Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0232(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0011/2019

Predložena besedila :

A8-0011/2019

Razprave :

PV 15/04/2019 - 19
CRE 15/04/2019 - 19

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.17

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0375

Sprejeta besedila
PDF 205kWORD 63k
Torek, 16. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja ***I
P8_TA-PROV(2019)0375A8-0011/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (COM(2017)0538 – C8-0317/2017 – 2017/0232(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0538),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0317/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 2. marca 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. aprila 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za pravne zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A8-0011/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 120, 6.4.2018, str. 2.
(2) UL C 227, 28.6.2018, str. 63.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1092/2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja(1)
P8_TC1-COD(2017)0232

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Evropski parlament in Svet sta na podlagi poročila(4) Komisije preučila Uredbo (EU) št. 1092/2010(5) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESRB) v skladu z njenim členom 20, da bi odločila, ali je treba ponovno pregledati poslanstvo in organizacijo ESRB. Prav tako je bil pregledan način imenovanja predsednika ESRB.

(2)  V poročilu Komisije iz leta 2017 o poslanstvu in organizaciji ESRB(6) je bilo sklenjeno, da ESRB sicer dobro deluje, vendar so ponekod potrebne izboljšave.

(2a)  Zaradi nedavnih institucionalnih sprememb v zvezi z bančno unijo, skupaj s prizadevanji za vzpostavitev unije kapitalskih trgov, pa tudi tehnoloških sprememb, je operativni okvir ESRB drugačen, kot je bil ob ustanovitvi. ESRB bi moral prispevati k preprečevanju ali zmanjševanju sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, s tem pa k uresničevanju ciljev notranjega trga. Makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom Unije je sestavni del Evropskega sistema finančnega nadzora. Ta ureditev omogoča učinkovito opredelitev in obravnavo mikro- in makrobonitetnih tveganj, s čimer lahko zagotovi, da imajo vsi deležniki dovolj zaupanja, da se vključijo v finančne dejavnosti, zlasti čezmejne. ESRB bi moral s spodbujanjem pravočasnih in usklajenih odzivov politike v državah članicah na opredeljena sistemska tveganja pomagati preprečevati različne pristope in izboljšati delovanje notranjega trga.

(3)  Raznolika članska zasedba splošnega odbora ESRB pomeni veliko prednost, vendar njegova sestava ne odraža nedavnih premikov glede strukture finančnega nadzora v Uniji, zlasti vzpostavitve bančne unije. Zato bi morala predsednik Nadzornega odbora ECB in predsednik Enotnega odbora za reševanje postati člana splošnega odbora ESRB brez glasovalne pravice. Ustrezno bi bilo treba prilagoditi tudi ▌svetovalni tehnični odbor ▌.

(4)  Predsednik ECB je ESRB predsedoval prvih 5 let njegovega obstoja, potem je to počel začasno. Predsednik ECB je v tem obdobju dajal ugled in kredibilnost ESRB, obenem pa je skrbel, da se je odbor lahko učinkovito opiral na strokovno znanje ECB na področju finančne stabilnosti ter to znanje tudi nadgrajeval. Zato je primerno, da funkcija predsednika ECB kot predsedujočega ESRB postane trajna.

(4a)  ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor finančnega sistema znotraj Unije in prispeva k preprečevanju ali zmanjševanju sistemskih tveganj v Uniji ali njenih delih. Pričakuje se, da bo ESRB kot tak opredelil in obravnaval tveganja za finančno stabilnost ne glede na njihov izvor. Monetarni pogoji lahko imajo posledice za finančno stabilnost. ESRB v okviru svojega mandata za makrobonitetni nadzor obravnava te posledice, pri čemer v celoti spoštuje neodvisnost centralnih bank. Obenem se od njega pričakuje, da bo spremljal in ocenjeval tveganja za finančno stabilnost, ki so posledica premikov, ki lahko imajo vpliv na ravni posameznega sektorja ali na ravni celotnega finančnega sistema, vključno s tveganji in šibkimi točkami, ki nastanejo zaradi tehnoloških sprememb ali pa zaradi okoljskih ali socialnih dejavnikov. Od njega se tudi pričakuje, da bo analiziral premike zunaj bančnega sektorja, tudi tistega, ki vodi v dokončanje unije kapitalskih trgov.

(4b)  Uresničevanje poslanstva, ciljev in nalog ESRB je kolektivna odgovornost članov splošnega odbora. Od vseh članov se pričakuje, da bodo oblikovali agendo in delovni program ESRB ter dejavno prispevali k njegovemu rednemu delu. Zlasti se od njih pričakuje, da bodo druge člane splošnega odbora opozarjali na relevantne teme.

(5)  Za krepitev vidnosti ESRB ▌bi moral predsednik ESRB imeti možnost, da naloge, kot so tiste v zvezi z zastopanjem ESRB navzven, prenese na prvega podpredsednika ali, če ta ni na voljo in če je potrebno, na drugega podpredsednika ali pa na vodjo sekretariata ESRB. Tak prenos pa ne bi smel veljati za udeležbo na javnih predstavitvah in razpravah za zaprtimi vrati v Evropskem parlamentu.

(6a)  Da bi zagotovili prožnost, kar zadeva izbiro člana z glasovalno pravico v splošnem odboru, bi morale držav članice imeti možnost, da za svojega predstavnika z glasovalno pravico izberejo bodisi guvernerja nacionalne centralne banke bodisi visokega predstavnika organa, imenovanega v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013, če ima ta v okviru svojih pristojnosti vodilno vlogo na področju finančne stabilnosti. Ta prožnost v zvezi z izbiro člana z glasovalno pravico nima posledic za države članice, v katerih je nacionalna centralna banka organ, imenovan v skladu z Direktivo 2013/36 in Uredbo (EU) št. 575/2013. V izogib političnemu vplivu ne sme imeti noben član splošnega odbora funkcije v enoti centralne ravni države članice.

(7)  V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 1092/2010 so prvega podpredsednika ESRB doslej volili člani Razširjenega sveta ECB med svojimi člani, pri čemer so upoštevali, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic na splošno ter držav članic, katerih valuta je euro, in držav članic, katerih valuta ni euro. Po oblikovanju bančne unije je primerno, da se sklicevanje na države članice, katerih valuta je euro, in države članice, katerih valuta ni euro, nadomesti s sklicevanjem na države članice, ki sodelujejo v bančni uniji, in države članice, ki v njej ne sodelujejo. Prvega podpredsednika izvolijo nacionalni člani splošnega odbora z glasovalno pravico med svojimi člani, kar odraža večjo prožnost glede članstva v splošnem odboru.

(7a)  Člen 3(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010(7) določa, da vodjo sekretariata imenuje ECB po posvetovanju s splošnim odborom ESRB. Da se poveča prepoznavnost vodje sekretariata ESRB, bi moral splošni odbor ESRB na podlagi odprtega in preglednega postopka oceniti, ali imajo kandidati, ki so v ožjem izboru za delovno mesto vodje sekretariata ESRB, potrebne lastnosti in izkušnje za vodenje tega sekretariata. ECB bi morala razmisliti o tem, da bi izbirni postopek sistematično odprla za zunanje kandidate. Splošni odbor bi moral Evropski parlament in Svet obvestiti o postopku ocenjevanja. Poleg tega bi bilo treba pojasniti naloge vodje sekretariata ESRB.

(8)  Glede na to, da se je Sporazum o evropskem gospodarskem prostoru (EGP)(8) spremenil in da so države članice EGP sprejele Uredbo (EU) št. 1092/2010, bi bilo treba spremeniti njen člen 9(5).

(9)  Da se znižajo stroški in poveča učinkovitost postopka, bi bilo treba število predstavnikov Komisije v svetovalnem tehničnem odboru ESRB zmanjšati s sedanjih dveh na enega.

(10)  ECB bi morala biti glede na pristojnosti, ki so ji bile podeljene z Uredbo (EU) št. 1024/2013, vključena med morebitne naslovnike opozoril in priporočil ESRB v zvezi z nalogami, ki so bile nanjo prenesene v skladu s členi 4(1), 4(2) in 5(2) navedene uredbe. Mednje bi bilo treba vključiti tudi nacionalne organe za reševanje, vzpostavljene na podlagi Direktive 2014/59/EU, in Enotni odbor za reševanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 806/2014. V skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) št. 1092/2010 je treba opozorila ali priporočila ESRB poslati Svetu in Komisiji, če pa so naslovljena na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, tudi na ESA. Da se okrepita demokratični nadzor in preglednost, bi bilo treba ta opozorila in priporočila poslati tudi Evropskemu parlamentu in ESA. Splošni odbor po potrebi zahteva, da se sklene dogovor, s katerim se v primeru, da se pošljejo zaupna ali nejavna opozorila ali priporočila, zagotovi zaupnost.

(10a)  Člani ESRB iz nacionalnih centralnih bank, pristojnih nacionalnih organov in nacionalnih organov, zadolženih za makrobonitetno politiko, bi morali imeti možnost, da uporabijo informacije, ki jih pri izpolnjevanju svojih dolžnosti prejmejo od ESRB v zvezi z njegovimi nalogami, tudi za opravljanje svojih zakonsko predpisanih nalog.

(10b)  ESRB bi moral omogočati lažjo izmenjavo informacij med nacionalnimi organi ali telesi, odgovornimi za stabilnost finančnega sistema, in organi Unije, kar zadeva ukrepe za obravnavanje sistemskega tveganja v celotnem finančnem sistemu Unije.

(11)  Da se zagotovi, da bodo mnenja, priporočila, opozorila in odločitve ESRB kakovostne in ustrezne, se od svetovalnega tehničnega odbora in svetovalnega znanstvenega odbora pričakuje, da se bosta po potrebi že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način posvetovala z deležniki ter da bosta to posvetovanje izvedla v čim širšem obsegu, da bi zagotovila vključujoč pristop za vse zainteresirane strani.

(11a)  Komisija bi morala pri pregledu poslanstva in organizacije ESRB preučiti predvsem možne alternativne institucionalne modele. Preučiti bi morala tudi, ali je ravnotežje med državami članicami, ki sodelujejo v bančni uniji, in državami članicami, ki v njej ne sodelujejo, v organizaciji ESRB še ustrezno.

(12)  Uredbo (EU) št. 1092/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1092/2010 se spremeni:

(-1)  v členu 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) ,sistemsko tveganje‘ pomeni tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za realno gospodarstvo Unije ali ene ali več njenih držav članic ter za delovanje notranjega trga. Vse vrste finančnih posrednikov, trgov in infrastrukture so lahko do neke mere sistematično pomembne.“;

"

(1)  člen 4 se spremeni:

(a)  vstavi se naslednji odstavek 2a:"

„2a. Ko je splošni odbor ESRB v skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010* zaprošen za nasvet glede imenovanja vodje sekretariata ESRB, na podlagi odprtega in preglednega postopka oceni, ali imajo kandidati, ki so v ožjem izboru za delovno mesto vodje sekretariata ESRB, potrebne lastnosti, nepristranskost in izkušnje za vodenje tega sekretariata. Splošni odbor Evropski parlament in Svet dovolj podrobno obvesti o oceni in postopku posvetovanja.

_____________________

* Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek 3a:"

„3a. Predsednik ESRB in njegov pripravljalni odbor lahko pri dajanju usmeritev vodji sekretariata ESRB v skladu s členom 4(1) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 ▌obravnavata naslednje:

(a)  tekoče vodenje sekretariata ESRB;

(b)  vsa morebitna administrativna in proračunska vprašanja, povezana s sekretariatom ESRB;

(c)  koordinacijo in pripravo dela ter odločanje splošnega odbora;

(d)  pripravo predloga za letni program ESRB in njegovo izvajanje;

(e)  pripravo letnega poročila o dejavnostih ESRB in poročanje splošnemu odboru o izvajanju letnega programa.“;

"

(2)  člen 5 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. ESRB predseduje predsednik ECB.

2.  Prvega podpredsednika za petletni mandat izvolijo nacionalni člani splošnega odbora z glasovalno pravico med svojimi člani, pri čemer upoštevajo, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic ▌, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v členu 2(1) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013**, in držav članic, ki to niso. Prvi podpredsednik je lahko enkrat ponovno izvoljen.

_____________________

** Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“;

"

(b)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. Predsednik zastopa ESRB navzven. Predsednik lahko naloge, kot so tiste v zvezi z zastopanjem ESRB navzven, vključno s predstavitvijo delovnega programa, prenese na prvega podpredsednika ali, če ta ni na voljo in če je potrebno, na drugega podpredsednika ali pa na vodjo sekretariata ESRB. Naloge v zvezi z odgovornostjo ESRB in njegovo obveznostjo poročanja iz člena 19(1), (4) in (5) niso prenosljive.“;

"

(3)  člen 6 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(-i)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) guvernerji nacionalnih centralnih bank. Lahko pa države članice, v katerih nacionalna centralna banka ni organ, imenovan v skladu z Direktivo 2013/36 ali Uredbo (EU) št. 575/2013, in v katerih ima tak organ v okviru svojih pristojnosti vodilno vlogo na področju finančne stabilnosti, imenujejo predstavnika na visoki ravni iz organa, imenovanega v skladu z Direktivo 2013/36/EU ali Uredbo (EU) št. 575/2013.“;

"

(-ia)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) predstavnik Komisije;“;

"

(b)  odstavek 2 se spremeni:

(i)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) ob upoštevanju odločitve posamezne države članice v skladu z odstavkom 1(b) in v skladu z odstavkom 3 po en predstavnik na visoki ravni iz vsake države članice, bodisi iz pristojnih nacionalnih organov bodisi iz nacionalnega organa, zadolženega za makrobonitetno politiko, ali nacionalne centralne banke. Če je guverner nacionalne centralne banke član brez glasovalne pravice iz točke (b) odstavka 1, je predstavnik na visoki ravni iz nacionalne centralne banke član brez glasovalne pravice.“;

"

(ia)  vstavita se novi točki (ba) in (bb):"

„(ba) predsednik Nadzornega odbora ECB;

(bb)  predsednik Enotnega odbora za reševanje.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Kar zadeva zastopanost nacionalnih organov iz odstavka 2(a), se zadevni predstavniki na visoki ravni izmenjujejo glede na obravnavano točko, razen če so se nacionalni organi posamezne države članice dogovorili o skupnem predstavniku.“;

"

(3a)  člen 7(1) se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar člani ESRB sodelujejo v dejavnostih splošnega odbora in pripravljalnega odbora ali kadar opravljajo katero koli drugo dejavnost v zvezi z ESRB, so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti nepristranski in delujejo izključno v interesu Unije kot celote. Pri tem niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil od vlad, institucij Unije ali drugih javnih ali zasebnih teles.“;

"

(3b)  v členu 7 se doda naslednji odstavek 3a:"

„3a. Noben član splošnega odbora (z glasovalno pravico ali brez nje) ne sme imeti funkcije v enoti centralne ravni države članice.“;

"

(3c)  v členu 8(1) se doda naslednji pododstavek:"

„Ta odstavek ne vpliva na zaupne ustne razprave, ki potekajo v skladu s členom 19(5).“;

"

(3d)  člen 8 se spremeni:

(a)  vstavi se naslednji odstavek 2a:"

„2a. Člani ESRB iz nacionalnih centralnih bank, pristojnih nacionalnih organov in nacionalnih organov, zadolženih za makrobonitetno politiko, lahko kot člani ESRB nacionalnim organom ali telesom, odgovornim za stabilnost finančnega sistema, v skladu s pravom Unije ali nacionalno ureditvijo zagotovijo informacije, ki se nanašajo na opravljanje nalog, za katere je zadolžen ESRB in ki so potrebne za opravljanje zakonsko predpisanih nalog teh organov ali teles, pod pogojem, da so vzpostavljena ustrezna varovala za zagotovitev polnega spoštovanja zadevnega prava Unije in zadevne nacionalne ureditve.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek 2b:"

„2b. Kadar informacije izvirajo iz organov, ki niso organi, navedeni v odstavku 2a, jih člani ESRB iz nacionalnih centralnih bank, pristojnih nacionalnih organov in nacionalnih organov, zadolženih za makrobonitetno politiko, za opravljanje svojih zakonsko predpisanih nalog uporabljajo samo z izrecnim soglasjem navedenih organov“;

"

(4)  ▌člen 9 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Kadar je primerno, so lahko na seje splošnega odbora povabljeni predstavniki na visoki ravni iz mednarodnih finančnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti, ki so neposredno povezane z nalogami ESRB, določenimi v členu 3(2), ali – kadar gre za teme, ki so povezane z makrobonitetno zakonodajo EU – predsednik Evropskega parlamenta ali njegov predstavnik.“;

"

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Pri delu ESRB lahko sodelujejo predstavniki na visoki ravni iz ustreznih organov iz tretjih držav, kadar to zadeva Unijo. ESRB lahko sprejme ureditev, v kateri opredeli zlasti naravo, obseg in postopkovne vidike vključenosti teh tretjih držav v delo ESRB. Taka ureditev lahko določa ad hoc zastopanje v vlogi opazovalca v splošnem odboru, in sicer samo v zvezi z vprašanji, ki zadevajo Unijo, pri čemer je treba izključiti vse primere, pri katerih bi se razpravljalo o razmerah v posameznih finančnih institucijah ali državah članicah.“;

"

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Razprave na sejah so zaupne. Splošni odbor se lahko odloči, da ob upoštevanju veljavnih zahtev glede zaupnosti in na način, ki ne omogoča identifikacije posameznih članov splošnega odbora ali posamezne institucije, javno objavi povzetek svojega posvetovanja. Splošni odbor se lahko tudi odloči, da po seji skliče tiskovno konferenco.“;

"

(5)  člen 11 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(-i)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) član Izvršilnega odbora ECB, odgovoren za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko;“;

"

(i)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) štirje nacionalni člani splošnega odbora ▌z glasovalno pravico, pri čemer je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic ▌, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013, in držav članic, ki to niso. Izvolijo jih člani splošnega odbora ▌med svojimi člani za dobo treh let;“;

"

(ia)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:"

„(d) predstavnik Komisije;“;

"

(aa)  odstavek 2 se spremeni:"

„2. Predsednik in prvi podpredsednik ESRB pred vsako sejo splošnega odbora skupaj vsaj enkrat na četrtletje organizirata sejo pripravljalnega odbora. Predsednik in prvi podpredsednik lahko skupaj organizirata tudi ad hoc seje.“;

"

(6)  člen 12 se spremeni:

(-a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Svetovalni znanstveni odbor sestavljajo predsednik svetovalnega tehničnega odbora in 15 strokovnjakov; slednji imajo široko paleto spretnosti, izkušenj in znanja v zvezi z vsemi relevantnimi sektorji finančnih trgov, predlaga pa jih pripravljalni odbor in potrdi splošni odbor za štiriletni mandat, ki se lahko podaljša. Kandidati ne smejo biti člani ESA, izbrani pa so na podlagi splošnih kompetenc in različnih izkušenj, pridobljenih na akademskih področjih ali v drugih sektorjih, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih ali sindikatih ali kot ponudniki ali uporabniki finančnih storitev.“;

"

(-aa)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Predsednika svetovalnega znanstvenega odbora in oba njegova podpredsednika imenuje splošni odbor na predlog predsednika ESRB, vsi trije pa morajo imeti ustrezno visoko strokovno in drugo znanje, ki izhaja iz na primer akademskih in poklicnih izkušenj s področja bančništva, trgov vrednostnih papirjev ali zavarovanj in poklicnih pokojnin. Te tri osebe bi morale svetovalnemu znanstvenemu odboru predsedovati izmenično.“;

"

(-ab)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Svetovalni znanstveni odbor svetuje in pomaga ESRB v skladu s členom 4(5) na zahtevo predsednika ESRB ali splošnega odbora.“;

"

(a)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Kadar je primerno, svetovalni znanstveni odbor že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način organizira posvetovanja z deležniki, kot so udeleženci na trgu, potrošniški organi in akademski strokovnjaki, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti. Taka posvetovanja se izvedejo v čim širšem obsegu, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in zadevne finančne sektorje, deležnikom pa dajejo dovolj časa za odziv.“;

"

(7)  člen 13 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (f) se nadomesti z naslednjim:"

„(f) predstavnik Komisije;“;

"

(ii)  vstavita se naslednji točki (fa) in (fb):"

„(fa) predstavnik Nadzornega odbora ECB;

(fb)  predstavnik Enotnega odbora za reševanje;“;

"

(aa)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Svetovalni tehnični odbor svetuje in pomaga ESRB v skladu s členom 4(5) na zahtevo predsednika ESRB ali splošnega odbora.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek ▌:"

„4a. Kadar je primerno, svetovalni tehnični odbor že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način organizira posvetovanja z deležniki, kot so udeleženci na trgu, potrošniški organi in akademski strokovnjaki, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti. Taka posvetovanja se izvedejo v čim širšem obsegu, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in zadevne finančne sektorje, deležnikom pa dajejo dovolj časa za odziv.“;

"

(7a)  člen 14 se nadomesti z naslednjim:"

„ESRB pri opravljanju svojih nalog, določenih v členu 3(2), po potrebi prosi za mnenje ustrezne deležnike v zasebnem sektorju. Prosi pa čim več teh deležnikov, da bi zagotovil vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in zadevne finančne sektorje, in jim da dovolj časa za odziv.“;

"

(7b)  v členu 15 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:"

„7. ESRB se pred vložitvijo posameznega zahtevka za informacije nadzorne narave, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, posvetuje z ustreznim Evropskim nadzornim organom, da se prepriča, da je zahtevek utemeljen in sorazmeren. Če ustrezni Evropski nadzorni organ meni, da zahtevek ni utemeljen in sorazmeren, ga nemudoma vrne ESRB in prosi za dodatno utemeljitev. Potem ko ESRB ustreznemu Evropskemu nadzornemu organu zagotovi tako dodatno utemeljitev, naslovniki zahtevka pošljejo zahtevane informacije ESRB pod pogojem, da imajo zakonit dostop do zadevnih informacij.“;

"

(8)  člen 16 se spremeni:

(a)  ▌odstavek 2 ▌se nadomesti z naslednjim:"

2. Opozorila ali priporočila, ki jih ESRB izda v skladu s točkama (c) in (d) člena 3(2), so lahko splošna ali podrobna in so naslovljena zlasti na Unijo kot celoto, na eno ali več držav članic, na enega ali več ESA ali na enega ali več pristojnih nacionalnih organov, na enega ali več nacionalnih organov, ki so določeni za izvajanje ukrepov, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, ali na ECB, kar zadeva naloge, ki so ji podeljene v skladu s členi 4(1), 4(2) in 5(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013, ali pa na nacionalne organe za reševanje in Enotni odbor za reševanje. Če je opozorilo ali priporočilo naslovljeno na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, se o tem obvesti tudi zadevno državo članico ali zadevne države članice. Priporočila vsebujejo natančen časovni okvir za odziv politike. Priporočila so lahko v zvezi z ustrezno zakonodajo Unije naslovljena tudi na Komisijo.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Opozorila ali priporočila, ki se pošljejo naslovnikom v skladu z odstavkom 2, se v skladu s strogimi pravili o zaupnosti hkrati pošljejo tudi Svetu, Evropskemu parlamentu, Komisiji in ESA. Splošni odbor po potrebi zahteva, da se sklene dogovor, s katerim se v primeru, da se pošljejo zaupna ali nejavna opozorila ali priporočila, zagotovi zaupnost.“;

"

(9)  v členu 17 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na enega od naslovnikov iz člena 16(2), ta obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi priporočila, in ustrezno utemelji vsako neukrepanje. ESRB po potrebi v skladu s strogimi pravili o zaupnosti nemudoma obvesti ESA o prejetih odgovorih.

2.  Če ESRB presodi, da njegovo priporočilo ni bilo upoštevano ali da naslovniki niso ustrezno utemeljili svojega neukrepanja, o tem v skladu s strogimi pravili o zaupnosti obvesti naslovnike, Evropski parlament, Svet in zadevne ESA.“;

"

(9a)  v členu 18 se odstavek 4 spremeni:"

„4. Kadar se splošni odbor odloči, da opozorila ali priporočila ne bo javno objavil, naslovniki ter, kadar je primerno, Svet, Evropski parlament in ESA sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito zaupne narave tega opozorila ali priporočila.“;

"

(9b)  člen 19 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Vsaj enkrat na leto, v primeru obsežnejših finančnih težav pa pogosteje, predsednika ESRB ob objavi letnega poročila ESRB, namenjenega Evropskemu parlamentu in Svetu, pristojni odbor povabi na letno predstavitev v Evropskem parlamentu. Te predstavitve potekajo ločeno od dialoga o monetarni politiki med Evropskim parlamentom in predsednikom ECB.

2.  Letno poročilo iz odstavka 1 vsebuje informacije, za katere se splošni odbor odloči, da jih bo javno objavil v skladu s členom 18. Letno poročilo se da na voljo javnosti. Letno poročilo med drugim vsebuje informacije o virih, ki so bili dani na voljo ESRB v skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) 1096/2010.“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„5a. ESRB v ustni ali pisni obliki odgovori na vprašanja, ki mu jih postavi Evropski parlament ali Svet. Nanje odgovori v razumnem času brez nepotrebnega odlašanja. Ko so poslane zaupne informacije, Evropski parlament zagotovi njihovo popolno zaupnost v skladu s členom 8 in členom 19(5).“;

"

(10)  člen 20 se nadomesti z naslednjim:"

V petih letih po ▌začetku veljavnosti te uredbe Komisija po posvetovanju s člani ESRB Evropskemu parlamentu in Svetu poroča, ali bi bilo treba pregledati poslanstvo ali organizacijo ESRB, med drugim ob upoštevanju morebitnih modelov, drugačnih od sedanjega.“

"

Člen 2

Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2)UL C , , str. .
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(4)Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o poslanstvu in organizaciji Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), COM(2014) 508 final.
(5)Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).
(6)Delovni dokument služb Komisije, analiza učinka, spremembe uredbe o ESRB, COM(2017).
(7)Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).
(8)Sklep Skupnega odbora EGP št. 198/2016 z dne 30. septembra 2016 o spremembi Priloge IX (Finančne storitve) k Sporazumu EGP [2017/275] (UL L 46, 23.2.2017, str. 1).

Zadnja posodobitev: 24. april 2019Pravno obvestilo