Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0358(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0295/2018

Predložena besedila :

A8-0295/2018

Razprave :

PV 15/04/2019 - 20
CRE 15/04/2019 - 20

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.19
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0377

Sprejeta besedila
PDF 396kWORD 131k
Torek, 16. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Bonitetni nadzor investicijskih podjetij (direktiva) ***I
P8_TA-PROV(2019)0377A8-0295/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2013/36/EU in 2014/65/EU (COM(2017)0791 – C8-0452/2017 – 2017/0358(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0791),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0452/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0295/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 378, 19.10.2018, str. 5.
(2) UL C 262, 25.7.2018, str. 35.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2013/36/EU in 2014/65/EU(1)
P8_TC1-COD(2017)0358

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Zanesljiv bonitetni nadzor je sestavni del regulativnih pogojev, po katerih lahko finančne institucije opravljajo storitve v Uniji. Za bonitetno obravnavo in nadzor investicijskih podjetij in kreditnih institucij se uporabljata Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5) ter Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6), izdaja dovoljenj in druge zahteve glede organizacije in poslovanja pa so zanje določene v Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7).

(2)  Obstoječe bonitetne ureditve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU večinoma temeljijo na zaporednih različicah mednarodnih regulativnih standardov, ki jih je za velike bančne skupine določil Baselski odbor za bančni nadzor, in le deloma obravnavajo posebna tveganja, značilna za različne dejavnosti znatnega deleža investicijskih podjetij. Posebne ranljivosti in tveganja, značilna za ta investicijska podjetja, bi bilo torej treba nadalje obravnavati z učinkovitimi, ustreznimi in sorazmernimi bonitetnimi ureditvami na ravni Unije, ki pomagajo zagotoviti enake konkurenčne pogoje po vsej Uniji, ki zagotavljajo učinkovit bonitetni nadzor in hkrati omejujejo stroške zagotavljanja skladnosti ter ki zagotavljajo ustrezni kapital za pokrivanje tveganj investicijskih podjetij.

(3)  Dober bonitetni nadzor bi moral zagotavljati urejeno upravljanje investicijskih podjetij v najboljšem interesu njihovih strank. Upoštevati bi moral možnost, da investicijska podjetja in njihove stranke prevzamejo pretirana tveganja, ter različne stopnje tveganja, ki ga prevzemajo in predstavljajo investicijska podjetja. Cilj takega bonitetnega nadzora bi moral biti tudi preprečiti nesorazmerno upravno breme investicijskih podjetij. Hkrati bi moral tak bonitetni nadzor omogočiti vzpostavitev ravnovesja med zagotavljanjem varnosti in trdnosti investicijskih podjetij ter preprečevanjem pretiranih stroškov, ki bi lahko ogrozili izvedljivost njihove poslovne dejavnosti.

(4)  Številne zahteve, ki izhajajo iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, so namenjene obravnavanju tveganj, s katerimi se običajno srečujejo kreditne institucije. Zato so obstoječe zahteve v veliki meri prilagojene tako, da ohranijo posojilno zmogljivost kreditnih institucij v vseh gospodarskih ciklih in zaščitijo vlagatelje in davkoplačevalce pred morebitnim propadom, ter niso zasnovane za obravnavo vseh različnih profilov tveganosti investicijskih podjetij. Investicijska podjetja nimajo velikih portfeljev posojil prebivalstvu in podjetjem ter ne sprejemajo vlog. Verjetnost, da bi njihov propad škodljivo vplival na finančno stabilnost na splošno, je manjša kakor pri kreditnih institucijah, vendar kljub temu pomenijo tveganje, ki ga je treba obravnavati s trdnim okvirjem. Tveganja, s katerimi se srečuje in ki jih predstavlja večina investicijskih podjetij, so torej bistveno drugačna od tveganj, s katerimi se srečujejo in ki jih predstavljajo kreditne institucije, in ta razlika bi se morala jasno odražati v bonitetnem okviru Unije.

(5)  Razlike pri uporabi obstoječega okvira v različnih državah članicah ogrožajo enake konkurenčne pogoje za investicijska podjetja v Uniji, kar vlagatelje ovira pri dostopu do novih priložnosti in boljših načinov upravljanja njihovih tveganj. Navedene razlike so posledica splošne kompleksnosti uporabe okvira za različna investicijska podjetja na podlagi storitev, ki jih opravljajo, kadar nacionalni organi prilagodijo ali poenostavijo tako uporabo v nacionalni zakonodaji ali v praksi. Ker obstoječi bonitetni okvir ne obravnava vseh tveganj, s katerimi se srečujejo in ki jih predstavljajo nekatere vrste investicijskih podjetij, se za nekatera investicijska podjetja v nekaterih državah članicah uporabljajo veliki kapitalski pribitki. Za obravnavo navedenih tveganj bi morale biti določene enotne določbe, da se bo zagotovil usklajen bonitetni nadzor investicijskih podjetij po vsej Uniji.

(6)  Zato je potrebna posebna bonitetna ureditev za investicijska podjetja, ki niso sistemska na podlagi velikosti in medsebojne povezanosti z drugimi finančnimi in gospodarskimi subjekti. Za sistemska investicijska podjetja pa bi se moral še naprej uporabljati obstoječi bonitetni okvir iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013. Navedena investicijska podjetja so vrsta investicijskih podjetij, za katera se zdaj uporablja okvir, določen z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013, ter niso upravičena do namenskih izjem od katerih koli njunih glavnih zahtev. Poslovni modeli in profili tveganosti največjih in medsebojno najbolj povezanih podjetij so podobni tistim, ki jih imajo pomembne kreditne institucije. Ta podjetja zagotavljajo bančnim podobne storitve in prevzemajo precejšnja tveganja. Poleg tega velikost sistemskih investicijskih podjetij, njihovi poslovni modeli in profili tveganosti predstavljajo enako grožnjo stabilnemu in pravilnemu delovanju finančnih trgov kakor velike kreditne institucije. Zato je primerno, da se za navedena investicijska podjetja še naprej uporabljajo določbe Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013.

(7)  Investicijska podjetja, ki poslujejo za svoj račun ali prevzemajo finančne instrumente ali v velikem obsegu plasirajo finančne instrumente z obveznostjo odkupa ali ki so klirinški člani v centralnih nasprotnih strankah, imajo lahko poslovne modele in profile tveganosti, ki so podobni poslovnim modelom in profilom tveganosti kreditnih institucij. Glede na njihovo velikost in dejavnosti lahko predstavljajo primerljiva tveganja za finančno stabilnost kot kreditne institucije. Pristojni organi bi morali imeti možnost, da od njih zahtevajo, da zanje še naprej velja enaka bonitetna obravnava kot za navedene institucije v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in da so skladna z bonitetnim nadzorom v skladu z Direktivo 2013/36/EU.

(8)  V nekaterih državah članicah se lahko organi, pristojni za bonitetni nadzor investicijskih podjetij, razlikujejo od organov, pristojnih za nadzor ravnanja na trgu. Zato je treba vzpostaviti mehanizem za sodelovanje in izmenjavo informacij med navedenimi organi, da bi zagotovili hiter in učinkovit harmoniziran bonitetni nadzor investicijskih podjetij po vsej Uniji.

(9)  Investicijsko podjetje lahko trguje prek klirinškega člana v drugi državi članici. V takem primeru bi bilo treba vzpostaviti mehanizem za izmenjavo informacij med ustreznimi pristojnimi organi (na eni strani pristojnim organom za bonitetni nadzor investicijskega podjetja in na drugi strani bodisi ustreznim organom, ki nadzoruje klirinškega člana, bodisi organom, ki nadzoruje CNS) v različnih državah članicah o modelu in parametrih, uporabljenih za izračun zahtev po kritju za investicijsko podjetje, kadar se to uporablja kot podlaga za kapitalske zahteve investicijskega podjetja.

(10)  Evropski bančni organ (EBA) bi moral za pospeševanje harmonizacije nadzornih standardov in praks v Uniji ob tesnem sodelovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) še naprej imeti glavno pristojnost za usklajevanje in zbliževanje nadzornih praks na področju bonitetnega nadzora nad investicijskimi podjetji v Evropskem sistemu finančnega nadzora (ESFS).

(11)  Zahtevana raven ustanovnega kapitala investicijskega podjetja bi morala biti odvisna od storitev in dejavnosti, za zagotavljanje oziroma opravljanje katerih ▌ima to investicijsko podjetje dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Ker lahko države članice v določenih primerih znižajo zahtevano raven ustanovnega kapitala, kot je določeno v Direktivi 2013/36/EU, in zaradi neenakomernega izvajanja navedene direktive se zahtevane ravni ustanovnega kapitala po Uniji razlikujejo. Da bi odpravili tako razdrobljenost, bi bilo treba zahtevano raven ustanovnega kapitala ustrezno poenotiti za vsa investicijska podjetja v Uniji.

Za zmanjšanje ovir za vstop na trg, ki lahko trenutno obstajajo za večstranske sisteme trgovanja (MTF) ali organizirane sisteme trgovanja (OTF), se ustanovni kapital investicijskih podjetij, ki upravljajo MTF ali OTF, določi na ravni iz člena 9(3) te direktive. Če je bilo investicijskemu podjetju, ki je pooblaščeno za upravljanje OTF, dovoljeno, da posluje tudi za svoj račun pod pogoji iz člena 20 Direktive 2014/65/EU, se ustanovni kapital določi na ravni iz člena 9(1) te direktive.

(12)  Čeprav so investicijska podjetja izvzeta s področja uporabe Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013, nekateri pojmi, uporabljeni v okviru Direktive 2013/36/EU oziroma Uredbe (EU) št. 575/2013, ohranjajo svoj uveljavljen pomen. Da bi se omogočilo in olajšalo dosledno razumevanje takih pojmov, ko se ti uporabljajo v zakonodajnih aktih Unije v zvezi z investicijskimi podjetji, se sklicevanje v takih zakonodajnih aktih Unije na ustanovni kapital investicijskih podjetij, nadzorna pooblastila pristojnih organov za investicijska podjetja, proces ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala investicijskih podjetij, proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja pristojnih organov za investicijska podjetja ter določbe glede upravljanja in prejemkov, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, šteje kot sklicevanje na ustrezne določbe v tej direktivi.

(13)  Za pravilno delovanje notranjega trga mora biti za nadzor finančne trdnosti investicijskega podjetja in zlasti njegove kapitalske ustreznosti in finančne stabilnosti odgovoren pristojni organ njegove matične države članice. Da bi se učinkovit nadzor investicijskih podjetij zagotovil tudi v drugih državah članicah, v katerih zagotavljajo storitve ali imajo podružnico, bi bilo treba zagotoviti tesno sodelovanje in izmenjavo informacij s pristojnimi organi teh držav članic.

(14)  Za informativne in nadzorne namene, zlasti pa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, bi morali pristojni organi držav članic gostiteljic imeti možnost, da v posameznih primerih izvedejo preverjanja na kraju samem in inšpekcijske preglede dejavnosti podružnic investicijskih podjetij na njihovem ozemlju ter zahtevajo informacije o dejavnostih teh podružnic. Za nadzorniške ukrepe za navedene podružnice pa bi morala ostati odgovorna matična država članica.

(15)  Pristojni organi bi morali pri opravljanju svojih nadzorniških nalog in izmenjavi zaupnih informacij zaradi varstva komercialno občutljivih informacij spoštovati pravila o poklicni skrivnosti.

(16)  Za krepitev bonitetnega nadzora investicijskih podjetij in za zaščito strank investicijskih podjetij bi morali revizorji svoje preverjanje izvajati nepristransko ter pristojnim organom nemudoma poročati o dejstvih, ki bi lahko resno vplivala na finančni položaj investicijskega podjetja ali na njegovo administrativno in računovodsko organizacijo.

(17)  Obdelava osebnih podatkov za namene te direktive bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(8) ter Uredbo (EU) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(9). V primerih, v katerih ta direktiva dovoljuje izmenjavo osebnih podatkov s tretjimi državami, bi se morale uporabljati ustrezne določbe poglavja V Uredbe (EU) 2016/679 in člena 9 Uredbe (EU) št. 45/2001.

(18)  Za zaščito skladnosti z obveznostmi iz te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] bi morale države članice določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne sankcije in druge upravne ukrepe. Da bi zagotovili, da bodo imele upravne sankcije odvračilni učinek, bi jih bilo treba objaviti, razen v nekaterih ustrezno opredeljenih okoliščinah. Da se bodo stranke in investitorji lahko obveščeno odločali glede svojih investicijskih možnosti, bi morali imeti dostop do informacij o upravnih sankcijah in ukrepih, naloženih investicijskim podjetjem.

(19)  Za ugotavljanje kršitev nacionalnih določb, ki prenašajo to direktivo, in kršitev [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] bi morale imeti države članice potrebna preiskovalna pooblastila in bi morale vzpostaviti učinkovite in hitre mehanizme za poročanje o morebitnih ali dejanskih kršitvah.

(20)  Investicijska podjetja, ki se ne štejejo za mala in nepovezana, bi morala imeti na razpolago notranji kapital, ki je glede na posebna tveganja, katerim so ali bi lahko bila izpostavljena, ustrezen v smislu količine, kakovosti in razporeditve. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da investicijska podjetja vzpostavijo primerne strategije in procese za ocenjevanje in ohranjanje ustreznosti svojega notranjega kapitala. Pristojni organi bi morali imeti možnost zahtevati, da tudi mala in nepovezana podjetja po potrebi uporabijo podobne zahteve.

(21)  Pooblastila za nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje bi morala ostati pomembno regulativno orodje, ki pristojnim organom omogoča ocenjevanje kvalitativnih elementov, vključno z notranjim upravljanjem in nadzorom ter postopki za upravljanje tveganj, in po potrebi določitev dodatnih zahtev, vključno predvsem z zahtevami glede kapitala in likvidnosti, zlasti za investicijska podjetja, ki se ne štejejo za mala in nepovezana, ter, kadar pristojni organ meni, da je to upravičeno in primerno, tudi za mala in nepovezana podjetja.

(22)  Načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske je določeno v členu 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). To načelo morajo investicijska podjetja dosledno uporabljati. Za uskladitev prejemkov s profilom tveganosti investicijskih podjetij in za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev bi bilo treba za investicijska podjetja uporabljati jasna načela glede ureditev korporativnega upravljanja in pravila o prejemkih, ki so nevtralna glede na spol in upoštevajo razlike med kreditnimi institucijami in investicijskimi podjetji. Mala in nepovezana investicijska podjetja pa bi bilo treba izvzeti iz teh pravil, ker so določbe glede prejemkov in korporativnega upravljanja v Direktivi 2014/65/EU dovolj izčrpne za te vrste podjetij.

(23)  Podobno so ugotovitve v poročilu Komisije z dne 28. julija 2016 o ocenjevanju pravil o prejemkih v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013 pokazale, da zahteve za odlog in izplačilo v instrumentih iz Direktive 2013/36/EU niso primerne za mala in nekompleksna investicijska podjetja ali za zaposlene z nizkimi variabilnimi prejemki. Za zagotavljanje nadzorniškega zbliževanja ▌in enakih konkurenčnih pogojev so potrebna jasna, dosledna in harmonizirana merila za identifikacijo investicijskih podjetij in posameznikov, ki so oproščeni navedenih zahtev.

Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo zaposleni z visokimi dohodki pri usmerjanju poslovanja in dolgoročni uspešnosti investicijskih podjetij, bi bilo treba zagotoviti učinkovit nadzor nad praksami in trendi v zvezi s prejemki zaposlenih z visokimi dohodki. Zato bi morali pristojni organi imeti možnost spremljati prejemke zaposlenih z visokimi dohodki.

(24)  Primerno je tudi, da se investicijskim podjetjem ponudi določena prožnost glede načina uporabe nedenarnih instrumentov pri plačevanju variabilnih prejemkov, če taki instrumenti učinkovito dosegajo cilje usklajevanja interesov zaposlenih z interesi različnih deležnikov, kot so delničarji in upniki, ter prispevajo k uskladitvi variabilnih prejemkov s profilom tveganosti investicijskega podjetja.

(25)  Prihodki investicijskih podjetij v obliki nadomestil, provizij in drugih prihodkov iz opravljanja različnih investicijskih storitev so zelo nestanovitni. Omejitev variabilne sestavine prejemkov na delež fiksne sestavine prejemka bi vplivala na zmožnost podjetja, da zmanjša prejemke, ko so njegovi prihodki nižji, in bi lahko povzročila povečanje fiksnih stroškov podjetja, kar bi ogrozilo njegovo zmožnost, da preživi obdobja gospodarske recesije ali nižjih prihodkov.

Da se navedena tveganja preprečijo, za nesistemska investicijska podjetja ne bi smelo biti določeno eno samo največje dovoljeno razmerje med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemkov. Navedena investicijska podjetja bi morala namesto tega ustrezna razmerja določiti sama. Vendar pa ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečevati, da v nacionalnem pravu uveljavijo ukrepe, s katerimi uvedejo strožje zahteve za investicijska podjetja glede največjega dovoljenega razmerja med variabilnimi in fiksnimi sestavinami prejemkov. Ta direktiva tudi ne bi smela preprečevati državam članicam, da določijo največje dovoljeno razmerje, kakor je navedeno v prejšnjem stavku, za vsa investicijska podjetja ali za posebne vrste investicijskih podjetij.

(26)  V državah članicah se uporabljajo različne strukture upravljanja. Večinoma se uporablja enotirna ali dvotirna struktura upravljanja. Namen opredelitev pojmov v tej direktivi je zajeti vse obstoječe strukture, ne da bi kateri od njih dali prednost. So zgolj funkcionalne narave, saj je njihov namen določiti pravila, ki bi privedla do določenega rezultata ne glede na nacionalno pravo gospodarskih družb, ki se v posamezni državi članici uporablja za institucije. Opredelitve pojmov torej ne bi smele posegati v splošno razdelitev pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom gospodarskih družb.

(27)  Upravljalni organ bi moral imeti izvršno in nadzorno funkcijo. Pooblastila in sestava upravljalnih organov se po posameznih državah članicah razlikujejo. V državah članicah, kjer imajo upravljalni organi enotirno strukturo, upravni odbor običajno opravlja vodstvene in nadzorne naloge. V državah članicah z dvotirnim sistemom nadzorno funkcijo opravlja ločen nadzorni svet, ki nima izvršne funkcije, pri čemer slednjo funkcijo opravlja uprava, ki je pristojna in odgovorna za vsakodnevno vodenje družbe. Posamezne naloge so v skladu s tem dodeljene različnim subjektom znotraj upravljalnega organa.

(28)  V odziv na naraščajoče zahteve javnosti po davčni preglednosti in za spodbujanje družbene odgovornosti investicijskih podjetij je primerno, da se zahteva, da investicijska podjetja, razen če so opredeljena kot mala in nepovezana, na letni osnovi razkrijejo določene informacije, med drugim informacije o ustvarjenih dobičkih, plačanih davkih in prejetih javnih subvencijah.

(29)  Ta direktiva ne bi smela preprečevati državam članicam, da sprejmejo strožji pristop v zvezi s prejemki, kadar investicijska podjetja prejmejo izredno javnofinančno pomoč.

(30)  Da bi se obravnavala tveganja na ravni skupine, ki jo sestavljajo samo investicijska podjetja, bi moral metodo bonitetne konsolidacije, ki jo zahteva ▌Uredba (EU) ---/---- [IFR], v primeru takih skupin spremljati preskus kapitala skupine za bolj enostavne strukture skupin. Določitev nadzornika skupine pa bi morala v obeh primerih temeljiti na enakih načelih, kot se uporabljajo za nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Direktivo 2013/36/EU. Za zagotovitev ustreznega sodelovanja bi morali biti glavni elementi usklajevalnih ukrepov, in zlasti zahteve glede obveščanja v izrednih razmerah ali ureditve sodelovanja in usklajevanja, podobni glavnim elementom usklajevanja, ki se uporabljajo v okviru enotnih pravil za kreditne institucije.

(31)  Po eni strani bi morala biti Komisija sposobna predložiti Svetu priporočila za pogajanja o sporazumih med Unijo in tretjimi državami za praktično izvajanje nadzora, ali investicijska podjetja, katerih nadrejena oseba ima sedež v tretji državi, in investicijska podjetja, ki poslujejo v tretji državi in katerih nadrejena oseba ima sedež v Uniji, izpolnjujejo zahteve preskusa kapitala skupine. Po drugi strani pa bi morale države članice in EBA prav tako imeti možnost vzpostaviti upravne ureditve s tretjimi državami za opravljanje svojih nadzorniških nalog.

(32)  Za zagotovitev pravne varnosti in preprečevanje prekrivanja med trenutnim bonitetnim okvirom, ki se uporablja tako za kreditne institucije kot za investicijska podjetja, in to direktivo, se Uredba (EU) št. 575/2013 in Direktiva 2013/36/EU spremenita tako, da se investicijska podjetja izvzamejo iz njunega področja uporabe. Vendar bi morale za investicijska podjetja, ki so del bančne skupine, še naprej veljati tiste določbe v Uredbi (EU) št. 575/2013 in Direktivi 2013/36/EU, ki so relevantne za bančno skupino, kot so določbe o vmesni nadrejeni osebi v EU iz [člena 21b] Direktive 2013/36/EU, in pravila o bonitetni konsolidaciji iz poglavja 2 naslova 2 dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(33)  Treba je določiti, katere korake morajo izvesti podjetja, da preverijo, ali spadajo pod opredelitev kreditne institucije, kot je navedena v členu 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, in morajo torej pridobiti dovoljenje kot kreditne institucije. Ker nekatera investicijska podjetja že opravljajo dejavnosti iz točk (3) in (6) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, je treba tudi zagotoviti jasnost glede veljavnosti vsakega dovoljenja, izdanega za navedene dejavnosti. Zlasti je bistveno, da pristojni organi zagotovijo, da prehod s sedanjega okvira na novi okvir zagotavlja zadostno regulativno varnost za investicijska podjetja.

(34)  Da se zagotovi učinkovit nadzor, je pomembno, da podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, zaprosijo za izdajo dovoljenja kot kreditna institucija. Zato bi morali imeti pristojni organi možnost uporabiti kazni za podjetja, ki ne zaprosijo za izdajo tega dovoljenja.

(35)  Sprememba opredelitve pojma kreditne institucije v Uredbi (EU) št. 575/2013 z Uredbo [Uredba (EU) ---/---- [IFR]] lahko od začetka veljavnosti uredbe zajema tudi investicijska podjetja, ki že poslujejo na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Tem podjetjem bi moralo biti dovoljeno nadaljevati poslovanje na podlagi dovoljenja kot investicijsko podjetje, dokler se jim ne izda dovoljenje kot kreditna institucija. Vlogo za izdajo dovoljenja kot kreditna institucija bi morala vložiti najpozneje, ko njihova povprečna mesečna bilančna vsota dvanajst mesecev zapored presega enega od pragov iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013. Če investicijsko podjetje po datumu začetka veljavnosti te direktive preseže enega od pragov iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, bi se morala njegova povprečna mesečna bilančna vsota izračunati z upoštevanjem dvanajstih zaporednih mesecev pred navedenim datumom. Navedena investicijska podjetja bi morala vložiti vlogo za izdajo dovoljenja kot kreditna institucija najpozneje eno leto in en dan po začetku veljavnosti te direktive.

(36)  Sprememba opredelitve pojma kreditne institucije v Uredbi (EU) št. 575/2013 z Uredbo [Uredba (EU) ---/---- [IFR]] lahko vpliva tudi na podjetja, ki so že zaprosila za dovoljenje kot investicijsko podjetje v skladu z Direktivo 2014/65/EU in ki še čakajo na rešitev vloge. Take vloge bi se morale posredovati pristojnim organom na podlagi Direktive 2013/36/EU in se obravnavati v skladu z določbami za izdajo dovoljenja iz navedene direktive, če predvidena bilančna vsota podjetja izpolnjuje enega od pragov iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(37)  Za podjetja iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi se morale uporabljati tudi vse zahteve za dostop do dejavnosti kreditnih institucij, določene v naslovu III Direktive 2013/36/EU, vključno z določbami o odvzemu dovoljenja v skladu s členom 18 navedene direktive. Člen 18 navedene direktive pa bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi, da lahko pristojni organi tudi odvzamejo dovoljenje, izdano kreditni instituciji, če ta kreditna institucija uporablja dovoljenje izključno za opravljanje dejavnosti iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, njena povprečna bilančna vsota pa je pet zaporednih let manjša od pragov iz navedenega člena 4(1)(1)(b).

(38)  V skladu s členom 39 Direktive 2014/65/EU za podjetja iz tretjih držav, ki opravljajo finančne storitve v EU, veljajo nacionalni režimi, ki lahko zahtevajo ustanovitev podružnice v državi članici. Da bi se olajšalo redno spremljanje in ocenjevanje dejavnosti, ki jih v Uniji prek podružnic izvajajo podjetja iz tretjih držav, bi bilo treba pristojne organe obvestiti o obsegu in področju storitev in dejavnosti, ki se izvajajo prek podružnic na njihovem ozemlju.

(39)  Specifična navzkrižna sklicevanja v Direktivi 2014/59/EU, Direktivi 2011/61/EU in Direktivi 2009/65/ES na določbe, ki se uporabljajo za investicijska podjetja iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU ter ki se ne uporabljajo več od datuma začetka uporabe te direktive in Uredbe (EU) ---/---- [IFR], bi bilo treba posodobiti v skladu z ustreznimi sklicevanji v tej direktivi in Uredbi (EU) ---/---- [IFR].

(40)  EBA je v sodelovanju z ESMA izdal poročilo na podlagi temeljite analize ozadja, zbiranja podatkov in posvetovanja za prilagojeno bonitetno ureditev za vsa nesistemska investicijska podjetja, ki je podlaga za revidirani bonitetni okvir za investicijska podjetja.

(41)  Da bi se zagotovila harmonizirana uporaba te direktive, bi moral biti EBA zadolžen za pripravo tehničnih standardov, ki določajo informacije, ki bi si jih morali izmenjevati organi matične države in organi države gostiteljice v okviru nadzora, ter kako morajo investicijska podjetja oceniti obseg svojih dejavnosti za namene zahtev notranjega upravljanja in zlasti, ali so malo in nepovezano podjetje. Tehnični standardi bi morali tudi določati, kateri zaposleni imajo pomemben vpliv na profil tveganosti podjetij za namene določb o prejemkih ter instrumente dodatnega temeljnega in dodatnega kapitala, ki se lahko uporabljajo za variabilne prejemke. In končno, tehnični standardi bi morali določati elemente za oceno obsega uporabe zahtev o notranjem upravljanju, preglednosti, obravnavanju tveganj in prejemkih, uporabo dodatnih kapitalskih zahtev s strani pristojnih organov ter delovanje kolegijev nadzornikov.

(42)  Da bi se zagotovila enotna uporaba te direktive in upoštevali dogodki na finančnih trgih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s podrobnejšo določitvijo opredelitev pojmov v tej direktivi, oceno notranjega kapitala in tveganj investicijskih podjetij ter pooblastili pristojnih organov glede nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko redno udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(43)  Da bi zagotovili enotne pogoje izvajanja te direktive, zlasti v zvezi s sprejetjem osnutka izvedbenih tehničnih standardov, ki ga pripravi EBA, glede zahtev za izmenjavo informacij med pristojnimi organi, in da bi upoštevali dogodke na gospodarskem in monetarnem področju v zvezi z zahtevami glede stopenj ustanovnega kapitala za investicijska podjetja, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(10).

(44)  Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve učinkovitega in sorazmernega bonitetnega okvira, ki bo zagotovil, da bodo investicijska podjetja z dovoljenjem za poslovanje v Uniji poslovala na trdni finančni podlagi in se bodo ustrezno upravljala, tudi v najboljšem interesu svojih strank, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč bi se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje dosegel na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(45)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(11) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila o:

(a)  ustanovnem kapitalu investicijskih podjetij;

(b)  nadzorniških pooblastilih in orodjih za bonitetni nadzor investicijskih podjetij s strani pristojnih organov;

(c)  bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij s strani pristojnih organov na način, ki je skladen s pravili iz [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(d)  zahtevah glede objav s strani pristojnih organov na področju bonitetne ureditve in nadzora kreditnih institucij.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje in se nadzirajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(12).

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se naslova IV in V te direktive ne uporabljata za investicijska podjetja iz člena 1(2) in (6) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], ki se nadzirajo zaradi skladnosti z bonitetnimi zahtevami iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU v skladu s členom 1(3) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

Člen 3

Opredelitve pojmov

1.  V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „družba za pomožne storitve“ pomeni družbo, katere osnovna dejavnost je lastništvo ali upravljanje premoženja, izvajanje storitev obdelave podatkov ali katera koli druga podobna dejavnost, ki je pomožna glede na osnovno dejavnost ene ali več investicijskih podjetij;

(2)  „dovoljenje“ pomeni dovoljenje kot investicijsko podjetje v skladu s členom 5 Direktive 2014/65/EU;

(3)  „podružnica“ pomeni podružnico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(30) Direktive 2014/65/EU;

(4)  „tesna povezanost“ pomeni tesno povezanost, kakor je opredeljena v členu 4(1)(35) Direktive 2014/65/EU;

(5)  „pristojni organ“ pomeni javni organ ali telo države članice, ki je v skladu z nacionalnim pravom uradno priznan in pooblaščen za nadzor investicijskih podjetij v skladu s to direktivo v okviru sistema nadzora, ki deluje v navedeni državi članici;

(6)  „trgovci z blagom in pravicami do emisij“ pomeni trgovce z blagom in pravicami do emisij, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(145) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(7)  „nadzor“ pomeni razmerje med nadrejeno osebo in podrejeno družbo, kakor je opisano v členu 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(13) ali v računovodskih standardih, ki se uporabljajo za investicijsko podjetje na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002(14), ali podobno razmerje med fizično ali pravno osebo in podjetjem;

(8)  „izpolnjevanje zahtev preskusa kapitala skupine“ pomeni skladnost nadrejene osebe v skupini investicijskega podjetja z zahtevami člena 7 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(9)  „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(10)  „izvedeni finančni instrumenti“ pomeni izvedene finančne instrumente, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(29) Uredbe (EU) št. 600/2014(15);

(11)  „finančna institucija“ pomeni finančno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(13) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(12)  „politika prejemkov, nevtralna glede na spol“ pomeni politiko prejemkov, ki temelji na načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za delavke in delavce;

(13)  „skupina“ pomeni skupino, kakor je opredeljena v členu 2(11) Direktive 2013/34/EU;

(14)  „nadzornik skupine“ pomeni pristojni organ, odgovoren za nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine s strani nadrejenih investicijskih podjetij Unije in investicijskih podjetij pod nadzorom nadrejenih investicijskih holdingov Unije ali nadrejenih mešanih finančnih holdingov Unije;

(15)  „matična država članica“ pomeni matično državo članico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(55)(a) Direktive 2014/65/EU;

(16)  „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico gostiteljico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(56) Direktive 2014/65/EU;

(17)  „ustanovni kapital“ pomeni kapital, ki se zahteva za namene odobritve investicijskega podjetja, katerega znesek in vrsta sta določena v členih 9 in 11;

(18)  „investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU;

(19)  „skupina investicijskih podjetij“ pomeni skupino investicijskih podjetij, kakor je opredeljena v členu 4(1)(26) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(20)  „investicijski holding“ pomeni investicijski holding, kakor je opredeljen v členu 4(1)(24) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(21)  „investicijske storitve in posli“ pomeni investicijske storitve in posle, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU;

(22)  „upravljalni organ“ pomeni upravljalni organ, kakor je opredeljen v členu 4(1)(36) Direktive 2014/65/EU;

(23)  „upravljalni organ v nadzorni funkciji“ pomeni upravljalni organ v vlogi spremljanja in nadzora nad sprejemanjem odločitev v zvezi z upravljanjem;

(24)  „mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kakor je opredeljen v členu 2(15) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16);

(25)  „mešani poslovni holding“ pomeni nadrejeno osebo, ki ni finančni holding ali investicijski holding ali kreditna institucija ali investicijsko podjetje ali mešani finančni holding v smislu Direktive 2002/87/ES, katere podrejene družbe zajemajo najmanj eno investicijsko podjetje;

(26)  „višje vodstvo“ pomeni višje vodstvo, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(37) Direktive 2014/65/EU;

(27)  „nadrejena oseba“ pomeni obvladujoče podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(32) Direktive 2014/65/EU;

(28)  „podrejena družba“ pomeni odvisno podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(33) Direktive 2014/65/EU;

(29)  „sistemsko tveganje“ pomeni sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno v členu 3(1)(10) Direktive 2013/36/EU;

(30)  „nadrejeno investicijsko podjetje Unije“ pomeni nadrejeno investicijsko podjetje Unije, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(57) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(31)  „nadrejeni investicijski holding Unije“ pomeni nadrejeni investicijski holding Unije, kakor je opredeljen v členu 4(1)(58) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(32)  „nadrejeni mešani finančni holding Unije“ pomeni nadrejeni mešani finančni holding Unije, kakor je opredeljen v členu 4(1)(59) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 58, da pojasni:

(a)  opredelitve iz odstavka 1, da se zagotovi enotna uporaba te direktive;

(b)  opredelitve iz odstavka 1, da se pri uporabi te direktive upošteva dogajanje na finančnih trgih.

NASLOV II

PRISTOJNI ORGANI

Člen 4

Imenovanje in pooblastila pristojnih organov

1.  Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov, ki opravljajo funkcije in naloge iz te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]]. Države članice o imenovanju obvestijo Komisijo, EBA in ESMA, če pa je pristojnih organov več, jih obvestijo tudi o funkcijah in nalogah vsakega od njih.

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi spremljajo dejavnosti investicijskih podjetij ter po potrebi investicijskih holdingov in mešanih finančnih holdingov za ocenjevanje skladnosti z zahtevami te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

3.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila, tudi pooblastilo za izvajanje preverjanj na kraju samem v skladu s členom 14, za pridobivanje potrebnih informacij za ocenjevanje skladnosti investicijskih podjetij in, če je primerno, investicijskih holdingov ter mešanih finančnih holdingov z zahtevami te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] ter za preiskovanje morebitnih kršitev navedenih zahtev.

4.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi strokovno znanje, vire, operativno sposobnost in pooblastila za opravljanje funkcij v zvezi z bonitetnim nadzorom, preiskavami in sankcijami iz te direktive ter da so pri tem neodvisni.

5.  Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja pristojnim organom predložijo vse informacije, potrebne za presojo skladnosti investicijskih podjetij z nacionalnimi pravili, ki prenašajo to direktivo, in skladnosti z [Uredbo (EU) ---/---- [IFR]]. Mehanizmi notranje kontrole ter administrativni in računovodski postopki investicijskih podjetij omogočajo, da lahko pristojni organi kadar koli preverijo njihovo skladnost z navedenimi pravili.

6.  Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja evidentirajo vse svoje posle ter dokumentirajo sisteme in postopke, za katere veljata ta direktiva in [Uredba (EU) ---/---- [IFR]], tako da lahko pristojni organi kadar koli ocenijo skladnost z nacionalnimi pravili, ki prenašajo to direktivo, in skladnost z [Uredbo (EU) ---/---- [IFR]].

Člen 5

Diskrecijska pravica pristojnih organov, da bi se za nekatera investicijska podjetja uporabljale zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013

1.  Pristojni organi se lahko odločijo za uporabo zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu s točko (c) člena 1(2) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] pri investicijskem podjetju, ki izvaja katero koli dejavnost iz točk (3) in (6) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, če skupna vrednost konsolidiranih sredstev investicijskega podjetja presega 5 milijard EUR, izračunano kot povprečje zadnjih 12 zaporednih mesecev, in velja kar koli od naslednjega:

(a)  investicijsko podjetje izvaja te dejavnosti v takšnem obsegu, da propad ali težave investicijskega podjetja lahko povzročijo sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno v točki (10) člena 3(1) Direktive 2013/36/EU;

(b)  investicijsko podjetje je klirinški član, kakor je opredeljen v točki (1b) člena 4(1) Uredbe [IFR];

(c)  pristojni organ meni, da je to upravičeno glede na velikost, naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti zadevnega investicijskega podjetja ob upoštevanju načela sorazmernosti in enega ali več naslednjih dejavnikov:

(i)  pomen za gospodarstvo Unije ali zadevne države članice;

(ii)  pomen njegovih čezmejnih dejavnosti;

(iii)  medsebojna povezanost investicijskega podjetja s finančnim sistemom.

2.  Odstavek 1 se ne uporablja za trgovca z blagom in pravicami do emisij, kolektivni naložbeni podjem ali zavarovalnico.

3.  Kadar se pristojni organ odloči, da bo pri investicijskim podjetju v skladu z odstavkom 1 uporabil zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013, se to investicijsko podjetje nadzoruje zaradi skladnosti z bonitetnimi zahtevami iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU.

4.  Kadar se pristojni organ odloči preklicati odločitev, sprejeto v skladu z odstavkom 1, o tem nemudoma obvesti investicijsko podjetje.

Brez poseganja v diskrecijsko pravico pristojnega organa, da sprejme odločitev v skladu z odstavkom 1, se odstavek 1 preneha uporabljati, kadar investicijsko podjetje ne dosega več praga iz navedenega odstavka, izračunanega v obdobju 12 zaporednih mesecev.

5.  Pristojni organi nemudoma obvestijo EBA o vseh odločitvah, sprejetih v skladu z odstavki 1, 3 in 4.

6.  EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobneje opredeli merila iz točk (a) in (b) odstavka 1, ter zagotovi njihovo dosledno uporabo.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [dvanajst mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 6

Sodelovanje v državi članici

1.  Pristojni organi tesno sodelujejo z javnimi organi ali telesi, ki so v državi članici pristojni za nadzor kreditnih in finančnih institucij. Države članice zahtevajo, da si navedeni pristojni organi in navedeni javni organi ali telesa nemudoma izmenjajo vse informacije, ki so bistvene ali pomembne za opravljanje njihovih funkcij in nalog.

2.  Pristojni organi, ki niso tisti, ki se imenujejo v skladu s členom 67 Direktive 2014/65/EU, določijo mehanizem za sodelovanje z navedenimi organi in za izmenjavo vseh informacij, pomembnih za opravljanje njihovih funkcij in nalog.

Člen 7

Sodelovanje v okviru Evropskega sistema finančnega nadzora

Pristojni organi pri opravljanju svojih nalog skrbijo za zbliževanje nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonskih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive in [Uredbe (EU) ---/----[IFR]].

Države članice zagotovijo, da:

(a)  (a) pristojni organi kot člani Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS) sodelujejo v duhu zaupanja in popolnega medsebojnega spoštovanja, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih, zanesljivih in izčrpnih informacij med njimi in drugimi člani ESFS;

(b)  pristojni organi sodelujejo pri dejavnostih EBA in, kadar je ustrezno, v kolegijih nadzornikov iz členov 44 in 116 Direktive 2013/36/EU;

(c)  si pristojni organi prizadevajo za zagotovitev skladnosti s smernicami in priporočili, ki jih izda EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(17), ter za odzivanje na opozorila in priporočila, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(18);

(d)  pristojni organi tesno sodelujejo z ESRB;

(e)  naloge in pooblastila, podeljeni pristojnim organom, ne ovirajo izvajanja njihovih nalog, ki jih imajo kot člani EBA ali ESRB ali v skladu s to direktivo in [Uredbo (EU) ---/---- [IFR]].

Člen 8

Evropska razsežnost nadzora

Pristojni organi v vsaki državi članici pri opravljanju svojih splošnih nalog, in zlasti v izrednih razmerah, na podlagi informacij, ki so na voljo v tistem trenutku, ustrezno upoštevajo morebiten vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v ▌drugih zadevnih državah članicah ter v celotni Uniji.

NASLOV III

USTANOVNI KAPITAL

Člen 9

Ustanovni kapital

1.  Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki se zahteva na podlagi člena 15 Direktive 2014/65/EU za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev ali izvajanje investicijskih dejavnosti iz točk (3) in (6) ▌oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, znaša 750 000 EUR.

2.  Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki se zahteva na podlagi člena 15 Direktive 2014/65/EU za izdajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev ali izvajanje investicijskih dejavnosti iz točke (1), (2), (4), (5) ali (7) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, pri čemer investicijsko podjetje ni pooblaščeno za upravljanje denarja ali vrednostnih papirjev strank, znaša 75 000 EUR.

▌Ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki se zahteva na podlagi člena 15 Direktive 2014/65/EU za investicijska podjetja, razen tistih iz odstavkov 1 in 2, znaša 150 000 EUR.

Z odstopanjem ustanovni kapital investicijskega podjetja, ki ima dovoljenje za zagotavljanje investicijskih storitev ali opravljanje investicijske dejavnosti iz točke (9) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, kadar investicijsko podjetje trguje ali sme poslovati za svoj račun, znaša 750 000 EUR.

Člen 10

Sklicevanje na ustanovni kapital v Direktivi 2013/36/EU

Za sklicevanja na ravni ustanovnega kapitala, določene v členu 9 te direktive, od začetka uporabe te direktive se šteje, da nadomeščajo sklicevanja na ravni ustanovnega kapitala, določene z Direktivo 2013/36/EU, kot sledi:

(a)  za sklicevanje na ustanovni kapital investicijskih podjetij iz člena 28 Direktive 2013/36/EU se šteje, da se sklicuje na člen 9(1) te direktive;

(b)  za sklicevanja na ustanovni kapital investicijskih podjetij iz členov 29 in 31 Direktive 2013/36/EU se šteje, da se sklicujejo na člen 9(2) ali (3) te direktive, odvisno od vrste investicijskih storitev in dejavnosti investicijskega podjetja;

(c)  za sklicevanje na ustanovni kapital iz člena 30 Direktive 2013/36/EU se šteje, da se sklicuje na člen 9(1) te direktive.

Člen 11

Sestava ustanovnega kapitala

Ustanovni kapital investicijskega podjetja se oblikuje v skladu s členom 9 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

NASLOV IV

BONITETNI NADZOR

POGLAVJE 1

Načela bonitetnega nadzora

Oddelek 1

Pristojnosti in dolžnosti matičnih držav članic in držav članic gostiteljic

Člen 12

Pristojnosti pristojnih organov matične države članice

Za bonitetni nadzor investicijskega podjetja so odgovorni pristojni organi matične države članice brez poseganja v tiste določbe te direktive, ki to odgovornost nalagajo pristojnim organom države članice gostiteljice.

Člen 13

Sodelovanje med pristojnimi organi različnih držav članic

1.  Pristojni organi različnih držav članic tesno sodelujejo pri izvajanju nalog, ki jih imajo na podlagi te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], zlasti s hitro izmenjavo informacij o investicijskih podjetjih, ki med drugim obsegajo naslednje:

(a)  informacije o upravni in lastniški strukturi investicijskega podjetja;

(b)  informacije o skladnosti s kapitalskimi zahtevami investicijskega podjetja;

(c)  informacije o skladnosti z zahtevami glede tveganja koncentracije in likvidnostnimi zahtevami investicijskega podjetja;

(d)  informacije o administrativnih in računovodskih postopkih ter mehanizmih notranje kontrole investicijskega podjetja;

(e)  vse druge pomembne dejavnike, ki lahko vplivajo na tveganja, ki jih predstavlja investicijsko podjetje.

2.  Pristojni organi matične države članice pristojnim organom države članice gostiteljice takoj sporočijo vse informacije in ugotovitve o vseh morebitnih težavah ter tveganjih, ki jih predstavlja investicijsko podjetje za zaščito strank ali stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici, ki so jih ugotovili pri nadzoru dejavnosti investicijskega podjetja.

3.  Pristojni organi matične države članice ukrepajo na podlagi informacij, ki jih pošljejo pristojni organi države članice gostiteljice, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje ali odpravljanje morebitnih težav ter tveganj iz odstavka 2. Pristojni organi matične države članice na zahtevo podrobno pojasnijo pristojnim organom države članice gostiteljice, kako so upoštevali informacije in ugotovitve, ki so jih predložili pristojni organi države članice gostiteljice.

4.  Če pristojni organi države članice gostiteljice po prejemu informacij in ugotovitev iz odstavka 2 menijo, da pristojni organi matične države članice niso sprejeli potrebnih ukrepov iz odstavka 3, lahko pristojni organi države članice gostiteljice, potem ko obvestijo pristojne organe matične države članice, EBA in ESMA, sprejmejo ustrezne ukrepe, da zaščitijo stranke, za katere se opravljajo storitve, ali da zaščitijo stabilnost finančnega sistema.

Pristojni organi lahko EBA predložijo zadeve, v katerih je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku. Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko EBA v teh primerih ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila podeljena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA lahko pristojnim organom pomaga doseči dogovor o izmenjavi informacij na podlagi tega člena tudi na lastno pobudo, kar je v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.

5.  Če se pristojni organi matične države članice ne strinjajo z ukrepi pristojnih organov države članice gostiteljice, lahko o tem obvestijo EBA, ki ukrepa v skladu s postopkom iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Kadar EBA ukrepa v skladu z navedenim členom, sprejme odločitev v enem mesecu.

6.  Za namene ocenjevanja pogoja iz točke (c) odstavka 1 člena 23 Uredbe (EU) ---/---- [IFR] lahko pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja od pristojnega organa matične države članice klirinškega člana zahteva informacije v zvezi z modelom kritja in parametri, uporabljenimi za izračun zahteve po kritju za zadevno investicijsko podjetje.

7.  EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo zahteve glede vrste in narave informacij iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

8.  EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za zahteve glede izmenjave informacij, ki bi lahko olajšale nadzor investicijskih podjetij.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

9.  EBA osnutke tehničnih standardov iz odstavkov 7 in 8 predloži Komisiji do [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive].

Člen 14

Preverjanja na kraju samem in inšpekcijski pregledi podružnic s sedežem v drugi državi članici

1.  Kadar investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici, opravlja svojo dejavnost prek podružnice, države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko pristojni organi matične države članice ali osebe, ki jih ti pooblastijo za ta namen, opravijo preverjanje informacij iz člena 13(1) na kraju samem in inšpekcijski pregled navedene podružnice, potem ko obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice.

2.  Pristojni organi države članice gostiteljice so za namene nadzora v posameznih primerih pooblaščeni, da izvajajo preverjanja na kraju samem in inšpekcijske preglede dejavnosti, ki jih izvajajo podružnice investicijskih podjetij na njihovem ozemlju, in da od podružnice zahtevajo informacije o njenih dejavnostih, če menijo, da so ta preverjanja in inšpekcijski pregledi ter informacije pomembni za stabilnost finančnega sistema v državi članici gostiteljici.

Pred izvedbo navedenih preverjanj in inšpekcijskih pregledov se pristojni organi države članice gostiteljice nemudoma posvetujejo s pristojnimi organi matične države članice.

Pristojni organi države članice gostiteljice čim prej po zaključku takšnih preverjanj in inšpekcijskih pregledov pristojnim organom matične države članice sporočijo prejete informacije in ugotovitve, pomembne za oceno tveganja zadevnega investicijskega podjetja.

Oddelek 2

Poklicna skrivnost in dolžnost poročanja

Člen 15

Poklicna skrivnost in izmenjava zaupnih informacij

1.  Države članice zagotovijo, da pristojne organe in vse osebe, ki delajo ali so delale za navedene organe, vključno z osebami iz člena 76(1) Direktive 2014/65/EU, zavezuje obveznost poklicne skrivnosti za namene te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

Zaupne informacije, ki jih ti organi in osebe prejmejo med opravljanjem svojih nalog, se lahko razkrijejo le v obliki povzetka ali zbirnih informacij, tako da posameznih investicijskih podjetij ali oseb ni mogoče prepoznati, brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.

Če je bil zoper investicijsko podjetje uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, razkrijejo v civilnem ali gospodarskem postopku, če je to potrebno za izvajanje tega postopka.

2.  Pristojni organi lahko uporabijo zaupne informacije, ki so bile zbrane, izmenjane ali posredovane na podlagi te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] samo za namene izvajanja svojih obveznosti, zlasti pa za naslednje namene:

(a)  spremljanje bonitetnih pravil iz te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(b)  nalaganje sankcij;

(c)  pri upravnih pritožbah zoper odločbe pristojnih organov;

(d)  v sodnih postopkih, uvedenih v skladu s členom 23.

3.  Fizične in pravne osebe ali organi, razen pristojnih organov, ki prejmejo zaupne informacije na podlagi te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], navedene informacije uporabljajo samo za namene, ki jih izrecno navede pristojni organ, ali v skladu z nacionalnim pravom.

4.  Pristojni organi lahko izmenjujejo zaupne informacije za namene odstavka 2, izrecno navedejo, kako je treba ravnati z njimi, ter izrecno omejijo vsako nadaljnje posredovanje navedenih informacij.

5.  Obveznost iz odstavka 1 pristojnim organom ne preprečuje posredovanja zaupnih informacij Evropski komisiji, če jih slednja potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.

6.  Pristojni organi lahko EBA, ESMA, ESRB, centralnim bankam držav članic, ESCB in ECB kot monetarnim organom in, če je primerno, javnim organom, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posredujejo zaupne informacije, če so te potrebne za opravljanje njihovih nalog.

Člen 16

Upravne ureditve za izmenjavo informacij s tretjimi državami

Za namene opravljanja nadzornih nalog na podlagi te direktive ali [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] ter za izmenjavo informacij lahko pristojni organi držav članic, EBA in ESMA v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma členom 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010, samo če za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu iz člena 15 te direktive, sklenejo upravne dogovore z nadzornimi organi tretjih držav ter z organi ali telesi tretjih držav, odgovornimi za naslednje naloge:

(a)  nadzor nad finančnimi institucijami in finančnimi trgi, vključno z nadzorom nad finančnimi subjekti z dovoljenjem za delovanje kot centralne nasprotne stranke, kadar so bile CNS priznane v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)  likvidacijo in stečaj investicijskih podjetij ter podobne postopke;

(c)  nadzor nad telesi, udeleženimi pri likvidaciji in stečaju investicijskih podjetij ter podobnih postopkih;

(d)  izvajanje obveznih revizijskih pregledov finančnih institucij ali institucij, ki upravljajo odškodninske sheme;

(e)  nadzor nad osebami, zadolženimi za izvajanje obveznih revizijskih pregledov računovodskih izkazov finančnih institucij;

(f)  nadzor nad osebami, dejavnimi na trgu s pravicami do emisij, za zagotovitev celovitega pregleda nad finančnimi in promptnimi trgi;

(g)  nadzor nad osebami, dejavnimi na trgih izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode, za zagotovitev celovitega pregleda nad finančnimi in promptnimi trgi.

Člen 17

Dolžnosti oseb, odgovornih za preverjanje letnih in konsolidiranih računovodskih izkazov

Države članice določijo, da ima katera koli oseba, pooblaščena v smislu Direktive 2006/43/ES(19), ki v investicijskem podjetju opravlja naloge, opisane v členu 73 Direktive 2009/65/ES(20) ali členu 34 Direktive 2013/34/EU, ali katero koli drugo nalogo, ki jo predpisuje zakonodaja, dolžnost, da nemudoma poroča pristojnim organom o katerem koli dejstvu ali odločitvi v zvezi z navedenim investicijskim podjetjem ali podjetjem, tesno povezanim z navedenim investicijskim podjetjem, ki:

(a)  predstavlja pomembno kršitev zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive;

(b)  lahko škodljivo vpliva na neprekinjeno delovanje investicijskega podjetja ali

(c)  lahko privede do zavrnitve izdaje mnenja o računovodskih izkazih ali do izražanja pridržkov.

Oddelek 3

Kazni, preiskovalna pooblastila in pravica do pritožbe

Člen 18

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi

1.  Države članice brez poseganja v nadzorna pooblastila iz oddelka 4 poglavja 2, vključno s preiskovalnimi pooblastili in pooblastili pristojnih organov, da naložijo popravne ukrepe, ter pravico držav članic, da predvidijo in naložijo kazenske sankcije, določijo pravila o upravnih sankcijah in drugih upravnih ukrepih ter zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi naložijo take sankcije in ukrepe v zvezi s kršitvami nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva, in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], vključno kadar velja naslednje:

(a)  investicijsko podjetje nima vzpostavljenih ureditev notranjega upravljanja, kot je določeno v členu 26;

(b)  investicijsko podjetje pristojnim organom ne sporoča informacij glede skladnosti z obveznostjo izpolnjevanja kapitalskih zahtev iz člena 11 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije, kar predstavlja kršitev člena 54(1)(b) navedene uredbe;

(c)  investicijsko podjetje pristojnim organom ne sporoča informacij o tveganju koncentracije ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije, kar predstavlja kršitev člena 54 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(d)  investicijsko podjetje doseže tveganje koncentracije, ki presega omejitve iz člena 37 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], brez poseganja v člena 38 in 39 navedene uredbe;

(e)  večkrat ali nenehno prihaja do tega, da investicijsko podjetje ne razpolaga z likvidnimi sredstvi, kar predstavlja kršitev člena 43 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], brez poseganja v člen 44 navedene uredbe;

(f)  investicijsko podjetje ne razkrije informacij ali zagotavlja nepopolne ali nepravilne informacije, kar predstavlja kršitev določb iz dela 6 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(g)  investicijsko podjetje izvede plačila imetnikom instrumentov, vključenih v kapital investicijskega podjetja, v primerih, v katerih so taka plačila imetnikom instrumentov, vključenih v kapital, prepovedana na podlagi člena 28, 52 ali 63 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)  investicijsko podjetje je spoznano za odgovorno za hudo kršitev nacionalnih določb, sprejetih na podlagi Direktive (EU) 2015/849(21);

(i)  investicijsko podjetje je eni ali več osebam, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 91 Direktive 2013/36/EU, omogočilo, da postanejo ali ostanejo člani upravljalnega organa.

Če države članice ne določijo pravil o upravnih sankcijah za kršitve, za katere velja nacionalno kazensko pravo, Komisiji posredujejo zadevne določbe kazenskega prava.

Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2.  Upravne sankcije in drugi upravni ukrepi iz prvega pododstavka odstavka 1 vključujejo naslednje:

(a)  javno izjavo, v kateri so navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba, investicijsko podjetje, investicijski holding ali mešani finančni holding in narava kršitve;

(b)  odredbo, ki od odgovorne fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z ravnanjem in tega ravnanja več ne ponovi;

(c)  začasno prepoved opravljanja funkcij v investicijskem podjetju za člane upravljalnega organa investicijskega podjetja ali katero koli drugo fizično osebo;

(d)  v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do 10 % skupnega letnega neto prometa, vključno z bruto dohodkom podjetja v predhodnem poslovnem letu v obliki prihodkov iz obresti in podobnih prihodkov, prihodkov iz delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim ali stalnim donosom ter prejetih provizij ali opravnin;

(e)  v primeru pravne osebe upravne denarne sankcije v višini do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar je mogoče opredeliti ta dobiček ali izgubo;

(f)  v primeru fizične osebe upravne denarne sankcije v višini do 5 000 000 EUR ali ustrezne vrednosti v nacionalni valuti države članice, katere valuta ni euro, na [datum začetka veljavnosti te direktive].

Kadar je podjetje iz točke (d) podrejena družba, je zadevni bruto dohodek bruto dohodek, določen na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov končne nadrejene osebe v predhodnem poslovnem letu.

Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organ, kadar investicijsko podjetje krši nacionalne določbe, ki prenašajo to direktivo, ali [Uredbo (EU) ---/---- [IFR]], sankcije uporablja za člane upravljalnega organa in druge fizične osebe, ki so v skladu z nacionalnim pravom odgovorne za kršitev.

3.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih sankcij ali upravnih ukrepov iz odstavka 1 in višine upravnih denarnih sankcij upoštevajo vse ustrezne okoliščine, med drugim, kjer je ustrezno:

(a)  resnost in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(c)  finančno trdnost fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, vključno s skupnim prometom pravne osebe ali letnim dohodkom fizične osebe;

(d)  pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(e)  morebitne izgube, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe;

(f)  raven sodelovanja z zadevnimi pristojnimi organi;

(g)  predhodne kršitve fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(h)  morebitne sistemske posledice kršitve.

Člen 19

Nadzorniška pooblastila

Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa pooblastila za zbiranje informacij in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje svojih nalog, kar vključuje:

(a)  pooblastilo, da zahtevajo informacije od naslednjih fizičnih ali pravnih oseb:

(i)  investicijskih podjetij s sedežem v zadevni državi članici;

(ii)  investicijskih holdingov s sedežem v zadevni državi članici;

(iii)  mešanih finančnih holdingov s sedežem v zadevni državi članici;

(iv)  mešanih poslovnih holdingov s sedežem v zadevni državi članici;

(v)  oseb, ki pripadajo subjektom iz točk (i) do (iv);

(vi)  tretjih oseb, ki so za subjekte iz točk (i) do (iv) prevzele zunanje izvajanje operativnih funkcij ali dejavnosti;

(b)  pooblastilo, da opravijo vse potrebne preiskave katere koli osebe iz točke (a), ki ima sedež ali je v zadevni državi članici, vključno s pravico, da:

(i)  zahtevajo, da osebe iz točke (a) predložijo zahtevano dokumentacijo;

(ii)  pregledajo poslovne knjige in evidence oseb iz točke (a) ter naredijo kopije teh poslovnih knjig in evidenc oziroma izpiske iz njih;

(iii)  pridobijo pisne ali ustne obrazložitve od oseb iz točke (a) ali njihovih predstavnikov ali zaposlenih;

(iv)  opravijo razgovor s katero koli drugo zadevno osebo ▌, da bi zbrali informacije o predmetu preiskave;

(c)  pooblastilo, da v poslovnih prostorih pravnih oseb iz točke (a) in katerih koli drugih podjetij, vključenih v nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine, kadar je pristojni organ nadzornik skupine, opravijo vse potrebne inšpekcijske preglede, če o tem predhodno uradno obvestijo druge zadevne pristojne organe.

Člen 20

Objava upravnih sankcij in ukrepov

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svoji uradni spletni strani takoj objavijo vse upravne sankcije in ukrepe, naložene v skladu s členom 18, zoper katere ni bilo pritožbe ali ni več možnosti pritožbe. Pri tem objavijo tudi informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, kateri se naloži sankcija ali v zvezi s katero se sprejme ukrep. Informacije se objavijo šele po tem, ko je bila ta oseba obveščena o takšnih sankcijah ali ukrepih, in če je taka objava potrebna in sorazmerna.

2.  Kadar države članice dovolijo objavo upravnih sankcij ali ukrepov, naloženih v skladu s členom 18, zoper katere je bila vložena pritožba, pristojni organi na svoji uradni spletni strani objavijo tudi informacije o statusu in rezultatu pritožbe.

3.  Pristojni organi objavijo upravne sankcije ali ukrepe, naložene v skladu s členom 18, na anonimni podlagi v naslednjih primerih:

(a)  kadar se sankcija naloži fizični osebi in se ugotovi, da objava osebnih podatkov te osebe ne bi bila sorazmerna;

(b)  kadar bi objava ogrozila potekajočo kazensko preiskavo ali stabilnost finančnih trgov;

(c)  kadar bi objava povzročila nesorazmerno škodo vpletenim investicijskim podjetjem ali fizičnim osebam.

4.  Pristojni organi zagotovijo, da informacije, objavljene v skladu s tem členom, ostanejo na njihovi uradni spletni strani najmanj pet let. Osebni podatki lahko ostanejo na uradni spletni strani pristojnega organa samo, če je to dovoljeno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

Člen 21

Poročanje EBA o sankcijah

Pristojni organi obvestijo EBA o upravnih sankcijah in ukrepih, naloženih v skladu s členom 18, o morebitnih pritožbah zoper navedene sankcije in ukrepe ter o rezultatu teh pritožb. EBA vzdržuje centralno zbirko podatkov o upravnih sankcijah in ukrepih, o katerih je bil obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med pristojnimi organi. Do te zbirke podatkov, ki se posodablja redno in vsaj enkrat letno, imajo dostop samo pristojni organi in ESMA.

EBA vzdržuje spletno stran s povezavami na objave posameznih pristojnih organov v zvezi z upravnimi sankcijami in ukrepi v skladu s členom 18, na kateri je prikazano tudi obdobje, za katerega posamezna država članica objavi upravne sankcije in ukrepe.

Člen 22

Poročanje o kršitvah

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite in zanesljive mehanizme, prek katerih se lahko pristojnim organom nemudoma poroča o morebitnih ali dejanskih kršitvah nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva, in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

Ti mehanizmi vključujejo:

(a)  posebne postopke za prejem in obravnavo takih poročil ter nadaljnje ukrepanje na njihovi podlagi, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov;

(b)  ustrezno zaščito zaposlenih v investicijskih podjetjih, ki prijavijo kršitve v investicijskem podjetju, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravične obravnave s strani investicijskega podjetja;

(c)  zaščito osebnih podatkov o osebi, ki prijavi kršitev, in fizični osebi, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679;

(d)  jasna pravila, ki v vseh primerih zagotavljajo zaupnost osebe, ki prijavi kršitve v investicijskem podjetju, razen če nacionalno pravo zahteva njeno razkritje zaradi nadaljnjih preiskav ali naknadnih upravnih ali sodnih postopkov.

2.  Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi lahko njihovi uslužbenci prek posebnega in neodvisnega kanala interno poročajo o kršitvah. Navedene postopke lahko zagotovijo socialni partnerji, če ti postopki nudijo enako zaščito, kot je navedena v točkah (b), (c) in (d) odstavka 1.

Člen 23

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da za odločitve in ukrepe, sprejete v skladu z [Uredbo (EU) ---/---- [IFR]] ali zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo, velja pravica do pritožbe.

POGLAVJE 2

Postopek pregledovanja

Oddelek 1

PROCES OCENJEVANJA USTREZNOSTI NOTRANJEGA KAPITALA IN TVEGANJA

Člen 24

Notranji kapital in likvidna sredstva

1.  Investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], imajo vzpostavljene zanesljive, učinkovite in celovite ureditve, strategije in procese za stalno ocenjevanje in zagotavljanje zneskov, vrst in razdelitve notranjega kapitala in likvidnih sredstev, za katere menijo, da so ustrezni za kritje narave in stopnje tveganj ▌, ki jih lahko povzročajo drugim in katerim so ali bi lahko bila izpostavljena sama.

2.  Ureditve, strategije in procesi iz odstavka 1 so ustrezni in sorazmerni glede na vrsto, obseg in kompleksnost dejavnosti zadevnega investicijskega podjetja. V zvezi z njimi se izvajajo redni notranji pregledi.

Pristojni organi lahko od investicijskih podjetij, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], zahtevajo, da v obsegu, ki je po mnenju pristojnih organov ustrezen, uporabljajo zahteve iz tega člena.

Oddelek 2

Notranje upravljanje, preglednost, obravnavanje tveganj in prejemki

Člen 25

Področje uporabe za namene uporabe tega oddelka

1.  Ta oddelek se ne uporablja, kadar investicijsko podjetje na podlagi člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] ugotovi, da izpolnjuje vse pogoje iz ▌navedenega člena.

2.  Kadar investicijsko podjetje, ki ni izpolnjevalo vseh pogojev iz ▌člena 12(1) [Uredbe ▌(EU) ---/---- [IFR]], naknadno izpolni navedene pogoje, se ta oddelek preneha uporabljati šele šest mesecev od datuma, ko so bili ti pogoji izpolnjeni. Ta oddelek se po obdobju iz prejšnjega stavka preneha uporabljati za investicijsko podjetje le, če je investicijsko podjetje v zadevnem obdobju še naprej brez prekinitve izpolnjevalo pogoje iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] in če je ustrezno uradno obvestilo pristojni organ.

3.  Kadar investicijsko podjetje ugotovi, da ne izpolnjuje več vseh pogojev iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], uradno obvesti pristojni organ in v 12 mesecih od datuma ocenjevanja izpolni zahteve iz tega oddelka ▌.

4.  Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja uporabljajo določbe iz člena 32 za prejemke, dodeljene za storitve, opravljene v poslovnem letu po poslovnem letu, v katerem se je izvedla ocena iz odstavka 3, ali za uspešnost v zadevnem poslovnem letu.

Kadar se uporablja ta oddelek in se uporabi člen 8 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], države članice zagotovijo, da se uporablja za investicijska podjetja na posamični podlagi.

Kadar se uporablja ta oddelek in se uporabi člen 7 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], države članice zagotovijo, da se ta oddelek uporablja za investicijska podjetja na posamični in konsolidirani podlagi. Z odstopanjem od prvega stavka se ta oddelek ne uporablja za podrejene družbe, ki so vključene v bonitetno konsolidirani položaj, opredeljen v členu 4(1)(12) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], in imajo sedež v tretji državi, kadar lahko nadrejena oseba v Uniji pristojnim organom dokaže, da je uporaba tega oddelka nezakonita po zakonih tretje države, v kateri imajo te podrejene družbe sedež.

Člen 26

Notranje upravljanje

1.  Države članice zagotovijo, da imajo investicijska podjetja zanesljive ureditve upravljanja, vključno z vsem naslednjim:

(a)  jasno organizacijsko strukturo s podrobno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi ravnmi odgovornosti;

(b)  učinkovitimi procesi za ugotavljanje, upravljanje, spremljanje in sporočanje tveganj, katerim so ali bi lahko bila izpostavljena investicijska podjetja ali ki jih ta podjetja povzročajo ali bi jih lahko povzročala drugim;

(c)  primernimi mehanizmi notranje kontrole, vključno z zanesljivimi administrativnimi in računovodskimi postopki;

(d)  politikami in praksami prejemkov, ki so skladne s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in ga tudi spodbujajo.

Takšne politike in prakse prejemkov so nevtralne glede na spol.

2.  Pri določitvi ureditev iz odstavka 1 se upoštevajo merila iz členov 28 do 33 te direktive ▌.

3.  Ureditve iz odstavka 1 so ustrezne in sorazmerne glede na naravo, obseg in kompleksnost tveganj, ki izhajajo iz poslovnega modela in dejavnosti investicijskega podjetja.

4.  EBA v posvetovanju z ESMA objavi smernice o uporabi ureditev upravljanja iz odstavka 1.

EBA v posvetovanju z ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice o politikah prejemkov, nevtralnih glede na spol, za investicijska podjetja.

EBA v dveh letih po datumu objave navedenih smernic na podlagi informacij, ki jih zberejo pristojni organi, objavi poročilo o uporabi politik prejemkov, nevtralnih glede na spol, v investicijskih podjetjih.

Člen 27

Poročanje po državah

1.  Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja, ki imajo podružnice ali podrejene družbe, ki so finančne institucije, kot so opredeljene v členu 4(1)(26) Uredbe (EU) št. 575/2013, v državi članici ali tretji državi, ki ni država članica ali tretja država, v kateri je bilo izdano dovoljenje investicijskemu podjetju, letno razkrijejo naslednje informacije po posameznih državah članicah in tretjih državah:

(a)  ime, naravo dejavnosti in lokacijo vseh podrejenih družb in podružnic;

(b)  promet;

(c)  število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa;

(d)  dobiček ali izgubo pred obdavčitvijo;

(e)  davek na poslovni izid;

(f)  prejete javne subvencije.

2.  Informacije iz odstavka 1 se revidirajo v skladu z Direktivo 2006/43/ES in objavijo, če je to mogoče, kot priloga k letnim računovodskim izkazom ali po potrebi konsolidiranim računovodskim izkazom zadevnega investicijskega podjetja.

Člen 28

Obravnava tveganj

1.  Države članice zagotovijo, da upravljalni organ investicijskega podjetja odobri ter redno pregleduje strategije in politike glede nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj ter glede upravljanja, spremljanja in zmanjševanja tveganj, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno investicijsko podjetje, ob upoštevanju makroekonomskega okolja in poslovnega cikla investicijskega podjetja.

2.  Države članice zagotovijo, da upravljalni organ nameni dovolj časa zagotavljanju ustreznega upoštevanja zadev iz odstavka 1 in dodeli primerna sredstva za upravljanje vseh pomembnih tveganj, ki jim je investicijsko podjetje izpostavljeno.

3.  Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja vzpostavijo sistem poročanja upravljalnemu organu za vsa pomembna tveganja ter za vse politike upravljanja tveganj in njihove spremembe.

4.  ▌Države članice zahtevajo, da vsa investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz točke (a) člena 32(4), ustanovijo odbor za tveganja, sestavljen iz članov upravljalnega organa, ki v zadevnem investicijskem podjetju ne opravljajo nobene izvršilne funkcije.

Člani odbora za tveganja iz prvega pododstavka imajo ustrezno znanje, veščine in izkušnje za popolno razumevanje, upravljanje in spremljanje strategije upravljanja tveganj in nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj. Zagotavljajo, da odbor za tveganja svetuje upravljalnemu organu glede splošne sedanje in prihodnje nagnjenosti investicijskega podjetja k prevzemanju tveganj in glede strategije upravljanja tveganj ter upravljalnemu organu pomaga pri nadzoru izvajanja te strategije s strani višjega vodstva. Upravljalni organ je še naprej v celoti odgovoren za strategije in politike podjetja glede upravljanja tveganj.

5.  Države članice zagotovijo, da imata upravljalni organ v nadzorni funkciji in odbor za tveganja navedenega upravljalnega organa, če je bil ustanovljen, dostop do informacij o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bilo izpostavljeno podjetje.

Člen 29

Obravnava tveganj

1.  Pristojni organi zagotovijo, da imajo investicijska podjetja zanesljive strategije, politike, postopke in sisteme za ugotavljanje, merjenje, upravljanje in spremljanje naslednjega:

(a)  pomembnih virov in učinkov tveganja za stranke ter vseh pomembnih vplivov na kapital;

(b)  pomembnih virov in učinkov tveganja za trg ter vseh pomembnih vplivov na kapital;

(c)  pomembnih virov tveganja za investicijsko podjetje, zlasti tistih, zaradi katerih bi se lahko znižala raven razpoložljivega kapitala;

(d)  likvidnostnega tveganja v ustreznem sklopu časovnih obdobij, tudi znotraj enega dne, za zagotovitev, da investicijsko podjetje ohranja ustrezne ravni likvidnih sredstev, tudi glede obravnave pomembnih virov tveganja iz točk (a) do (c).

Strategije, politike, procesi in sistemi so sorazmerni s kompleksnostjo, profilom tveganosti, obsegom poslovanja investicijskega podjetja in dovoljenim tveganjem, ki ga določi upravljalni organ, ter odražajo pomembnost investicijskega podjetja v vsaki državi članici, v kateri posluje.

Za namene točke (a) prvega pododstavka in za namene drugega pododstavka se upošteva nacionalno pravo, ki ureja ločevanje, ki se uporablja za denar strank, ki se upravlja.

Za namene točke (a) prvega odstavka investicijska podjetja razmislijo o zavarovanju poklicne odgovornosti kot učinkovitem orodju za obvladovanje svojih tveganj.

Za namene točke (c) pomembni viri tveganj za podjetje samo po potrebi zajemajo pomembne spremembe knjižne vrednosti sredstev, vključno z morebitnimi terjatvami do vezanih zastopnikov, propadom strank ali nasprotnih strank, pozicijami v finančnih instrumentih, tujih valutah in blagu ter obveznostmi do pokojninskih shem z zagotovljenimi prejemki.

Investicijska podjetja ustrezno upoštevajo vsak pomemben vpliv na kapital, kadar takšna tveganja niso primerno zajeta s kapitalskimi zahtevami, izračunanimi na podlagi člena 11 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

2.  Pristojni organi zahtevajo, da investicijska podjetja v skladu z izvedljivostjo in vzdržnostjo svojih poslovnih modelov in strategij v primeru likvidacije ali prenehanja poslovanja v celotnem postopku izstopa s trga ustrezno upoštevajo zahteve in potrebne vire, ki so realistični, v smislu časovnega okvira ter vzdrževanja kapitala in likvidnih sredstev.

3.  Z odstopanjem od člena 25 se točke (a), (c) ▌ in (d) odstavka 1 uporabljajo za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 58, s katerimi se zagotovi zanesljivost strategij, politik, procesov in sistemov investicijskih podjetij. Komisija pri tem upošteva dogajanja na finančnih trgih, zlasti nastajanje novih finančnih produktov, razvoj na področju računovodskih standardov in trende, ki spodbujajo zbliževanje nadzornih praks.

Člen 30

Politika prejemkov

1.  Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pri določitvi in izvajanju politike prejemkov za kategorije zaposlenih, vključno z višjim vodstvom, prevzemniki tveganja in zaposlenimi v nadzornih funkcijah, ter za vse zaposlene, katerih skupni prejemki so enaki vsaj najnižjim prejemkom višjega vodstva ali prevzemnikov tveganja in katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja ali sredstev, ki jih ta upravlja, upoštevajo naslednja načela:

(a)  politika prejemkov je jasno dokumentirana in sorazmerna glede na velikost, notranjo organiziranost in naravo ter obseg in kompleksnost dejavnosti investicijskega podjetja;

(b)  politika prejemkov je nevtralna glede na spol;

(c)  politika prejemkov je v skladu s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in ga spodbuja;

(d)  politika prejemkov je skladna s poslovno strategijo in cilji investicijskega podjetja, v njej pa se upoštevajo tudi dolgoročni učinki sprejetih investicijskih odločitev;

(e)  politika prejemkov vsebuje ukrepe za preprečevanje navzkrižij interesov ter spodbuja odgovorno poslovno ravnanje, zavedanje o tveganjih in preudarno prevzemanje tveganj;

(f)  upravljalni organ v nadzorni funkciji sprejme in redno pregleduje politiko prejemkov in je na splošno odgovoren za nadzor izvajanja te politike;

(g)  kontrolne funkcije vsaj enkrat letno opravijo centralen in neodvisen notranji pregled izvajanja politike prejemkov;

(h)  zaposleni, ki opravljajo kontrolne funkcije, so neodvisni od poslovnih enot, ki jih nadzorujejo, imajo ustrezno pristojnost in prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih kontrolirajo;

(i)  prejemke višjih uslužbencev v funkcijah upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti neposredno nadzoruje komisija za prejemke iz člena 33 ali, če takšna komisija ni bila ustanovljena, upravljalni organ v nadzorni funkciji;

(j)  politika prejemkov ob upoštevanju nacionalnih pravil za določanje plač jasno razlikuje med merili za določanje:

(i)  osnovnega fiksnega prejemka, ki zlasti odraža ustrezne poklicne izkušnje in odgovornosti v organizaciji, kot je določeno v opisu delovnih nalog zaposlenega, ki so del pogojev zaposlitve;

(ii)  variabilnega prejemka, ki odraža vzdržno in tveganju prilagojeno uspešnost zaposlenega ter uspešnost, ki presega pričakovanja iz opisa delovnih nalog zaposlenega;

(k)  fiksna sestavina je dovolj velik delež celotnega prejemka, da omogoča popolnoma prožno politiko glede variabilnih sestavin prejemka, vključno z možnostjo, da se variabilna sestavina prejemka ne izplača.

2.  Države članice za namene točke (k) odstavka 1 zagotovijo, da investicijska podjetja v svoji politiki prejemkov določijo ustrezna razmerja med variabilno in fiksno sestavino celotnega prejemka ob upoštevanju poslovnih dejavnosti investicijskega podjetja in z njimi povezanih tveganj ter učinka, ki ga imajo različne kategorije posameznikov iz odstavka 1 na profil tveganosti investicijskega podjetja.

3.  Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja določijo in uporabljajo načela iz odstavka 1 na način, ki je primeren glede na njihovo velikost in notranjo organizacijo ter naravo, obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti.

4.  EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev ustreznih meril za opredelitev kategorij posameznikov, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja, iz odstavka 1. EBA in ESMA ustrezno upoštevata Priporočilo Komisije 2009/384/ES z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev ter obstoječe smernice o prejemkih iz direktive KNPVP, direktive AIFMD in direktive MiFID II ter si prizadevata čim bolj zmanjšati odstopanja od obstoječih določb.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 31

Investicijska podjetja, ki prejemajo izredno javnofinančno pomoč

Države članice zagotovijo, da za investicijska podjetja, ki prejemajo izredno javnofinančno pomoč, kot je opredeljena v členu 2(1)(28) Direktive 2014/59/EU, velja naslednje ▌:

(a)  podjetje ne izplačuje nikakršnih variabilnih prejemkov članom upravljalnega organa;

(b)  če bi bili variabilni prejemki, izplačani zaposlenim, ki niso člani upravljalnega organa, neskladni z ohranjanjem trdne kapitalske osnove investicijskega podjetja in pravočasnim prenehanjem prejemanja izredne javnofinančne pomoči, se variabilni prejemki ▌omejijo na delež neto prihodka ▌.

Člen 32

Variabilni prejemki

1.  Države članice zagotovijo, da kakršni koli variabilni prejemki, ki jih investicijsko podjetje dodeli in izplača kategorijam zaposlenih iz člena 30(1), izpolnjujejo vse naslednje zahteve pod enakimi pogoji, kot so tisti iz člena 30(3):

(a)  če so variabilni prejemki odvisni od uspešnosti, celoten znesek variabilnega prejemka temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika, zadevne poslovne enote in splošnih rezultatov investicijskega podjetja;

(b)  pri oceni uspešnosti posameznika se upoštevajo tako finančna kot nefinančna merila;

(c)  ocena uspešnosti iz točke (a) temelji na večletnem obdobju z upoštevanjem poslovnega cikla in poslovnih tveganj investicijskega podjetja;

(d)  variabilni prejemki ne vplivajo na sposobnost investicijskega podjetja zagotavljati trdno kapitalsko osnovo;

(e)  variabilni prejemki so zajamčeni le za nove zaposlene ▌v prvem letu njihove zaposlitve in samo, kadar ima investicijsko podjetje močno kapitalsko osnovo;

(f)  plačila, povezana s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi, odražajo doseženo uspešnost posameznika v določenem obdobju in ne nagrajujejo neuspešnosti ali kršitev;

(g)  paketi prejemkov, povezani z nadomestili ali odkupi iz pogodb iz prejšnje zaposlitve, so skladni z dolgoročnimi interesi investicijskega podjetja;

(h)  pri merjenju uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo skupine variabilnih prejemkov, se upoštevajo vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter stroški kapitala in potrebna likvidnost v skladu z Uredbo (EU) ---/---- [IFR];

(i)  pri razporejanju variabilnih sestavin prejemkov v investicijskem podjetju se upoštevajo tudi vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj;

(j)  vsaj 50 % variabilnega prejemka je sestavljenih iz naslednjih instrumentov:

(i)  delnic ali enakovrednih lastniških deležev, odvisno od pravne strukture zadevnega investicijskega podjetja;

(ii)  z delnicami povezanih instrumentov ali enakovrednih nedenarnih instrumentov, odvisno od pravne strukture zadevnega investicijskega podjetja;

(iii)  instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, instrumentov dodatnega kapitala ali drugih instrumentov, ki se lahko v celoti pretvorijo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali se delno odpišejo in ustrezno odražajo kreditno kakovost investicijskega podjetja kot delujočega podjetja;

(iv)  nedenarnih instrumentov, ki odražajo sestavo instrumentov upravljanih portfeljev;

(k)  z odstopanjem od točke (j) lahko pristojni nacionalni organi, kadar investicijsko podjetje ne izda nobenega od instrumentov iz navedene točke, odobrijo uporabo alternativne ureditve, ki izpolnjuje iste cilje;

(l)  vsaj 40 % variabilnega prejemka je odloženega za obdobje treh do petih let, odvisno od poslovnega cikla investicijskega podjetja, narave njegovega poslovanja, njegovih tveganj in dejavnosti zadevnega posameznika, razen v primeru posebej visokega zneska variabilnega prejemka, pri katerem je delež odloženega variabilnega prejemka vsaj 60 %;

(m)  če se finančna uspešnost investicijskega podjetja poslabša ali je negativna, se variabilni prejemki zmanjšajo za do 100 %, tudi z malusom ali vračilom sredstev, ob upoštevanju meril, ki jih določi investicijsko podjetje in zadevajo predvsem primere, ko:

(i)  je zadevni posameznik sodeloval ali bil odgovoren za ravnanje, ki je investicijskemu podjetju povzročilo znatne izgube;

(ii)  se šteje, da zadevni posameznik ni več sposoben in primeren;

(n)  posebne pokojninske ugodnosti so skladne s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi investicijskega podjetja.

2.  Države članice za namene odstavka 1 zagotovijo, da:

(a)  posamezniki iz člena 30(1) ne uporabljajo osebnih strategij varovanja pred tveganjem ali zavarovanj v zvezi s prejemki in odgovornostjo, s čimer spodkopavajo načela iz odstavka 1;

(b)  se variabilni prejemki ne izplačujejo prek družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ali z metodami, ki olajšujejo nespoštovanje te direktive ali Uredbe (EU) ---/---- [IFR].

3.  Za namene točke (j) odstavka 1 se za tam navedene instrumente uporablja ustrezna politika zadržanja, namenjena usklajevanju spodbud posameznika z dolgoročnejšimi interesi investicijskega podjetja, njegovih upnikov in strank. Države članice ali njihovi pristojni organi lahko omejijo vrste in oblike navedenih instrumentov ali prepovejo uporabo nekaterih instrumentov za variabilne prejemke.

Za namene točke (l) odstavka 1 odloženi variabilni prejemki ne dospejo prej kot na „pro-rata“ osnovi.

Za namene točke (n) odstavka 1 investicijsko podjetje pet let drži posebne pokojninske ugodnosti v obliki instrumentov iz točke (j), če zaposleni zapusti investicijsko podjetje pred upokojitveno starostjo. Če zaposleni doseže upokojitveno starost, se mu posebne pokojninske ugodnosti izplačajo v obliki instrumentov iz točke (j), pri čemer zanje velja petletno obdobje zadržanja.

4.  Točki (j) in (l) odstavka 1 in tretji pododstavek odstavka 3 se ne uporabljajo za:

(a)  investicijsko podjetje, ▌v katerem vrednost bilančnih in zunajbilančnih sredstev v štiriletnem obdobju neposredno pred danim poslovnim letom v povprečju znaša 100 milijonov EUR ali manj;

(b)  posameznika, katerega letni variabilni prejemki ne presegajo 50 000 EUR in ne predstavljajo več kot četrtino skupnih letnih prejemkov tega posameznika.

5.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 4 lahko država članica zviša prag iz navedene točke, če investicijsko podjetje izpolnjuje naslednja merila:

(a)  investicijska podjetja, v zvezi s katerimi država članica uporabi to določbo, v državi članici, v kateri imajo sedež, niso eno od treh največjih investicijskih podjetij v smislu skupne vrednosti sredstev;

(b)  za investicijsko podjetje ne veljajo nobene obveznosti ali zanj veljajo poenostavljene obveznosti v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja v skladu s členom 4 Direktive 2014/59/EU;

(c)  obseg bilančnih in zunajbilančnih postavk trgovalne knjige investicijskega podjetja je 150 milijonov EUR ali manj;

(d)  obseg bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti investicijskega podjetja je 100 milijonov EUR ali manj;

(e)  prag ne presega 300 milijonov EUR ter

(f)  prag je ustrezno zvišati ob upoštevanju narave in obsega dejavnosti podjetja ter njegove notranje organizacije oziroma, kjer je to ustrezno, značilnosti skupine, ki ji pripada.

6.  Z odstopanjem od točke (a) odstavka 4 lahko država članica zniža prag iz navedene točke, če je ob upoštevanju narave in obsega dejavnosti podjetja ter njegove notranje organizacije oziroma, kjer je to ustrezno, značilnosti skupine, ki ji pripada, primerno znižati prag.

7.  Z odstopanjem od točke (b) odstavka 4 lahko država članica odloči, da se za zaposlene, ki so upravičeni do letnih variabilnih prejemkov ▌, nižjih od praga in deleža iz navedene točke, zadevno izvzetje ne uporablja zaradi posebnosti nacionalnega trga v smislu praks pri prejemkih ali zaradi narave odgovornosti in profila delovnih mest teh zaposlenih.

8.  EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev razredov instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1(j)(iii), in morebitnih alternativnih ureditev iz odstavka 1(k).

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

9.  EBA v posvetovanju z ESMA sprejme smernice za poenostavitev izvajanja odstavkov 4, 5 in 6 ter zagotavljanje njihove dosledne uporabe.

Člen 33

Komisija za prejemke

1.  Države članice zagotovijo ▌, da investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz točke (a) člena 32(4), ustanovijo komisijo za prejemke. Ta komisija za prejemke je spolno uravnotežena in izvaja kompetentno in neodvisno presojanje politik in praks prejemkov ter spodbud, oblikovanih za upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti. Komisija za prejemke se lahko ustanovi na ravni skupine.

2.  Države članice zagotovijo ▌, da je komisija za prejemke odgovorna za pripravo odločitev v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj zadevnega investicijskega podjetja in jih sprejme upravljalni organ. Predsednik in člani komisije za prejemke so člani upravljalnega organa, ki v zadevnem investicijskem podjetju ne opravljajo nobene izvršilne funkcije. Če nacionalno pravo predvideva zastopanost zaposlenih v upravljalnem organu, je član komisije za prejemke tudi najmanj en predstavnik zaposlenih.

3.  Komisija za prejemke pri pripravi odločitev iz odstavka 2 upošteva javni interes in dolgoročne interese delničarjev, investitorjev in drugih deležnikov v investicijskem podjetju.

Člen 34

Nadzor nad politikami prejemkov

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi zberejo informacije, razkrite v skladu s točkama (c) […] in (d) prvega pododstavka člena 51 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], in informacije, ki jih investicijska podjetja zagotovijo o razlikah v plačah med spoloma, ter jih uporabijo za primerjavo trendov in praks v zvezi s prejemki.

Pristojni organi te informacije posredujejo EBA.

2.  EBA na podlagi informacij, ki jih pristojni organi zagotovijo v skladu z odstavkoma 1 in 4, primerja trende in prakse v zvezi s prejemki na ravni Unije.

3.  EBA v posvetovanju z ESMA izda smernice o uporabi preudarnih politik prejemkov. Navedene smernice upoštevajo vsaj zahteve iz členov 30 do 33 in načela o preudarnih politikah prejemkov iz Priporočila Komisije 2009/384/ES(22).

4.  Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pristojnim organom ▌ zagotovijo informacije o številu fizičnih oseb na investicijsko podjetje, ki imajo 1 milijon EUR ali več prejemkov na poslovno leto, v plačnih razredih po 1 milijon EUR, vključno z njihovimi delovnimi pristojnostmi, zadevnim poslovnim področjem in glavnimi elementi plače, bonusi, dolgoročnimi nagradami in pokojninskimi prispevki.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pristojnim organom na zahtevo zagotovijo znesek skupnih prejemkov za vsakega člana upravljalnega organa ali višjega vodstva.

Pristojni organi informacije iz prvega in drugega pododstavka posredujejo EBA, ki jih združene po posamezni matični državi članici objavi v enotni obliki poročanja. EBA lahko v posvetovanju z ESMA oblikuje smernice za poenostavitev izvajanja tega odstavka in zagotovitev usklajenosti zbranih informacij.

Člen 35

Poročilo EBA o okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih

EBA pripravi poročilo o uvedbi tehničnih meril v zvezi z izpostavljenostjo do dejavnosti, ki so bistveno povezane z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi cilji za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj, da se ocenijo možni viri in učinki takih tveganj na investicijska podjetja, pri čemer se upošteva taksonomija okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj [dodati sklic na pravno besedilo, ko bo na voljo].

Poročilo EBA iz prvega pododstavka zajema vsaj naslednje:

(a)  opredelitev okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, fizičnih tveganj ter tranzicijskih tveganj, povezanih s prehodom na bolj trajnostno gospodarstvo, vključno s tveganji, povezanimi z zmanjšanjem vrednosti sredstev zaradi regulativnih sprememb, kvalitativnimi in kvantitativnimi merili in metrikami, pomembnimi za oceno takih tveganj, ter metodologijo za oceno, ali lahko taka tveganja nastanejo kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno in ali bi lahko imela pomembne finančne posledice za investicijsko podjetje;

(b)  oceno, ali bi lahko znatne koncentracije specifičnih sredstev povečale okoljska, socialna in upravljavska tveganja, fizična tveganja ter tranzicijska tveganja za investicijsko podjetje;

(c)  opis postopkov, ki jih investicijsko podjetje lahko uporabi za ugotavljanje, ocenjevanje in obvladovanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, fizičnih tveganj ter tranzicijskih tveganj;

(d)  merila, parametre in metrike, ki jih nadzorniki in investicijska podjetja lahko uporabijo za oceno učinka kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj za namene procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja.

EBA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji do [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive] predloži poročilo o svojih ugotovitvah.

EBA lahko, če je to ustrezno, na podlagi tega poročila sprejme smernice za uvedbo meril v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji za proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja, pri katerih se upoštevajo ugotovitve iz poročila EBA iz tega člena.

Oddelek 3

Proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja

Člen 36

Nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje

1.  Pristojni organi – če je to ustrezno in potrebno ter ob upoštevanju velikosti, profila tveganja in poslovnega modela investicijskega podjetja – pregledajo ureditve, strategije, procese in mehanizme, ki jih izvajajo investicijska podjetja za zagotovitev skladnosti s to direktivo in [Uredbo (EU) ---/---- [IFR]], ter za zagotovitev zanesljivega upravljanja in kritja tveganj po potrebi ovrednotijo ▌:

(a)  tveganja iz člena 29;

(b)  geografsko lokacijo izpostavljenosti investicijskega podjetja;

(c)  poslovni model investicijskega podjetja;

(d)  oceno sistemskega tveganja ob upoštevanju ugotavljanja in merjenja sistemskega tveganja na podlagi člena 23 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ali priporočil ESRB;

(e)  tveganja za varnost omrežij in informacijskih sistemov investicijskih podjetij, da se zagotovijo zaupnost, celovitost in dostopnost njihovih postopkov, podatkov in sredstev;

(f)  izpostavljenost investicijskih podjetij tveganju spremembe obrestne mere, ki je posledica dejavnosti iz netrgovalne knjige;

(g)  ureditve upravljanja investicijskih podjetij in usposobljenost članov upravljalnega organa za opravljanje nalog.

Pristojni organi za namene tega odstavka ustrezno upoštevajo, ali imajo investicijska podjetja sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti.

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi določijo pogostost in intenzivnost pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1 glede na velikost, ▌vrsto, obseg in kompleksnost dejavnosti ter po potrebi sistemskega pomena zadevnih investicijskih podjetij, pri čemer upoštevajo načelo sorazmernosti.

▌Pristojni organi za vsak primer posebej odločijo, ali in v kakšni obliki se pregledovanje in ovrednotenje opravita za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], če menijo, da je to potrebno zaradi velikosti, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti teh podjetij.

Za namene prvega pododstavka se upošteva nacionalno pravo, ki ureja ločevanje, ki se uporablja za denar strank, ki se upravlja.

3.  Pristojni organi imajo v okviru pregledovanja in ovrednotenja iz točke (g) odstavka 1 dostop do dnevnih redov, zapisnikov in spremnih dokumentov za sestanke upravljalnega organa in njegovih komisij ter rezultatov notranjega ali zunanjega ovrednotenja uspešnosti upravljalnega organa.

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 58, s katerimi se zagotovi, da ureditve, strategije, procesi in mehanizmi investicijskih podjetij zagotavljajo zanesljivo upravljanje in kritje tveganj. Komisija pri tem upošteva dogajanja na finančnih trgih, zlasti nastajanje novih finančnih produktov, razvoj na področju računovodskih standardov in trende, ki spodbujajo zbliževanje nadzornih praks.

Člen 37

Redno pregledovanje dovoljenja za uporabo notranjih modelov

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno in vsaj vsaka tri leta pregledajo skladnost investicijskih podjetij z zahtevami za dovoljenje za uporabo notranjih modelov iz člena 22 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]]. Pristojni organi so zlasti pozorni na spremembe poslovanja investicijskega podjetja in na uporabo modelov za nove produkte ter pregledajo in ocenijo, ali investicijsko podjetje pri navedenih modelih uporablja dobro razvite in najnovejše tehnike ter prakse. Pristojni organi zagotovijo, da se odpravijo pomembne pomanjkljivosti, ugotovljene pri kritju tveganja z notranjimi modeli investicijskega podjetja, ali sprejmejo ukrepe za ublažitev njihovih posledic, vključno z uvedbo kapitalskih pribitkov ali višjih multiplikatorjev.

2.  Če veliko število preseganj iz člena 366 Uredbe (EU) št. 575/2013 za notranje modele za tržna tveganja kaže, da modeli niso ali niso več natančni, pristojni organi prekličejo dovoljenje za uporabo notranjih modelov ali naložijo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo hitro izboljšanje modelov v določenem roku.

3.  Če investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje za uporabo notranjih modelov, ne izpolnjuje več zahtev za uporabo navedenih modelov, pristojni organi zahtevajo, da dokaže, da je učinek neizpolnjevanja zahtev nepomemben, ali da predloži načrt in rok za uskladitev z zahtevami. Če ni verjetno, da se bo s predloženim načrtom zagotovila popolna skladnost, ali če rok ni ustrezen, pristojni organi zahtevajo izboljšanje načrta.

Če ni verjetno, da bo investicijsko podjetje zagotovilo skladnost do predpisanega roka, ali če ni zadovoljivo dokazalo, da so učinki neizpolnjevanja zahtev nepomembni, države članice zagotovijo, da pristojni organi prekličejo dovoljenje za uporabo notranjih modelov ali ga omejijo na tista področja, na katerih je zagotovljena skladnost ali na katerih je mogoče skladnost doseči v ustreznem roku.

4.  EBA analizira notranje modele v vseh investicijskih podjetjih in način, kako investicijska podjetja uporabljajo notranje modele za obravnavanje podobnih tveganj ali izpostavljenosti. O tem obvesti ESMA.

Da bi se spodbujale dosledne, smotrne in učinkovite nadzorniške prakse, EBA na podlagi navedene analize in v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 pripravi smernice z merili, kako naj investicijska podjetja uporabljajo notranje modele in kako naj ti notranji modeli obravnavajo podobna tveganja ali izpostavljenosti.

Države članice spodbujajo pristojne organe, naj pri pregledu iz odstavka 1 upoštevajo navedeno analizo in smernice.

Oddelek 4

Nadzorniški ukrepi in pooblastila

Člen 38

Nadzorniški ukrepi

Pristojni organi zahtevajo, da investicijska podjetja že v zgodnji fazi sprejmejo ukrepe, potrebne za obravnavanje naslednjih težav:

(a)  investicijsko podjetje ne izpolnjuje zahtev iz te direktive ali [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(b)  pristojni organi imajo dokaze, da bi investicijsko podjetje v naslednjih 12 mesecih lahko kršilo [Uredbo (EU) ---/---- [IFR]] ali določbe, s katerimi se prenaša ta direktiva.

Člen 39

Nadzorniška pooblastila

1.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi vsa potrebna nadzorniška pooblastila, da lahko pri opravljanju svojih nalog učinkovito in sorazmerno posegajo v dejavnosti investicijskih podjetij.

2.  Za namene člena 36, člena 37(3) in člena 38 ter uporabe [Uredbe (EU) ---/----[IFR]] imajo pristojni organi pooblastila, da:

(a)  od investicijskih podjetij zahtevajo, da imajo dodatni kapital, ki presega zahteve iz člena 11 [Uredbe (EU) ---/----[IFR]], pod pogoji iz člena 40 te direktive ali da prilagodijo kapital in likvidna sredstva, ki se zahtevajo v primeru pomembnih sprememb v poslovanju navedenih investicijskih podjetij;

(b)  zahtevajo okrepitev ureditev, procesov, mehanizmov in strategij, ki se izvajajo v skladu s členoma 24 in 26;

(c)  od investicijskih podjetij zahtevajo, naj v enem letu predložijo načrt za uskladitev z nadzorniškimi zahtevami iz te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], določijo rok za izvedbo tega načrta ter zahtevajo izboljšave načrta v zvezi z obsegom uporabe in rokom;

(d)  od investicijskih podjetij zahtevajo uporabo specifične politike oblikovanja rezervacij ali obravnavanja sredstev z vidika kapitalskih zahtev;

(e)  omejijo poslovanje, dejavnosti ali poslovno mrežo investicijskih podjetij ali zahtevajo odsvojitev dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje za finančno stabilnost investicijskega podjetja;

(f)  zahtevajo zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi investicijskih podjetij, vključno z dejavnostmi, oddanimi v zunanje izvajanje;

(g)  od investicijskih podjetij zahtevajo, naj omejijo variabilne prejemke kot delež neto prihodkov, kadar ti prejemki niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove;

(h)  od investicijskih podjetij zahtevajo, naj za povečanje kapitala uporabijo čisti dobiček;

(i)  investicijskim podjetjem omejijo ali prepovejo razdelitve dobička ali plačila obresti delničarjem, družbenikom ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, kadar prepoved ne pomeni nastopa dogodka neplačila investicijskega podjetja;

(j)  naložijo zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja poleg tistega, ki je določeno v tej direktivi in [Uredbi (EU) ---/----[IFR]], vključno s poročanjem o kapitalu in likvidnostnih pozicijah;

(k)  naložijo posebne likvidnostne zahteve v skladu z določbami iz člena 42;

(l)  zahtevajo dodatna razkritja;

(m)  od investicijskih podjetij zahtevajo, naj zmanjšajo tveganja za varnost svojih omrežij in informacijskih sistemov, da se zagotovijo zaupnost, celovitost in razpoložljivost njihovih procesov, podatkov in sredstev.

Za namene točke (j) lahko pristojni organi naložijo zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja za investicijska podjetja le, če se informacije, ki jih je treba sporočati, ne podvajajo in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)  izpolnjen je pogoj iz točke (a) ali točke (b) člena 38;

(b)  pristojni organ meni, da je treba zbrati dokaze iz člena 38(b);

(c)  dodatne informacije so potrebne za namene procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 36.

Za informacije se šteje, da se podvajajo, če pristojni organ že ima iste ali vsebinsko podobne informacije, če lahko te informacije pripravi pristojni organ ali če jih lahko isti pristojni organ pridobi na druge načine in ne le tako, da jih zahteva od investicijskega podjetja. Pristojni organ ne zahteva dodatnih informacij, kadar ima na voljo informacije v drugačni obliki ali na drugačni ravni podrobnosti, kot so dodatne informacije, ki jih je treba sporočati, in mu ta drugačna oblika ali podrobnost ne preprečuje priprave vsebinsko podobnih informacij.

Člen 40

Dodatna kapitalska zahteva

1.  Pristojni organi naložijo dodatno kapitalsko zahtevo iz člena 39(2)(a) le, kadar se na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členoma 36 in 37, prepričajo, da je investicijsko podjetje v katerem koli od naslednjih položajev:

(a)  investicijsko podjetje je izpostavljeno tveganjem ali elementom tveganja oziroma predstavlja tveganja za druge, ki so pomembni in niso kriti ali niso v zadostni meri kriti s kapitalsko zahtevo in zlasti kapitalskimi zahtevami za faktor K iz dela 3 ali 4 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(b)  investicijsko podjetje ne izpolnjuje zahtev iz členov 24 in 26, drugi nadzorniški ukrepi pa verjetno ne bi zadovoljivo izboljšali ureditev, procesov, mehanizmov in strategij v ustreznem časovnem okviru;

(c)  prilagoditve v zvezi s preudarnim vrednotenjem trgovalne knjige so nezadostne, da bi lahko investicijsko podjetje v kratkem obdobju prodalo ali zavarovalo svoje pozicije, ne da bi pri tem v običajnih tržnih pogojih utrpelo večje izgube;

(d)  pri ovrednotenju, izvedenem v skladu s členom 37, se pokaže, da bo neizpolnjevanje zahtev glede uporabe dovoljenih notranjih modelov verjetno povzročilo neustrezne ravni kapitala;

(e)  investicijskemu podjetju večkrat ne uspe vzpostaviti ali vzdrževati ustrezne ravni dodatnega kapitala, kot je določeno v členu 41.

2.  Za namene odstavka 1(a) se tveganja ali elementi tveganja obravnavajo kot nepokriti ali nezadostno pokriti s kapitalskimi zahtevami iz delov 3 in 4 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] le, če so zneski, vrste in porazdelitev kapitala, ki jih pristojni organ po nadzorniškem pregledu ocene, ki jo je izvedlo investicijsko podjetje v skladu s členom 24(1), šteje za ustrezne, višji od kapitalske zahteve investicijskega podjetja, določene v delu 3 ali 4 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

Za namene prvega pododstavka lahko kapital, ki se šteje za ustreznega ▌, vključuje tveganja ali elemente tveganj, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve iz dela 3 ali 4 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

3.  Pristojni organi določijo raven dodatnega kapitala, ki se zahteva v skladu s členom 39(2)(a), kot razliko med kapitalom, ki se šteje za ustreznega v skladu z odstavkom 2 tega člena, in kapitalsko zahtevo iz dela 3 ali 4 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

4.  Pristojni organi zahtevajo, da investicijska podjetja izpolnijo dodatno kapitalsko zahtevo iz člena 39(2)(a) s kapitalom ob upoštevanju naslednjih pogojev:

(a)  najmanj tri četrtine dodatne kapitalske zahteve se krije s temeljnim kapitalom;

(b)  najmanj tri četrtine temeljnega kapitala sestavlja navadni lastniški temeljni kapital;

(c)  navedeni kapital se ne uporablja za izpolnjevanje kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) člena 11(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

5.  Pristojni organi pisno utemeljijo odločitev o naložitvi dodatne kapitalske zahteve iz člena 39(2)(a) z jasno obrazložitvijo celovite ocene elementov iz odstavkov 1 do 4 tega člena. To v primeru iz odstavka 1(d) tega člena vključuje posebno izjavo o razlogih, zaradi katerih se šteje, da raven kapitala, določena v skladu s členom 41(1), ne zadostuje več.

6.  EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi, kako se merijo tveganja in elementi tveganj iz odstavka 2, vključno s tveganji ali elementi tveganj, ki so izrecno izključeni iz kapitalske zahteve iz dela 3 ali 4 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

EBA zagotovi, da osnutki regulativnih tehničnih standardov vključujejo okvirne kvalitativne metrike za zneske dodatnega kapitala iz člena 39(2)(a), ob upoštevanju vrste različnih poslovnih modelov in pravnih oblik, ki jih lahko imajo investicijska podjetja, in da so sorazmerni glede na:

(a)  obremenitev, ki jo njihovo izvajanje predstavlja za investicijska podjetja in pristojne organe;

(b)  možnost, da lahko višja raven kapitalskih zahtev, ki se uporablja, kadar investicijska podjetja ne uporabljajo notranjih modelov, upraviči naložitev nižjih kapitalskih zahtev, kadar se v skladu z odstavkom 2 opravi ocena tveganj in elementov tveganja.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

7.  Pristojni organi lahko investicijskim podjetjem, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], na podlagi ocene posameznega primera in kadar pristojni organ meni, da je to upravičeno, naložijo dodatno kapitalsko zahtevo v skladu z odstavki 1 do 6.

Člen 41

Smernice glede kapitalske ustreznosti

1.  Pristojni organi lahko ob upoštevanju načela sorazmernosti ter skladno z velikostjo, sistemskim pomenom, vrsto, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti investicijskih podjetij, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], od takih podjetij zahtevajo, da imajo raven kapitala, ki na podlagi člena 24 v zadostni meri presega zahteve iz dela 3 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] in te direktive, vključno z dodatnimi kapitalskimi zahtevami iz člena 39(2)(a), da se zagotovi, da ciklična gospodarska nihanja ne vodijo do kršitev navedenih zahtev ali ogrozijo možnosti, da se investicijsko podjetje likvidira in preneha poslovati v skladu s predpisi.

2.  Pristojni organi po potrebi ▌pregledajo raven kapitala, ki so jo v skladu z odstavkom 1 določila posamezna investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], in, če je primerno, zadevnemu investicijskemu podjetju sporočijo ugotovitve navedenega pregleda, vključno z morebitnimi pričakovanji glede prilagoditev ravni kapitala, določene v skladu z odstavkom 1. Tako sporočilo vključuje datum, do katerega je treba v skladu z zahtevo pristojnega organa dokončati prilagoditev.

Člen 42

Posebne likvidnostne zahteve

1.  Pristojni organi naložijo posebne likvidnostne zahteve iz člena 39(2)(k) le, kadar na podlagi pregledov, opravljenih v skladu s členoma 38 in 39, sklenejo, da je investicijsko podjetje, ki ne izpolnjuje meril iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/--- [IFR]] ali ki sicer izpolnjuje merila iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/--- [IFR]], vendar ni bilo izvzeto iz likvidnostne zahteve v skladu s členom 43(1) [Uredbe (EU) ---/--- [ IFR]], v enem od naslednjih položajev:

(a)  investicijsko podjetje je izpostavljeno likvidnostnemu tveganju ali elementom likvidnostnega tveganja, ki so pomembni in niso pokriti ali niso zadostno pokriti z likvidnostno zahtevo iz dela 5 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(b)  investicijsko podjetje ne izpolnjuje zahtev iz členov 24 in 26, drugi upravni ukrepi pa verjetno ne bi zadovoljivo izboljšali ureditev, procesov, mehanizmov in strategij v ustreznem časovnem okviru.

2.  Za namene odstavka 1(a) se likvidnostna tveganja ali elementi likvidnostnega tveganja obravnavajo kot nepokriti ali nezadostno pokriti z likvidnostno zahtevo iz dela 5 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] le, če so zneski in vrste likvidnosti, ki jih pristojni organ po nadzorniškem pregledu ocene, ki jo je izvedlo investicijsko podjetje v skladu s členom 24(1), šteje za ustrezne, višji od likvidnostne zahteve investicijskega podjetja, določene v delu 5 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

3.  Pristojni organi določijo raven posebne likvidnosti, ki se zahteva v skladu s členom 39(2)(k), kot razliko med likvidnostjo, ki se šteje kot ustrezna v skladu z odstavkom 2 tega člena, in likvidnostno zahtevo, določeno v delu 5 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

4.  Pristojni organi določijo raven posebne likvidnosti, ki se zahteva v skladu s členom 39(2)(k), kot razliko med likvidnostjo, ki se šteje kot ustrezna v skladu z odstavkom 2 tega člena, in likvidnostno zahtevo, določeno v delu 5 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

5.  Pristojni organi pisno utemeljijo odločitev o naložitvi posebne likvidnostne zahteve iz člena 39(2)(k) z jasno obrazložitvijo celovite ocene elementov iz odstavkov 1 do 3 tega člena.

6.  EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi na način, ki ustreza velikosti, strukturi in notranji organizaciji investicijskih podjetij ter naravi, obsegu in kompleksnosti njihovih dejavnosti, določi način merjenja likvidnostnega tveganja in elementov likvidnostnega tveganja iz odstavka 2.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive]. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 43

Sodelovanje z organi za reševanje

▌Pristojni organi obvestijo ustrezne organe za reševanje o dodatnem kapitalu, ki se na podlagi člena 39(2)(a) zahteva od investicijskega podjetja, ki spada na področje uporabe Direktive 2014/59/EU, in o vseh pričakovanjih glede prilagoditev iz člena 41(2) v zvezi s takšnimi investicijskimi podjetji.

Člen 44

Zahteve glede objave

Države članice pooblastijo pristojne organe, da:

(a)  od investicijskih podjetij, ki ne izpolnjujejo meril iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], in investicijskih podjetij iz člena 46(2) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] zahtevajo, da več kot enkrat na leto objavijo informacije iz člena 46 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] in določijo roke za to objavo;

(b)  od investicijskih podjetij, ki ne izpolnjujejo meril iz člena 12(1) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]], in investicijskih podjetij iz člena 46(2) [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] zahtevajo, da za objave, ki niso računovodski izkazi, uporabijo specifične medije in lokacije ter zlasti svoje spletne strani;

(c)  od nadrejenih oseb zahtevajo, da vsako leto v celoti ali s sklici na enakovredne informacije objavijo opis svoje pravne strukture ter strukture upravljanja in organizacijske strukture skupine investicijskih podjetij v skladu s členom 26(1) te direktive in členom 10 Direktive 2014/65/EU.

Člen 45

Obveznost obveščanja EBA

1.  Pristojni organi obvestijo EBA o:

(a)  svojem procesu pregledovanja in ovrednotenja iz člena 36;

(b)  metodologiji, uporabljeni za odločitve iz členov 39 do 41.

EBA informacije iz tega odstavka posreduje ESMA.

(c)  ravni sankcij, ki jih določijo države članice, iz člena 18.

2.  EBA v posvetovanju z ESMA oceni informacije, ki jih predložijo pristojni organi, da se zagotovi doslednost procesov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja. Za dokončanje ocene lahko EBA po posvetovanju z ESMA od pristojnih organov ▌na sorazmeren način in v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 zahteva dodatne informacije.

EBA zbirne informacije iz točke (c) prvega odstavka objavi na svoji spletni strani.

EBA poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ravni konvergence pri uporabi tega poglavja med državami članicami. EBA po potrebi izvaja medsebojne strokovne preglede v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1093/2010. O tem obvesti ESMA.

EBA in ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izdata smernice za pristojne organe, da na ustrezen način glede na velikost, strukturo in notranjo organizacijo investicijskih podjetij ter naravo, obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti podrobneje določita skupne postopke in metodologije za procese nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1 in za oceno obravnavanja tveganj iz člena 29.

POGLAVJE 3

Nadzor skupin investicijskih podjetij

NADZOR SKUPIN INVESTICIJSKIH PODJETIJ NA KONSOLIDIRANI PODLAGI IN NADZOR NAD IZPOLNJEVANJEM ZAHTEV PRESKUSA KAPITALA SKUPINE

Člen 46

Določitev nadzornika skupine

1.  Države članice zagotovijo, da v primerih, ko skupino investicijskih podjetij vodi nadrejeno investicijsko podjetje Unije, nadzor na konsolidirani podlagi oziroma nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ zadevnega nadrejenega investicijskega podjetja ▌ Unije.

2.  Države članice zagotovijo, da v primerih, ko je nadrejena oseba investicijskega podjetja nadrejeni investicijski holding Unije ali nadrejeni mešani finančni holding Unije, nadzor na konsolidirani podlagi oziroma nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ zadevnega investicijskega podjetja ▌.

3.  Države članice zagotovijo, da v primerih, ko je nadrejena oseba dveh ali več investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v dveh ali več državah članicah, isti nadrejeni investicijski holding Unije ali isti nadrejeni mešani finančni holding Unije, nadzor na konsolidirani podlagi oziroma nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ investicijskega podjetja, ki ima dovoljenje v državi članici, v kateri je bil ustanovljen investicijski holding ali mešani finančni holding.

4.  Države članice zagotovijo, da v primerih, ko nadrejene osebe dveh ali več investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v dveh ali več državah članicah, zajemajo več kot en investicijski holding ali mešani finančni holding z glavnimi sedeži v različnih državah članicah in je v vsaki od teh držav članic investicijsko podjetje, nadzor na konsolidirani podlagi oziroma nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto.

5.  Države članice zagotovijo, da v primerih, ko je nadrejena oseba dveh ali več investicijskih podjetij z dovoljenjem v Uniji isti investicijski holding Unije ali mešani finančni holding Unije in nobeno od teh investicijskih podjetij nima dovoljenja v državi članici, v kateri je bil ustanovljen investicijski holding ali mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani podlagi oziroma nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine izvaja pristojni organ investicijskega podjetja z največjo bilančno vsoto.

6.  Pristojni organi lahko sporazumno opustijo merila iz odstavkov 3 do 5, če njihova uporaba ne bi bila primerna za učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi oziroma nadzor izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine, pri čemer se upoštevajo zadevna investicijska podjetja in pomen njihovih dejavnosti za relevantne države članice, in za nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine določijo drug pristojni organ. Pristojni organi v takšnih primerih pred sprejetjem kakršne koli odločitve nadrejenemu investicijskemu holdingu Unije ali nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu Unije oziroma investicijskemu podjetju z največjo bilančno vsoto omogočijo, da o tej odločitvi da svoje mnenje. Pristojni organi uradno obvestijo Komisijo in EBA o vsaki taki odločitvi.

Člen 47

Zahteve glede obveščanja v izrednih razmerah

V primeru izrednih razmer, vključno z razmerami, opisanimi v členu 18 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ali ob neugodnem razvoju dogodkov na trgih, ki bi lahko ogrozil likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri so subjekti skupine investicijskih podjetij pridobili dovoljenje, nadzornik skupine na podlagi člena 46, ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 tega naslova, čim prej obvesti EBA, ESRB in druge ustrezne pristojne organe ter sporoči vse informacije, bistvene za opravljanje njihovih nalog.

Člen 48

Kolegiji nadzornikov

1.  Države članice zagotovijo, da lahko nadzornik skupine, imenovan v skladu s členom 46, če je ustrezno, ustanovi kolegije nadzornikov, da bi se olajšalo izvajanje nalog iz tega člena ter zagotovilo usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi nadzornimi organi iz tretjih držav, zlasti če je to potrebno za namene uporabe odstavkov (1)(c) in (2) člena 23 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] za izmenjavo in posodobitev ustreznih informacij o modelu kritja z nadzornimi organi KCNS.

2.  Kolegiji nadzornikov zagotovijo okvir, znotraj katerega nadzornik skupine, EBA in drugi pristojni organi izvajajo naslednje naloge:

(a)  naloge iz člena 47;

(b)  usklajevanje zahtev po informacijah, kjer je to potrebno za lažji nadzor na konsolidirani podlagi, v skladu s členom 7 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(c)  usklajevanje zahtev po informacijah v primerih, kjer mora več pristojnih organov investicijskih podjetij, ki so del iste skupine, bodisi od pristojnega organa matične države članice klirinškega člana bodisi od pristojnega organa KCNS zahtevati informacije v zvezi z modelom kritja in parametri, uporabljenimi za izračun zahteve po kritju za zadevno investicijsko podjetje;

(d)  izmenjavo informacij med vsemi pristojnimi organi in EBA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in z ESMA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1095/2010;

(e)  sklenitev dogovora o prostovoljnem prenosu nalog in odgovornosti med pristojnimi organi, kjer je to ustrezno;

(f)  povečanje učinkovitosti nadzora s prizadevanjem za odpravo nepotrebnega podvajanja nadzorniških zahtev.

3.  Kjer je ustrezno, se lahko kolegiji nadzornikov ustanovijo tudi, če ▌ so podrejene družbe skupine investicijskih podjetij, ki jo vodi investicijsko podjetje Unije, nadrejeni investicijski holding Unije ali nadrejeni mešani finančni holding Unije v tretji državi.

4.  EBA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sodeluje na sejah kolegijev nadzornikov.

5.  Člani kolegija nadzornikov so naslednji organi:

(a)  pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb skupine investicijskih podjetij, ki jo vodi investicijsko podjetje Unije, nadrejeni investicijski holding Unije ali nadrejeni mešani finančni holding Unije;

(b)  kjer je ustrezno, nadzorni organi tretjih držav, ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, ki so po mnenju vseh pristojnih organov enakovredne zahtevam iz oddelka 2 poglavja I tega naslova.

6.  Nadzornik skupine, določen v skladu s členom 46, predseduje sejam kolegija in sprejema odločitve. Nadzornik skupine vse člane kolegija vnaprej v celoti obvešča o organizaciji teh sej ter o glavnih vprašanjih in dejavnostih, ki bodo obravnavane. Nadzornik skupine tudi pravočasno v celoti obvesti vse člane kolegija o odločitvah, sprejetih na teh sejah, ali o izvedenih ukrepih.

Nadzornik skupine upošteva, da je pomembno, da nadzorniško dejavnost pri sprejemanju odločitev načrtujejo ali usklajujejo organi iz odstavka 5.

Ustanovitev in delovanje kolegijev temelji na pisnih dogovorih.

7.  Vsak zadevni pristojni organ lahko v primeru nestrinjanja z odločitvijo, ki jo je sprejel nadzornik skupine o delovanju kolegijev nadzornikov, zadevo preda EBA in zahteva pomoč EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

EBA lahko tudi na lastno pobudo pomaga pristojnim organom v primeru nestrinjanja glede delovanja kolegijev nadzornikov iz tega člena, in sicer v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.

8.  EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za podrobnejšo opredelitev pogojev, pod katerimi kolegiji nadzornikov izvajajo svoje naloge iz odstavka 1.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 49

Zahteve glede sodelovanja

1.  Države članice zagotovijo, da si nadzornik skupine in pristojni organi iz člena 48(5) medsebojno zagotovijo vse potrebne informacije, med drugim o:

(a)  pravni strukturi in strukturi upravljanja skupine investicijskih podjetij, vključno z njeno organizacijsko strukturo, ki zajema vse nadzorovane in nenadzorovane subjekte, nenadzorovane podrejene družbe in nadrejene osebe, ter o opredelitvi pristojnih organov nadzorovanih subjektov v skupini investicijskih podjetij;

(b)  postopkih za zbiranje informacij od investicijskih podjetij v skupini investicijskih podjetij in postopkih za preverjanje zadevnih informacij;

(c)  neugodnih dogodkih v investicijskih podjetjih ali drugih subjektih v skupini investicijskih podjetij, ki bi lahko resno škodovali zadevnim investicijskim podjetjem;

(d)  vseh pomembnih sankcijah in izrednih ukrepih, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu z nacionalnimi določbami o prenosu te direktive;

(e)  uvedbi posebne kapitalske zahteve v skladu s členom 39 te direktive.

2.  V primeru, kadar ustrezne informacije iz odstavka 1 niso bile nemudoma sporočene ali je bila zahteva glede sodelovanja, zlasti za izmenjavo zadevnih informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku, lahko pristojni organi in nadzornik skupine v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 zadevo predložijo EBA.

EBA lahko v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 in na lastno pobudo pomaga pristojnim organom razviti dosledne prakse sodelovanja.

3.  Države članice zagotovijo, da se pristojni organi pred sprejetjem odločitve, ki bi lahko bila pomembna za nadzorniške naloge drugih pristojnih organov, medsebojno posvetujejo o:

(a)  spremembah delničarske, organizacijske ali upravljavske strukture investicijskih podjetij v skupini investicijskih podjetij, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje pristojnih organov;

(b)  pomembnih sankcijah, ki jih investicijskim podjetjem naložijo pristojni organi, ali katerih koli drugih izrednih ukrepih, ki jih sprejmejo navedeni organi;

(c)  posebnih kapitalskih zahtevah, določenih v skladu s členom 39.

4.  Če nameravajo pristojni organi naložiti znatne sankcije ali sprejeti druge izredne ukrepe, kot je navedeno v točki (b) odstavka 3, se prej posvetujejo z nadzornikom skupine.

5.  Z odstopanjem od odstavka 3 se pristojnemu organu ni treba posvetovati z drugimi pristojnimi organi v nujnih primerih ali v primerih, ko bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost njegove odločitve; v tem primeru pristojni organ obvesti druge zadevne pristojne organe o svoji odločitvi, da se ne bo nemudoma posvetoval z njimi.

Člen 50

Preverjanje informacij o subjektih v drugih državah članicah

1.  Države članice zagotovijo, da lahko v primeru, ko morajo pristojni organi v eni državi članici preveriti informacije o investicijskih podjetjih, investicijskih holdingih, mešanih finančnih holdingih, finančnih institucijah, družbah za pomožne storitve, mešanih holdingih ali podrejenih družbah, ki so v drugi državi članici, vključno s podrejenimi družbami, ki so zavarovalnice, pristojni organi navedene druge države članice izvedejo preverjanje v skladu z odstavkom 2.

2.  Pristojni organi, ki prejmejo zahtevek na podlagi odstavka 1, storijo eno od naslednjega:

(a)  izvedejo preverjanje sami v okviru svojih pristojnosti;

(b)  omogočijo pristojnim organom, ki so dali zahtevek, da sami izvedejo preverjanje;

(c)  zaprosijo revizorja ali izvedenca, da opravi neodvisno preverjanje in takoj poroča o rezultatih.

Za namene točk (a) in (c) lahko pri preverjanju sodelujejo pristojni organi, ki so dali zahtevek.

Oddelek 2

Investicijski holdingi, mešani finančni holdingi in mešani poslovni holdingi

Člen 51

Vključitev holdingov v nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine

Države članice zagotovijo, da so investicijski holdingi in mešani finančni holdingi vključeni v nadzor nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine.

Člen 52

Usposobljenost direktorjev

Države članice zahtevajo, da imajo člani upravljalnega organa investicijskega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zadosten ugled in imajo ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje za učinkovito opravljanje svojih nalog, pri čemer se upošteva posebna vloga investicijskih holdingov ali mešanih finančnih holdingov.

Člen 53

Mešani poslovni holdingi

1.  Države članice določijo, da lahko v primerih, ko ▌je ▌ nadrejena oseba investicijskega podjetja mešani poslovni holding, pristojni organi, odgovorni za nadzor investicijskega podjetja:

(a)  zahtevajo, da jim mešani poslovni holding predloži vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za nadzor navedenega investicijskega podjetja;

(b)  nadzorujejo posle med investicijskim podjetjem ter mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami ter zahtevajo, da ima investicijsko podjetje vzpostavljene ustrezne postopke za obvladovanje tveganj in mehanizme notranje kontrole, vključno z zanesljivimi postopki poročanja in računovodskimi postopki za ugotavljanje, merjenje, spremljanje in nadzor navedenih poslov.

2.  Države članice določijo, da lahko njihovi pristojni organi sami ali s pomočjo zunanjih inšpektorjev izvajajo inšpekcijske preglede na kraju samem, s katerimi preverijo informacije, ki so jih dobili od mešanih poslovnih holdingov in njihovih podrejenih družb.

Člen 54

Sankcije

Države članice v skladu z oddelkom 3 poglavja 2 tega naslova zagotovijo, da se upravne sankcije ali drugi upravni ukrepi, ki so namenjeni prenehanju ali zmanjšanju kršitev ali obravnavanju vzrokov za take kršitve, lahko naložijo investicijskim holdingom, mešanim finančnim holdingom in mešanim poslovnim holdingom ali njihovim operativnim vodjem, ki kršijo zakone ali druge predpise, s katerimi se prenaša to poglavje.

Člen 55

Ocena nadzora in drugih nadzorniških tehnik tretjih držav

1.  Države članice zagotovijo, da v primeru, kadar se za dve ali več investicijskih podjetij, ki so podrejene družbe iste nadrejene osebe, katere glavni sedež je v tretji državi, ne izvaja učinkovit nadzor na ravni skupine, pristojni organ oceni, ali nadzorni organ tretje države nad investicijskimi podjetji izvaja nadzor, ki je enakovreden nadzoru, določenemu v tej direktivi in v delu 1 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

2.  Če se z oceno iz odstavka 1 ugotovi, da se tak enakovredni nadzor ne izvaja, države članice ▌ dovolijo ustrezne nadzorniške tehnike, s katerimi se dosežejo cilji nadzora v skladu s členom 7 ali 8 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]]. O navedenih nadzorniških tehnikah po posvetovanju z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi odloči pristojni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi imela nadrejena oseba sedež v Uniji. O ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka, se uradno obvestijo drugi sodelujoči pristojni organi, EBA in Komisija.

3.  Pristojni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi imela nadrejena oseba sedež v Uniji, lahko zlasti zahteva, da se za investicijski holding ali mešani finančni holding ustanovi sedež v Uniji in da se zanju uporablja člen 7 ali 8 [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]].

Člen 56

Sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav

Komisija lahko na zahtevo države članice ali na lastno pobudo Svetu predloži priporočila za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem zahtev preskusa kapitala skupine s strani naslednjih investicijskih podjetij:

(a)  investicijskih podjetij, katerih nadrejena oseba ima glavni sedež v tretji državi;

(b)  investicijskih podjetij, ki so v tretjih državah in katerih nadrejena oseba ima glavni sedež v Uniji.

NASLOV V

OBJAVA S STRANI PRISTOJNIH ORGANOV

Člen 57

Zahteve glede objave

1.  Pristojni organi javno objavijo vse naslednje informacije:

(a)  besedila zakonov in drugih predpisov ter splošne smernice, sprejete v njihovi državi članici na podlagi te direktive;

(b)  način izvajanja opcij in diskrecijskih pravic, ki so na voljo na podlagi te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];

(c)  splošna merila in metodologije, ki jih uporabljajo pri nadzorniškem pregledovanju in ovrednotenju iz člena 36;

(d)  zbirne statistične podatke o ključnih vidikih izvajanja te direktive in [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]] v njihovi državi članici, vključno s številom in naravo nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s členom 39(2)(a), ter upravnih sankcij, naloženih v skladu s členom 18.

2.  Informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, so dovolj izčrpne in natančne, da omogočijo smiselno primerjavo uporabe točk (b), (c) in (d) odstavka 1 s strani pristojnih organov različnih držav članic.

3.  Informacije se objavijo v enotni obliki in se redno posodabljajo. Dostopne so na enotnem elektronski lokaciji.

4.  EBA v posvetovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike, strukture, seznamov vsebine in datuma letne objave informacij iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

5.  EBA osnutke izvedbenih tehničnih standardov iz odstavka 4 predloži Komisiji do [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive].

NASLOV VI

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 58

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastila za sprejetje delegiranih aktov iz členov 3(2), 29(4) in 36(4) se prenesejo na Komisijo za obdobje petih let od [datuma začetka veljavnosti te direktive].

3.  Pooblastila iz členov 3(2), 29(4) in 36(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 3(2), 29(4) in 36(4), začne veljati le, če v [dveh mesecih] po predložitvi uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotuje ali če sta pred iztekom navedenega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

Člen 59

Izvedbeni akti

Standardni obrazci, predloge in postopki za zahteve glede izmenjave informacij, ki bi lahko olajšale nadzor investicijskih podjetij, kot je predpisano v členu 13(8), se določijo z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 60(2).

Člen 60

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za bančništvo, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/10/ES(23). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

NASLOV VII

SPREMEMBE DRUGIH DIREKTIV

Člen 61

Spremembe Direktive 2013/36/EU

Direktiva 2013/36/EU se spremeni:

(1)  v naslovu se besede „in investicijskih podjetij“ črtajo;

(2)  člen 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila o:

   (a) dostopu do dejavnosti kreditnih institucij;
   (b) pooblastilih za nadzor in orodjih za bonitetni nadzor kreditnih institucij s strani pristojnih organov;
   (c) bonitetnem nadzoru kreditnih institucij s strani pristojnih organov na način, ki je skladen s pravili iz Uredbe (EU) št. 575/2013;
   (d) zahtevah glede objav s strani pristojnih organov na področju bonitetne ureditve in nadzora kreditnih institucij.“;

"

(3)  člen 2 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ta direktiva se uporablja za ▌ institucije.“;

"

(b)  odstavka 2 in 3 se črtata;

(c)  v odstavku 5 se črta točka (1);

(d)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„▌6. Subjekti iz točk (3) do (24) odstavka 5 ▌ tega člena se štejejo za finančne institucije za namene člena 34 in poglavja 3 naslova VII.“;

"

(4)  člen 3(1) se spremeni:

(a)  točka (3) se nadomesti z naslednjim:"

„▌(3) ,institucija‘ pomeni institucijo iz člena 4(1)(3) Uredbe št. 575/2013.“;

"

(b)  točka 4 se črta;

(5)  člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 5

Usklajevanje znotraj držav članic

Države članice, ki imajo več kot en pristojni organ za bonitetni nadzor kreditnih institucij in finančnih institucij, sprejmejo ukrepe, potrebne za organizacijo usklajevanja med temi organi.“;

"

(6)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 8a

Posebne zahteve za izdajo dovoljenja kreditnim institucijam iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.  Države članice zahtevajo, da podjetja iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki so že pridobila dovoljenje na podlagi naslova II Direktive 2014/65/EU, vložijo vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s členom 8 najpozneje na naslednje datume:

   (a) ko povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju dvanajstih zaporednih mesecev, preseže 30 milijard EUR, ali
   (b) ko je povprečna mesečna bilančna vsota, izračunana v obdobju dvanajstih zaporednih mesecev, nižja od 30 milijard EUR, podjetje pa je del skupine, v kateri skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh podjetij v skupini, ki opravljajo katero koli dejavnost iz točk (3) in (6) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in imajo bilančno vsoto manj kot 30 milijard EUR, izračunano kot povprečje v obdobju dvanajstih zaporednih mesecev, presega 30 milijard EUR.

2.  Podjetja iz odstavka 1 lahko še naprej opravljajo dejavnosti iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, dokler ne pridobijo dovoljenja iz navedenega odstavka.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 podjetja iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, ki na [datum začetka veljavnosti Direktive (EU) ---/---- [IFD] minus 1 dan] opravljajo dejavnosti kot investicijska podjetja z dovoljenjem na podlagi Direktive 2014/65/EU, vložijo vlogo za dovoljenje v skladu s členom 8 v roku [1 leto + 1 dan po začetku veljavnosti Direktive (EU) ---/---- [IFD]].

4.  Če pristojni organ po prejemu informacij v skladu s členom [95a] Direktive 2014/65/EU ugotovi, da se podjetju izda dovoljenje kot kreditna institucija v skladu s členom 8 te direktive, uradno obvesti podjetje in pristojni organ, kot je opredeljen v členu 4(1)(26) Direktive 2014/65/EU, in od datuma tega uradnega obvestila prevzame postopek izdaje dovoljenja.

5.  Organ, ki izda dovoljenje, v primeru ponovne izdaje dovoljenja zagotovi, da je postopek čim bolj racionaliziran in da se upoštevajo informacije iz obstoječih dovoljenj.

6.  EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

   (a) informacije, ki jih podjetje predloži pristojnim organom v vlogi za izdajo dovoljenja, vključno s poslovnim načrtom iz člena 10;
   (b) metodologijo za izračun pragov iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz točk (a) in (b) v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

EBA te osnutke tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [dvanajst mesecev od začetka veljavnosti te direktive].“;

"

(7)  v členu 18 se vstavi naslednja točka:"

„(aa) uporablja dovoljenje izključno za opravljanje dejavnosti iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, njena povprečna bilančna vsota pa je pet zaporednih let manjša od pragov iz navedenega člena;“;

"

(8)  člen 20 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. EBA na svojem spletnem mestu objavi in vsaj enkrat letno posodobi seznam z nazivi vseh kreditnih institucij, ki jim je bilo izdano dovoljenje.“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„3a. V seznamu iz odstavka 2 tega člena se navedejo nazivi podjetij iz točke (1)(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 in se opredelijo zadevne kreditne institucije kot takšne. V tem seznamu se tudi navedejo vse spremembe v primerjavi s prejšnjo različico seznama.“;

"

(9)  v členu 21b se odstavek (5) nadomesti z naslednjim:"

„5. Za namene tega člena:

   (a) skupna vrednost sredstev skupine iz tretje države v Uniji je vsota naslednjega:
   (i) zneska skupnih sredstev vsake institucije v Uniji, ki je del skupine iz tretje države, kot je razviden iz njene konsolidirane bilance stanja ali njenih posameznih bilanc stanja, če bilanca stanja institucije ni konsolidirana, ter
   (ii) zneska skupnih sredstev vsake podružnice skupine iz tretje države, ki ima dovoljenje v Uniji v skladu s to direktivo, Direktivo 2014/65/EU ali Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*.
   (b) izraz „institucija“ vključuje tudi investicijska podjetja.“;

"

(10)  naslov IV se črta;

(11)  v členu 51(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Pristojni organi države članice gostiteljice lahko vložijo zahtevo pri konsolidacijskem nadzorniku, kadar se uporablja člen 112(1), ali pri pristojnih organih matične države članice, da se podružnica kreditne institucije opredeli kot pomembna.“;

"

(12)  v členu 53 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Odstavek 1 pristojnim organom ne preprečuje medsebojne izmenjave informacij ali posredovanja informacij ESRB, EBA ali Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta*, v skladu s to direktivo, Uredbo (EU) št. 575/2013, [Direktivo (EU) ---/---- [IFD] o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij], [Uredbo (EU) ___/____ [IFR]] in drugimi direktivami, ki se uporabljajo za kreditne institucije, členom 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010, členi 31, 35 in 36 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter členoma 31 in 36 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Za te informacije se uporablja odstavek 1.

_______________________

* Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).“;

"

(13)  v členu 66(1) se vstavi naslednja točka:"

„(aa) z opravljanjem vsaj ene od dejavnosti iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 in preseganjem praga iz navedenega člena brez pridobljenega dovoljenja kot kreditna institucija.“;

"

(14)  v členu 76(5) se črta zadnji stavek;

(15)  v členu 86 se odstavek 11 nadomesti z naslednjim:"

„11. Pristojni organi zagotovijo, da imajo institucije pripravljene načrte za ponovno vzpostavitev likvidnosti, ki določajo primerne strategije in ustrezne izvedbene ukrepe za obravnavanje morebitnih likvidnostnih primanjkljajev, vključno v povezavi s podružnicami, ustanovljenimi v drugi državi članici. Pristojni organi zagotovijo, da institucije vsaj enkrat letno preskušajo navedene načrte in jih posodabljajo na podlagi izidov različnih scenarijev iz odstavka 8 ter posredujejo višjemu vodstvu v odobritev, da se lahko notranje politike in procesi ustrezno prilagodijo. Institucije vnaprej sprejmejo potrebne operativne ukrepe za zagotovitev, da se lahko načrti za ponovno vzpostavitev likvidnosti začnejo takoj izvajati. Takšni operativni ukrepi vključujejo posedovanje zavarovanja s premoženjem, ki je takoj razpoložljivo za financiranje s strani centralnih bank. To vključuje, da je zavarovanje s premoženjem po potrebi v valuti druge države članice ali valuti tretje države, v kateri ima kreditna institucija izpostavljenosti, in kadar je potrebno za poslovanje na ozemlju države članice gostiteljice ali tretje države, valuti katere je izpostavljena.“;

"

(16)  v členu 110 se odstavek 2 črta;

(17)  člen 111 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 111

Določitev konsolidacijskega nadzornika

1.  Če je nadrejena oseba nadrejena kreditna institucija v državi članici ali EU nadrejena kreditna institucija, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ, ki nadzira to nadrejeno ali EU nadrejeno kreditno institucijo na posamični podlagi.

Če je nadrejena oseba nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici ali EU nadrejeno investicijsko podjetje in je vsaj ena od njenih podrejenih družb kreditna institucija, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ kreditne institucije ali, če je kreditnih institucij več, kreditne institucije z največjo bilančno vsoto.

2.  Če je nadrejena oseba institucije nadrejeni finančni holding v državi članici, nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ, ki nadzira institucijo na posamični podlagi.

3.  Če imata dve ali več institucij, ki imajo dovoljenje v Uniji, isti nadrejeni finančni holding v državi članici, nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja:

   (a) pristojni organ kreditne institucije, če je v skupini samo ena kreditna institucija;
   (b) pristojni organ kreditne institucije z največjo bilančno vsoto, če je v skupini več kreditnih institucij; ali

4.  Če se konsolidacija zahteva v skladu s členom 18(3) ali (6) Uredbe (EU) št. 575/2013, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ kreditne institucije z največjo bilančno vsoto.

5.  Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1, od točke (b) odstavka 3 in od odstavka 4 je v primeru, ko pristojni organ na posamični podlagi nadzira več kot eno kreditno institucijo v skupini, konsolidacijski nadzornik pristojni organ, ki na posamični podlagi nadzira eno ali več kreditnih institucij v skupini, če je seštevek bilančnih vsot teh nadzorovanih kreditnih institucij večji od bilančne vsote kreditnih institucij, ki jih na posamični podlagi nadzira kateri koli drug pristojni organ.

6.  Pristojni organi lahko v posebnih primerih, če se tako dogovorijo, odstopajo od meril iz odstavkov 1, 3 in 4 ter za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi imenujejo drug pristojni organ, če uporaba meril iz navedenih odstavkov ne bi bila ustrezna, in sicer ob upoštevanju zadevnih institucij in relativne pomembnosti njihovih dejavnosti v zadevnih državah članicah ali potrebe po zagotovitvi kontinuitete nadzora na konsolidirani podlagi s strani istega pristojnega organa. V takšnih primerih imajo EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding oziroma institucija z največjo bilančno vsoto, kakor je ustrezno, pravico, da izrazijo svoje mnenje, preden pristojni organi sprejmejo odločitev.

7.  Pristojni organi nemudoma uradno obvestijo Komisijo in EBA o vsakem dogovoru v okviru odstavka 6.“;

"

(18)  v členu 114 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. V primeru izrednih razmer, vključno z razmerami, opisanimi v členu 18 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ali ob neugodnem razvoju dogodkov na trgih, ki bi lahko ogrozil likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri imajo subjekti skupine dovoljenje ali v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz člena 51, konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 in, če je ustrezno, oddelka 2 poglavja I naslova IV [Direktive (EU) ---/---- [IFD] Evropskega parlamenta in Sveta]* čim prej obvesti EBA in organe iz členov 58(4) in 59 ter sporoči vse informacije, bistvene za opravljanje njihovih nalog. Te obveznosti veljajo za vse pristojne organe.

____________________

* [Direktiva (EU) ---/---- Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o …].“;

"

(19)  člen 116 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Pristojni organi, ki sodelujejo v kolegijih nadzornikov, in EBA, tesno sodelujejo. Zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 naslova VII te direktive ter, če je ustrezno, oddelka 2 poglavja I naslova IV [Direktive (EU) ---/---- [IFD]] pristojnim organom ne preprečujejo izmenjave zaupnih informacij v okviru kolegijev nadzornikov. Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov ne vplivata na pravice in odgovornosti pristojnih organov iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

"

(b)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. V kolegijih nadzornikov lahko sodelujejo pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, in pristojni organi države članice gostiteljice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz člena 51, ter po potrebi centralne banke ESCB in, kjer je ustrezno, nadzorni organi tretjih držav ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, ki so po mnenju vseh pristojnih organov enakovredne zahtevam iz oddelka II poglavja 1 naslova VII te direktive in, če je primerno, oddelka 2 poglavja I naslova IV [Direktive (EU) ---/---- [IFD]] Direktive (EU) 2019/xx.“;

"

(c)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"

„9. Konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti na podlagi oddelka II poglavja 1 naslova VII te direktive in, kjer je ustrezno, oddelka 2 poglavja I naslova IV [Direktive (EU) ---/---- [IFD]] obvesti EBA o dejavnostih kolegija nadzornikov, tudi v izrednih razmerah, in EBA sporoči vse informacije, ki so še posebej pomembne za namene nadzorniškega zbliževanja.

Vsak pristojni organ lahko v primeru, če se pristojni organi ne strinjajo glede delovanja kolegijev nadzornikov, zadevo preda EBA in zahteva pomoč EBA v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

EBA lahko tudi na lastno pobudo pomaga pristojnim organom v primeru nestrinjanja glede delovanja kolegijev nadzornikov iz tega člena, in sicer v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.“;

"

(20)  v členu 125 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Za informacije, pridobljene v okviru nadzora na konsolidirani podlagi, zlasti za vsako izmenjavo informacij med pristojnimi organi, kot je določeno v tej direktivi, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz člena 53(1) te direktive za kreditne institucije oziroma iz člena 15 [Direktive (EU) ---/---- [IFD]].“;

"

(21)  v členu 128 se črta drugi pododstavek;

(22)  v členu 129 se črtajo odstavki 2, 3 in 4;

(23)  v členu 130 se črtajo odstavki 2, 3 in 4;

(24)  v členu 143(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:"

„(d) brez poseganja v določbe iz oddelka II poglavja 1 naslova VII te direktive in, če je ustrezno, določbe iz oddelka 2 poglavja 1 naslova IV [Direktive (EU) ---/---- [IFD]] zbirne statistične podatke o ključnih vidikih izvajanja bonitetnega okvira v vsaki državi članici, vključno s številom in naravo nadzorniških ukrepov, sprejetih v skladu s členom 102(1)(a), ter upravnih kazni, naloženih v skladu s členom 65.“

"

Člen 62

Spremembe Direktive 2014/59/EU

Direktiva 2014/59/EU se spremeni:

(1)  v členu 2(1) se točka (3) nadomesti z naslednjim:"

„(3) ‚investicijsko podjetje‘ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki (23) člena 4(1) [Uredbe (EU) ---/----* [IFR]], za katero veljajo zahteve glede ustanovitvenega kapitala, določene v členu 9(1) [Direktive (EU) ---/---- [IFD]].“;

"

(2)  v členu 45 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. V skladu s členom 67(4) Uredbe (EU) [---/---- IFR] se sklicevanja na člen 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 v tej direktivi v zvezi s kapitalskimi zahtevami investicijskih podjetij iz točke 3 člena 2(1) te direktive razlagajo na naslednji način:

   sklici na člen 92(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom skupnega kapitala v tej direktivi se nanašajo na člen 11(1) Uredbe (EU) [---/---- IFR];
   sklici na člen 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju v tej direktivi se nanašajo na zahtevo, ki se uporablja, iz člena 11(1) Uredbe (EU) [---/---- IFR], pomnoženo z 12,5.

V skladu s členom 67(4) Uredbe (EU) [---/----IFR] se sklici na člen 104a Direktive 2013/36/EU v tej direktivi v zvezi z dodatnimi kapitalskimi zahtevami investicijskih podjetij iz točke 3 člena 2(1) te direktive razlagajo kot sklici na člen 40 Direktive [---/----/EU IFD].“

"

Člen 63

Spremembe Direktive 2014/65/EU

Direktiva 2014/65/EU se spremeni:

(1)  v členu 8 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano, kot je skladnost s pogoji iz [Uredbe (EU) ---/---- [IFR]];“;

"

(2)  člen 15 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 15

Dotirani ustanovitveni kapital

Države članice zagotovijo, da pristojni organi ne izdajo dovoljenja, če investicijsko podjetje nima dovolj ustanovitvenega kapitala v skladu z zahtevami člena 9 [Direktive (EU) ---/---- [IFD]] ob upoštevanju narave zadevnih investicijskih storitev ali poslov.“;

"

(3)  člen 41 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 41

Izdaja dovoljenja

1.  Pristojni organ države članice, v kateri je podjetje iz tretje države ustanovilo ali namerava ustanoviti podružnico, izda dovoljenje šele, če se pristojni organ prepriča, da:

   (a) so izpolnjeni pogoji iz člena 39 ter
   (b) bo podružnica podjetja iz tretje države lahko izpolnjevala določbe iz odstavkov 2 in 3.

Pristojni organ obvesti podjetje iz tretje države o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja v šestih mesecih po predložitvi popolnega zahtevka.

2.  Podružnica podjetja tretje države, ki ima dovoljenje v skladu z odstavkom 1, izpolnjuje obveznosti iz členov 16 do 20, 23, 24, 25 in 27, člena 28(1) in členov 30, 31 in 32 te direktive ter členov 3 do 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in ukrepov, sprejetih v skladu z navedenimi akti, ter je predmet nadzora pristojnega organa v državi članici, v kateri je bilo dovoljenje izdano.

Države članice ne naložijo nobenih dodatnih zahtev glede organizacije in poslovanja podružnice v zvezi z zadevami iz te direktive ter podružnic podjetij iz tretjih držav ne obravnavajo prednostno v primerjavi s podjetji Unije.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi ESMA vsako leto uradno sporočijo seznam podružnic podjetij iz tretjih držav, dejavnih na njihovih ozemljih.

ESMA vsako leto objavi seznam podružnic tretjih držav, dejavnih na ozemlju Unije, vključno z imenom podjetja iz tretje države, ki mu podružnica pripada.

3.  Podružnica podjetja iz tretje države, ki ima dovoljenje v skladu z odstavkom 1, pristojnemu organu iz odstavka 2 vsako leto sporoči naslednje informacije:

   (a) obseg in področje storitev in poslov, ▌ ki jih izvaja podružnica v tej državi članici;
   (b) za podjetja, ki opravljajo posel (3) iz oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, njihovo mesečno najmanjšo, povprečno in največjo izpostavljenost do nasprotnih strank iz EU;
   (c) za podjetja, ki opravljajo posel (6) iz oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, skupno vrednost finančnih instrumentov, ki izvirajo iz nasprotnih strank iz EU in spadajo v okvir prve prodaje ali plasiranje ponudbe z obveznostjo odkupa v zadnjih 12 mesecih;
   (d) promet in skupno vrednost sredstev, ki ustrezajo storitvam in poslom iz točke (a);
   (e) podroben opis ureditev za zaščito vlagateljev, ki so na voljo strankam podružnice, vključno s pravicami teh strank, ki izhajajo iz odškodninske sheme za vlagatelje iz člena 39(2)(f);
   (f) politiko in ureditve obvladovanja tveganj, ki jih podružnica uporablja za storitve in posle iz točke (a);
   (g) ureditve upravljanja, vključno z nosilci ključnih funkcij za posle podružnice;
   (h) vse druge informacije, za katere pristojni organ meni, da so potrebne za celovito spremljanje poslov podružnice.

Pristojni organi ESMA na zahtevo sporočijo naslednje informacije:

   (a) vsa dovoljenja za podružnice, ki jim je izdano dovoljenje v skladu z odstavkom 1, in vse naknadne spremembe teh dovoljenj;
   (b) obseg in področje storitev in poslov, ki jih izvaja podružnica, ki ima dovoljenje v državi članici;
   (c) promet in skupna sredstva, ki ustrezajo storitvam in poslom iz točke (b);
   (d) ime skupine iz tretje države, ki ji pripada podružnica, ki ima dovoljenje.

4.  Pristojni organi iz odstavka 2, pristojni organi subjektov, ki so del iste skupine, ki ji pripadajo podružnice podjetij iz tretjih držav z dovoljenjem v skladu z odstavkom 1, ter ESMA in EBA tesno sodelujejo za zagotovitev, da se vsi posli te skupine v Uniji celovito, dosledno in učinkovito nadzorujejo v skladu s to direktivo, Uredbo (EU) št. 600/2014, Direktivo 2013/36/EU, Uredbo (EU) št. 575/2013, Direktivo [Direktiva (EU) ---/----* [IFD]] in Uredbo [Uredba (EU) ---/----* [IFR]].

5.  ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obliko, v kateri se poročajo informacije iz odstavka 3 ▌.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do [devet mesecev od dneva začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(4)  člen 42 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 42

Opravljanje storitev na izključno pobudo stranke

1.  Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko neprofesionalna stranka ali profesionalna stranka v smislu oddelka II Priloge II, ki ima sedež ali je locirana v Uniji, izključno na svojo lastno pobudo sproži opravljanje investicijske storitve ali posla s strani podjetja iz tretje države, zahteva za dovoljenje iz člena 39 ne uporablja za opravljanje te storitve ali posla za to osebo s strani podjetja iz tretje države, kar velja tudi za odnos, posebej povezan z opravljanjem te storitve ali posla.

Brez poseganja v odnose znotraj skupine se v primeru, ko podjetje iz tretje države, tudi prek subjekta, ki deluje v njegovem imenu ali je tesno povezan s takšnim podjetjem iz tretje države ali katero koli drugo osebo, ki deluje v imenu takšnega subjekta, poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji, to ne šteje za storitev, ki se opravlja izključno na lastno pobudo stranke.

2.  Pobuda takšnih strank iz odstavka 1 podjetju iz tretje države ne dovoljuje, da bi tem strankam tržilo nove kategorije investicijskih produktov ali investicijske storitve zunaj svoje podružnice, če je ta predpisana z nacionalnim pravom.“;

"

(5)  v členu 49 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. „Države članice od reguliranih trgov zahtevajo, da vzpostavijo režime za korak kotacije za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente ter za vse druge finančne instrumente, za katere se oblikujejo regulativni tehnični standardi v skladu z odstavkom 4. Izvajanje korakov kotacije ne preprečuje, da regulirani trgi ustrezajo velikim naročilom srednje vrednosti trenutno ponujene nakupne in prodajne cene.“;

"

(6)  v členu 81(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) za preverjanje, da so pogoji, ki veljajo za začetek poslovanja investicijskih podjetij, izpolnjeni, in za omogočanje spremljanja vodenja tega poslovanja, administrativnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranje kontrole;“;

"

(7)  vstavi se naslednji člen 95a:"

„Člen 95a

Prehodne določbe za izdajo dovoljenj kreditnim institucijam iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

Pristojni organi obvestijo pristojni organ iz člena 8 Direktive 2013/36/EU, če predvidena bilančna vsota podjetja, ki je zaprosilo za izdajo dovoljenja na podlagi naslova II te direktive pred [datum začetka veljavnosti Direktive (EU) ---/---- [IFD] za izvajanje dejavnosti iz točk (3) in (6) oddelka A Priloge I, presega 30 milijard EUR, in o tem obvesti prosilca.“

"

Člen 64

Sprememba Direktive 2011/61/EU

Direktiva 2011/61/EU se spremeni:

v členu 9 Direktive 2011/61/EU se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Ne glede na odstavek 3 lastna sredstva UAIS nikoli niso manjša od zneska, ki se zahteva v skladu s členom 13 Uredbe (EU) ---/----*[IFR].“

"

Člen 65

Sprememba Direktive 2009/65/ES

Direktiva 2009/65/ES se spremeni:

v členu 7 Direktive 2009/65/ES se odstavek 1(a)(iii) nadomesti z naslednjim:"

„(iii) ne glede na znesek teh zahtev lastna sredstva družbe za upravljanje ne smejo biti nikoli nižja od zneska, ki je določen v členu 13 Uredbe (EU) --/----*[IFR].

"

Člen 66

Sprememba Direktive 2002/87/ES

V členu 2 se točka 7 nadomesti z naslednjim:"

„(7) „sektorski predpisi“ pomenijo zakonodajo Unije v zvezi z bonitetnim nadzorom reguliranih oseb, zlasti direktivi 2014/65/EU in 2013/36/EU, Uredbo (EU) št. 575/2013, Direktivo 2009/138/ES, Uredbo [---IFR---] in Direktivo [---IFD---].“

"

NASLOV VIII ▌

KONČNE DOLOČBE

Člen 67

Pregled

Komisija v tesnem sodelovanju z EBA in ESMA do ... [tri leta po datumu začetka uporabe te direktive in Uredbe (EU) ---/---- [IFR] predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom, o:

(a)  določbah o prejemkih iz te direktive in Uredbe (EU) ---/---- [IFR] ter direktiv KNPVP in AIFMD, da bi se ustvarili enaki konkurenčni pogoji za vsa investicijska podjetja, dejavna v Uniji, vključno z uporabo teh določb;

(b)  ustreznosti zahtev glede poročanja in razkritja iz te direktive in Uredbe (EU) ---/---- [IFR], ob upoštevanju načela sorazmernosti;

(c)  oceni, v kateri se upošteva poročilo EBA iz člena 35 in taksonomija o trajnostnem financiranju [dodati sklic na pravno besedilo, ko bo na voljo], glede tega, ali:

(i)  obstajajo okoljska, socialna ali upravljavska tveganja, ki jih je treba upoštevati pri notranjem upravljanju investicijskega podjetja;

(ii)  obstajajo okoljska, socialna ali upravljavska tveganja, ki jih je treba upoštevati pri politiki prejemkov investicijskega podjetja;

(iii)  obstajajo okoljska, socialna ali upravljavska tveganja, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi tveganj, ter

(iv)   obstajajo okoljska, socialna ali upravljavska tveganja, ki jih je treba vključiti v postopek nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja;

(d)  učinkovitosti ureditev za izmenjavo informacij na podlagi te direktive;

(e)  sodelovanju Unije in držav članic s tretjimi državami pri uporabi te direktive in Uredbe (EU) ---/---- [IFR];

(f)  izvajanju te direktive in Uredbe (EU) ---/---- [IFR] za investicijska podjetja na podlagi njihove pravne strukture ali modela lastništva;

(g)  možnosti, da bi investicijska podjetja predstavljala tveganje motenj v finančnem sistemu, ki bi imele resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo, in ustreznih makrobonitetnih instrumentih za obravnavanje takega tveganja in nadomestitev zahtev iz točke (d) člena 36(1) te direktive;

(h)  pogojih, pod katerimi lahko pristojni organi v skladu s členom 5 za investicijska podjetja uporabljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 68

Prenos

1.  Države članice do [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

2.  Države članice navedene predpise uporabljajo od [datuma začetka uporabe Uredbe (EU) št. ---/---- [IFR]].

3.  Države članice sporočijo Komisiji in EBA besedilo določb nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Če dokumentacija, ki jo države članice priložijo uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos, ne zadostuje, da bi bilo mogoče v celoti oceniti skladnost določb o prenosu z nekaterimi določbami te direktive, lahko Komisija na zahtevo EBA za izvajanje nalog iz Uredbe (EU) št. 1093/2010 ali na lastno pobudo zahteva, da države članice zagotovijo podrobnejše informacije o prenosu in izvajanju navedenih določb in te direktive.

4.  Določbe iz odstavka 1 se sklicujejo na to direktivo ali imajo takšen sklic naveden ob uradni objavi.

Člen 69

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Za namene bonitetnega nadzora in reševanja investicijskih podjetij se sklicevanja na Direktivo 2013/36/EU v drugih aktih Unije štejejo za sklicevanja na to direktivo.

Člen 70

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V…,

Za Evropski parlament Predsednik

Za Svet Predsednik

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2)UL C 378, 19.10.2018, str. 5.
(3)Mnenje z dne 19. aprila 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(4)Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(5)Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(6)Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(7)Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).
(8)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(9)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(10)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(11)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(12)Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
(13)Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(14)Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).
(15)Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).
(16)Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).
(17)Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(18)Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).
(19)Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).
(20)Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(21)Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(22)Priporočilo Komisije 2009/384/ES z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (UL L 120, 15.5.2009, str. 22).
(23)Sklep Komisije 2004/10/ES z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L 3, 7.1.2004, str. 36).

Zadnja posodobitev: 17. april 2019Pravno obvestilo