 14 se doda naslednji odstavek:"

„4. ESMA pripravi osnutek regulativnih standardov, v katerih so določene lastnosti sistemov in kontrole iz odstavka 1.

ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(4)   v členu 20 se doda naslednji odstavek 1a:"

1a. Če ESMA meni, da bi bilo treba referenčno vrednost, ki izpolnjuje vsa merila iz točke (c) odstavka 1, priznati kot ključno, predloži Komisiji dokumentiran zahtevek za označitev.

Komisija po prejemu tega dokumentiranega zahtevka za označitev sprejme izvedbene akte v skladu z odstavkom 1.

ESMA vsaj vsaki dve leti pregleda svojo oceno tega, kako ključna je referenčna vrednost, in Komisijo obvesti o oceni in ji jo posreduje.“;

"

(5)   člen 21 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Pristojni organ po prejemu ocene upravljavca iz odstavka 1:

   (a) obvesti ESMA in kolegij, ustanovljen na podlagi člena 46;
   (b) v štirih tednih po prejemu navedene ocene pripravi lastno oceno o tem, kako naj se referenčna vrednost prenese na novega upravljavca ali preneha zagotavljati, pri tem pa upošteva postopek, določen v skladu s členom 28(1).

Upravljavec v obdobju iz točke (b) prvega pododstavka ne preneha zagotavljati referenčne vrednosti brez pisnega soglasja ESMA ali, kadar je ustrezno, pristojnega organa.“;

"

(b)  doda se odstavek 5:"

„5. ESMA pripravi osnutek regulativnih standardov, da opredeli merila, na katerih temelji ocena iz točke (b) odstavka 2.

ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(6)  v členu 23 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:"

„3. Nadzorovana prispevajoča oseba podatkov za ključno referenčno vrednost, ki namerava prenehati prispevati vhodne podatke, o tem nemudoma pisno obvesti upravljavca. Upravljavec nato o tem brez odlašanja obvesti svoj pristojni organ.

Organ, pristojen za upravljavca ključnih referenčnih vrednosti, o tem brez odlašanja obvesti pristojni organ zadevne nadzorovane prispevajoče osebe in po potrebi ESMA. Upravljavec svojemu pristojnemu organu čim prej in najpozneje 14 dni po obvestilu nadzorovane prispevajoče osebe predloži oceno posledic za zmožnost, da ključna referenčna vrednost meri dejansko tržno ali gospodarsko stanje.

4.  Pristojni organ upravitelja po prejemu ocene iz odstavkov 2 in 3 po potrebi nemudoma obvesti ESMA ali kolegij, ustanovljen v skladu s členom 46, ter na podlagi te ocene pripravi svojo oceno o zmožnosti, da referenčna vrednost meri dejansko tržno in gospodarsko stanje, pri čemer upošteva postopek upravljavca za prenehanje referenčne vrednosti, kakor je določen v skladu s členom 28(1).“;

"

(7)  v členu 26 se doda naslednji odstavek:"

„6. ESMA pripravi osnutek regulativnih standardov, da se opredelijo merila, na podlagi katerih lahko pristojni organi zahtevajo spremembe izjave o skladnosti iz odstavka 4.

ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. oktobra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(8)  člen 30 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se za točko (b) vstavi naslednji pododstavek:

▌"

Komisija lahko uporabo izvedbenega sklepa iz prvega pododstavka pogoji z učinkovitim stalnim izpolnjevanjem vseh pogojev, katerih cilj je zagotovitev enakovrednih nadzornih in regulativnih standardov, iz zadevnega izvedbenega sklepa s strani te tretje države in s sposobnostjo ESMA, da učinkovito izvaja svoje pristojnosti spremljanja iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“,

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek 2a:"

„2a. Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 49, s katerim določi pogoje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 2.“;

"

(c)  v odstavku 3 se za točko (b) vstavi naslednji pododstavek:"

„Komisija lahko uporabo izvedbenega sklepa iz prvega pododstavka pogoji z učinkovitim stalnim izpolnjevanjem vseh pogojev, katerih cilj je zagotovitev enakovrednih nadzornih in regulativnih standardov, iz zadevnega izvedbenega sklepa s strani te tretje države in s sposobnostjo ESMA, da učinkovito izvaja svoje pristojnosti spremljanja iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“,

"

(d)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 49, s katerim določi pogoje iz točk (a) in (b) odstavka 3.“;

"

(e)  uvodni pododstavek odstavka 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. ESMA sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni okviri in nadzorne prakse so priznani kot enakovredni v skladu z odstavkom 2 ali 3. ESMA pri tem upošteva, ali je zadevna tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga Komisija sprejme na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije. Takšni dogovori določajo vsaj:“;

"

(9)  člen 32 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Do sprejetja odločitve o enakovrednosti v skladu z odstavkoma 2 in 3 člena 30 lahko nadzorovani subjekti v Uniji uporabljajo referenčno vrednost, ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v tretji državi, če tega upravljavca predhodno prizna ESMA v skladu s tem členom.“;

"

(b)  drugi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:"

„Da ugotovi, ali je pogoj iz prvega pododstavka izpolnjen, in oceni skladnost z načeli IOSCO za finančne referenčne vrednosti ali načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte, kakor je ustrezno, lahko ESMA upošteva oceno neodvisnega zunanjega revizorja ali certificiranje, ki ga opravi pristojni organ upravljavca v tretji državi, v kateri ima upravljavec sedež.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Upravljavec s sedežem v tretji državi, ki namerava pridobiti predhodno priznanje iz odstavka 1, ima pravnega zastopnika. Pravni zastopnik je fizična ali pravna oseba s sedežem v Uniji, ki jo ta upravljavec izrecno pooblasti, da v zvezi z njegovimi obveznostmi, ki izhajajo iz te uredbe, deluje v njegovem imenu. Pravni zastopnik skupaj z upravljavcem opravlja funkcijo nadzora nad zagotavljanjem referenčnih vrednosti, ki jih določa upravljavec na podlagi te uredbe, in je pri tem odgovoren ESMA.“;

"

(d)  odstavek 4 se črta;

(e)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Upravljavec s sedežem v tretji državi, ki namerava pridobiti predhodno priznanje iz odstavka 1, zaprosi za priznanje pri ESMA. Upravljavec, ki predloži vlogo, zagotovi vse potrebne informacije, da ESMA dokaže, da je v času priznanja uredil vse potrebno za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2, in predloži seznam svojih dejanskih ali možnih referenčnih vrednosti, ki so namenjene za uporabo v Uniji, ter, kjer je primerno, navede ime pristojnega organa v tretji državi, odgovornega za njegov nadzor.

V 90 dneh od prejetja vloge iz prvega pododstavka tega odstavka ESMA preveri, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3.

Če ESMA meni, da pogoji, določeni v odstavkih 2 in 3, niso izpolnjeni, vlogo za priznanje zavrne in pojasni razloge za zavrnitev. Poleg tega se priznanje ne izda, če niso izpolnjeni naslednji dodatni pogoji:

   (a) kadar je upravljavec s sedežem v tretji državi predmet nadzora, je med ESMA in pristojnim organom tretje države, v kateri ima upravljavec sedež, skladno z regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi na podlagi člena 30(5), sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju, da se zagotovi učinkovita izmenjava informacij, kar pristojnemu organu te tretje države omogoča, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo;
   (b) zakoni ali druge določbe tretje države, v kateri ima upravljavec sedež, ali, kadar je primerno, omejitve glede nadzornih in preiskovalnih pooblastil pristojnega organa iz te tretje države ne ovirajo ESMA pri učinkovitem izvajanju njegovih nadzornih funkcij na podlagi te uredbe.“;

"

(f)  odstavka 6 in 7 se črtata;

(g)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. ESMA začasno ali po potrebi trajno odvzame priznanje, izdano v skladu z odstavkom 5, če na podlagi dokumentiranih dokazov utemeljeno meni, da upravljavec:

   (a) ravna na način, ki očitno škoduje interesom uporabnikov njegovih referenčnih vrednosti ali urejenemu delovanju trgov;
   (b) resno krši relevantne zahteve, določene v tej uredbi;
   (c) je navedel neresnične podatke ali uporabil drug nedovoljen način za pridobitev priznanja.“;

"

(11)  v členu 34 se vstavi naslednji odstavek:"

„1a. Če bi se lahko eden ali več indeksov, ki jih zagotavlja oseba iz odstavka 1, šteli za ključne referenčne vrednosti iz odstavka 1(a) in (c) člena 20, se vloga predloži ESMA.“;

"

(12)  člen 40 se nadomesti z naslednjim:"

„1. V tej uredbi ESMA:

   (a) deluje kot pristojni organ za upravljavce ključnih referenčnih vrednosti iz odstavkov (1)(a) in (c) člena 20;
   (b) deluje kot pristojni organ za upravljavce referenčnih vrednosti iz člena 32;

2.  Vsaka država članica imenuje ustrezen pristojni organ, odgovoren za opravljanje nalog na podlagi te uredbe ▌, ter o tem obvesti Komisijo in ESMA.

3.  Država članica, ki imenuje več pristojnih organov v skladu z odstavkom 2, pri tem jasno določi vloge posameznega pristojnega organa in imenuje organ, ki je odgovoren za usklajevanje sodelovanja in izmenjavo informacij s Komisijo, ESMA in pristojnimi organi drugih držav članic.

4.  ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam pristojnih organov, imenovanih v skladu z odstavki 1 do 3.“;

"

(13)  člen 41 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„1. Da lahko pristojni organi iz člena 40(2) izpolnjujejo svoje naloge iz te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:“;

"

(b)  v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„1. Pristojni organi iz člena 40(2) izvajajo funkcije in pooblastila iz odstavka 1 ter pooblastila za izrekanje sankcij iz člena 42 v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri na katerega koli od naslednjih načinov:“;

"

(14)  v členu 43(1) se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki so jih imenovale v skladu s členom 40(2), pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov upoštevajo vse pomembne okoliščine, po potrebi tudi naslednje:“;

"

(15)  člen 44 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 44

Obveznost sodelovanja

1.  Države članice, ki so se v skladu s členom 42 odločile določiti kazenske sankcije za kršitve določb iz navedenega člena, zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, na podlagi katerih imajo pristojni organi, imenovani v skladu s členom 40(2), na voljo vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v svoji jurisdikciji, da prejemajo specifične informacije, povezane s preiskavami kaznivih dejanj ali kazenskimi postopki, ki se začnejo zaradi morebitnih kršitev te uredbe. Navedeni pristojni organi te informacije zagotovijo drugim pristojnim organom in ESMA.

2.  Pristojni organi pomagajo drugim pristojnim organom in ESMA. Zlasti si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri vseh preiskavah ali nadzornih dejavnostih. Pristojni organi lahko z drugimi pristojnimi organi sodelujejo tudi zaradi lažje izterjave denarnih kazni.“;

"

(16)  v členu 45(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„5. Države članice ESMA vsako leto v zbirni obliki posredujejo informacije o vseh upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, naloženih na podlagi člena 42. Ta obveznost se ne uporablja za ukrepe preiskovalne narave. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu skupaj z informacijami v zbirni obliki o vseh upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih, ki jih je naložil sam na podlagi člena 48f.“;

"

(17)   v členu 46 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Pristojni organ upravljavca ustanovi in tudi vodi kolegij v 30 delovnih dneh od vključitve referenčne vrednosti iz točk (a) in (c) člena 20(1) na seznam ključnih referenčnih vrednosti, z izjemo ključnih referenčnih vrednosti, kadar nenadzorovani subjekti predstavljajo večino prispevajočih oseb.

2.   Kolegij sestavljajo pristojni organi upravljavca, ESMA, razen kadar je pristojni organ upravljavca, in pristojni organi nadzorovanih prispevajočih oseb.“;

"

(18)  v členu 47 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Za namene te uredbe pristojni organi iz člena 40(2) sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2.  Pristojni organi iz člena 40(2) v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ▌ESMA takoj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.“;

"

(19)  v naslovu VI se vstavi naslednje poglavje 4:"

„POGLAVJE 4

Pooblastila in pristojnosti ESMA

Oddelek 1

Pristojnosti in postopki

Člen 48a

Izvajanje pooblastil ESMA

Pooblastila, prenesena na ESMA, uradnike ESMA ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, s členi 48b do 48d, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 48b

Zahtevek za informacije

1.  ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali odločitvijo od naslednjih oseb zahteva vse potrebne informacije, ki ESMA omogočajo izvajanje nalog v skladu s to uredbo:

   (a) oseb, ki sodelujejo pri zagotavljanju referenčnih vrednosti iz člena 40(1) ▌;

   (c) tretjih oseb, katerim so osebe iz točke (a) v zunanje izvajanje prenesle funkcije ali dejavnosti v skladu s členom 10;
   (d) oseb, ki so kako drugače tesno in pomembno povezane z osebami iz točke (a).

Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 in na zahtevo ESMA ta zahtevek za informacije predložijo prispevajočim osebam h ključnim referenčnim vrednostim iz točk (a) in (c) člena 20(1) in prejete informacije brez odlašanja posredujejo ESMA.

2.  V vsakem enostavnem zahtevku za informacije iz odstavka 1 se:

   (a) navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
   (b) navede namen zahtevka;
   (c) natančno opredeli, katere informacije se zahtevajo;
   (d) navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;
   (e) vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek ne smejo biti napačne ali zavajajoče;
   (f) navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 48f če so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

3.  Kadar ESMA v skladu z odstavkom 1 zahteva zagotovitev informacij z odločitvijo:

   (a) navede ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
   (b) navede namen zahtevka;
   (c) natančno opredeli, katere informacije se zahtevajo;
   (d) določi rok, v katerem je treba predložiti informacije;
   (e) navede periodične denarne kazni, določene v členu 48g, če so zahtevane informacije nepopolne;
   (f) navede globo, določeno v členu 48f, če so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;
   (g) opozori na pravico do pritožbe na odločitev pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členoma [prej 60 Pritožbe] in [prej 61 Tožbe pred Sodiščem ...] Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5.  ESMA pristojnemu organu države članice, kjer ima upravljavec ali nadzorovana prispevajoča oseba iz odstavka 1, na katero se nanaša zahteva po informacijah, prebivališče ali sedež, brez odlašanja pošlje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve.

Člen 48c

Splošne preiskave

1.  ESMA lahko za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo izvaja potrebne preiskave oseb iz člena 48b(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, pooblastilo, da:

   (a) preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;
   (b) izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;
   (c) povabijo in pozovejo katero koli od teh oseb ali njihovega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo njihove odgovore;
   (d) opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;
   (e) zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene periodične denarne kazni iz člena 48g, ki se naložijo, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali drugo gradivo ter odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz člena 48b(1), niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 48f, ki se naložijo, če so odgovori na vprašanja, ki se postavijo tem osebam, napačni ali zavajajoči.

3.  Osebe iz člena 48b(1) morajo privoliti v preiskave, ki jih z odločitvijo odredi ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 48g, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

4.  ESMA pravočasno pred preiskavo iz odstavka 1 o njej in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo preiskava opravila. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Ti uradniki se lahko preiskav udeležijo, če za to zaprosijo.

5.  Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

6.  Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev zahtevka za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 5, ta organ preveri naslednje:

   (a) ali je odločitev iz odstavka 3 pristna;
   (b) ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom iz člena [61] Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 48d

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  Za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih oseb iz člena 48b(1).

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejela ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 48c(1). Imajo pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3.  ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri se bo pregled izvajal. ESMA lahko zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda po obvestitvi zadevnega pristojnega organa izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila. Pregledi v skladu s tem členom se izvedejo, če zadevni organ potrdi, da jim ne nasprotuje.

4.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 48g, če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled.

5.  Osebe iz člena 48b(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi morajo biti navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 48g, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču.

6.  Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih je pooblastil ESMA. Uradniki tega pristojnega organa se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem, če za to zaprosijo.

7.  ESMA lahko od pristojnih organov zahteva, da v njegovem imenu izvedejo nekatere preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 48c(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kakor ESMA, kakor so določena v tem členu in v členu 48c(1).

8.  Če uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice zagotovi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zahteva tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

9.  Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom potrebna odobritev nacionalnega sodnega organa, se zanjo zaprosi. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.  Kadar nacionalni sodni organ prejme prošnjo za odobritev inšpekcijskega pregleda na kraju samem iz odstavka 1 ali pomoč iz odstavka 7, ta organ preveri naslednje:

   (a) ali je odločitev iz odstavka 4, ki jo je sprejel ESMA, pristna;
   (b) ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

Za namene točke (b) lahko nacionalni sodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Vendar nacionalni sodni organ ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja samo Sodišče v skladu s postopkom iz člena 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ODDELEK 2

UPRAVNE SANKCIJE IN DRUGI UKREPI

Člen 48e

Nadzorni ukrepi ESMA

1.  Če ESMA v skladu s členom 48i(5) ugotovi, da je oseba storila eno od kršitev iz člena 48f(2), sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov, s katerimi:

   (a) sprejme odločitev, s katero od osebe zahteva, da odpravi kršitev;
   (b) sprejme odločitev, s katero naloži globe v skladu s členom 48f;
   (c) izda javna obvestila.

2.  ESMA pri sprejemanju ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

   (a) trajanje in pogostost kršitve;
   (b) ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;
   (c) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;
   (d) stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;
   (e) finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;
   (f) učinek kršitve na interese malih vlagateljev;
   (g) pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;
   (h) raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;
   (i) prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;
   (j) ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

3.  ESMA o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev, ter s tem seznani pristojne organe držav članic in Komisijo. Vse take ukrepe javno objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Javna objava iz prvega pododstavka vključuje naslednje:

   (a) izjavo, ki potrjuje pravico osebe, odgovorne za kršitev, da se pritoži na odločitev;
   (b) kjer je smiselno, izjavo, ki potrjuje, da je bila pritožba vložena, z navedbo, da taka pritožba nima odložilnega učinka;
   (c) izjavo, da lahko odbor za pritožbe ESMA odloži izvajanje izpodbijane odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 48f

Globe

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 48i(5) ugotovi, da je oseba namerno ali iz malomarnosti zagrešila eno ali več kršitev iz odstavka 2, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Vsaka kršitev se obravnava kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivne elemente, ki dokazujejo, da je oseba namerno storila kršitev.

2.  Seznam kršitev iz odstavka 1 je naslednji: kršitve členov 4–16, 21, 23–29 in 34 Uredbe (EU) 2016/1011.

3.  Najvišji znesek globe iz odstavka 1 je:

   (i) v primeru pravne osebe 1 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016 ali 10 % skupnega letnega prometa zadevne pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja, odvisno od tega, kaj je višje;
   (ii) v primeru fizične osebe 500 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016.

Ne glede na prvi pododstavek je najvišji znesek globe za kršitve iz točke (d) člena 11(1) ali člena 11(4) Uredbe (EU) 2016/1011 za pravne osebe 250 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016 ali 2 % skupnega letnega prometa zadevne pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja, odvisno od tega, kaj je višje, za fizične osebe pa 100 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016.

Kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je za namene točke (i) zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z zadevnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja.

4.  Pri določanju višine globe v skladu z odstavkom 1 ESMA upošteva merila iz člena 48e(2).

5.  Kadar je pravna oseba imela neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe ne glede na odstavek 4 najmanj enak tem koristim.

6.  Če dejanje ali opustitev dejanja osebe pomeni več kršitev iz člena 48f(2), se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkom 3.

Člen 48 g

Periodične denarne kazni

1.  ESMA z odločitvijo naloži periodične denarne kazni, da prisili:

   (a) osebo, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom 48e(1)(a);
   (b) osebe iz člena 48b(1), da:
   (i) predloži popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo v skladu s členom 48b;
   (ii) privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo v skladu s členom 48c;
   (iii) privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom 48d.

2.  Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Periodična denarna kazen se naloži za vsak dan zamude.

3.  Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Znesek se računa od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.  Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 48h

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.  ESMA javnosti razkrije vse globe in vse periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 48f in 48g, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Tako razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 48f in 48g, so upravne narave.

3.  Kadar ESMA odloči, da ne bo naložil nobenih glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevne države članice ter navede razloge za svojo odločitev.

4.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 48f in 48g, so izvršljive.

Izvršitev ureja ▌poslovnik, ki velja v državi članici ali tretji državi, na ozemlju katere se opravi.

5.  Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo v splošni proračun Evropske unije.

ODDELEK 3

POSTOPKI IN PRESOJA

Člen 48i

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko predstavljala eno ali več kršitev iz člena 48f(2), imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika iz ESMA, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru referenčnih vrednosti, na katere se nanaša kršitev, in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov ESMA.

2.  Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve ob upoštevanju vseh pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA.

3.  Preiskovalni uradnik lahko v okviru opravljanja svojih nalog zahteva informacije v skladu s členom 48b ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 48c in 48d.

4.  Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju navedenih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

5.  Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Preiskovalni uradnik svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so imele zadevne osebe priložnost podati pripombe.

6.  V preiskavah v skladu s tem členom se v celoti upošteva pravica preiskovanih oseb do obrambe.

7.  Ko preiskovalni uradnik predloži spis s svojimi ugotovitvami odboru nadzornikov ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij, ki se nanašajo na tretje osebe.

8.  Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem, ko so v skladu s členom 48j zadevne osebe podale izjavo, če so to zahtevale, ESMA odloči, ali so preiskovane osebe storile eno ali več kršitev iz člena 48f(1) in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 48e in naloži globo v skladu s členom 48f.

9.  Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov ESMA niti na noben drug način ne posega v proces odločanja tega odbora.

10.  Komisija do 1. oktobra 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, s katerimi se opredeli poslovnik v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, in roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje glob ter periodičnih denarnih kazni.

11.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, ki bi lahko veljala za kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži nacionalnim pristojnim organom. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejstva ali dejstev, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 48j

Zaslišanje preiskovanih oseb

1.  Pred sprejetjem kakršne koli odločitve v skladu s členi 48f, 48g in 48e ESMA osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo izjavo glede njegovih ugotovitev. Odločitve ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

2.  Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi v skladu s členom 48e, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo, čim prej po sprejetju odločitve.

3.  Pravica oseb, ki so v postopku, do obrambe se v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

Člen 48k

Presoja Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

ODDELEK 4

PRISTOJBINE IN PRENOS NALOG

Člen 48l

Pristojbine za nadzor

1.  ESMA upravljavcem zaračuna pristojbine v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 3. Te pristojbine v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z nadzorom upravljavcev ter povračilom vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojega dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 48m.

2.  Znesek posamezne pristojbine, ki se zaračuna upravljavcu, pokrije vse upravne stroške, ki jih ima ESMA z dejavnostmi v zvezi z nadzorom, in je sorazmeren s prometom upravljavca.

3.  Komisija do 1. oktobra 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 49, da opredeli vrsto pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.

Člen 48m

Prenos nalog ESMA na pristojne organe

1.  ESMA lahko posamezne nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s svojimi smernicami, ki jih izda na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kadar je to potrebno za ustrezno opravljanje nadzorne naloge. Te posamezne nadzorne naloge lahko vključujejo zlasti pooblastilo za izvrševanje zahtevkov za informacije v skladu s členom 48b ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 48c in 48d.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se naloga izdajanja dovoljenj za ključne referenčne vrednosti ne prenaša.

2.  ESMA se pred prenosom naloge v skladu z odstavkom 1 posvetuje z zadevnim pristojnim organom o:

   (a) obsegu naloge, ki se bo prenesla;
   (b) časovnem okviru za izvedbo te naloge; in
   (c) prenosu potrebnih informacij s strani ESMA in k ESMA.

3.  ESMA v skladu z uredbo o pristojbinah, ki jo na podlagi člena 48l(3) sprejme Komisija, pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja prenesenih nalog.

4.  ESMA v ustreznih časovnih presledkih pregleda vsak prenos v skladu z odstavkom 1. Prenos se lahko kadar koli prekliče.

5.  Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA ter ne omejuje njegove zmožnosti za izvajanje in nadziranje prenesene dejavnosti.“.

Člen 48o

Prehodni ukrepi v zvezi z ESMA

1.  Vse pristojnosti in naloge, ki so povezane z nadzorno dejavnostjo in dejavnostjo izvrševanja v zvezi z upravljavci iz člena 40(1) in so prenesene na pristojne organe iz člena 40(2), prenehajo 1. januarja 2022. Te pristojnosti in naloge na isti datum prevzame ESMA.

2.  ESMA na datum iz odstavka 1 prevzame vse spise in delovne dokumente, povezane z nadzorno in izvršno dejavnostjo v zvezi z upravljavci iz člena 40(1), vključno s potekajočimi preiskavami in izvršilnimi ukrepi, ali njihove overjene kopije.

Vendar se vloge za izdajo dovoljenja upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti iz člena 20(1)(a) in (c) ter vloge za priznanje v skladu s členom 32 ▌, ki jih pristojni organi prejmejo pred 1. oktobrom 2021, ne prenesejo na ESMA, odločitev o izdaji dovoljenja ali priznanju pa sprejme zadevni pristojni organ.

3.  Pristojni organi zagotovijo, da se vse obstoječe evidence in delovni dokumenti ali njihove overjene kopije čim prej in v vsakem primeru do 1. januarja 2022 prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in mu svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne in izvršilne dejavnosti v zvezi z upravljavci iz člena 40(1).

4.  ESMA deluje kot pravni naslednik pristojnih organov iz odstavka 1 v vseh upravnih ali sodnih postopkih, ki so posledica nadzornih in izvršilnih dejavnosti, ki so jih ti pristojni organi izvajali v zvezi z zadevami, ki sodijo v področje uporabe te uredbe.

5.  Vsa dovoljenja upravljavcev ključnih referenčnih vrednosti iz člena 20(1)(a) in (c) ter priznanja v skladu s členom 32 ▌, ki jih izda pristojni organ iz odstavka 1, ostanejo veljavni po prenosu pristojnosti na ESMA.“;

"

(20)   člen 49 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 3(2), 20(6), 24(2), 30(2a), 30(3a), 33(7), 48i(10), 48l(3), 51(6) in 54(3) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od 30. junija 2016.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Prenos pooblastila iz členov 3(2), 20(6), 24(2), 30(2a), 30(3a), 33(7), 48i(10), 48l(3), 51(6) in 54(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitve. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

"

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 3(2), 20(6), 24(2), 30(2a), 30(3a), 33(7), 48i(10), 48l(3), 51(6) in 54(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v treh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom navedenega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

"

(21)  člen 53 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 53

Pregledi ESMA

1.   ESMA si prizadeva za vzpostavitev skupne evropske kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter za zagotovitev usklajenih pristopov med pristojnimi organi v zvezi z uporabo člena 33. V ta namen ESMA vsaki dve leti pregleda odobritve, potrjene v skladu s členom 33.

ESMA izda mnenje vsakemu pristojnemu organu, ki je priznal upravljavca iz tretje države ali odobril referenčno vrednost iz tretje države, v katerem oceni, kako pristojni organ uporabi zadevne zahteve iz člena 33 in zahteve iz katerega koli ustreznega delegiranega akta in regulativnega ali izvedbenega tehničnega standarda na podlagi te uredbe.

2.  ESMA ima pooblastila, da od pristojnega organa zahteva dokumentirane dokaze glede vseh odločitev, sprejetih v skladu s prvim pododstavkom člena 51(2) in členom 25(2), in za ukrepe, sprejete v zvezi z izvrševanjem člena 24(1).“.

"

Člen 9b

Spremembe Uredbe (EU) 2015/847

Uredba (EU) 2015/847 se spremeni:

(1)  v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: "

„1. Obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe ureja Direktiva 95/46/ES, kot je prenesena v nacionalno zakonodajo. Osebne podatke, ki jih na podlagi te uredbe obdela Komisija ali EBA, ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.“;

"

(2)  v členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Države članice do 26. junija 2017 Komisijo in Skupni odbor evropskih nadzornih organov uradno obvestijo o pravilih iz odstavka 1. Po tem Komisijo in EBA nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah pravil.“;

"

(3)  v členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Po uradnem obvestilu v skladu s členom 17(3) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi poglavja IV s posebnim poudarkom na čezmejnih primerih.“;

"

(4)  člen 25 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 25

Smernice

Evropski nadzorni organi do 26. junija 2017, po tem datumu pa EBA, v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izdajajo smernice, naslovljene na pristojne organe in ponudnike plačilnih storitev, v zvezi z ukrepi, ki se sprejmejo v skladu s to uredbo, zlasti v zvezi z izvajanjem členov 7, 8, 11 in 12.“

"

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 1, 2, 3 in 9b se uporabljajo od 1. januarja 2020. Člena 6 in 8 se uporabljata od 1. Januarja 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2) UL C , , str. .
(3) UL C , , str. .
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(5)Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(6)Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(7)Uredba (EU) št. 600/2014 in Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).
(8) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).
(9) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES.
(10) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge, Besedilo velja za EGP (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).
(11) Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov, Besedilo velja za EGP (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).
(12) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
(13) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
(14) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(15) Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).
(16) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT).
(17) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).
(18) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(19) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(20) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

Zadnja posodobitev: 2. maj 2019Pravno obvestilo