Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0359(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0296/2018

Predložena besedila :

A8-0296/2018

Razprave :

PV 15/04/2019 - 20
CRE 15/04/2019 - 20

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.20

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0378

Sprejeta besedila
PDF 492kWORD 155k
Torek, 16. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Bonitetne zahteve za investicijska podjetja (uredba) ***I
P8_TA-PROV(2019)0378A8-0296/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 1093/2010 (COM(2017)0790 – C8-0453/2017 – 2017/0359(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0790),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0453/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0296/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 378, 19.10.2018, str. 5.
(2) UL C 262, 25.7.2018, str. 35.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 1093/2010(1)
P8_TC1-COD(2017)0359

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Zanesljive bonitetne zahteve so sestavni del regulativnih pogojev, pod katerimi lahko finančne institucije opravljajo storitve v Uniji. Za bonitetno obravnavo investicijskih podjetij in kreditnih institucij ter za njihov nadzor se uporabljata Direktiva 2013/36/EU(5) in Uredba (EU) št. 575/2013(6), izdaja dovoljenj, druge organizacijske zahteve in zahteve glede poslovanja pa so zanje določeni v Direktivi 2004/39/ES(7).

(2)  Obstoječe bonitetne ureditve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU večinoma temeljijo na zaporednih različicah mednarodnih regulativnih standardov, ki jih je za velike bančne skupine določil Baselski odbor za bančni nadzor, in le deloma obravnavajo posebna tveganja, ki so značilna za različne dejavnosti znatnega deleža investicijskih podjetij. Posebne šibke točke in tveganja, značilna za ta investicijska podjetja, bi bilo torej treba posebej obravnavati z ustreznimi in sorazmernimi bonitetnimi ureditvami na ravni Unije.

(3)  Tveganja, ki jih imajo investicijska podjetja sama, in tveganja, ki jih investicijska podjetja predstavljajo za svoje stranke in širše trge, na katerih delujejo, so odvisna od narave in obsega njihovih dejavnosti, tudi od tega, ali delujejo kot zastopniki za svoje stranke in niso sama stranke pri nastalih poslih ali pa so glavni izvajalci poslov.

(4)  Dobre bonitetne zahteve bi morale zagotavljati, da so investicijska podjetja upravljana na urejen način in da je to upravljanje v najboljšem interesu njihovih strank. Upoštevati bi morale možnost, da investicijska podjetja in njihove stranke prevzamejo pretirana tveganja, ter različne stopnje tveganja, ki ga prevzemajo in predstavljajo investicijska podjetja. Obenem bi moral biti cilj takih bonitetnih zahtev preprečiti nepotrebno upravno obremenitev investicijskih podjetij.

(5)  Številne zahteve, ki izhajajo iz okvira, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU, so namenjene obravnavanju tveganj, s katerimi se običajno srečujejo kreditne institucije. Zato so obstoječe zahteve v veliki meri prilagojene tako, da ohranijo posojilno zmogljivost kreditnih institucij v vseh gospodarskih ciklih in da vlagatelje in davkoplačevalce zaščitijo pred morebitnim propadom, niso pa zasnovane za obravnavo vseh različnih profilov tveganosti investicijskih podjetij. Investicijska podjetja nimajo velikih portfeljev posojil prebivalstvu in podjetjem ter ne sprejemajo vlog. Verjetnost, da bi njihov propad škodljivo vplival na finančno stabilnost na splošno, je manjša kakor pri kreditnih institucijah. Tveganja, s katerimi se srečuje večina investicijskih podjetij, in tveganja, ki jih večina teh podjetij predstavlja, so torej bistveno drugačna od tveganj, s katerimi se srečujejo kreditne institucije, in tveganj, ki jih te predstavljajo, ta razlika pa bi se morala jasno odražati v bonitetnem okviru Unije.

(6)  Bonitetne zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, ki veljajo za investicijska podjetja, temeljijo na bonitetnih zahtevah za kreditne institucije. Za investicijska podjetja z dovoljenjem, omejenim na posebne investicijske storitve, ki jih sedanji bonitetni okvir ne zadeva, veljajo številna izvzetja iz teh zahtev. S tem se priznava, da ta podjetja v tem pogledu ne prevzemajo tveganj, ki so enake narave kot tveganja kreditnih institucij. Za investicijska podjetja, ki izvajajo – čeprav v omejenem obsegu – dejavnosti, ki jih zadeva sedanji okvir in ki vključujejo trgovanje s finančnimi instrumenti, veljajo ustrezne zahteve okvira v smislu kapitala, vendar se lahko zanje uporabijo izvzetja na drugih področjih, kot so likvidnost, velike izpostavljenosti in finančni vzvod. Za investicijska podjetja z dovoljenjem, za katerega te omejitve ne veljajo, velja celotni okvir, tako kot za kreditne institucije.

(7)  Trgovanje s finančnimi instrumenti bodisi zaradi upravljanja tveganj, varovanja in upravljanja likvidnosti bodisi zaradi sprejemanja pozicij glede smeri vrednosti instrumentov v določenem obdobju je dejavnost, ki jo lahko opravljajo kreditne institucije in investicijska podjetja z dovoljenjem za poslovanje za svoj račun in ki jo že obravnava bonitetni okvir iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013. Da bi preprečili, da bi kreditne institucije in investicijska podjetja na tem področju imeli neenake konkurenčne pogoje, ki bi lahko povzročili regulativno arbitražo, bi se morale iz teh pravil izhajajoče kapitalske zahteve za kritje tega tveganja še naprej uporabljati tudi za ta investicijska podjetja. Pravila zajemajo tudi izpostavljenosti teh investicijskih podjetij do nasprotnih strank v poslu pri posebnih poslih in ustrezne kapitalske zahteve, ki bi se zato prav tako morale še naprej uporabljati na poenostavljen način. Pravila sedanjega okvira v zvezi z velikimi izpostavljenostmi pa so ustrezna tudi takrat, ko so trgovinske izpostavljenosti teh investicijskih podjetij do posebnih nasprotnih strank zelo velike, s čimer ustvarjajo čezmerno koncentriran vir tveganja za investicijsko podjetje zaradi neplačila nasprotne stranke. Zato bi bilo treba tudi te določbe še naprej uporabljati za investicijska podjetja na poenostavljen način.

(8)  Razlike pri uporabi obstoječega okvira v različnih državah članicah ogrožajo enakost konkurenčnih pogojev za investicijska podjetja v Uniji. Te razlike so posledica splošne zapletenosti uporabe okvira za različna investicijska podjetja na podlagi storitev, ki jih ta opravljajo, če nacionalni organi prilagodijo ali poenostavijo tako uporabo v nacionalnem pravu ali v nacionalni praksi. Ker obstoječi bonitetni okvir ne obravnava vseh tveganj, s katerimi se srečujejo nekatere vrste investicijskih podjetij, in vseh tveganj, ki jih tovrstna podjetja predstavljajo, se za nekatera od njih v nekaterih državah članicah uporabljajo veliki kapitalski pribitki. Za obravnavo navedenih tveganj bi bilo treba oblikovati enotne določbe, da bi zagotovili usklajen bonitetni nadzor investicijskih podjetij po vsej Uniji.

(9)  Potrebna je torej posebna bonitetna ureditev za investicijska podjetja, ki glede na velikost in medsebojno povezanost z drugimi finančnimi in gospodarskimi subjekti niso sistemska. Za sistemska investicijska podjetja pa bi se moral še naprej uporabljati obstoječi bonitetni okvir iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013. Ta podjetja so vrsta investicijskih podjetij, za katera se trenutno uporablja okvir iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013, in niso upravičena do namenskih izvzetij iz glavnih zahtev tega okvira. Največja in medsebojno najbolj povezana investicijska podjetja imajo poslovne modele in profile tveganosti, ki so podobni tistim, ki jih imajo pomembne kreditne institucije, saj zagotavljajo storitve, ki so „podobne bančnim“ storitvam, in prevzemajo precejšnja tveganja. Zato je primerno, da se za navedena investicijska podjetja še naprej uporabljajo določbe iz Direktive 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 575/2013. Poleg tega so sistemska investicijska podjetja dovolj velika, njihovi poslovni modeli in profili tveganosti pa predstavljajo enako grožnjo stabilnemu in pravilnemu delovanju finančnih trgov kakor velike kreditne institucije.

(10)  S posebno bonitetno ureditvijo za investicijska podjetja, ki glede na velikost in medsebojno povezanost z drugimi finančnimi in gospodarskimi subjekti ne štejejo za sistemska, bi morali obravnavati posebne poslovne prakse različnih vrst investicijskih podjetij. Zlasti za investicijska podjetja, ki imajo največ možnosti, da bodo ustvarila tveganja za stranke, trge ali pravilno delovanje njih samih, bi se morale uporabljati jasne in učinkovite bonitetne zahteve, prilagojene tem posebnim tveganjem. Te bonitetne zahteve bi morale biti prilagojene tako, da bi bile v sorazmerju z zadevno vrsto investicijskega podjetja in z najboljšimi interesi njegovih strank ter s spodbujanjem nemotenega in pravilnega delovanja trgov, na katerih delujejo tovrstna investicijska podjetja. Obravnavati bi morale opredeljena področja tveganja in zagotoviti možnost, da investicijsko podjetje v primeru propada preneha poslovati v skladu s predpisi, pri čemer povzroči čim manj motenj za stabilnost finančnih trgov.

(11)  Ureditev, predvidena v tej uredbi, ne bi smela vplivati na obveznost imenovanih vzdrževalcev trga na mestih trgovanja, da v skladu z Direktivo 2014/65/EU zagotavljajo kotacije in so trajno prisotni na trgu.

(12)  Bonitetna ureditev za investicijska podjetja, ki glede na velikost in medsebojno povezanost z drugimi finančnimi in gospodarskimi subjekti ne štejejo za sistemska, bi se morala uporabljati za vsako investicijsko podjetje na posamični podlagi. Da bi poenostavili uporabo bonitetnih zahtev za investicijska podjetja v EU, ki so del bančnih skupin, pa bi morali – v izogib uničenju določenih poslovnih modelov, katerih tveganja so že obravnavana z uporabo bonitetnih pravil – investicijskim podjetjem omogočiti, da po potrebi in na podlagi odobritve pristojnih organov uporabljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU pod pogojem, da tega ne narekujejo nameni regulativne arbitraže. Nadalje bi morali malim in nepovezanim investicijskim podjetjem spričo dejstva, da so njihova tveganja večinoma omejena, omogočiti, da so izvzeta iz posebnih bonitetnih zahtev za investicijska podjetja, kadar so del bančne skupine ali skupine investicijskih podjetij, ki ima sedež v isti državi članici in za katero tam velja konsolidirani nadzor na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU ali na podlagi te uredbe in Direktive ----/--EU [IFD], saj bi se morala v takih primerih ta tveganja ustrezno obravnavati z uporabo, na konsolidirani podlagi, Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU ali te uredbe in Direktive ----/--EU [IFD] za skupino.

V zvezi s skupinami, ki jih sestavljajo samo investicijska podjetja, ali če se konsolidacija na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013 ne uporablja, bi bilo treba zaradi vzpostavitve ▌podobne obravnave, kakršna je tista, ki so jo deležne skupine investicijskih podjetij na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, zahtevati, da nadrejena oseba v takih skupinah zahteve te uredbe izpolnjuje na podlagi bonitetno konsolidiranega položaja skupine. Namesto bonitetne konsolidacije pa lahko pristojni organi v primeru, da imajo take skupine investicijskih podjetij enostavnejše strukture in profile tveganosti, omogočijo, da imajo nadrejene osebe v teh skupinah zadosten kapital za kritje knjigovodske vrednosti svojih deležev v podrejenih družbah. ▌

Če so ta mala in nepovezana investicijska podjetja del zavarovalniške skupine, bi morala imeti možnost, da so izvzeta iz zahtev po razkritju.

(13)  Da bi se lahko investicijska podjetja še naprej zanašala na svoj obstoječi kapital za izpolnjevanje kapitalskih zahtev na podlagi posebnega bonitetnega okvira za investicijska podjetja, bi bilo treba opredelitev in sestavo kapitala uskladiti z Uredbo (EU) št. 575/2013. To vključuje polne odbitke od bilančnih postavk kapitala v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, kot so odložene terjatve za davek in deleži v kapitalskih instrumentih drugih subjektov finančnega sektorja. Vendar bi morala imeti investicijska podjetja možnost, da iz odbitkov izvzamejo nepomembne deleže v kapitalskih instrumentih subjektov finančnega sektorja, če so namenjeni trgovanju, zato da se podpre vzdrževanje trga teh instrumentov. Da bi bila sestava kapitala usklajena z Uredbo (EU) št. 575/2013, so bili ustrezni količniki posameznih vrst kapitala preslikani v kontekst IFR. Da bi zagotovili, da bodo zahteve sorazmerne z naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti investicijskih podjetij in tem podjetjem prek te uredbe tudi zlahka dostopne, bi bilo treba naknadno preveriti, ali je ustrezno, da se opredelitev in sestava kapitala še naprej usklajujeta z Uredbo (EU) št. 575/2013.

(14)  Da bi zagotovili, da investicijska podjetja vselej poslujejo na podlagi ravni kapitala, potrebne za izdajo dovoljenja, bi morala vsa investicijska podjetja vedno izpolnjevati zahtevo za stalni minimalni kapital, enako ustanovnemu kapitalu, potrebnemu za izdajo dovoljenja za opravljanje ustreznih investicijskih storitev in določenemu v skladu z Direktivo (EU) ----/--/[IFD].

(15)  Da bi se zagotovila enostavna uporaba minimalne kapitalske zahteve za mala in nepovezana investicijska podjetja, bi ta podjetja morala imeti kapital, ki bi bil enak bodisi zahtevi za stalni minimalni kapital bodisi četrtini njihovih stalnih splošnih stroškov, merjenih na podlagi njihovih dejavnosti v predhodnem letu v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/488(8), karkoli od tega je višje. Malim in nepovezanim investicijskim podjetjem, ki želijo biti previdnejša in se izogniti učinkom izrazitega naglega padca v primeru prerazvrstitve, ne bi smeli prepovedati, da imajo več kapitala, kot ga zahteva ta uredba, ali da uporabljajo strožje ukrepe, kot jih določa ta uredba.

(16)  Da bi se upoštevala večja tveganja investicijskih podjetij, ki niso mala in nepovezana, bi morala biti minimalna kapitalska zahteva, ki se uporablja zanje, enaka stalni minimalni zahtevi zanje, četrtini njihovih stalnih splošnih stroškov iz predhodnega leta ali vsoti njihove zahteve na podlagi sklopa dejavnikov tveganja, prilagojenih investicijskim podjetjem (faktorjev K), po kateri se kapital določi glede na tveganja na posebnih poslovnih področjih investicijskih podjetij, karkoli od tega je višje.

(17)  Investicijska podjetja bi se morala za namene posebnih bonitetnih zahtev za investicijska podjetja šteti za mala in nepovezana, kadar ne izvajajo investicijskih storitev, ki predstavljajo veliko tveganje za stranke, trge ali njih same ter kadar je zaradi njihove velikosti manj verjetno, da bodo v primeru uresničitve tveganj, značilnih za njihovo poslovno dejavnost, ali propada nastali splošni negativni učinki za stranke in trge. V skladu s tem bi bilo treba mala in nepovezana podjetja opredeliti kot podjetja, ki ne poslujejo za svoj račun ali prevzemajo tveganja, izhajajočega iz trgovanja s finančnimi instrumenti, ne upravljajo sredstev ali denarja strank ▌, imajo sredstva v vrednosti manj kot 1,2 milijarde EUR v okviru diskrecijskega upravljanja portfeljev in v okviru nediskrecijskih (svetovalnih) ureditev, obravnavajo naročila strank v vrednosti manj kot 100 milijonov EUR na dan za denarne posle oziroma manj kot 1 milijarda EUR na dan za izvedene finančne instrumente, in imajo bilanco stanja, katere vrednost je manjša od 100 milijonov EUR, vključno z zunajbilančnimi postavkami, njihovi skupni bruto letni prihodki od investicijskih storitev pa znašajo manj kot 30 milijonov EUR.

(18)  Da bi preprečili regulativno arbitražo in da bi bila investicijska podjetja v manjši meri spodbujana k temu, da bi dejavnosti strukturirala tako, da ne bi presegla pragov, nad katerimi se ne bi več štela za mala in nepovezana podjetja, bi se morali pragovi za upravljana sredstva, obravnavana naročila strank, obseg bilance stanja in skupne bruto prihodke uporabljati na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del iste skupine. Druga merila, tj. ali investicijsko podjetje upravlja denar strank, upravlja ali ščiti sredstva strank ali trguje s finančnimi instrumenti in prevzema tržno tveganje ali tveganje nasprotne stranke, so binarna in ne omogočajo takega prestrukturiranja, zato bi se morala oceniti na posamični podlagi. Da bi se stalno zajemali razvijajoči se poslovni modeli in tveganja, ki jih ti predstavljajo, bi se morala ta merila in pragovi oceniti ob koncu dne; izjeme so upravljanje denarja strank, ki bi se moralo oceniti znotraj dne, ter obseg bilance stanja in skupni bruto prihodki, ki bi se morali oceniti na podlagi položaja investicijskega podjetja ob koncu zadnjega poslovnega leta.

(19)  Investicijsko podjetje, ki preseže regulativne pragove ali ne izpolni drugih meril, se ne bi smelo šteti za malo in nepovezano, zanj pa bi morale veljati zahteve za druga investicijska podjetja, ob upoštevanju posebnih prehodnih določb iz te uredbe. To bi moralo investicijska podjetja spodbuditi k temu, da poslovne dejavnosti načrtujejo tako, da se bodo jasno štela za mala in nepovezana podjetja. Da bi bilo investicijsko podjetje obravnavano kot investicijsko podjetje, ki izpolnjuje zahteve za to, da se šteje za malo in nepovezano, bi bilo treba določiti fazo spremljanja, v kateri to podjetje vsaj šest zaporednih mesecev izpolnjuje merila in ne presega ustreznih pragov.

(20)  Vsa investicijska podjetja bi morala izračunati svojo kapitalsko zahtevo s sklicevanjem na nabor faktorjev K, ki zajemajo tveganje za stranko („RtC“), tveganje za trg („RtM“) in tveganje za podjetje („RtF“). Faktorji K, povezani z RtC, zajemajo upravljana sredstva strank in svetovanje, ki se izvaja (K-AUM), zaščitena in upravljana sredstva (K-ASA), denar strank, ki se upravlja (K-CMH), ter obravnavana naročila strank (K-COH).

(21)  Faktor K, povezan z RtM, zajema tveganje neto pozicije (K-NPR) v skladu z določbami CRR za tržno tveganje ali na podlagi vseh kritij, ki jih zahteva klirinški član investicijskega podjetja (K-CMG), če to dovoli pristojni organ za posebne vrste investicijskih podjetij, ki poslujejo za svoj račun prek klirinških članov. Investicijsko podjetje bi moralo imeti možnost, da K-NPR in K-CMG uporablja istočasno na podlagi portfelja.

(22)  Faktorji K, povezani z RtF, zajemajo izpostavljenost investicijskega podjetja zaradi neplačila njegovih nasprotnih strank v poslu (K-TCD) v skladu s poenostavljenimi določbami za kreditno tveganje nasprotne stranke na podlagi CRR, tveganje koncentracije pri velikih izpostavljenostih investicijskega podjetja do posebnih nasprotnih strank na podlagi določb CRR za tveganje velikih izpostavljenosti v trgovalni knjigi (K-CON) ter operativna tveganja iz naslova dnevnega toka trgovanja investicijskega podjetja (K-DTF).

(23)  Skupna kapitalska zahteva na podlagi faktorjev K je vsota zahtev za faktorje K, povezane z RtC, RtM in RtF. K-AUM, K-ASA, K-CMH, K-COH in K-DTF se nanašajo na obseg dejavnosti, na katere se nanašajo posamezni faktorji K. Obsegi za K-CMH, K-ASA ▌in K-DTF se izračunajo na podlagi drsečega povprečja v predhodnih devetih koledarskih mesecih. Obseg za K-COH se izračuna na podlagi drsečega povprečja v predhodnih šestih mesecih, za K-AUM pa temelji na predhodnih 15 mesecih.

Obsegi se pomnožijo z ustreznimi koeficienti, določenimi v tej uredbi, da se določi kapitalska zahteva. Kapitalske zahteve za K-NPR so izpeljane iz CRR, kapitalske zahteve za K-CON in K-TCD pa temeljijo na poenostavljeni uporabi ustreznih zahtev iz CRR za obravnavo velikih izpostavljenosti v trgovalni knjigi oziroma za obravnavo kreditnega tveganja nasprotne stranke. Znesek faktorja K je enak nič, če podjetje ne izvaja ustrezne dejavnosti.

(24)  Faktorji K, povezani z RtC, so približki, ki zajemajo tista poslovna področja investicijskih podjetij, ki bi lahko v primeru težav povzročila škodo strankam. K-AUM zajema tveganje povzročitve škode strankam zaradi nepravilnega diskrecijskega upravljanja njihovih portfeljev ali zaradi slabega izvajanja, zagotavlja pa jamstva in koristi za stranke v smislu kontinuitete storitev upravljanja portfeljev in svetovanja. K-ASA zajema tveganje zaščite in upravljanja sredstev strank ter zagotavlja, da imajo investicijska podjetja kapital, ki je sorazmeren takim stanjem, ne glede na to, ali so v bilanci stanja podjetja ali ločeni na drugih računih. K-CMH zajema tveganje morebitne škode, kadar investicijsko podjetje upravlja denar svojih strank, pri čemer se upošteva, ali je ta denar v bilanci stanja podjetja ali ločen na drugih računih, ureditev po veljavnem nacionalnem pravu pa določa, da je denar strank v primeru stečaja, insolventnosti ali začetka reševanja ali stečajnega upravljanja investicijskega podjetja zaščiten. K-CMH ne vključuje denarja stranke, ki je položen na (skrbniški) bančni račun na ime stranke same, če ima investicijsko podjetje dostop do tega denarja prek pooblastila tretje osebe. K-COH zajema morebitno tveganje za stranke podjetja, ki izvršuje naročila (v imenu stranke in ne v svojem imenu), na primer v okviru strankam namenjenih storitev, ki vključujejo samo izvrševanje, ali v primeru, da je podjetje del verige naročil strank.

(25)  Faktor K, povezan z RtM, za investicijska podjetja, ki poslujejo za svoj račun, temelji na pravilih za tržno tveganje za pozicije v finančnih instrumentih, tujih valutah in blagu v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, kot je bila spremenjena(9). Tako lahko investicijska podjetja izberejo, ali bodo uporabila standardizirani pristop iz Uredbe (EU) št. 575/2013 (poenostavljeni standardizirani pristop iz Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je bila spremenjena) ▌ali revidirani standardizirani pristop iz Uredbe (EU) št. 575/2013, kot je bila spremenjena, ali pa imajo možnost uporabiti notranje modele ▌, če bi se slednja dva pristopa začela uporabljati za kreditne institucije ne samo za namene poročanja, temveč tudi za namene kapitalskih zahtev. Investicijska podjetja pa v tem času in še vsaj pet let po začetku uporabe [IFR] za namene izračuna svojega K-NPR uporabljajo okvir tržnih tveganj (standardizirani pristop oziroma notranje modele) iz [veljavne] CRR. Če se za kreditne institucije navedene določbe nikoli ne začnejo uporabljati za namene kapitalskih zahtev, investicijska podjetja za namene izračuna K-NPR še naprej uporabljajo zahteve iz naslova IV dela 3 [veljavne] Uredbe (EU) št. 575/2013.

Lahko pa je kapitalska zahteva podjetij, ki se ukvarjajo s trgovanjem in katerih pozicije so predmet kliringa, enaka znesku vseh kritij, ki jih zahteva njihov klirinški član, pomnoženemu s fiksnim multiplikatorjem, če to odobri pristojni organ in so izpolnjeni nekateri pogoji. Uporaba K-CMG bi morala v prvi vrsti temeljiti na trgovalni dejavnosti investicijskega podjetja, za katero se v celoti ali pretežno uporablja ta pristop. Lahko pa organ investicijskemu podjetju, za katerega je pristojen, omogoči, da K-CMG delno uporabi tako, da se ta pristop s kritji uporabi za vse pozicije, ki so predmet kliringa ali kritja, pri čemer se istočasno uporabi ena od treh možnih metod za izračun K-NPR za portfelje, ki niso predmet kliringa.

Da bi zagotovili, da bodo zahteve sorazmerne z naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti investicijskih podjetij in tem podjetjem prek te uredbe tudi zlahka dostopne, bi bilo treba pri morebitnem naknadnem preverjanju, kako se uporabljajo metode za izračun faktorjev K, obenem preveriti, ali je ustrezno, da se izračun K-NPR še naprej usklajuje s pravili za tržno tveganje za pozicije iz trgovalne knjige v finančnih instrumentih, tujih valutah in blagu v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, kot je bila spremenjena.

(26)  Za investicijska podjetja, ki poslujejo za svoj račun, faktorji K za K-TCD in K-CON, povezani z RtF, pomenijo poenostavljeno uporabo pravil CRR o kreditnemu tveganju nasprotne stranke oziroma tveganju velikih izpostavljenosti. K-TCD zajema tveganje za investicijsko podjetje, da nasprotne stranke v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu (OTC), repo poslih, poslih posoje/izposoje vrednostnih papirjev in blaga, poslih z dolgim rokom poravnave ▌, poslih kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja in morebitnih drugih poslih financiranja z vrednostnimi papirji ter prejemniki posojil, ki jih investicijsko podjetje dopolnilno odobri v okviru investicijske storitve, ne bodo izpolnili svojih obveznosti, pri čemer se vrednost izpostavljenosti na podlagi nadomestitvenih stroškov in pribitka za potencialno prihodnjo izpostavljenost pomnoži z dejavniki tveganja na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013 ob upoštevanju olajševalnih učinkov efektivnega pobota in izmenjave zavarovanja. Da bi obravnavo kreditnega tveganja nasprotne stranke dodatno uskladili z Uredbo (EU) št. 575/2013, se dodata tudi fiksen multiplikator 1,2 in multiplikator za prilagoditev kreditnega vrednotenja, da se upošteva trenutna tržna vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke za investicijsko podjetje v specifičnih poslih. K-CON zajema tveganje koncentracije v zvezi s posameznimi ali močno povezanimi nasprotnimi strankami iz zasebnega sektorja, pri katerih imajo podjetja izpostavljenosti, ki znašajo več kot 25 % njihovega regulativnega kapitala ali presegajo posebne druge pragove v zvezi s kreditnimi institucijami ali drugimi investicijskimi podjetji, pri čemer se naloži kapitalski pribitek v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 za čezmerne izpostavljenosti, ki presegajo te omejitve.

K-DTF pa zajema operativna tveganja za investicijsko podjetje pri velikih obsegih trgovanja za svoj račun ali za stranke v svojem imenu v enem dnevu, ki bi lahko nastala zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi in delovanja sistemov ali zaradi zunanjih dogodkov, na podlagi hipotetične vrednosti dnevnih poslov, ob upoštevanju časa do zapadlosti obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, da se omejijo povečanja kapitalskih zahtev, zlasti za kratkoročne pogodbe, pri katerih so zaznavna operativna tveganja manjša.

(27)  Vsa investicijska podjetja bi morala spremljati in nadzorovati svoje tveganje koncentracije, tudi v zvezi s svojimi strankami. Vendar bi morala o tveganjih koncentracije pristojnim organom poročati samo investicijska podjetja, za katera velja minimalna kapitalska zahteva na podlagi faktorjev K. Za investicijska podjetja, ki so specializirana za izvedene finančne instrumente na blago ali pravice do emisij ali njihove izvedene finančne instrumente in ki imajo velike koncentrirane izpostavljenosti do nefinančnih skupin, ki jim pripadajo, se lahko omejitve za tveganje koncentracije presežejo brez dodatnega kapitala na podlagi K-CON, če to koristi likvidnosti ali upravljanju tveganj na ravni celotne skupine.

(28)  Vsa investicijska podjetja bi morala imeti notranje postopke za spremljanje in upravljanje svojih likvidnostnih zahtev. Ti postopki bi jim morali pomagati, da v daljšem obdobju delujejo pravilno, ne da bi morala rezervirati posebno likvidnost za stresne razmere. V ta namen bi morala vsa investicijska podjetja vedno imeti likvidna sredstva, ki bi znašala najmanj eno tretjino njihovih stalnih splošnih stroškov. Vendar bi morali imeti pristojni organi možnost, da mala in nepovezana investicijska podjetja izvzamejo iz te zahteve. Navedena likvidna sredstva bi morala biti visokokakovostna in usklajena s tistimi iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 glede količnika likvidnostnega kritja(10) in z odbitki, ki se na podlagi navedene delegirane uredbe uporabijo za ta sredstva. Da bi se upoštevala razlika v profilih likvidnosti med investicijskimi podjetji in kreditnimi institucijami, bi bilo treba seznam primernih likvidnih sredstev dopolniti z neobremenjenim lastnim denarjem podjetja in njegovimi kratkoročnimi vlogami (ki ne bi smeli vključevati denarja strank ali finančnih instrumentov, ki pripadajo strankam) in določenimi finančnimi instrumenti, za katere obstaja likvidni trg.

Če mala in nepovezana podjetja ter investicijska podjetja, ki nimajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti trgovanja ali prve prodaje, niso izvzeta iz likvidnostnih zahtev, bi lahko kot likvidna sredstva vključila tudi postavke v zvezi s terjatvami do kupcev ter opravninami ali provizijami, ki jih je treba poravnati v 30 dneh, če te ne presegajo ene tretjine minimalne likvidnostne zahteve, se ne upoštevajo pri morebitnih dodatnih likvidnostnih zahtevah, ki jih naloži pristojni organ, in se zanje uporabi 50-odstotni odbitek. Investicijskim podjetjem bi bilo treba dovoliti, da v izjemnih okoliščinah svoja likvidna sredstva unovčijo za kritje likvidnostnih zahtev in jih s tem zmanjšajo pod zahtevani prag, če o tem nemudoma obvestijo pristojni organ. Za vsa finančna jamstva, zagotovljena strankam, zaradi katerih lahko ob sprožitvi nastanejo večje likvidnostne potrebe, bi se moral znesek razpoložljivih likvidnih sredstev znižati za najmanj 1,6 % skupne vrednosti takih jamstev. Da bi zagotovili, da bodo zahteve sorazmerne z naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti investicijskih podjetij in tem podjetjem prek te uredbe tudi zlahka dostopne, bi bilo treba naknadno preveriti, ali so likvidna sredstva, s katerimi se lahko izpolnjujejo minimalne likvidnostne zahteve, ustrezna, in tudi, ali je ustrezno, da se ta sredstva še naprej usklajujejo s tistimi iz Delegirane uredbe (EU) 2015/61 glede količnika likvidnostnega kritja in z odbitki, ki se na podlagi navedene delegirane uredbe uporabijo za ta sredstva.

(29)  V povezavi z novo bonitetno ureditvijo bi bilo treba pripraviti sorazmeren in ustrezen okvir za regulativno poročanje ter ga skrbno prilagoditi poslovni dejavnosti investicijskih podjetij in zahtevam bonitetnega okvira. Zahteve za investicijska podjetja glede poročanja bi morale zadevati raven in sestavo kapitala, kapitalske zahteve in podlago za njihov izračun, profil dejavnosti in velikost v odnosu do parametrov, na podlagi katerih bi bila ta podjetja obravnavana kot mala in nepovezana podjetja, likvidnostne zahteve in upoštevanje določb o tveganju koncentracije.

Mala in nepovezana podjetja bi morala biti izvzeta iz obveznosti poročanja o tveganju koncentracije, o likvidnostnih zahtevah pa bi morala poročati le, če bi jih te zadevale. EBA bi bilo treba zadolžiti za pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi bi dodatno opredelil podrobne predloge in ureditve za navedeno regulativno poročanje, pri čemer bi morali biti navedeni standardi sorazmerni z velikostjo in zapletenostjo različnih investicijskih podjetij ter upoštevati predvsem to, ali se investicijska podjetja štejejo za mala in nepovezana.

(30)  Da bi investicijska podjetja, ki se ne štejejo za mala in nepovezana, zagotovila preglednost za svoje investitorje in v širšem smislu za trge, bi morala javno razkriti svoje ravni kapitala, kapitalske zahteve, ureditve upravljanja ter politike in prakse prejemkov. ▌Za mala in nepovezana podjetja bi zahteve za javno razkritje veljale le, kadar bi ta podjetja izdala instrumente dodatnega temeljnega kapitala, in sicer zato, da bi se zagotovila preglednost za investitorje v te instrumente.

(31)  Investicijska podjetja bi morala v skladu z načelom iz člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije uporabljati spolno nevtralne politike prejemkov. Pojasniti bi bilo treba tudi nekatera vprašanja v zvezi z razkritji o prejemkih. Zahteve po razkritju prejemkov, določene v tej uredbi, bi morale biti združljive s cilji pravil o prejemkih, zlasti da se za kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskih podjetij, vzpostavijo in ohranijo politike in prakse prejemkov, ki bodo v skladu z učinkovitim upravljanjem tveganj. Poleg tega bi bilo treba od institucij, za katere velja odstopanje od nekaterih pravil o prejemkih, zahtevati, da razkrijejo informacije o takšnem odstopanju.

(32)  Da se investicijskim podjetjem omogoči nemoten prehod od zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU na zahteve iz te uredbe in Direktive (EU) ----/--[IFD], je primerno določiti ustrezne prehodne ukrepe. Zlasti bi bilo treba v obdobju petih let od datuma začetka uporabe te uredbe investicijskim podjetjem, za katera bi se kapitalske zahteve v skladu s to uredbo v primerjavi z njihovo kapitalsko zahtevo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU več kot podvojile, omogočiti, da ublažijo učinke morebitnih povečanj tako, da svojo kapitalsko zahtevo omejijo na dvakratnik svoje ustrezne kapitalske zahteve v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU.

Da nova investicijska podjetja s podobnimi profili kot obstoječa podjetja ne bi bila v slabšem položaju, bi bilo treba investicijskim podjetjem, za katera niso nikoli veljale kapitalske zahteve v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU, omogočiti, da za obdobje petih let od datuma začetka uporabe te uredbe svoje kapitalske zahteve v skladu s to uredbo omejijo na dvakratnik svoje zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov.

Prav tako bi bilo treba investicijskim podjetjem, za katera je veljala samo zahteva za ustanovni kapital v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU in za katera bi se kapitalske zahteve v skladu s to uredbo v primerjavi s tem, kar bi se zgodilo pri uporabi Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, več kot podvojile, omogočiti, da za obdobje petih let od datuma začetka uporabe te uredbe svoje kapitalske zahteve v skladu s to uredbo omejijo na dvakratnik svoje zahteve glede ustanovnega kapitala v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU; izjema so lokalna podjetja iz člena 31 Direktive 2013/36/EU, za katera bi morala veljati posebna prehodna kapitalska zahteva, ki bi odražala njihovo višjo raven tveganja. Zaradi sorazmernosti bi bilo treba predvideti posebne prehodne kapitalske zahteve tudi za manjša investicijska podjetja in tista podjetja, ki izvajajo samo določene vrste investicijskih storitev, če ta ne bi bila upravičena do obravnave iz prejšnjega stavka, vendar bi se njihova zavezujoča kapitalska zahteva v skladu s to uredbo v primerjavi s tem, kar bi se zgodilo ob uporabi Uredbe (EU) 575/2013, povečala.

Ti prehodni ukrepi bi morali biti na voljo, kjer je primerno, tudi za investicijska podjetja iz člena 498 Uredbe (EU) št. 575/2013, v skladu s katerim so ta podjetja izvzeta iz kapitalskih zahtev iz navedene uredbe, medtem ko so zahteve za ustanovni kapital v zvezi z navedenimi investicijskimi podjetji odvisne od investicijskih storitev ali dejavnosti, ki jih opravljajo. Njihove kapitalske zahteve bi se morale v skladu s prehodnimi določbami iz te uredbe za obdobje petih let od datuma začetka njene uporabe izračunavati ob upoštevanju zadevnih veljavnih ravni.

Za obdobje petih let od datuma začetka uporabe te uredbe ali do datuma začetka uporabe sprememb Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU v zvezi s kapitalskimi zahtevami za tržno tveganje v skladu s členom 1(84) predloga Komisije za uredbo o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013, kar nastopi pozneje, bi morala investicijska podjetja, za katera se uporabljajo ustrezne določbe te uredbe, svojo kapitalsko zahtevo za trgovalno knjigo še naprej izračunavati v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013.

(33)  Največja investicijska podjetja, ki zagotavljajo ključne storitve za trg na debelo in storitve investicijskega bančništva (poslovanje s finančnimi instrumenti za svoj račun ali prva prodaja finančnih instrumentov ali ponudba finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa) imajo poslovne modele in profile tveganosti, podobne tistim, ki jih imajo pomembne kreditne institucije. Pri svojih dejavnostih so izpostavljena kreditnemu tveganju, predvsem v obliki kreditnega tveganja nasprotne stranke, in tržnemu tveganju za pozicije, ki jih prevzemajo za svoj račun, bodisi v zvezi s strankami bodisi drugače. Zaradi svoje velikosti in sistemskega pomena predstavljajo tveganje za finančno stabilnost.

(34)  Navedena velika podjetja prinašajo dodaten izziv za učinkovit bonitetni nadzor, ki ga izvajajo nacionalni pristojni organi. Čeprav največja investicijska podjetja izvajajo čezmejne storitve investicijskega bančništva v precejšnjem obsegu, so kot investicijska podjetja predmet bonitetnega nadzora, ki ga izvajajo organi, imenovani na podlagi Direktive 2004/39/EU, ti pa niso nujno pristojni organi, ki so imenovani na podlagi Direktive 2013/36/EU, zato lahko nastanejo neenaki konkurenčni pogoji pri uporabi določb Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU v Uniji. To nadzornikom preprečuje, da bi pridobili splošen bonitetni pregled, ki je ključen za učinkovito obravnavo tveganj, povezanih z velikimi čezmejnimi podjetji. Zato lahko bonitetni nadzor postane manj učinkovit in povzroči tudi izkrivljanje konkurence v Uniji. Zato bi bilo treba največjim investicijskim podjetjem podeliti status kreditnih institucij, da bi se ustvarile sinergije pri nadzoru čezmejnih dejavnosti trga na debelo v skupini primerljivih subjektov, s čimer bi se spodbujali enaki konkurenčni pogoji in omogočal dosleden nadzor po vseh skupinah.

(35)  Ker so navedena podjetja postala kreditne institucije, bi torej morala še naprej uporabljati Uredbo (EU) št. 575/2013 in Direktivo 2013/36/EU ter biti predmet nadzora s strani pristojnih organov, odgovornih za kreditne institucije, kar vključuje ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora. S tem bi bilo zagotovljeno, da se bonitetni nadzor kreditnih institucij izvaja na usklajen in učinkovit način ter da se enotni pravilnik za finančne storitve uporablja na isti način za vse kreditne institucije, ob upoštevanju njihovega sistemskega pomena. Da bi se preprečila regulativna arbitraža in zmanjšala tveganja izogibanja, bi si pristojni organi morali prizadevati, da skupine, ki so potencialno sistemsko pomembne, svojih dejavnosti ne bi strukturirale tako, da ne bi presegle pragov, določenih v členu 4(1)(1)(b), in se s tem izognile obveznosti, da morajo pridobiti dovoljenje kot kreditne institucije v skladu s členom 8a Direktive 2013/36/EU.

(36)  Kreditne institucije so v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 opredeljene kot družbe, ki opravljajo katero koli dejavnost iz točke (a) in (b) navedenega člena.

Družbam bi morali omogočati, da od javnosti sprejemajo vloge ali druga vračljiva sredstva in da dajejo kredite za svoj račun šele takrat, ko pridobijo dovoljenje za te dejavnosti v skladu z Direktivo 2013/36/EU.

Opravljanje vseh takšnih dejavnosti, vključno s sprejemanjem vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanjem kreditov za svoj račun, ne bi smelo biti nujen pogoj, da bi bile družbe obravnavane kot kreditne institucije v skladu s spremenjeno opredelitvijo. Sprememba, ki jo v zvezi z opredelitvijo kreditne institucije uvaja ta uredba, torej ne bi smela posegati v nacionalne ureditve o izdajanju dovoljenj, ki jih države članice uporabljajo v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Direktivo [IFD], vključno z morebitnimi določbami, ki bi lahko bile po mnenju držav članic primerne, da bi z njimi pojasnili, katere dejavnosti lahko začnejo opravljati velika investicijska podjetja, ki ustrezajo spremenjeni opredelitvi kreditnih institucij.

(37)  Poleg tega je cilj nadzora kreditnih institucij na konsolidirani podlagi tudi zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, da pa bi bil ta nadzor učinkovit, bi se moral uporabljati za vse skupine, vključno s skupinami, katerih nadrejene osebe niso kreditne institucije ali investicijska podjetja. Zato bi morala za vse kreditne institucije, vključno s tistimi, ki so prej imele status investicijska podjetja, veljati pravila o posamičnem in konsolidiranem nadzoru nadrejene osebe s strani pristojnih organov v skladu z oddelkom I poglavja 3 naslova VII Direktive 2013/36/EU.

(38)  Poleg tega lahko imajo velika investicijska podjetja, ki sicer niso sistemsko pomembna, vendar pa poslujejo za svoj račun ali izvajajo prvo prodajo finančnih instrumentov ali ponudbo finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa, še vedno poslovne modele in profile tveganosti, podobne tistim, ki jih imajo druge sistemske institucije. Zaradi svoje velikosti in svojih dejavnosti pa lahko še zmeraj predstavljajo določena tveganja za finančno stabilnost in bi zanje kljub temu, da se njihova pretvorba v kreditno institucijo zaradi njihove narave in zapletenosti ne šteje za primerno, še naprej morala veljati enaka bonitetna obravnava kot za kreditne institucije. Da bi se preprečila regulativna arbitraža in zmanjšala tveganja izogibanja, bi si pristojni organi obenem morali prizadevati, da investicijska podjetja svojih dejavnosti ne bi strukturirala tako, da ne bi presegla pragov, določenih v členu 1(2) te uredbe, ali da bi neupravičeno omejevala diskrecijsko pravico pristojnih organov, da v zvezi z njimi določijo, da zanje veljajo zahteve Uredbe (EU) št. 575/2013 in da morajo upoštevati bonitetne zahteve Direktive 2013/36/EU v skladu s [členom 5] Direktive ----/-- [IFD].

(39)  Z Uredbo (EU) št. 600/2014 je bila na ravni Unije uvedena usklajena ureditev za odobritev dostopa podjetjem iz tretjih držav, ki opravljajo investicijske storitve ali dejavnosti, do primernih nasprotnih strank in poklicnih strank s sedežem v Uniji. Pogoj za dostop do notranjega trga je, da Komisija sprejme sklep o enakovrednosti in da ESMA registrira podjetje iz tretje države. Pomembno je, da se enakovrednost oceni na podlagi ustreznega veljavnega prava Unije in da je vzpostavljeno učinkovito orodje za spremljanje pogojev, pod katerimi se prizna enakovrednost. Iz teh razlogov bi se moralo od podjetij, registriranih v tretjih državah, zahtevati, da enkrat letno ESMA sporočijo informacije glede obsega in področja storitev in dejavnosti, ki se opravljajo v Uniji. Izboljšati je treba tudi sodelovanje med nadzornimi organi v zvezi s spremljanjem, izvrševanjem in izpolnjevanjem pogojev glede enakovrednosti.

(40)  Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in spodbujali preglednost trga Unije, bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) št. 600/2014, da bi ne glede na velikost posla za ponudbe sistematičnih internalizatorjev ter njihovo izboljšanje cen in njihove pogodbene cene veljal režim za korake kotacije. Posledično bi morali trenutno veljavni regulativni tehnični standardi, ki obravnavajo režim za korake kotacije, veljati tudi za razširjeni obseg uporabe.

(41)  Da bi zagotovili zaščito investitorjev ter celovitost in stabilnost finančnih trgov v Uniji, bi morala Komisija pri sprejemanju sklepa o enakovrednosti upoštevati morebitna tveganja, ki jih predstavljajo storitve in dejavnosti, ki bi jih lahko podjetja iz zadevne tretje države opravljala na podlagi navedenega sklepa. Sistemski pomen podjetij iz zadevne tretje države bi bilo treba obravnavati na podlagi meril, kot sta verjetni obseg in področje storitev in dejavnosti, ki jih ta podjetja opravljajo. Komisija lahko z istim namenom presodi, da je primerno upoštevati, ali je tretja država opredeljena kot nekooperativna jurisdikcija za davčne namene v okviru ustrezne politike Unije ali kot tretja država z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849(11). Komisija bi morala specifične bonitetne zahteve, organizacijske zahteve ali zahteve glede poslovanja obravnavati kot enakovredne samo, če je doseženi učinek enak. Nadalje lahko Komisija po potrebi sprejme sklepe o enakovrednosti samo za specifične storitve ali dejavnosti oziroma za specifične kategorije le-teh, kot so navedene v oddelku A Priloge I k Direktivi (EU) 2014/65/EU.

(42)  Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve učinkovitega in sorazmernega bonitetnega okvira, ki bo zagotovil, da bodo investicijska podjetja z dovoljenjem za poslovanje v Uniji, poslovala na trdni finančni podlagi in da bodo ustrezno upravljana, med drugim, če je primerno, v najboljšem interesu njihovih strank, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(43)  Evropski bančni organ (EBA) je v sodelovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) izdal poročilo na podlagi temeljite analize ozadja, zbiranja podatkov in posvetovanja glede prilagojene bonitetne ureditve za vsa nesistemska investicijska podjetja, ki je podlaga za revidirani bonitetni okvir za investicijska podjetja.

(44)  Da bi zagotovili usklajeno uporabo te uredbe, bi bilo treba EBA zadolžiti za pripravo osnutkov tehničnih standardov, s katerimi bi opredelil izračun stalnih splošnih stroškov, izračun za določitev kapitalskih zahtev, enakih skupnemu kritju, ki ga zahtevajo klirinški člani, ter predloge za javna razkritja in regulativno poročanje, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe.

(45)  Da bi zagotovili enotno uporabo te uredbe in da bi bili upoštevani premiki na finančnih trgih, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s podrobnejšo določitvijo opredelitev v tej uredbi ter tehnično prilagoditvijo nebistvenih elementov kapitalskih zahtev v tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, zlasti pa za sprejetje osnutkov izvedbenih tehničnih standardov EBA v zvezi s predlogami za razkritja in poročanje, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila.

(47)  Da bi zagotovili pravno varnost in preprečili prekrivanja med sedanjim bonitetnim okvirom, ki se uporablja za kreditne institucije in investicijska podjetja, in to uredbo, se Uredba (EU) št. 575/2013 in Direktiva 2013/36/EU spremenita tako, da se investicijska podjetja izvzamejo iz njunega področja uporabe. Vendar bi morale za investicijska podjetja, ki so del bančne skupine, še naprej veljati tiste določbe v Uredbi (EU) št. 575/2013 in Direktivi 2013/36/EU, ki so relevantne za bančno skupino, kot so določbe o vmesni nadrejeni osebi v EU iz [člena 21b] Direktive 2013/36/EU, in pravila o bonitetni konsolidaciji iz poglavja 2 naslova 2 dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

DEL 1

SPLOŠNE DOLOČBE

NASLOV I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba določa enotne bonitetne zahteve, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje in so nadzorovana na podlagi Direktive 2014/65/EU ter so glede upoštevanja bonitetnih zahtev na podlagi Direktive (EU) ----/-- [IFD] nadzorovana v zvezi z naslednjim:

(a)  kapitalskimi zahtevami v zvezi z merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi tveganja za podjetje, tveganja za stranko in tveganja za trg;

(b)  zahtevami za omejitev tveganja koncentracije;

(c)  likvidnostnimi zahtevami v zvezi z merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi likvidnostnega tveganja;

(d)  zahtevami glede poročanja v zvezi s točkami (a), (b) in (c);

(e)  zahtevami po javnem razkritju.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje in je nadzorovano na podlagi Direktive 2014/65/E in ki opravlja katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, vendar ni trgovec z blagom in pravicami do emisij, kolektivni naložbeni podjem ali zavarovalnica, uporablja zahteve iz Uredbe (EU) 575/2013, če velja kar koli od naslednjega:

(a)  skupna vrednost konsolidiranih sredstev investicijska podjetja, izračunana kot povprečje zadnjih zaporednih 12 mesecev in brez vrednosti posameznih sredstev morebitnih podrejenih družb, ki opravljajo katero koli dejavnost iz prvega pododstavka in imajo sedež zunaj Unije, je več kot 15 milijard EUR, ali

(b)  skupna vrednost konsolidiranih sredstev investicijska podjetja, izračunana kot povprečje zadnjih zaporednih 12 mesecev in brez vrednosti posameznih sredstev morebitnih podrejenih družb, ki opravljajo katero od dejavnosti iz prvega pododstavka in imajo sedež zunaj Unije, je manj kot 15 milijard EUR, pri čemer je investicijsko podjetje del skupine, v kateri je skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh njenih družb, ki opravljajo katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in katerih skupna sredstva ne dosegajo 15 milijard EUR, več kot 15 milijard EUR, ali

(c)  za investicijsko podjetje velja sklep, ki ga pristojni organ sprejme v skladu s členom 5 Direktive (EU) ----/--[IFD].

3.  Investicijska podjetja iz tega odstavka so nadzorovana glede upoštevanja bonitetnih zahtev iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU.

4.  Odstavek 2 se ne uporablja, če investicijsko podjetje ne dosega več tam navedenih pragov, izračunanih v obdobju 12 zaporednih mesecev, ali če pristojni organ v skladu s členom 5 Direktive (EU) ----/--[IFD] tako odloči. Investicijsko podjetje pristojnemu organu brez nepotrebnega odlašanja poroča o vsaki prekoračitvi praga v tem času.

5.  Za investicijsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 2, še naprej veljajo zahteve členov 55 in 61.

6.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi omogočajo, da investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje in je nadzorovano na podlagi Direktive 2014/65/E in ki opravlja katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, uporablja zahteve iz Uredbe (EU) 575/2013, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  investicijsko podjetje je podrejena družba in je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi nad kreditno institucijo, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom v skladu z določbami poglavja 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)  investicijsko podjetje na podlagi te uredbe uradno obvesti pristojni organ in po potrebi konsolidacijskega nadzornika;

(c)  pristojni organ meni, da je uporaba kapitalskih zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 – pri investicijskem podjetju na posamični podlagi, pri skupini pa po potrebi na konsolidirani podlagi – bonitetno zanesljiva, da ne vodi v zmanjšanje kapitalskih zahtev za investicijsko podjetje na podlagi te uredbe in da ni njen namen regulativna arbitraža.

Pristojni organi investicijskemu podjetju v [dveh mesecih] od prejetja uradnega obvestila iz točke (b) sporočijo, da so na podlagi prvega pododstavka sklenili, da bodo omogočili uporabo zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, o čemer obvestijo tudi EBA. Če pristojni organ sklene, da ne bo omogočil uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2013/36/EU, to v celoti utemelji.

Investicijska podjetja iz tega odstavka so nadzorovana glede upoštevanja bonitetnih zahtev iz naslovov VII in VIII Direktive 2013/36/EU.

Za namene tega odstavka se člen 7 Uredbe (ES) št. 575/2013 ne uporablja.

Člen 2

Nadzorniška pooblastila

Zaradi zagotovitve skladnosti s to uredbo imajo pristojni organi pooblastila iz Direktive (EU) ----/--[IFD] in upoštevajo v njej navedene postopke.

Člen 3

Uporaba strožjih zahtev s strani investicijskih podjetij

Ta uredba investicijskim podjetjem ne preprečuje, da bi imela več kapitala in njegovih sestavnih delov ter več likvidnih sredstev ali da bi uporabljala strožje ukrepe, kot je zahtevano v tej uredbi.

Člen 4

Opredelitev pojmov

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „družba za pomožne storitve“ pomeni družbo, katere osnovna dejavnost je lastništvo ali upravljanje premoženja, izvajanje storitev obdelave podatkov ali katera koli druga podobna dejavnost, ki je pomožna glede na osnovno dejavnost ene ali več investicijskih podjetij;

(2)  „družba za upravljanje“ pomeni družbo za upravljanje, kakor je opredeljena v točki 19 člena 4 ▌ Uredbe (EU) št. 575/2013;

(3)  „klirinški član“ pomeni podjetje, ki ima sedež v državi članici in ustreza opredelitvi iz člena 2(14) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(4)  „stranka“ pomeni stranko, kakor je opredeljena v členu 4(1)(9) Direktive 2014/65/EU; za namen dela 4 pomeni „stranka“ katero koli nasprotno stranko investicijskega podjetja;

(5)  „trgovci z blagom in pravicami do emisije“ pomenijo trgovce z blagom in pravicami do emisije, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(145) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(6)  „izvedeni finančni instrumenti na blago“ pomenijo izvedene finančne instrumente na blago, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(30) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(7)  „pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v členu 3(5) Direktive (EU) ----/--[IFD];

(8)  „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(9)  „dnevni tok trgovanja“ pomeni vrednost poslov v trgovalni knjigi, kadar podjetje posluje za svoj račun v svojem imenu ali v imenu stranke ali izvršuje naročila v imenu strank za svoj račun;

(10)  „poslovanje za svoj račun“ pomeni poslovanje za svoj račun, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(6) Direktive 2014/65/EU;

(11)  „izvedeni finančni instrumenti“ pomenijo izvedene finančne instrumente, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(29) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(12)  „bonitetno konsolidirani položaj“ pomeni položaj, ki nastane, ker se zahteve iz te uredbe v skladu s členom 7 uporabljajo za nadrejeno investicijsko podjetje Unije, nadrejeni investicijski holding Unije ali nadrejeni mešani finančni holding Unije, kot če bi to podjetje skupaj z vsemi investicijskimi podjetji, finančnimi institucijami, družbami za pomožne storitve in vezanimi zastopniki v skupini investicijskih podjetij tvorilo eno samo investicijsko podjetje. Za namene te opredelitve se izrazi „investicijsko podjetje“, „finančna institucija“, „družba za pomožne storitve“ in „vezani zastopnik“ uporabljajo tudi za družbe s sedežem v tretjih državah, ki bi, če bi imele sedež v Uniji, ustrezale opredelitvi teh izrazov;

(13)   „konsolidirana podlaga“ pomeni na podlagi bonitetno konsolidiranega položaja;

(14)  „izvrševanje naročil v imenu strank“ pomeni izvrševanje naročil v imenu strank, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(5) Direktive 2014/65/EU;

(15)  „finančna institucija“ pomeni družbo, ki ni kreditna institucija ali investicijsko podjetje in katere osnovna dejavnost je pridobivanje kapitalskih deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz točk 2 do 12 in točke 15 Priloge I k Direktivi 2013/36/EU; to vključuje finančne holdinge, mešane finančne holdinge, investicijske holdinge in plačilne institucije v smislu Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, pa tudi družbe za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kakor so opredeljeni v točki (g) člena 212(1) Direktive 2009/138/ES;

(16)  „finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kakor je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU;

(17)  „finančni holding“ pomeni finančni holding, kakor je opredeljen v členu 4(1)(20) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(18)  „subjekt finančnega sektorja“ pomeni subjekt finančnega sektorja, kakor je opredeljen v členu 4(1)(27) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(19)  „ustanovni kapital“ pomeni ustanovni kapital, kakor je opredeljen v členu 3(17) Direktive (EU) ----/--[IFD];

(20)  „skupina povezanih strank“ pomeni skupino povezanih strank, kakor je opredeljena v členu 4(1)(39) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(21)  „investicijsko svetovanje“ pomeni investicijsko svetovanje, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(4) Direktive 2014/65/EU;

(22)  „investicijsko svetovanje stalnega značaja“ pomeni ponavljajoče se investicijsko svetovanje ter stalno ali občasno ocenjevanje in spremljanje ali pregledovanje finančnih instrumentov v portfelju stranke, vključno z naložbami, ki jih stranka izvede na podlagi pogodbenega dogovora;

(23)  „investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU;

(24)  „investicijski holding“ pomeni finančno institucijo, katere podrejene družbe so izključno ali pretežno investicijska podjetja ali finančne institucije, pri čemer je vsaj ena od teh podrejenih družb investicijsko podjetje, in ki ni finančni holding, kakor je opredeljen v členu 4(1)(20) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(25)  „investicijske storitve in dejavnosti“ pomenijo investicijske storitve in posle, kakor so opredeljeni v členu 4(1)(2) Direktive 2014/65/EU;

(26)  „skupina investicijskih podjetij“ pomeni skupino družb, ki jo sestavljajo nadrejena oseba in njene podrejene družbe ali jo sestavljajo družbe, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 22 Direktive 2013/34/EU, od katerih je vsaj ena investicijsko podjetje, in ki ne vključuje kreditne institucije;

(27)  „faktorji K“ pomenijo kapitalske zahteve, določene v naslovu II dela 3 za tveganja, ki jih investicijsko podjetje predstavlja strankam, trgom in sebi;

(28)  „ ▌AUM“ ali „ ▌upravljana sredstva ▌“ pomenijo ▌vrednost sredstev, ki jih investicijsko podjetje upravlja za svoje stranke v okviru diskrecijskega upravljanja portfeljev in nediskrecijskih ureditev, ki pomenijo investicijsko svetovanje stalnega značaja;

(29)  „ ▌CMH“ ali „ ▌denar strank, ki se upravlja“ pomeni ▌znesek denarja strank, ki ga investicijsko podjetje upravlja, ob upoštevanju pravne ureditve v zvezi z ločevanjem sredstev in ne glede na nacionalno računovodsko ureditev, ki velja za denar strank, ki ga upravlja investicijsko podjetje;

(30)  „ ▌ASA“ ali „ ▌zaščitena in upravljana sredstva ▌“ pomenijo ▌vrednost sredstev, ki jih investicijsko podjetje ščiti in upravlja za stranke ▌, ne glede na to, ali so sredstva prikazana v bilanci stanja investicijskega podjetja ali ločeno v drugih računih;

(31)  „ ▌COH“ ali „ ▌obravnavana naročila strank ▌“ pomenijo ▌vrednost naročil, ki jih investicijsko podjetje obravnava za stranke na podlagi prejema in prenosa naročil strank ter na podlagi izvrševanja naročil v imenu strank;

(32)  „ ▌CON“ ali „ ▌tveganje koncentracije ▌“ pomeni ▌izpostavljenosti – v trgovalni knjigi investicijskega podjetja – do stranke ali skupine povezanih strank, katerih vrednost presega omejitve iz člena 37(1);

(33)  „ ▌CMG“ ali „ ▌zagotovljeno klirinško kritje“ pomeni znesek skupnega kritja, ki ga zahteva klirinški član ali kvalificirana CNS, pri čemer se izvrševanje in poravnava poslov investicijskega podjetja, ki posluje za svoj račun, izvajata pod odgovornostjo ▌klirinškega člana ali kvalificirane CNS;

(34)  „ ▌DTF“ ali „ ▌dnevni tok trgovanja ▌“ pomeni ▌dnevno vrednost poslov, ki jih investicijsko podjetje sklene, ko posluje za svoj račun ali izvršuje naročila v imenu strank za svoj račun, brez vrednosti naročil, ki jih investicijsko podjetje obravnava za stranke na podlagi prejema in prenosa naročil strank ter na podlagi izvrševanja naročil v imenu strank, kot se že odraža v COH;

(35)  „ ▌NPR“ ali „ ▌tveganje neto pozicije ▌“ pomeni ▌vrednost poslov, evidentiranih v trgovalni knjigi investicijskega podjetja;

(36)  „ ▌TCD“ ali „ ▌neplačilo nasprotne stranke v poslu ▌“ pomeni ▌izpostavljenosti v trgovalni knjigi investicijskega podjetja pri instrumentih in poslih iz člena 25, zaradi katerih nastane tveganje neplačila nasprotne stranke v poslu;

(37)  „CMV“ ali „tekoča tržna vrednost“ pomeni neto tržno vrednost portfelja poslov ali delov vrednostnih papirjev, za katere se uporablja pobot v skladu s členom 31(1), pri čemer se za izračun CMV uporabljajo pozitivne in negativne tržne vrednosti;

(38)  „posli z dolgim rokom poravnave“ pomenijo posle z dolgim rokom poravnave, kakor so opredeljeni v členu 272(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(39)  „posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja“ pomenijo posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, kakor so opredeljeni v členu 272(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(40)  „upravljalni organ“ pomeni upravljalni organ, kakor je opredeljen v členu 4(1)(36) Direktive 2014/65/EU;

(41)  „mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kakor je opredeljen v točki 15 člena 2 Direktive 2002/87/ES;

(42)  „zunajbilančne postavke“ pomenijo katere koli postavke iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 575/2013;

(43)  „nadrejena oseba“ pomeni obvladujoče podjetje v smislu člena 2(9) in člena 22 Direktive 2013/34/EU;

(44)  „udeležba“ pomeni udeležbo, kakor je opredeljena v členu 4(1)(35) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(45)  „dobiček“ pomeni dobiček, kakor je opredeljen v členu 4(1)(121) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(46)  „kvalificirana centralna nasprotna stranka“ ali „KCNS“ pomeni kvalificirano centralno nasprotno stranko, kakor je opredeljena v členu 4(1)(88) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(47)  „upravljanje portfeljev“ pomeni upravljanje portfeljev, kakor je opredeljeno v členu 4(1)(8) Direktive 2014/65/EU;

(48)  „kvalificirani delež“ pomeni kvalificirani delež, kakor je opredeljen v točki 36 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(49)  „posel financiranja z vrednostnimi papirji“ ali „SFT“ pomeni SFT, kakor je opredeljen v točki 11 člena 3 Uredbe (EU) št. 2015/2365;

(50)  „ločeni računi“ za namene razpredelnice 1 v členu 15(2) pomenijo račune pri subjektih, na katerih je v skladu s členom 4 Delegirane direktive Komisije (EU) 2017/593 deponiran denar strank, ki ga upravlja investicijsko podjetje, pri čemer je v veljavnem nacionalnem pravu določeno, da se v primeru stečaja ali začetka reševanja ali stečajnega upravljanja investicijskega podjetja ta denar ne sme uporabiti za poravnavo terjatev, ki zadevajo investicijsko podjetje, izjema so terjatve strank;

(51)  „repo posel“ pomeni repo posel, kakor je opredeljen v členu 3(9) Uredbe (EU) št. 2015/2365;

(52)  „podrejena družba“ pomeni odvisno podjetje v smislu člena 2(10) in člena 22 Direktive 2013/34/EU, vključno s katerim koli odvisnim podjetjem odvisnega podjetja končnega obvladujočega podjetja;

(53)  „vezani zastopnik“ pomeni vezanega zastopnika, kakor je opredeljen v členu 4(1)(29) Direktive 2014/65/EU;

(54)  „skupni bruto prihodki“ pomenijo letne poslovne prihodke investicijskega podjetja v zvezi z investicijskimi storitvami in dejavnostmi, za katere ima dovoljenje, vključno s prihodki iz obresti, prihodki od delnic in drugih vrednostnih papirjev s fiksnim ali spremenljivim donosom, prihodki od opravnin in provizij, dobički in izgubami, ki jih ima investicijsko podjetje na podlagi svojih trgovalnih sredstev, sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, ali dejavnosti varovanja, vendar razen prihodkov, ki niso povezani z opravljenimi investicijskimi storitvami in dejavnostmi;

(55)  „trgovalna knjiga“ pomeni vse pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki jih investicijsko podjetje ima za namene trgovanja ali zaradi varovanja pozicij, ki jih ima za namene trgovanja;

(56)  „pozicije, namenjene trgovanju“ pomenijo kar koli od naslednjega:

(a)  pozicije za lasten račun in pozicije, ki izhajajo iz servisiranja strank in vzdrževanja trga;

(b)  pozicije, ki naj bi se kratkoročno ponovno prodale;

(c)  pozicije, ki naj bi omogočile zaslužek na račun dejanskih ali pričakovanih kratkoročnih razlik med prodajno in nakupno ceno ali na račun drugih sprememb cene ali obrestne mere;

(57)  „nadrejeno investicijsko podjetje Unije“ pomeni investicijsko podjetje v državi članici, ki ima podrejeno družbo, ki je investicijsko podjetje ali finančna institucija, ali ki je udeleženo v takem investicijskem podjetju ali finančni instituciji in samo ni podrejena družba drugega investicijska podjetja, ki ima dovoljenje v kateri od držav članic, ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v kateri od držav članic;

(58)  „nadrejeni investicijski holding Unije“ pomeni investicijski holding v državi članici, ki sam ni podrejena družba investicijskega podjetja z dovoljenjem v kateri od držav članici ali drugega investicijskega holdinga v kateri od držav članic;

(59)  „nadrejeni mešani finančni holding Unije“ pomeni nadrejeno osebo skupine investicijskih podjetij, ki je mešani finančni holding, kakor je opredeljen v členu 2(15) Direktive 2002/87/ES.

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 56 sprejme delegirane akte, v katerih pojasni:

(a)  opredelitve iz odstavka 1, da se zagotovi enotna uporaba te uredbe;

(b)  opredelitve iz odstavka 1, da se pri uporabi te uredbe upoštevajo premiki na finančnih trgih.

NASLOV II

RAVEN UPORABE ZAHTEV

POGLAVJE 1

Uporaba zahtev na posamični podlagi

Člen 5

Splošno načelo

Investicijsko podjetje zahteve iz delov 2 do 7 izpolnjuje na posamični podlagi.

Člen 6

Izvzetja

1.  Pristojni organi lahko investicijsko podjetje izvzamejo iz uporabe člena 5 v zvezi z deli 2 do 4, 6 in 7, kadar velja vse od naslednjega:

(a)  ▌izpolnjen je eden od naslednjih pogojev:

(i)   investicijsko podjetje je podrejena družba in je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi nad kreditno institucijo, finančnim holdingom ali mešanim finančnim holdingom v skladu z določbami poglavja 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)  investicijsko podjetje je podrejena družba in je vključeno v skupino investicijskih podjetij, nadzorovano na konsolidirani podlagi v skladu z členom 7;

(b)  investicijskemu podjetju in njegovi nadrejeni osebi izda dovoljenje in ju nadzoruje ista država članica;

(c)  organi, pristojni za nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali v skladu s členom 7 te uredbe, soglašajo s takim izvzetjem;

(d)  kapital je ustrezno razporejen med nadrejeno osebo in investicijskim podjetjem, izpolnjeni pa so vsi naslednji pogoji:

(i)  investicijsko podjetje izpolnjuje pogoje iz člena 12(1);

(ii)  ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani nadrejene osebe;

(iii)  nadrejena oseba po predhodni odobritvi pristojnega organa izjavi, da jamči za obveznosti investicijskega podjetja ali da so tveganja v investicijskem podjetju zanemarljiva;

(iv)  postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja nadrejene osebe vključujejo investicijsko podjetje ter

(v)  nadrejena oseba ima več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu investicijskega podjetja, ali pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravljalnega organa investicijskega podjetja.

2.  Pristojni organi lahko investicijska podjetja izvzamejo iz uporabe člena 5 v zvezi z delom 6, kadar velja vse od naslednjega:

(a)  investicijsko podjetje je podrejena družba in je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi nad zavarovalnico ali pozavarovalnico v skladu s členom 228 Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12);

(b)  investicijskemu podjetju in njegovi nadrejeni osebi izda dovoljenje in ju nadzoruje ista država članica;

(c)  organi, pristojni za nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Direktivo 2009/138/ES, soglašajo s takim izvzetjem;

(d)  kapital je ustrezno razporejen med nadrejeno osebo in investicijskim podjetjem, izpolnjeni pa so vsi naslednji pogoji:

(i)  investicijsko podjetje izpolnjuje pogoje iz člena 12(1);

(ii)  ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani nadrejene osebe;

(iii)  nadrejena oseba po predhodni odobritvi pristojnega organa izjavi, da jamči za obveznosti investicijskega podjetja ali da so tveganja v investicijskem podjetju zanemarljiva;

(iv)  postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja nadrejene osebe vključujejo investicijsko podjetje ter

(v)  nadrejena oseba ima več kot 50 % glasovalnih pravic, ki izhajajo iz deleža v kapitalu investicijskega podjetja, ali pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravljalnega organa investicijskega podjetja.

3.  Pristojni organi lahko investicijska podjetja izvzamejo iz uporabe člena 5 v zvezi z delom 5, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  investicijsko podjetje je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali je vključeno v skupino investicijskih podjetij, za katero se uporablja člen 7(3) te uredbe, ne uporablja pa se izvzetje iz člena 7(4);

(b)  nadrejena oseba na konsolidirani podlagi stalno spremlja in nadzoruje likvidnostne pozicije vseh institucij in investicijskih podjetij znotraj skupine ali podskupine, za katere velja izvzetje, in zagotavlja zadostno raven likvidnosti vseh teh institucij in investicijskih podjetij;

(c)  nadrejena oseba in investicijsko podjetje skleneta pogodbe, ki skladno z zahtevami pristojnih organov zagotavljajo prost pretok sredstev med njima, zato da lahko izpolnita svoje posamične in skupne obveznosti, ko te zapadejo;

(d)  za izpolnjevanje pogodb iz točke (c) ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir;

(e)  organi, pristojni za nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali v skladu s členom 7 te uredbe, soglašajo s takim izvzetjem.

POGLAVJE 2

Bonitetna konsolidacija in izvzetja za skupino investicijskih podjetij

Člen 7

Bonitetna konsolidacija

1.  Nadrejeno investicijsko podjetje Unije, nadrejeni investicijski holding Unije ali nadrejeni mešani finančni holding Unije obveznosti iz delov 2 do 4, 6 in 7 izpolnjuje na konsolidirani podlagi. Nadrejena oseba in njene podrejene družbe, za katere velja ta uredba, vzpostavijo ustrezno organizacijsko strukturo in ustrezne mehanizme notranjih kontrol, da se zagotovita primerna obdelava in posredovanje podatkov, potrebnih za konsolidacijo. Nadrejena oseba zlasti poskrbi, da podrejene družbe, za katere ta uredba ne velja, izvajajo ureditve, procese in mehanizme, ki zagotavljajo ustrezno konsolidacijo.

2.  Za namen odstavka 1 se pri uporabi dela 2 na konsolidirani podlagi pravila iz naslova II dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo tudi za investicijska podjetja.

V ta namen se pri uporabi določb členov 84(1), 85(1) in 87(1) naslova II dela 2 Uredbe (EU) 575/2013 uporabljajo samo sklicevanja na člen 92(1), ki se posledično razumejo kot sklicevanja na kapitalske zahteve, določene na podlagi ustreznih določb iz IFR.

3.  Nadrejeno investicijsko podjetje Unije, nadrejeni investicijski holding Unije ali nadrejeni mešani finančni holding Unije izpolnjuje obveznosti iz dela 5 na podlagi svojega konsolidiranega položaja.

4.  Z odstopanjem od odstavka 3 lahko pristojni organi določijo, da nadrejeni osebi ni treba upoštevati odstavka 3, pri čemer upoštevajo naravo, obseg in zapletenost skupine investicijskih podjetij.

5.  EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi podrobno določi obseg bonitetne konsolidacije skupine investicijskih podjetij in metode za to konsolidacijo, zlasti za namen izračuna zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov, stalne minimalne zahteve in zahteve za faktor K na podlagi konsolidiranega položaja skupine investicijskih podjetij, ter metodo in informacije, potrebne za ustrezno izvajanje odstavka 2.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [dvanajst mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemane regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 8

Preskus kapitala skupine

1.  Z odstopanjem od člena 7 lahko pristojni organi uporabo tega člena omogočijo, če struktura skupine velja za dovolj enostavno in če ni znatnih tveganj za stranke ali za trg, izhajajočih iz celotne skupine investicijskih podjetij, ki bi sicer morala biti nadzorovana na konsolidirani podlagi. Pristojni organi sporočijo EBA, v kakšnem primeru omogočajo uporabo tega člena.

2.  Za namene tega člena velja naslednje:

(i)  „kapitalski instrumenti“ pomenijo „kapital“, kakor je opredeljen v členu 9 te uredbe, brez odbitkov iz točke (i) člena 36(1), točke (d) člena 56 in točke (d) člena 66 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)  izrazi „investicijsko podjetje“, „finančna institucija“, „družba za pomožne storitve“ in „vezani zastopniki“ se uporabljajo tudi za družbe s sedežem v tretjih državah, ki bi, če bi imele sedež v Uniji, ustrezale opredelitvam teh izrazov, navedenim v členu 4.

3.  Nadrejeno investicijsko podjetje Unije, nadrejeni investicijski holding Unije, nadrejeni mešani finančni holding Unije in katera koli druga nadrejena oseba, ki je investicijsko podjetje, finančna institucija, družba za pomožne storitve ali vezani zastopnik v skupini investicijskih podjetij, ima vsaj toliko kapitalskih instrumentov, da pokrije vsoto naslednjega:

(a)  celotne knjigovodske vrednosti vseh svojih deležev, podrejenih terjatev in instrumentov iz točke (i) člena 36(1), točke (d) člena 56 in točke (d) člena 66 Uredbe (EU) št. 575/2013 v investicijskih podjetjih, finančnih institucijah, družbah za pomožne storitve in vezanih zastopnikih v skupini investicijskih podjetij ter

(b)  skupnega zneska vseh svojih pogojnih obveznosti v korist investicijskih podjetij, finančnih institucij, družb za pomožne storitve in vezanih zastopnikov v skupini investicijskih podjetij.

4.  Pristojni organi lahko nadrejenemu investicijskemu holdingu Unije, nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu Unije in kateri koli drugi nadrejeni osebi, ki je investicijsko podjetje, finančna institucija, družba za pomožne storitve ali vezani zastopnik v skupini investicijskih podjetij, dovolijo, da ima znesek kapitala, ki je nižji od zneska, izračunanega na podlagi odstavka 1, če ta znesek ni nižji od vsote kapitalskih zahtev, določenih na posamični podlagi za njegova oz. njena podrejena investicijska podjetja, finančne institucije, družbe za pomožne storitve in vezane zastopnike ▌, ter skupnega zneska kakršnih koli pogojnih obveznosti v korist teh subjektov.

Za namene tega odstavka ▌so kapitalske zahteve za podrejene družbe iz prejšnjega pododstavka, ki se nahajajo v tretjih državah, hipotetične kapitalske zahteve, ki zagotavljajo zadovoljivo raven preudarnosti za kritje tveganj, izhajajočih iz teh podrejenih družb, in ki jih potrdijo pristojni organi.

5.  Nadrejeno investicijsko podjetje Unije, nadrejeni investicijski holding Unije in nadrejeni mešani finančni holding Unije imajo vzpostavljene sisteme za spremljanje in nadzor virov kapitala in financiranja vseh investicijskih podjetij, investicijskih holdingov, mešanih finančnih holdingov, finančnih institucij, družb za pomožne storitve in vezanih zastopnikov v skupini investicijskih podjetij.

DEL 2

KAPITAL

Člen 9

Sestava kapitala

1.  Investicijsko podjetje ima kapital, sestavljen iz vsote navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, pri čemer so stalno izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  ▌20190416-P8_TA-PROV(2019)0378_SL-p0000002.png,

(b)  ▌20190416-P8_TA-PROV(2019)0378_SL-p0000003.png,

(c)  ▌20190416-P8_TA-PROV(2019)0378_SL-p0000004.png,

20190416-P8_TA-PROV(2019)0378_SL-p0000005.png

pri čemer je:

(i)  navaden lastniški temeljni kapital opredeljen v skladu s poglavjem 2 naslova I dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013, dodatni temeljni kapital opredeljen v skladu s poglavjem 3 naslova I dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013 , dodatni kapital opredeljen v skladu s poglavjem 4 naslova I dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013,

(ii)  D opredeljen v členu 11.“

2.  Z odstopanjem od odstavka 1▌:

(a)  se odbitki iz točke (c) člena 36(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo v celoti, brez uporabe členov 39 in 48 navedene uredbe;

(b)  se odbitki iz člena 36(1)(e) Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo v celoti, brez uporabe člena 41 navedene uredbe;

(c)  se odbitki iz členov 36(1)(h), 56(c) in 66(c) Uredbe (EU) št. 575/2013, kolikor se nanašajo na deleže v kapitalskih instrumentih, ki niso v trgovalni knjigi, uporabljajo v celoti, brez uporabe (mehanizmov iz) členov 46, 60 in 70 navedene uredbe;

(d)  se odbitki iz člena 36(1)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013 uporabljajo v celoti, brez uporabe člena 48 navedene uredbe;

(e)  se naslednje določbe ne uporabljajo za določitev kapitala investicijskih podjetij:

(i)  ▌člen 49 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(ii)  odbitki iz členov 36(1)(h), 56(c) in 66(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter povezane določbe iz členov 46, 60 in 70 navedene uredbe, kolikor se ti odbitki nanašajo na deleže v kapitalskih instrumentih v trgovalni knjigi;

(iii)  sprožilni dogodek iz člena 54(1)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013. Sprožilni dogodek namesto tega določi investicijsko podjetje v smislu instrumenta dodatnega temeljnega kapitala iz odstavka 1;

(iv)  celotni znesek iz člena 54(4)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013. Znesek, ki se odpiše ali pretvori, je celotna vrednost glavnice instrumenta dodatnega temeljnega kapitala iz odstavka 1.

3.  Investicijska podjetja pri določanju kapitalskih zahtev na podlagi te uredbe uporabljajo ustrezne določbe iz poglavja 6 naslova I dela 2 Uredbe (EU) št. 575/2013. Pri uporabi teh določb se šteje, da je dovoljenje nadzornika v skladu s členoma 77 in 78 Uredbe (EU) št. 575/2013 izdano, če je izpolnjen eden od pogojev iz točke (a) člena 78(1) ali člena 78(4).

4.  Za namene uporabe točke (a) odstavka 1 lahko pristojni organi po posvetovanju z EBA za investicijska podjetja, kot so opredeljena v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU, ki niso pravne osebe ali delniške družbe ali ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12(1), dovolijo, da se za njihov kapital štejejo dodatni instrumenti ali skladi, če ti instrumenti ali skladi tudi izpolnjujejo pogoje za obravnavo v skladu s členom 22 Direktive 86/635/EGS. Na podlagi informacij, prejetih od posameznih pristojnih organov, EBA skupaj z ESMA pripravi, vzdržuje in objavi seznam vseh oblik skladov ali instrumentov v posameznih državah članicah, ki se štejejo za tak kapital. Seznam se prvič objavi v 12 mesecih od začetka veljavnosti te uredbe.

5.  Deleži v kapitalskih instrumentih subjekta finančnega sektorja v skupini investicijskih podjetij se ne odbijejo za namene izračuna kapitala katerega koli investicijskega podjetja v skupini na posamični podlagi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani nadrejene osebe in

(b)  postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja nadrejene osebe vključujejo subjekt finančnega sektorja;

(c)  pristojni organi ne uporabljajo odstopanja iz člena 8.

Člen 10

Kvalificirani deleži izven finančnega sektorja

1.  Za namene tega dela investicijsko podjetje zneske, ki presegajo omejitve, določene v točkah (a) in (b), odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 26 Uredbe (EU) št. 575/2013:

(a)  kvalificiran delež v znesku, ki presega 15 % kapitala investicijskega podjetja, izračunanega v skladu s členom 9 te uredbe, vendar brez uporabe odbitka iz člena 36(1)(k)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013, v družbi, ki ni subjekt finančnega sektorja;

(b)  skupni znesek kvalificiranih deležev investicijskega podjetja v družbah, ki niso subjekti finančnega sektorja, ki presega 60 % njegovega kapitala, izračunanega v skladu s členom 9 te uredbe, vendar brez uporabe odbitka iz člena 36(1)(k)(i) Uredbe (EU) št. 575/2013.

2.  Pristojni organi lahko investicijskemu podjetju prepovejo kvalificirane deleže iz odstavka 1 v znesku, ki presega odstotek kapitala iz navedenega odstavka. Pristojni organi nemudoma objavijo svojo odločitev ob uveljavljanju tega pooblastila.

3.  Delnice družb, ki niso subjekti finančnega sektorja, niso vključene v izračun, opredeljen v odstavku 1, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)  zadevne delnice so v začasni lasti med izvajanjem finančne pomoči, kot je navedeno v členu 79 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(b)  delež v teh delnicah izhaja iz izvedbe prve prodaje teh delnic z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj;

(c)  zadevne delnice ima investicijsko podjetje v svojem imenu in za račun drugih.

4.  Delnice, ki niso stalna finančna sredstva, kot so opredeljena v členu 35(2) Direktive 86/635/EGS, niso vključene v izračun iz odstavka 1.

DEL 3

KAPITALSKE ZAHTEVE

NASLOV I

SPLOŠNE ZAHTEVE

Člen 11

Kapitalske zahteve

1.  Investicijsko podjetje ima ves čas kapital v skladu s členom 9 v višini najmanj D, pri čemer je D opredeljen kot najvišje od naslednjega:

(a)  njegova zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov, izračunana v skladu s členom 13;

(b)  njegova stalna minimalna zahteva v skladu s členom 14;

(c)  njegova zahteva za faktor K, izračunana v skladu s členom 15.

2.  Če investicijsko podjetje ▌z odstopanjem od odstavka 1 izpolnjuje pogoje, določene v členu 12(1), je D opredeljen kot najvišji od zneskov iz točk (a) in (b) odstavka 1.

3.  Če pristojni organi menijo, da je prišlo do pomembne spremembe v poslovnih dejavnostih investicijskega podjetja, lahko zahtevajo, da zanj velja drugačna kapitalska zahteva iz tega člena, in sicer v skladu z oddelkom 4 poglavja 2 naslova IV Direktive (EU) ----/--[IFD].

4.  Investicijsko podjetje obvesti pristojni organ, takoj ko ugotovi, da ne izpolnjuje več ali ne bo več izpolnjevalo zahtev iz tega člena.

Člen 12

Mala in nepovezana investicijska podjetja

1.  Investicijsko podjetje se šteje za malo in nepovezano investicijsko podjetje za namene te uredbe, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)  AUM (upravljana sredstva), izračunan v skladu s členom 17, znaša manj kot 1,2 milijarde EUR;

(b)  COH (obravnavana naročila strank), izračunan v skladu s členom 20, znaša manj kot:

i)  100 milijonov EUR na dan za denarne posle ali

ii)  1 milijardo EUR na dan za izvedene finančne instrumente;

(c)  ASA (zaščitena in upravljana sredstva), izračunan v skladu s členom 19, znaša nič;

(d)  CMH (denar strank, ki se upravlja), izračunan v skladu s členom 18, znaša nič;

(e)  DTF (dnevni tok trgovanja), izračunan v skladu s členom 32, znaša nič;

(f)  NPR (tveganje neto pozicije) ali CMG (zagotovljeno klirinško kritje), izračunan v skladu s členoma 22 in 23, znaša nič;

(g)  TCD (neplačilo nasprotne stranke v poslu), izračunan v skladu s členom 26, znaša nič;

(h)  bilančna in zunajbilančna vsota investicijskega podjetja je manj kot 100 milijonov EUR;

(i)  skupni letni bruto prihodki iz investicijskih storitev in dejavnosti ▌ investicijskega podjetja so manj kot 30 milijonov EUR, izračunani kot povprečje na podlagi letnih zneskov iz dvoletnega obdobja neposredno pred zadevnim poslovnim letom.

Z odstopanjem od določb naslova II se za namene točk (a), (b), (c), (e), (f), kolikor se to nanaša na NPR, in (g) uporabljajo vrednosti ob koncu dneva.

Za namene točke (f), kolikor se to nanaša na CMG, se uporabljajo vrednosti znotraj dneva.

Za namene točke (d) in brez poseganja v člen 16(9) Direktive 2014/65/EU ter člena 2 in 4 Delegirane Direktive Komisije (EU 2017/593) se uporabljajo vrednosti znotraj dneva, z izjemo napake pri vodenju evidenc ali usklajevanju računov, ki napačno navaja, da je investicijsko podjetje prekoračilo ničelni prag iz točke (d), in je odpravljena pred koncem poslovnega dne. Investicijsko podjetje pristojni organ nemudoma obvesti o napaki, razlogih zanjo in njeni odpravi.

Za namene točk (h) in (i) se uporabljajo stopnje ▌ ob koncu zadnjega poslovnega leta, za katerega je upravljalni organ zaključil in odobril račune. Če računi niso bili zaključeni in odobreni po preteku šestih mesecev od konca zadnjega poslovnega leta, investicijsko podjetje uporabi začasne zaključne račune.

Investicijsko podjetje lahko izračuna vrednosti iz točk (a) in (b) z uporabo metod, določenih na podlagi naslova II, pri čemer se merjenje izjemoma opravi v obdobju 12 mesecev in se ne izključijo zadnje tri mesečne vrednosti. Investicijsko podjetje, ki izbere to metodo izračuna, o tem ustrezno obvesti pristojni organ in izbrano metodo uporablja v nepretrganem obdobju najmanj 12 zaporednih koledarskih mesecev.

2.  Pogoji, določeni v točkah (a), (b), (h) in (i) odstavka 1, se uporabljajo na skupni osnovi za vsa investicijska podjetja, ki so del skupine. Za namene merjenja točke (i) lahko investicijsko podjetje izključi vsako dvojno štetje, do katerega lahko pride v povezavi z bruto prihodki, ustvarjenimi v skupini.

Pogoji, določeni v točkah (c), (d), (e), (f) in (g), se uporabljajo za vsako investicijsko podjetje na posamični podlagi.

3.  Če investicijsko podjetje ne izpolnjuje več vseh pogojev iz odstavka 1, se s takojšnjim učinkom ne šteje več za malo in nepovezano investicijsko podjetje.

Če investicijsko podjetje ne izpolnjuje več pogojev iz točk (a), (b), (h) ali (i) odstavka 1, vendar še vedno izpolnjuje pogoje iz točk (c) do (g) navedenega odstavka▌, se z odstopanjem od prvega pododstavka po treh mesecih od datuma, ko je bil presežen prag, ne šteje več za malo in nepovezano investicijsko podjetje. Investicijsko podjetje o vsaki prekoračitvi praga brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ.

4.  Če investicijsko podjetje, ki ni izpolnilo vseh pogojev iz odstavka 1, pogoje naknadno izpolni, se šteje ▌ za malo in nepovezano investicijsko podjetje šele po šestih mesecih od datuma, ko so bili ti pogoji izpolnjeni, če v tem obdobju ne pride do prekoračitve praga in če je investicijsko podjetje o tem brez nepotrebnega odlašanja ustrezno obvestilo pristojni organ.

Člen 13

Zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov

1.  Za namene člena 11(1)(a) znaša zahteva na podlagi stalnih splošnih stroškov najmanj četrtino stalnih splošnih stroškov iz predhodnega leta. Investicijsko podjetje uporabi zneske, ki izhajajo iz veljavnega računovodskega okvira.

2.  Če pristojni organ meni, da je prišlo do pomembne spremembe dejavnosti investicijskega podjetja, lahko prilagodi znesek kapitala iz odstavka 1.

3.  Če investicijsko podjetje še ne posluje eno leto od dneva začetka opravljanja investicijskih storitev ali investicijskih poslov, za izračun iz odstavka 1 uporabi predvidene stalne splošne stroške, vključene v napovedi za trgovanje v prvih 12 mesecih, ki jih je predložilo v vlogi za dovoljenje.

4.  EBA po posvetovanju z ESMA ▌ pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov kot dopolnitev izračuna zahteve iz odstavka 1, ki vključuje vsaj naslednje postavke za odbitek:

(a)  bonuse za osebje in druge prejemke, kolikor so odvisni od čistega dobička investicijskega podjetja v zadevnem letu;

(b)  deleže zaposlenih, direktorjev in partnerjev v dobičku;

(c)  druge dodelitve dobička in druge variabilne prejemke, kolikor so v celoti diskrecijski;

(d)  deljene plačljive opravnine in provizije, ki so neposredno povezane s terjatvenimi opravninami in provizijami, ki so vključene v skupne prihodke, in če je plačilo plačljivih opravnin in provizij odvisno od dejanskega prejema terjatvenih opravnin in provizij;

(e)  provizije za vezane zastopnike, kot so opredeljeni v točki 29 člena 4 Direktive 2014/65/EU;

(f)  izredne stroške zaradi izrednih dejavnosti.

EBA za namene tega člena opredeli tudi pojem pomembne spremembe.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [dvanajst mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 14

Stalna minimalna zahteva

Za namene člena 11(1)(b) stalna minimalna zahteva znaša najmanj toliko kot ravni ustanovnega kapitala iz člena 9 Direktive (EU) ----/--[IFD].

NASLOV II

KAPITALSKA ZAHTEVA ZA FAKTOR K

POGLAVJE 1

Splošna načela

Člen 15

Zahteva za faktor K in veljavni koeficienti

1.  Za namene člena 11(1)(c) je zahteva za faktor K najmanj vsota naslednjega:

(a)  faktorjev K tveganja za stranko (RtC), izračunanih v skladu s poglavjem 2;

(b)  faktorjev K tveganja za trg (RtM), izračunanih v skladu s poglavjem 3;

(c)  faktorjev K tveganja za podjetje (RtF), izračunanih v skladu s poglavjem 4.

2.  Za zadevne faktorje K se uporabljajo naslednji koeficienti:

Razpredelnica 1

FAKTORJI K

KOEFICIENT

Upravljana sredstva, ki se upravljajo na podlagi diskrecijskega upravljanja portfeljev in nediskrecijskih stalnih svetovalnih ureditev

K-AUM

0,02 %

Denar strank, ki se upravlja

K-CMH (na ločenih računih)

0,4 %

K-CMH (na neločenih računih)

0,5 %

Zaščitena in upravljana sredstva

K-ASA

0,04 %

Obravnavana naročila strank

Denarni posli K-COH

0,1 %

 

Izvedeni finančni instrumenti K-COH

0,01 %

Dnevni tok trgovanja

Denarni posli K-DTF

0,1 %

 

Izvedeni finančni instrumenti K-DTF

0,01 %

3.  Investicijsko podjetje spremlja vrednost svojih faktorjev K za vse trende, zaradi katerih bi lahko bila kapitalska zahteva za naslednje obdobje poročanja bistveno drugačna, in obvesti pristojni organ o tej bistveno drugačni kapitalski zahtevi.

4.  Če pristojni organi menijo, da je prišlo do pomembne spremembe poslovnih dejavnosti investicijskega podjetja, ki vpliva na višino zadevnega faktorja K, lahko prilagodijo ustrezni znesek v skladu s členom 39(2)(a) Direktive (EU) ----/--[IFD].

5.  Zaradi zagotavljanja enotne uporabe te uredbe in zaradi upoštevanja razvoja dogodkov na finančnih trgih EBA v posvetovanju z ESMA razvije osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se:

(a)  dopolni ta uredba, da se določijo metode merjenja faktorjev K iz naslova II dela 3;

(b)  opredeli pojem ločenih računov za namene te uredbe, kar zadeva pogoje, ki zagotavljajo zaščito denarja strank v primeru propada investicijskega podjetja;

(c)  določijo prilagoditve koeficientov K-DTF iz razpredelnice 1 odstavka 2 v primeru, ko se v stresnih razmerah na trgu, kot so navedene v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/578, zahteve K-DTF zdijo preveč omejevalne ali škodljive za finančno stabilnost.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [12 mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

POGLAVJE 2

Faktorji K RtC

Člen 16

Zahteva za faktor K RtC

Zahteva za faktor K RtC se določi po naslednji formuli:

K-AUM + K-CMH + K-ASA + K-COH

pri čemer je:

(a)  K-AUM enak AUM, merjenemu v skladu s členom 17, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2);

(b)  K-CMH enak CMH, merjenemu v skladu s členom 18, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2);

(c)  K-ASA enak ASA, merjenemu v skladu s členom 19, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2);

(d)  K-COH enak COH, merjenemu v skladu s členom 20, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2).

Člen 17

Merjenje AUM za namen izračuna K-AUM

1.  Za namen izračuna K-AUM je AUM drseče povprečje vrednosti skupnih mesečnih upravljanih sredstev, merjene zadnji delovni dan vseh predhodnih 15 koledarskih mesecev in pretvorjene v takratno funkcijsko valuto subjektov, razen vrednosti v zadnjih treh mesecih.

AUM je ▌ aritmetična sredina meritev za preostalih 12 mesecev.

K-AUM se izračuna na prvi delovni dan posameznega koledarskega meseca.

2.  Če je investicijsko podjetje uradno preneslo ▌ upravljanje sredstev na drug finančni subjekt, se ta ▌ sredstva vključijo v skupni znesek AUM, merjen v skladu z odstavkom 1.

Če je drug finančni subjekt uradno prenesel ▌ upravljanje sredstev na investicijsko podjetje, se ta ▌ sredstva ▌ izključijo iz skupnega zneska upravljanih sredstev, merjenega v skladu z odstavkom 1.

▌Če investicijsko podjetje deluje in upravlja sredstva manj kot 15 koledarskih mesecev ▌ali če to izvaja v daljšem obdobju kot malo in nepovezano investicijsko podjetje in zdaj presega prag za AUM, za obdobje iz odstavka 1 za izračun K-AUM uporabi pretekle podatke o AUM, takoj ko so na razpolago ▌. Pristojni organ lahko manjkajoče pretekle podatke nadomesti z regulativnimi določitvami na podlagi napovedi poslovanja, ki jih je investicijsko podjetje predložilo v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU ▌.

Člen 18

Merjenje CMH za namen izračuna K-CMH

1.  Za namen izračuna K-CMH je CMH drseče povprečje skupne dnevne vrednosti denarja strank, ki se upravlja, merjene konec vsakega delovnega dne v predhodnih devetih koledarskih mesecih, razen v zadnjih treh koledarskih mesecih.

CMH je ▌ aritmetična sredina dnevnih meritev za preostalih šest koledarskih mesecev.

K-CMH se izračuna na prvi delovni dan posameznega koledarskega meseca.

2.  Če investicijsko podjetje deluje in upravlja denar strank manj kot devet koledarskih mesecev, ▌ za obdobje iz odstavka 1 za izračun K-CMH uporabi pretekle podatke o CMH, takoj ko so na razpolago.

Pristojni organ lahko manjkajoče pretekle podatke nadomesti z regulativnimi določitvami na podlagi napovedi poslovanja, ki jih je investicijsko podjetje predložilo v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU ▌.

Člen 19

Merjenje ASA za namen izračuna K-ASA

1.  Za namen izračuna K-ASA je ASA drseče povprečje vrednosti skupnih dnevnih zaščitenih in upravljanih sredstev, merjene konec vsakega delovnega dne v predhodnih devetih koledarskih mesecih, razen v zadnjih treh koledarskih mesecih.

ASA je povprečje ali enostavna aritmetična sredina dnevnih meritev za preostalih šest koledarskih mesecev.

K-ASA se izračuna na prvi delovni dan posameznega koledarskega meseca.

2.  Če je investicijsko podjetje uradno preneslo naloge hrambe in upravljanja sredstev na drug finančni subjekt ali če je drug finančni subjekt uradno prenesel te naloge na drugo investicijsko podjetje, se ta sredstva vključijo v skupni znesek ASA, merjen v skladu z odstavkom 1.

3.  Če investicijsko podjetje deluje ter ščiti in upravlja sredstva manj kot ▌šest koledarskih mesecev, za izračun K-ASA uporabi pretekle podatke o ASA iz obdobja iz odstavka 1. Pristojni organ lahko manjkajoče pretekle podatke nadomesti z regulativnimi določitvami na podlagi ▌napovedi poslovanja, ki jih je investicijsko podjetje predložilo v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU ▌.

Člen 20

Merjenje COH za namen izračuna K-COH

1.  Za namen izračuna K-COH je COH drseče povprečje vrednosti skupnih dnevnih obravnavanih naročil strank, merjene vsak celoten delovni dan v predhodnih šestih koledarskih mesecih, razen v zadnjih treh koledarskih mesecih.

COH je ▌ aritmetična sredina dnevnih meritev za preostale tri koledarske mesece.

K-COH se izračuna na prvi delovni dan posameznega meseca.

2.  COH se meri kot vsota absolutne vrednosti nakupov in absolutne vrednosti prodaj za denarne posle in izvedene finančne instrumente v skladu z naslednjim:

(a)  za denarne posle je vrednost znesek, plačan ali prejet za posamezni posel;

(b)  za izvedene finančne instrumente je vrednost posla hipotetični znesek pogodbe.

Hipotetični znesek obrestnih izvedenih finančnih instrumentov se prilagodi za čas do zapadlosti (v letih) navedenih pogodb. Hipotetični znesek se pomnoži s trajanjem, določenim po naslednji formuli:

trajanje = čas do zapadlosti (v letih)/10

Brez poseganja v peti pododstavek COH vključuje posle, ki jih izvršijo investicijska podjetja, ki zagotavljajo storitve upravljanja portfelja v imenu investicijskih skladov.

COH vključuje posle, ki izvirajo iz investicijskega svetovanja, za katerega investicijsko podjetje ne izračuna K-AUM.

COH ne vključuje poslov, ki jih obravnava investicijsko podjetje in ki izvirajo iz zagotavljanja storitev za investicijski portfelj stranke, če investicijsko podjetje že izračuna K-AUM za naložbe te stranke ali če se ta dejavnost nanaša na prenos upravljanja sredstev na investicijsko podjetje, kar ne prispeva k AUM tega investicijskega podjetja na podlagi člena 17(2).

COH ne vključuje poslov investicijskega podjetja, ki jih to izvrši v svojem imenu za svoj račun ali za račun stranke.

Investicijska podjetja lahko izključijo iz izračuna COH vsa naročila, ki niso bila izvršena, če je razlog za neizvršitev pravočasen preklic naročila s strani stranke.

3.  Če investicijsko podjetje deluje in obravnava naročila strank manj kot šest koledarskih mesecev ali če to izvaja v daljšem obdobju kot malo in nepovezano investicijsko podjetje, za izračun K-COH uporabi ▌ pretekle podatke o COH iz obdobja iz odstavka 1, takoj ko so na razpolago. Pristojni organ lahko manjkajoče pretekle podatke nadomesti z regulativnimi določitvami na podlagi ▌ napovedi poslovanja, ki jih je investicijsko podjetje predložilo v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU ▌.

POGLAVJE 3

Faktorji K RtM

Člen 21

1.  Zahteva za faktor K RtM za pozicije iz trgovalne knjige investicijskega podjetja, ki trguje za svoj račun v svojem imenu ali v imenu stranke, je bodisi K-NPR, izračunan v skladu s členom 22, bodisi K-CMG, izračunan v skladu s členom 23.

2.  Investicijsko podjetje upravlja svojo trgovalno knjigo v skladu s poglavjem 3 naslova I dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.  Zahteva za faktor K RtM se uporablja za vse pozicije iz trgovalne knjige, ki vključujejo zlasti pozicije v dolžniških instrumentih (vključno z instrumenti v listinjenju), lastniške instrumente, kolektivne naložbene podjeme (KNP), tuje valute in zlato ter blago (vključno s pravicami do emisij).

4.  Investicijsko podjetje za namen izračuna zahteve za faktor K RtM vključi pozicije, ki niso pozicije iz trgovalne knjige, če te pomenijo valutno tveganje ali tveganje za blago.

Člen 22

Izračun K-NPR

1.  Za namene K-NPR se za izračun kapitalske zahteve za pozicije iz trgovalne knjige investicijskega podjetja, ki trguje za svoj račun v svojem imenu ali v imenu stranke, uporabi eden od naslednjih pristopov:

(a)  [poenostavljeni standardizirani] pristop iz poglavij 2 do 4 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 ▌;

(b)  standardizirani pristop iz [poglavja 1(a) naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, v skladu s členom 1(84) predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012];

(c)  pristop notranjih modelov iz [poglavja 1(b) naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, v skladu s členom 1(84) predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012].

Člen 23

Izračun K-CMG

1.  Pristojni organ za namene ▌ člena 21 dovoli investicijskemu podjetju, da izračuna K-CMG za vse pozicije, ki so ▌ predmet kliringa, ali na podlagi portfelja, če je celoten portfelj predmet kliringa ali kritja, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a)  investicijsko podjetje ni del skupine, ki vsebuje kreditno institucijo;

(b)  kliring in poravnava teh poslov ▌se izvajata pod odgovornostjo klirinškega člana KCNS in ta klirinški član je kreditna institucija ali investicijsko podjetje iz člena 1(2) te uredbe, za posle pa se bodisi opravi centralni kliring v KCNS ali pa se poravnajo po načelu dostava proti plačilu pod odgovornostjo tega klirinškega člana;

(c)  izračun skupnega kritja, ki ga zahteva ▌ klirinški član, temelji na modelu kritja klirinškega člana ▌ .

Pristojni organ z rednim ocenjevanjem potrdi, da zahteve po kritju na podlagi tega modela kritja upoštevajo značilnosti tveganja produktov, s katerimi trguje investicijsko podjetje, in upoštevajo interval pobiranja kritja, likvidnost trga in možnost sprememb v času trajanja posla.

Zahteve po kritju so zadostne za kritje izgub, ki lahko nastanejo zaradi vsaj 99 % sprememb izpostavljenosti v ustreznem časovnem obdobju z obdobjem posedovanja najmanj dveh delovnih dni. Modeli kritja, ki jih uporabi navedeni klirinški član za poziv h kritju iz točke (c), so vedno zasnovani tako, da se doseže podobna raven preudarnosti kot tista, ki se zahteva v določbah o zahtevah po kritju iz člena 41 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)  investicijsko podjetje pristojnemu organu dokaže, da je izbira izračuna RtM s K-CMG upravičena na podlagi določenih meril. Med taka merila lahko spada narava glavnih dejavnosti podjetja, ki so predvsem dejavnosti trgovanja, ki so predmet kliringa ali kritja pod odgovornostjo klirinškega člana, in dejstvo, da druge dejavnosti, ki jih izvaja investicijsko podjetje, v primerjavi s temi glavnimi dejavnostmi niso pomembne;

(e)  pristojni organ je ocenil, da potfelj oz. portfelji, za katere se uporablja K-CMG, niso bili izbrani za namene nesorazmerne ali bonitetno nezanesljive arbitraže kapitalskih zahtev.

2.  K-CMG je tretji najvišji znesek skupnega kritja, ki ga klirinški član ali KCNS dnevno zahteva od investicijskega podjetja v predhodnih treh mesecih, pomnožen s faktorjem 1,3.

EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi izračun zneska zahtevanega skupnega kritja in metoda za izračun K-CMG iz odstavka 2, zlasti če se K-CMG uporabi na podlagi portfelja, ter pogoji za izpolnitev določb iz odstavka 1 točke (e).

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [dvanajst mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

POGLAVJE 4

Faktorji K RtF

Člen 24

Zahteva za faktor K RtF

1.  Zahteva za faktor K RtF se določi po naslednji formuli:

K-TCD + K-DTF + K-CON

pri čemer je:

K-TCD enak znesku, izračunanemu v skladu s členom 26;

K-DTF enak DTF, merjenemu v skladu s členom 33, pomnoženo z ustreznim koeficientom iz člena 15(2), in

K-CON enak znesku, izračunanemu v skladu s členom 39.

K-TCD in K-CON temeljita na poslih, evidentiranih v trgovalni knjigi investicijskega podjetja, ki trguje za svoj račun v svojem imenu ali v imenu stranke.

K-DTF temelji na poslih, evidentiranih v trgovalni knjigi investicijskega podjetja, ki trguje za svoj račun v svojem imenu ali v imenu stranke, in poslih, ki jih investicijsko podjetje sklene z izvrševanjem naročil v imenu strank za svoj račun.

Oddelek I

Neplačilo nasprotne stranke v poslu

Člen 25

Področje uporabe

1.  Ta oddelek se uporablja za naslednje pogodbe in posle ▌:

(a)  pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, naštete v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 575/2013, z naslednjimi izjemami:

(i)  pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere kliring neposredno ali posredno izvaja ▌ centralna nasprotna stranka ▌(CNS), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  pozicije in sredstva investicijskega podjetja, povezana s temi posli, se na ravni klirinškega člana in CNS razlikujejo in ločijo od pozicij in sredstev klirinškega člana in drugih strank navedenega klirinškega člana, zaradi razlikovanja in ločitve pa so te pozicije in sredstva po nacionalni zakonodaji izvzeti iz stečaja v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti klirinškega člana ali ene ali več njegovih drugih strank;

(b)  zakoni in drugi predpisi ter pogodbeni dogovori, ki se uporabljajo za klirinškega člana oziroma so zanj zavezujoči, omogočajo, da se v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti prvotnega klirinškega člana pozicije stranke v zvezi s temi pogodbami in posli ter zadevno zavarovanje prenesejo na drugega klirinškega člana znotraj obdobja kritja za tveganje, ki se uporablja;

(c)  investicijsko podjetje je pridobilo neodvisno, pisno in obrazloženo pravno mnenje, iz katerega izhaja, da v primeru pravnega spora investicijsko podjetje ne bi prevzelo nobenih izgub zaradi insolventnosti svojega klirinškega člana ali katere koli stranke svojega klirinškega člana.

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, za katere kliring neposredno ali posredno izvaja kvalificirana centralna nasprotna stranka (KCNS), se šteje, da izpolnjujejo navedene pogoje;

(ii)  pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi;

(iii)  pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, namenjene varovanju pozicije podjetja, ki izhaja iz dejavnosti netrgovalne knjige;

(b)  posle z dolgim rokom poravnave;

(c)  repo posle;

(d)  posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga;

(e)  posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;

(f)  vse druge vrste poslov financiranja z vrednostnimi papirji;

(g)  posojila iz točke (2) oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, če podjetje izvede posel v imenu stranke ali sprejme in posreduje naročilo, ne da bi ga izvršilo.

2.  Posli z naslednjimi vrstami nasprotnih strank so izključeni iz izračuna K-TCD:

(a)  centralne ravni držav in centralne banke, če bi bila osnovnim izpostavljenostim dodeljena utež tveganja 0 % v skladu s členom 114 Uredbe (EU) 575/2013;

(b)  multilateralne razvojne banke, navedene v členu 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c)  mednarodne organizacije iz člena 118 Uredbe (EU) 575/2013.

3.  Investicijsko podjetje lahko po predhodni odobritvi pristojnih organov iz izračuna K-TCD izključi posle z nasprotno stranko, ki je njena nadrejena oseba, njena podrejena družba, podrejena družba njene nadrejene družbe ali podjetje, s katerim je povezana v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU. Pristojni organi dajo odobritev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  nasprotna stranka je kreditna institucija, investicijsko podjetje ali finančna institucija, za katero veljajo ustrezne bonitetne zahteve;

(b)  nasprotna stranka in investicijsko podjetje sta vključena v polno bonitetno konsolidacijo iste skupine v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali členom 7 te uredbe ali pa se nasprotna stranka in investicijsko podjetje nadzorujeta glede izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine v skladu s členom 8 te uredbe;

(c)  za nasprotno stranko se uporabljajo isti postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja kot za investicijsko podjetje;

(d)  nasprotna stranka ima sedež v isti državi članici kot investicijsko podjetje;

(e)  ni trenutne ali predvidene dejanske ali pravne ovire za takojšnji prenos kapitala ali za odplačilo obveznosti od nasprotne stranke k investicijskemu podjetju.

4.  Z odstopanjem od tega oddelka lahko investicijsko podjetje po odobritvi pristojnega organa izračuna vrednost izpostavljenosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz Priloge II Uredbe (EU) št. 575/2013 in za posle iz točk (b) do (f) odstavka 1 z uporabo eno od metod iz [oddelka 3, 4 ali 5 poglavja 6 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013], povezane kapitalske zahteve pa izračuna tako, da vrednost izpostavljenosti pomnoži z dejavnikom tveganja, opredeljenim glede na vrsto nasprotne stranke v skladu z razpredelnico 2 v členu 26.

Investicijska podjetja, ki so vključena v nadzor na konsolidirani podlagi v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko povezano kapitalsko zahtevo izračunajo tako, da zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunane v skladu z oddelkom 1 poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, pomnožijo z 8 %.

5.  Kadar investicijsko podjetje uporabi odstopanje iz odstavka 4 tega člena, uporabi tudi faktor CVA, tako da kapitalsko zahtevo, izračunano v skladu z odstavkom 2 tega člena, pomnoži s CVA, izračunanim v skladu s členom 32.

Namesto uporabe multiplikatorja faktorja CVA lahko investicijsko podjetje, ki je vključeno v nadzor na konsolidirani podlagi v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013, izračuna kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja v skladu z naslovom VI dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.

Člen 26

Izračun K-TCD

Za namene K-TCD se kapitalska zahteva določi po naslednji formuli:

kapitalska zahteva = α * EV * RF * CVA

pri čemer je: α = 1,2

EV = vrednost izpostavljenosti, izračunana v skladu s členom 27

RF = dejavnik tveganja, opredeljen glede na vrsto nasprotne stranke v skladu z razpredelnico 2

CVA = prilagoditev kreditnega vrednotenja, izračunana v skladu s členom 32.

Razpredelnica 2

Vrsta nasprotne stranke

Dejavnik tveganja

Centralne ravni držav, centralne banke in organi

javnega sektorja

1,6 %

Kreditne institucije in investicijska podjetja

1,6 %

Druge nasprotne stranke

8 %

Člen 27

Izračun vrednosti izpostavljenosti

Vrednost izpostavljenosti se izračuna po naslednji formuli:

vrednost izpostavljenosti = maks. (0; RC + PFE – C)

pri čemer je:

RC = nadomestitveni stroški iz člena 28;

PFE = potencialna prihodnja izpostavljenost iz člena 29 in

C = zavarovanje iz člena 30.

Nadomestitveni stroški (RC) in zavarovanje (C) se uporabljajo za vse posle iz člena 25.

Potencialna prihodnja izpostavljenost (PFE) se uporablja samo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ▌ .

Investicijsko podjetje lahko izračuna eno samo vrednost izpostavljenosti na ravni niza pobotov za vse posle, ki jih zajema pogodba o pobotu pod pogoji iz člena 31. Če kateri koli od teh pogojev ni izpolnjen, investicijsko podjetje vsak posel obravnava, kot da je samostojen niz pobotov.

Člen 28

Nadomestitveni stroški (RC)

Nadomestitveni stroški iz člena 27 se določijo na naslednji način:

(a)  za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se RC določijo kot tekoča tržna vrednost (CMV);

(b)  za posle z dolgim rokom poravnave se RC določijo kot znesek poravnave v denarnih sredstvih, ki ga investicijsko podjetje plača ali ali prejme ob poravnavi. Denarna sredstva, ki jih investicijsko podjetje prejme, se obravnavajo kot pozitiven znesek, denarna sredstva, ki jih plača, pa kot negativen znesek;

(c)  za repo posle in posle posoje/izposoje vrednostnih papirjev in blaga se RC določijo kot ▌ znesek posojenih ali izposojenih denarnih sredstev ▌ . Denarna sredstva, ki jih investicijsko podjetje posodi, se obravnavajo kot pozitiven znesek, denarna sredstva, ki si jih investicijsko podjetje izposodi, pa kot negativen znesek;

(d)  za posle financiranja vrednostnih papirjev (SFT), pri katerih sta oba dela posla vrednostna papirja, se RC določijo s tekočo tržno vrednostjo (CMV) vrednostnega papirja, ki ga posodi investicijsko podjetje. Tekoča tržna vrednost (CMV) se poveča z uporabo prilagoditve za nestanovitnost iz razpredelnice 4 v členu 30;

(e)  za posle kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja in za posojila iz točke (g) člena 25(1), se RC določijo s knjižno vrednostjo sredstev v skladu z veljavnim računovodskim okvirom.

Člen 29

Potencialna prihodnja izpostavljenost

1.  Potencialna prihodnja izpostavljenost (PFE) iz člena 27 se izračuna za vsak izvedeni finančni instrument ▌ kot zmnožek:

(a)  efektivne hipotetične vrednosti (EN) posla, določene v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena, in

(b)  nadzornega faktorja (SF), določenega v skladu z odstavkom 7 tega člena.

2.  Efektivna hipotetična vrednost (EN) je zmnožek hipotetičnega zneska, izračunanega v skladu z odstavkom 3 tega člena, njegovega trajanja ▌, izračunanega v skladu z odstavkom 4 tega člena, in njegove nadzorniške delte ▌, izračunane v skladu z odstavkom 6 tega člena.

3.  Hipotetični znesek se določi, razen če je jasno naveden in določen do zapadlosti, na naslednji način:

(a)  za pogodbe o deviznih izvedenih finančnih instrumentih se hipotetični znesek določi kot hipotetična vrednost deviznega dela pogodbe, pretvorjena v domačo valuto. Če sta oba dela deviznega izvedenega finančnega instrumenta denominirana v tuji valuti, se hipotetični znesek vsakega dela pretvori v domačo valuto in del, ki ima višjo vrednost v domači valuti, je hipotetični znesek;

(b)  za pogodbe o izvedenih lastniških finančnih instrumentih in pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago ter pravice do emisij in njihove izvedene finančne instrumente se hipotetični znesek opredeli kot zmnožek tržne cene ene enote delnic in števila enot, na katerih temelji posel;

(c)  za posle z več izplačili, ki so odvisni od stanja, vključno z digitalnimi opcijami ali terminskimi posli odkupa do ciljne akumulirane vrednosti dobička, investicijsko podjetje izračuna hipotetični znesek za vsako stanje in uporabi najvišji rezultat izračuna;

(d)  če je hipotetična vrednost formula tržnih vrednosti, investicijsko podjetje vnese tekoče tržne vrednosti, da določi hipotetični znesek posla;

(e)  za zamenjave s spremenljivo hipotetično vrednostjo, kot so amortizacijske in akrecijske zamenjave, investicijska podjetja uporabijo povprečno hipotetično vrednost v preostalem času do zapadlosti zamenjave kot hipotetični znesek posla;

(f)  zamenjave z vzvodom se pretvorijo v hipotetični znesek enakovredne zamenjave brez vzvoda, tako da se vsi tečaji zamenjave pomnožijo s posameznim faktorjem, navedeni hipotetični znesek pa se pomnoži s faktorjem obrestnih mer, da se določi hipotetični znesek;

(g)  za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, pri katerih se glavnica večkrat zamenja, se hipotetični znesek pomnoži s številom zamenjav glavnice v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih, da se določi hipotetični znesek.

4.  Hipotetični znesek pogodb o obrestnih in kreditnih izvedenih finančnih instrumentih za čas do zapadlosti (v letih) teh pogodb se prilagodi v skladu s trajanjem, določenim po naslednji formuli:

trajanje = (1 – zap (–0,05 * čas do zapadlosti)) / 0,05.

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, razen pogodb o obrestnih in kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, je trajanje 1.

5.  Zapadlost pogodbe je najkasnejši datum, do katerega se pogodba lahko izvrši.

Če se izvedeni finančni instrument navezuje na vrednost drugega obrestnega ali kreditnega instrumenta, se časovno obdobje določi na podlagi osnovnega instrumenta.

Za opcije je zapadlost najkasnejši pogodbeni datum uveljavitve, ki je določen v pogodbi.

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki so zasnovane tako, da se na določene datume poravnajo vse neporavnane izpostavljenosti in se pogoji ponastavijo tako, da je poštena vrednost pogodbe enaka nič, je preostala zapadlost enaka času do datuma naslednje ponastavitve.

6.  Nadzorniško delto opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer lahko po odobritvi pristojnih organov izračuna investicijsko podjetje samo z uporabo ustreznega modela. Model oceni stopnjo spremembe vrednosti opcije glede na majhne spremembe tržne vrednosti osnovnega instrumenta. Za posle, ki ne vključujejo opcij in opcij na zamenjavo obrestnih mer, ali če pristojni organi niso odobrili modela, je delta 1 ▌.

7.  Nadzorni faktor (SF) za posamezne kategorije sredstev se določi v skladu z naslednjo razpredelnico:

Razpredelnica 3

Kategorija sredstev

Nadzorni faktor

Obrestna mera

0,5 %

Tuja valuta

4 %

Kredit

1 %

Delnice posameznega izdajatelja

32 %

Delniški indeks

20 %

Blago in pravica do emisije

18 %

Drugo

32 %

8.  Potencialna prihodnja izpostavljenost niza pobotov je vsota potencialne prihodnje izpostavljenosti vseh poslov, vključenih v niz pobotov, pomnožena z:

(a)  0,42 za nize pobotov poslov s finančnimi in nefinančnimi nasprotnimi strankami, za katere je zavarovanje zagotovljeno dvostransko z nasprotno stranko, če se to zahteva, v skladu s pogoji iz člena 11 Uredbe (EU) 648/2012;

(b)  1 za druge nize pobotov.

Člen 30

Zavarovanje

1.  Za vsako ▌ zavarovanje v ▌ dvostranskih poslih in poslih s kliringom iz člena 25, se uporabljajo prilagoditve za nestanovitnost v skladu z naslednjo razpredelnico:

Razpredelnica 4

Kategorija sredstev

Prilagoditev za nestanovitnost – repo posli

Prilagoditev za nestanovitnost – drugi posli

Dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni držav ali centralne banke

≤ 1 leto

0,707 %

1 %

> 1 leto ≤ 5 let

2,121 %

3 %

> 5 let

4,243 %

6 %

Dolžniški vrednostni papirji, ki so jih izdali drugi subjekti

≤ 1 leto

1,414 %

2 %

> 1 leto ≤ 5 let

4,243 %

6 %

> 5 let

8,485 %

12 %

Pozicije v listinjenju

≤ 1 leto

2,828 %

4 %

> 1 leto ≤ 5 let

8,485 %

12 %

> 5 let

16,970 %

24 %

Lastniški instrumenti, ki kotirajo na borzi, in zamenljivi vrednostni papirji

14,143 %

20 %

Drugi vrednostni papirji in blago

17,678 %

25 %

Zlato

10,607 %

15 %

Denarna sredstva

0 %

0 %

Za namene razpredelnice 4 pozicije v listinjenju ne vključujejo pozicij v relistinjenju.

Pristojni organi lahko spremenijo prilagoditev za nestanovitnost za nekatere vrste blaga, pri katerih obstajajo različne ravni nestanovitnosti cen. O takih odločitvah uradno obvestijo EBA in hkrati navedejo razloge za spremembe.

2.  Vrednost zavarovanja se določi na naslednji način:

(a)  za posle iz točk (a), (e) in (g) člena 25(1) se zavarovanje določi z zneskom zavarovanja, ki ga investicijsko podjetje prejme od nasprotne stranke, zmanjšanim v skladu z razpredelnico 4, in

(b)  za posle iz točk (b), (c), (d) in (f) člena 25(1) se zavarovanje določi z vsoto tekoče tržne vrednosti (CMV) dela vrednostnih papirjev in neto zneska zavarovanja, ki ga da ali prejme investicijsko podjetje.

Za posle financiranja vrednostnih papirjev (SFT), pri katerih sta oba dela posla vrednostna papirja, se zavarovanje določi s tekočo tržno vrednostjo (CMV) vrednostnega papirja, ki si ga izposodi investicijsko podjetje.

Če investicijsko podjetje kupuje ali je posodilo vrednostni papir, se CMV obravnava kot negativen znesek in se zmanjša na večji negativen znesek z uporabo prilagoditve za nestanovitnost iz razpredelnice 4. Če investicijsko podjetje prodaja ali si je izposodilo vrednostni papir, se CMV obravnava kot pozitiven znesek in se zmanjša z uporabo prilagoditve za nestanovitnost iz razpredelnice 4.

Če pogodba o pobotu zajema različne vrste poslov pod pogoji iz člena 31, se veljavne prilagoditve za nestanovitnost za „druge posle“ iz razpredelnice 4 uporabijo za zadevne zneske, izračunane v skladu s točkama (a) in (b), za vsakega izdajatelja v posamezni kategoriji sredstev.

3.  V primeru valutne neusklajenosti med poslom in prejetim ali danim zavarovanjem se uporabi dodatna 8-odstotna prilagoditev za nestanovitnost za valutno neusklajenost.

Člen 31

Pobot

1.  Za namene tega oddelka lahko investicijsko podjetje: prvič, obravnava popolnoma ujemajoče se pogodbe, vključene v pogodbo o pobotu, kot eno samo pogodbo, katere hipotetična vrednost je enaka neto prejemkom, drugič, pobota lahko druge posle, ki so predmet novacije, v kateri so vse obveznosti med investicijskim podjetjem in njegovo nasprotno stranko avtomatično združene, tako da se z novacijo prejšnje bruto obveznosti nadomestijo z enim samim neto zneskom, in tretjič, pobota lahko druge posle, pri katerih investicijsko podjetje dokaže ▌, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  s svojo nasprotno stranko je sklenilo pogodbo o pobotu ali drugo pogodbo, s katero se vzpostavi ena pravna obveznost, ki zajema vse vključene posle, tako da bi bilo investicijsko podjetje upravičeno do prejetja ali zavezano k plačilu samo neto vsote pozitivne in negativne tekoče tržne vrednosti vključenih posameznih poslov, če bi prišlo do neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke zaradi česar koli od naslednjega:

(i)  neplačila;

(ii)  stečaja;

(iii)  likvidacije;

(iv)  podobnih okoliščin;

(b)  pogodba o pobotu ne vsebuje nobene klavzule, ki v primeru neplačila nasprotne stranke dovoljuje nasprotni stranki, ki ni neplačnik, da plačuje samo omejene zneske ali sploh ne plačuje v korist stranke, ki je neplačnik, čeprav je ta neto upnik;

(c)  investicijsko podjetje je pridobilo neodvisno, pisno in obrazloženo pravno mnenje, iz katerega izhaja, da bi v primeru pravnega spora glede pogodbe o pobotu njegove terjatve in obveznosti bile enakovredne tistim iz točke (a) po naslednji pravni ureditvi:

–  pravu jurisdikcije, v kateri ima nasprotna stranka sedež;

–  če je udeležena tuja podružnica nasprotne stranke, po pravu jurisdikcije, v kateri se nahaja podružnica;

–  pravu, ki ureja posamezne posle, vključene v pogodbo o pobotu, ali

–  pravu, ki ureja katero koli pogodbo ali dogovor, ki je potreben za učinkovanje pobota.

Člen 32

Prilagoditev kreditnega vrednotenja (CVA)

Za namene tega oddelka CVA pomeni prilagoditev portfelja poslov z nasprotno stranko na vrednotenje po srednji tržni vrednosti. Zadevna prilagoditev za investicijsko podjetje odraža tekočo tržno vrednost kreditnega tveganja nasprotne stranke, ne odraža pa tekoče tržne vrednosti kreditnega tveganja investicijskega podjetja za nasprotno stranko.

CVA je 1,5 za vse posle, razen za naslednje, za katere je CVA 1:

(a)  posle z nefinančnimi nasprotnimi strankami, kot so opredeljene v točki (9) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, ali nefinančnimi nasprotnimi strankami s sedežem v tretji državi, če ti posli ne presegajo praga kliringa, kot je določeno v členu 10(3) in (4) navedene uredbe;

(b)  posle znotraj skupine, kot so določeni v členu 3 Uredbe (ES) št. 648/2012;

(c)  posle z dolgim rokom poravnave;

(d)  posle financiranja vrednostnih papirjev, vključno s posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja, razen če pristojni organ določi, da so izpostavljenosti investicijskega podjetja tveganju CVA, ki izhajajo iz zadevnih poslov, pomembne;

(e)  posojila iz točke (g) člena 25(1).

Oddelek II

Dnevni tok trgovanja

Člen 33

Merjenje DTF za namen izračuna K-DTF

1.  Za namen izračuna K-DTF je DTF drseče povprečje vrednosti skupnega dnevnega toka trgovanja, merjeno vsak celoten delovni dan v predhodnih devetih koledarskih mesecih, razen v zadnjih treh koledarskih mesecih.

DTF je povprečje ali enostavna aritmetična sredina dnevnih meritev za preostalih šest koledarskih mesecev.

K-DTF se izračuna na prvi delovni dan posameznega meseca.

2.  DTF se meri kot vsota absolutne vrednosti nakupov in absolutne vrednosti prodaj za denarne posle in izvedene finančne instrumente v skladu z naslednjim:

(a)  za denarne posle je vrednost znesek, plačan ali prejet za posamezni posel;

(b)  za izvedene finančne instrumente je vrednost posla hipotetični znesek pogodbe.

Hipotetični znesek obrestnih izvedenih finančnih instrumentov se prilagodi za čas do zapadlosti (v letih) navedenih pogodb. Hipotetični znesek se pomnoži s trajanjem, določenim po naslednji formuli:

trajanje = čas do zapadlosti (v letih)/10

3.  DTF ne vključuje poslov, ki jih izvrši investicijsko podjetje z namenom zagotavljanja storitev upravljanja portfelja v imenu investicijskih skladov.

DTF vključuje posle investicijskega podjetja, ki jih to izvrši v svojem imenu za svoj račun ali za račun stranke.

4.  Če investicijsko podjetje deluje in ima dnevni tok trgovanja manj kot devet koledarskih mesecev, za izračun K-DTF uporabi pretekle podatke o DTF iz obdobja iz odstavka 1, ▌takoj ko so na razpolago ▌. Pristojni organ lahko manjkajoče pretekle podatke nadomesti z regulativnimi določitvami na podlagi napovedi poslovanja, ki jih je investicijsko podjetje predložilo v skladu s členom 7 Direktive 2014/65/EU ▌.

POGLAVJE 5

Člen 34

Bonitetna obravnava sredstev, izpostavljenih dejavnostim, povezanim z okoljskimi ali socialnimi cilji

1.  EBA po posvetovanju z ESRB na podlagi dostopnih podatkov in ugotovitev strokovne skupine Komisije na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti oceni, ali bi bila za sredstva, izpostavljena dejavnostim, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji, z bonitetnega vidika utemeljena posebna bonitetna obravnava v obliki prilagojenih faktorjev k ali prilagojenih koeficientov za faktor k. EBA preuči zlasti naslednje:

(a)  metodološke možnosti za ocenjevanje izpostavljenosti razredov sredstev dejavnostim, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji;

(b)  posebne profile tveganja za sredstva, izpostavljena dejavnostim, ki so v veliki meri povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji;

(c)  tveganja, povezana z zmanjšanjem vrednosti sredstev zaradi regulativnih sprememb, kot je blaženje podnebnih sprememb;

(d)  morebitne učinke posebne bonitetne obravnave sredstev, izpostavljenih dejavnostim, ki so bistveno povezane z okoljskimi ali socialnimi cilji, na finančno stabilnost.

2.  EBA Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu do ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] predloži poročilo o svojih ugotovitvah.

3.  Komisija na podlagi poročila iz odstavka 2 Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog.

DEL 4

TVEGANJE KONCENTRACIJE

Člen 35

Obveznost spremljanja

1.  Investicijsko podjetje v skladu s tem delom spremlja in nadzoruje svoje tveganje koncentracije z zanesljivimi administrativnimi in računovodskimi postopki ter učinkovitimi mehanizmi notranje kontrole.

2.  Za namene tega dela izraza kreditna institucija in investicijsko podjetje vključujeta vsako zasebno ali javno družbo, vključno z njenimi podružnicami, ki bi, če bi bila ustanovljena v Uniji, ustrezala opredelitvi izraza kreditna institucija ali investicijsko podjetje iz te uredbe in je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev v tretji državi, ki uporablja zahteve glede bonitetnega nadzora in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.

Člen 36

Izračun vrednosti izpostavljenosti

1.  Investicijsko podjetje, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 12(1), za namen tega dela izračuna vrednost izpostavljenosti do stranke ali skupine povezanih strank, tako da sešteje naslednje postavke:

(a)  pozitivni presežek dolgih pozicij investicijskega podjetja nad njegovimi kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih ▌ trgovalne knjige, ki jih izda zadevna stranka, pri čemer se neto pozicija vsakega izračuna v skladu z določbami iz člena 22(1) (a) do (c).

Investicijsko podjetje, ki za namene zahteve za faktor K RtM izračuna kapitalske zahteve za pozicije iz trgovalne knjige v skladu s pristopom iz člena 23, izračuna neto pozicijo za namen tveganja koncentracije navedenih pozicij v skladu z določbami iz člena 22(1)(a);

(b)  vrednost izpostavljenosti poslov iz člena 25(1) z zadevno stranko, izračunano na način, določen v členu 27.

Investicijsko podjetje, ki za namene K-TCD izračuna kapitalske zahteve z uporabo metod iz člena 25(2), izračuna vrednost izpostavljenosti takih poslov z uporabo metod, določenih v [oddelku 3, 4 ali 5 poglavja 6 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013].

2.  ▌ Vrednost izpostavljenosti do skupine povezanih strank se izračuna tako, da ▌se ▌seštejejo izpostavljenosti do posameznih strank v skupini, ki se obravnavajo kot ena sama izpostavljenost.

3.  Pri izračunu izpostavljenosti do stranke ali skupine povezanih strank investicijsko podjetje sprejme razumne ukrepe za opredelitev osnovnih sredstev v zadevnih poslih in nasprotne stranke osnovnih izpostavljenosti.

Člen 37

Omejitve tveganja koncentracije in presežek vrednosti izpostavljenosti

1.  Za investicijsko podjetje je omejitev tveganja koncentracije vrednosti izpostavljenosti do posamezne stranke ali skupine povezanih strank 25 % njegovega kapitala.

Če je ta posamezna stranka kreditna institucija ali investicijsko podjetje ali če skupina povezanih strank vključuje eno ali več kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, je omejitev tveganja koncentracije višja od 25 % kapitala investicijskega podjetja ali 150 milijonov EUR ▌, če je za vsoto vrednosti izpostavljenosti do vseh povezanih strank, ki niso kreditne institucije ali investicijska podjetja ▌, omejitev tveganja koncentracije še vedno 25 % kapitala investicijskega podjetja.

Če znesek 150 milijonov EUR presega 25 % kapitala investicijskega podjetja, omejitev tveganja koncentracije ne presega 100 % kapitala investicijskega podjetja.

2.  Če so vrednosti iz odstavka 1 presežene ▌, investicijsko podjetje izpolni obveznost obveščanja iz člena 38 in izpolni kapitalsko zahtevo glede presežka vrednosti izpostavljenosti v ▌skladu s členom 39.

Investicijsko podjetje izračuna presežek vrednosti izpostavljenosti do posamezne stranke ali skupine povezanih strank v skladu z naslednjo formulo:

presežek vrednosti izpostavljenosti = EV – L

pri čemer je:

EV = vrednost izpostavljenosti, izračunana na način, določen v členu 36

L = omejitev tveganja koncentracije, kot je določena v odstavku 1 tega člena.

3.  Vrednost izpostavljenosti do posamezne stranke ali skupine povezanih strank ne presega:

(a)  500 % kapitala investicijskega podjetja, kadar od pojava presežka preteče 10 dni ali manj ▌;

(b)  skupaj 600 % kapitala investicijskega podjetja ▌za vsa preseganja, ki trajajo več kot 10 dni ▌.

Člen 38

Obveznost obveščanja

1.  Če se omejitve iz člena 37 ▌ presežejo, investicijsko podjetje pristojnim organom nemudoma sporoči znesek presežka in ime zadevne posamezne stranke ter po potrebi ime zadevne skupine povezanih strank.

2.  Pristojni organi lahko investicijskemu podjetju odobrijo omejeno časovno obdobje, v katerem mora zagotoviti spoštovanje omejitve iz člena 37 ▌.

Člen 39

Izračun K-CON

1.  Kapitalska zahteva K-CON je skupni znesek kapitalske zahteve, izračunane za vsako stranko ali skupino povezanih strank kot kapitalska zahteva iz ustrezne vrstice v stolpcu 1 razpredelnice 6, ki predstavlja del skupnega posameznega presežka, pomnoženega z:

(a)  200 %, kadar presežek ne traja več kot 10 dni ▌;

(b)  ustreznim faktorjem iz stolpca 2 razpredelnice 6 po 10 dneh od nastanka presežka z razvrstitvijo vsakega dela presežka v ustrezno vrstico v stolpcu 1 razpredelnice 6.

2.  Kapitalska zahteva za presežek iz odstavka 4 se izračuna v skladu z naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0378_SL-p0000006.png

pri čemer je:

CRE = kapitalska zahteva za presežek

CR = kapitalska zahteva izpostavljenosti do posamezne stranke ali skupine povezanih strank, ki se izračuna tako, da se seštejejo kapitalske zahteve izpostavljenosti do posameznih strank v skupini, ki se obravnavajo kot ena sama izpostavljenost

EV = vrednost izpostavljenosti, izračunana na način, določen v členu 36

EVE = presežek vrednosti izpostavljenosti, izračunan na način, določen v členu 37(2).

Za namene K-CON kapitalske zahteve izpostavljenosti, ki izhajajo iz pozitivnega presežka dolgih pozicij investicijskega podjetja nad njegovimi kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih trgovalne knjige, ki jih izda zadevna stranka, pri čemer se neto pozicija vsakega izračuna v skladu z določbami iz člena 22(1) (a) do (c), vključujejo samo zahteve za posebno tveganje.

Investicijsko podjetje, ki za namene zahteve za faktor K RtM izračuna kapitalske zahteve za pozicije iz trgovalne knjige v skladu s pristopom iz člena 23, izračuna kapitalsko zahtevo izpostavljenosti za namen tveganja koncentracije navedenih pozicij v skladu z določbami iz člena 22(1)(a).

Razpredelnica 6

Stolpec 1:

Presežek vrednosti izpostavljenosti kot odstotek kapitala

Stolpec 2:

Faktorji

do 40 %

200 %

od 40 % do 60 %

300 %

od 60 % do 80 %

400 %

od 80 % do 100 %

500 %

od 100 % do 250 %

600 %

nad 250 %

900 %

Člen 40

Postopki, ki investicijskim podjetjem preprečujejo izogibanje kapitalski zahtevi K-CON

1.  Investicijska podjetja izpostavljenosti, ki presegajo omejitev iz člena 37(1), ne prenesejo začasno na drugo podjetje, ki je lahko del iste skupine ali ne, ali s sklepanjem navideznih poslov za odpravo izpostavljenosti v 10-dnevnem obdobju iz člena 39 in ustvarjanjem nove izpostavljenosti.

2.  Investicijska podjetja vzdržujejo sisteme, ki zagotavljajo, da se vsak prenos iz odstavka 1 nemudoma sporoči pristojnim organom.

Člen 41

Izključitve

1.  Naslednje izpostavljenosti so izključene iz zahtev iz člena 37:

(a)  izpostavljenosti ▌, ki se v celoti odštejejo od kapitala investicijskega podjetja;

(b)  ▌ izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave plačilnih storitev, poslov v tuji valuti, poslov z vrednostnimi papirji in opravljanjem storitev prenosa denarja;

(c)  izpostavljenosti, ki predstavljajo terjatve do ▌:

(i)  ▌ enot centralne ravni držav, centralnih bank, subjektov javnega sektorja, mednarodnih organizacij ali multilateralnih razvojnih bank, in izpostavljenosti, za katere jamčijo ali ki se pripišejo tem osebam, če se tem izpostavljenostim dodeli utež tveganja 0 % v skladu s členi 114 do 118 Uredbe (EU) 575/2013;

(ii)   ▌regionalnih in lokalnih ravni držav Evropskega gospodarskega prostora (EGP);

(iii)  izpostavljenosti in prispevkov v jamstveni sklad centralnih nasprotnih strank.

2.  Pristojni organi lahko iz uporabe člena 37 v celoti ali delno izvzamejo naslednje izpostavljenosti:

(a)  krite obveznice;

(b)  izpostavljenosti investicijskega podjetja do njegove nadrejene osebe, drugih podrejenih družb te nadrejene osebe ali lastnih podrejenih družb, če za te družbe velja nadzor – bodisi na konsolidirani podlagi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 ali členom 7 te uredbe ali pa se nadzorujejo glede izpolnjevanja zahtev preskusa kapitala skupine v skladu s členom 8 te uredbe –, ki velja tudi za samo investicijsko podjetje v skladu s to uredbo ali enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi, in so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)  ni trenutnih ali predvidenih pomembnih praktičnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos kapitala ali poravnavo obveznosti s strani nadrejene osebe in

(ii)  postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja nadrejene osebe vključujejo subjekt finančnega sektorja.

Člen 42

Izvzetje za trgovce z blagom in pravicami do emisij

1.  Določbe tega dela se ne uporabljajo za trgovce z blagom in pravicami do emisij, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji ▌:

(a)  druga nasprotna stranka je nefinančna nasprotna stranka;

(b)  za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in nadzor tveganja;

(c)  za posel se lahko oceni, da zmanjšuje tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice nefinančne nasprotne stranke ali te skupine.

2.  Investicijsko podjetje obvesti pristojni organ, preden uporabi izvzetje iz odstavka 1.

DEL 5

LIKVIDNOST

Člen 43

Likvidnostna zahteva

1.  Investicijsko podjetje ima znesek likvidnih sredstev, ki je enak najmanj eni tretjini zahtev na podlagi stalnih splošnih stroškov, izračunane v skladu s členom 13(1).

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko pristojni organi investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12(1), izvzamejo iz uporabe določb prvega pododstavka in o tem ustrezno obvestijo EBA.

Za namene prvega pododstavka so likvidna sredstva kar koli od naslednjega, brez omejitev glede njihove sestave:

(a)  sredstva iz členov 10 do 13 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 pod istimi pogoji (merila primernosti, veljavni odbitki), kot so določeni v navedenih členih;

(b)  sredstva iz člena 15 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 do absolutnega zneska 50 milijonov EUR (ali enakovrednega zneska v domači valuti) pod istimi pogoji (merila primernosti, poleg pragovnega zneska v višini 500 milijonov EUR iz člena 15(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61, veljavni odbitki), kot so določeni v navedenem členu;

(c)  finančni instrumenti, ki niso zajeti v točkah (a) in (b), s katerimi se trguje na mestu trgovanja in za katere obstaja likvidni trg, kot je opredeljen v točki 17 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 ter v členih 1 do 5 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/567, pri čemer se uporabi 55-odstotni odbitek;

(d)  neobremenjene kratkoročne vloge v kreditni instituciji, ki investicijskemu podjetju zagotavljajo enostaven dostop do likvidnosti.

2.  Denarna sredstva, kratkoročne vloge ali finančni instrumenti, ki pripadajo strankam, tudi če jih ima investicijsko podjetje v svojem imenu, ne štejejo za likvidna sredstva za namene odstavka 1.

3.  Za namene odstavka 1 lahko investicijsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 12(1), in investicijsko podjetje, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 12(1), vendar ne opravlja nobene dejavnosti iz točk (3) in (6) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, v svoja likvidna sredstva vključi tudi terjatve do kupcev ter opravnine ali provizije, ki jih je treba poravnati v 30 dneh, če navedene terjatve izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)  predstavljajo do največ eno tretjino minimalnih likvidnostnih zahtev iz odstavka 1;

(b)  ne štejejo se v morebitne dodatne likvidnostne zahteve, ki jih predpiše pristojni organ za tveganja, značilna za podjetje, v skladu s členom 39(2)(k) Direktive (EU) ----/--[IFD];

(c)  zanje se uporabi 50-odstotni odbitek.

4.  Za namene drugega pododstavka odstavka 1 EBA v posvetovanju z ESMA izda smernice, v katerih podrobneje opredeli merila, ki jih pristojni organi lahko upoštevajo pri izvzetju investicijskih podjetij, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12(1), iz likvidnostne zahteve.

Člen 44

Začasno zmanjšanje likvidnostne zahteve

1.  V izjemnih okoliščinah in po odobritvi pristojnega organa lahko investicijsko podjetje zmanjša znesek likvidnih sredstev. ▌

2.  Skladnost z likvidnostno zahtevo iz člena 43(1) se ponovno vzpostavi v 30 dneh od prvotnega zmanjšanja.

Člen 45

Jamstva strankam

Investicijsko podjetje poveča likvidna sredstva za 1,6 % skupnega zneska jamstev, danih strankam.

DEL 6

RAZKRITJA INVESTICIJSKIH PODJETIJ

Člen 46

Področje uporabe

1.  Investicijsko podjetje, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 12(1), javno razkrije informacije, določene v tem delu, istega dne, kot objavi svoje letne računovodske izkaze.

2.  Investicijsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 12(1) in izda instrumente dodatnega temeljnega kapitala, javno razkrije informacije iz členov 47, 49 in 50 istega dne, kot objavi svoje letne računovodske izkaze.

3.  Kadar investicijsko podjetje ne izpolnjuje več vseh pogojev iz člena 12(1), javno razkrije informacije, določene v tem delu, od poslovnega leta, ki sledi poslovnemu letu, v katerem več ni izpolnjevalo zadevnih pogojev.

4.  Investicijsko podjetje lahko določi primeren medij in mesto, da učinkovito izpolni zahteve po razkritju iz odstavkov 1 in 2. Vsa razkritja se posredujejo na enem mediju ali mestu, če je to mogoče. Če se iste ali podobne informacije razkrijejo v dveh ali več medijih, vsak medij vključuje sklic na take informacije, ki so bile objavljene v drugih medijih.

Člen 47

Cilji in politike upravljanja tveganj

Investicijsko podjetje v skladu s členom 46 razkrije svoje cilje in politike upravljanja tveganj za vsako posamezno vrsto tveganja iz delov 3 do 5, vključno s povzetkom strategij in procesov za upravljanje teh tveganj in izjavo o tveganju, ki jo potrdi upravljalni organ in v kateri je kratko in jedrnato opisan celoten profil tveganosti investicijskega podjetja, povezan s poslovno strategijo.

Člen 48

Upravljanje

Investicijsko podjetje v skladu s členom 46 razkrije naslednje informacije glede ureditev notranjega upravljanja:

(a)  število direktorskih mest, ki jih zasedajo člani upravljalnega organa;

(b)  politiko glede raznolikosti pri izboru članov upravljalnega organa, splošne in konkretne cilje te politike ter v kolikšni meri so bili doseženi;

(c)  ali je investicijsko podjetje ustanovilo ločen odbor za tveganja ali ne ter kolikokrat v letu se je odbor za tveganja sestal.

Člen 49

Kapital

1.  Investicijsko podjetje v skladu s členom 46 razkrije naslednje informacije v zvezi s svojim kapitalom:

(a)  celovito uskladitev postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavk dodatnega temeljnega kapitala, postavk dodatnega kapitala ter veljavnih filtrov in odbitkov, uporabljenih za kapital investicijskega podjetja, ter bilanco stanja v revidiranih računovodskih izkazih investicijskega podjetja;

(b)  opis glavnih značilnosti instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala in instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ter instrumentov dodatnega kapitala, ki jih izda investicijsko podjetje;

(c)  opis vseh omejitev, ki se uporabljajo za izračun kapitala v skladu s to uredbo, ter instrumentov in odbitkov, za katere veljajo te omejitve.

2.  EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi predloge za razkritje iz točk (a), (b) ▌in (c) odstavka 1.

EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 50

Kapitalske zahteve

Investicijsko podjetje v skladu s členom 46 razkrije naslednje informacije v zvezi s svojo skladnostjo z zahtevami iz člena 13(1) in člena 24 Direktive (EU) ----/--[IFD]:

(a)  povzetek pristopa investicijskega podjetja k ocenjevanju ustreznosti njegovega notranjega kapitala za podporo obstoječih in prihodnjih dejavnosti;

(b)  na zahtevo zadevnega pristojnega organa rezultat procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala investicijskega podjetja, vključno s sestavo dodatnega kapitala na podlagi procesa nadzorniškega pregledovanja iz člena 39(2)(a) Direktive (EU) ----/--[IFD];

(c)  ▌izračunane kapitalske zahteve za faktor K, v skladu s ▌členom 15, ▌v agregatni obliki za RtM, RtF in RtC, na podlagi vsote faktorjev K, ki se uporabljajo;

(d)  zahtevo na podlagi stalnih splošnih stroškov v skladu s členom 13.

Člen 51

Politika in prakse prejemkov

Investicijska podjetja v skladu s členom 46 razkrijejo naslednje informacije v zvezi s svojo politiko in praksami prejemkov, vključno z vidiki, povezanimi z nevtralnostjo glede spola in razlikami v plačah med spoloma, za tiste kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja:

(a)  najpomembnejše značilnosti zasnove sistema prejemkov, vključno s stopnjo variabilnih prejemkov in merili za njihovo dodelitev, politiko izplačila v instrumentih, politiko odloga in merili za dodelitev pravice do izplačila;

(b)  razmerje med fiksnimi in variabilnimi prejemki, določeno v skladu s členom 30(2) Direktive (EU) ----/--[IFD];

(c)  združene kvantitativne informacije o prejemkih, razčlenjene glede na višje vodstvo in zaposlene, katerih dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti investicijskega podjetja, pri čemer se navedejo:

(i)  zneski dodeljenih prejemkov za poslovno leto, razdeljeni na fiksne prejemke, vključno z opisom fiksnih delov, in variabilne prejemke, ter število upravičencev;

(ii)  zneski in oblika dodeljenih variabilnih prejemkov, razdeljeni na denarna sredstva, delnice, z delnicami povezane instrumente ter druge vrste prejemkov, ločeno za del, ki je plačan vnaprej, in del, za katerega je plačilo odloženo;

(iii)  zneski odloženih prejemkov, dodeljeni za prejšnja obdobja ocenjevanja uspešnosti, razdeljeni na znesek, ki se pridobi v poslovnem letu, in na znesek, ki se pridobi v prihodnjih letih;

(iv)  znesek odloženega prejemka, ki se pridobi v poslovnem letu in se zmanjša s prilagoditvijo za uspešnost;

(v)  zajamčeni variabilni prejemki, dodeljeni med poslovnim letom, in število upravičencev takih prejemkov;

(vi)  odpravnine, dodeljene v prejšnjih obdobjih, ki so bile izplačane v zadevnem poslovnem letu;

(vii)  zneski odpravnin, dodeljenih med poslovnim letom, razdeljeni na plačane vnaprej in na odložene, ter število upravičencev do teh plačil in najvišje plačilo, dodeljeno eni sami osebi;

(d)  informacije o tem, ali se za investicijsko podjetje uporablja odstopanje iz člena 32(4) Direktive (EU) ----/--[IFD].

Za namene točke (d) investicijska podjetja, za katera se uporablja takšno odstopanje, navedejo, ali je bilo odstopanje odobreno na podlagi točke (a) ali točke (b) člena 32(4) Direktive (EU) ----/--[IFD] ali obeh. Navedejo tudi, za katera načela o prejemkih uporabljajo odstopanja, število zaposlenih, za katere veljajo odstopanja, in njihov skupni prejemek, razdeljen na fiksni in variabilni prejemek.

Ta člen ne vpliva na določbe iz Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 52

Naložbena politika

1.  Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz odstavka 4 člena 32 Direktive (EU)---/---[IFD], razkrijejo v skladu s členom 46 naslednje:

(a)  delež glasovalnih pravic, povezanih z delnicami, ki so v neposredni ali posredni lasti investicijskega podjetja, razčlenjeno po državi članici in sektorju;

(b)  popoln opis glasovalnega vedenja na skupščinah podjetij, katerih delnice so v lasti v skladu z odstavkom 2, obrazložitev glasovanja in razmerje predlogov, ki jih predloži upravni oziroma upravljalni organ podjetja in jih je investicijsko podjetje odobrilo;

(c)  obrazložitev uporabe pooblaščenih svetovalnih podjetij;

(d)  glasovalne smernice v zvezi s podjetji, katerih delnice so v lasti v skladu z odstavkom 2.

Zahteva po razkritju iz točke (b) se ne uporablja, če pogodbeni dogovori vseh delničarjev, ki jih zastopa investicijsko podjetje na skupščini delničarjev, investicijskemu podjetju ne dovolijo, da glasuje v njihovem imenu, razen če delničarji po prejemu dnevnega reda skupščine ne izrazijo svojih izrecnih nalogov za glasovanje.

2.  Investicijsko podjetje iz odstavka 1 izpolnjuje odstavek 1 samo v zvezi z vsakim podjetjem, katerega delnice so sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, in z delnicami, povezanimi z glasovalnimi pravicami, kadar delež glasovalnih pravic, ki jih ima investicijsko podjetje neposredno ali posredno, presega prag 5 % vseh glasovalnih pravic, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje. Glasovalne pravice se izračunajo na podlagi vseh delnic, povezanih z glasovalnimi pravicami, tudi če je uveljavljanje le-teh začasno odvzeto.

3.  EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi predloge za razkritje iz odstavka 1.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [osemnajst mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 53

Tveganja, povezana s ESG

Od ... [3 leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] investicijska podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz odstavka 4 člena 32 Direktive (EU) ----/--[IFD], razkrijejo informacije o tveganjih, povezanih z ESG, fizičnih tveganjih in prehodnih tveganjih, kot so opredeljena v poročilu iz [člena 35 (novo) Direktive (EU) ----/--[IFD] člena 98(7c) Direktive 2013/36/EU.

Za namen prvega pododstavka se informacije v prvem letu razkrijejo enkrat, v drugem letu in v letih, ki sledijo, pa dvakrat letno.

DEL 7

POROČANJE INVESTICIJSKIH PODJETIJ

Člen 54

Zahteve glede poročanja

1.  Investicijsko podjetje pristojnim organom predloži četrtletno poročilo, ki vključuje vse naslednje informacije:

(a)  raven in sestavo kapitala;

(b)  kapitalske zahteve;

(c)  izračun kapitalskih zahtev;

(d)  stopnjo dejavnosti v zvezi s pogoji iz člena 12(1), vključno z razčlenitvijo bilance stanja in prihodkov po investicijski storitvi in veljavnem faktorju K;

(e)  tveganje koncentracije;

(f)  likvidnostne zahteve.

Z odstopanjem od prvega pododstavka je poročanje iz prvega pododstavka za investicijska podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 12(1), letno.

2.  Informacije iz točke (e) odstavka 1 vključujejo naslednje stopnje tveganja in se sporočajo pristojnim organom vsaj enkrat letno:

(a)  stopnjo tveganja koncentracije, povezano z neplačilom nasprotnih strank in s pozicijami iz trgovalne knjige, po posameznih nasprotnih strankah in na zbirni podlagi;

(b)  stopnjo tveganja koncentracije v zvezi s kreditnimi institucijami, investicijskimi podjetji in drugimi subjekti, pri katerih je denar stranke;

(c)  stopnjo tveganja koncentracije v zvezi s kreditnimi institucijami, investicijskimi podjetji in drugimi subjekti, pri katerih so deponirani vrednostni papirji stranke;

(d)  stopnjo tveganja koncentracije v zvezi s kreditnimi institucijami, pri katerih ima podjetje deponirana lastna denarna sredstva, ter

(e)  stopnjo tveganja koncentracije iz naslova dobička;

(f)  stopnjo tveganja koncentracije, kot je opisana v točkah (a) do (e), izračunano tudi ob upoštevanju aktivnih in zunajbilančnih postavk, ki niso evidentirane v trgovalni knjigi, poleg izpostavljenosti, ki izhajajo iz pozicij iz trgovalne knjige.

Za namene tega odstavka se uporabljata izraza „kreditna institucija“ in „investicijsko podjetje“ v skladu s členom 35(2).

▌Z odstopanjem od odstavka 1 investicijskemu podjetju, ki izpolnjuje pogoje iz člena 12(1), ni treba sporočati informacij iz točke (e) in, v kolikor je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 43(1) odobrena izjema, iz točke (f) tega člena.

▌EBA za namen zahtev glede poročanja iz tega člena ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki so jedrnati in sorazmerni z naravo, obsegom in kompleksnostjo dejavnosti investicijskih podjetij, ob upoštevanju razlike v ravni podrobnosti informacij, ki jih predloži investicijsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz člena 12(1), da bi opredelila:

(a)  obrazce,

(b)  datume poročanja in opredelitve pojmov ter povezana navodila z opisom, kako se ti obrazci uporabljajo.

EBA pripravi izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka do [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 55

Zahteve glede poročanja za investicijska podjetja, ki opravljajo dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge 1 k Direktivi 2014/65/EU, za namene pragov iz člena 1(2) te uredbe in člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

1.  Investicijska podjetja ▌, ki opravljajo katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge 1 k Direktivi 2014/65/EU, mesečno preverjajo višino svoje bilančne vsote in te informacije četrtletno poročajo pristojnemu organu, če skupna vrednost njihovih konsolidiranih sredstev presega 5 milijard EUR, izračunano kot povprečje zadnjih zaporednih 12 mesecev. Pristojni organ o tem obvesti EBA.

2.  Investicijsko podjetje iz odstavka 1 – če je del skupine, v kateri je še vsaj eno podjetje investicijsko podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge 1 k Direktivi 2014/65/EU – mesečno preverja višino svoje bilančne vsote, kadar skupna vrednost konsolidiranih sredstev skupine presega 5 milijard EUR, izračunano kot povprečje zadnjih zaporednih 12 mesecev. Takšna investicijska podjetja se vsak mesec vzajemno obveščajo o svojih bilančnih vsotah. Ta investicijska podjetja vsako četrtletje ▌poročajo pristojnim organom o svoji konsolidirani bilančni vsoti. Pristojni organi o tem obvestijo EBA.

3.  Kadar povprečje mesečne bilančne vsote investicijskih podjetij iz odstavkov 1 in 2, izračunano kot povprečje zadnjih zaporednih 12 mesecev, doseže kateri koli prag iz člena 1(2) te uredbe ali člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013, EBA o tem obvesti ta investicijska podjetja in pristojne organe, vključno z organi, pristojnimi za dodelitev dovoljenja v skladu s členom [8a] Direktive 2013/36/EU.

4.  Če pregled v skladu s členom 36 Direktive --/--/---- [IFD] pokaže, da bi lahko investicijsko podjetje iz odstavka 1 tega člena predstavljalo sistemsko tveganje, kot je navedeno v členu 23 Uredbe (EU) št. 1093/2010, pristojni organi brez odlašanja obvestijo EBA o rezultatih navedenega pregleda.

5.  EBA ob posvetovanju z ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih dodatno določi obveznost posredovanja informacij zadevnim pristojnim organom iz odstavkov 1 in 2, da se omogoči učinkovitejše spremljanje pragov iz odstavkov 1(a) in (b) člena [8a] Direktive 2013/36/EU.

EBA te osnutke tehničnih standardov predloži Komisiji do [dvanajst mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka.

DEL 8

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 56

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2) ▌se prenese na Komisijo za ▌obdobje 5 let od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.  Prenos pooblastila iz členov 4(2) in 15(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 4(2) in 15(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku [dveh mesecev] od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

Člen 57

Izvedbeni akti

Specifikacija predlog za razkritje, predpisanih v členu 49(2), in obrazcev, datumov poročanja, opredelitev pojmov in IT rešitev, ki se uporabljajo za poročanje, kot predpisuje člen 54(2), se kot izvedbeni akt sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).

Člen 58

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za bančništvo, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/10/ES(13). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(14).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

DEL 9

PREHODNE DOLOČBE, POROČILA, PREGLEDI IN SPREMEMBE

NASLOV I

PREHODNE DOLOČBE

Člen 59

Prehodne določbe

1.  Členi 43 do 45 in 46 do 51 se uporabljajo za trgovce z blagom in pravicami do emisij od [pet let od datuma začetka uporabe te uredbe].

2.  Do pet let od datuma začetka uporabe te uredbe ali do datuma, ko se za kreditne institucije za namene kapitalskih zahtev začnejo uporabljati določbe iz člena 22(1)(b) in (c) na podlagi [poglavij 1(a) in 1(b) naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, v skladu s členom 1(84) predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012], kar nastopi pozneje, investicijsko podjetje za namene izračuna K-NPR uporablja zahteve iz naslova IV dela 3 [veljavne] Uredbe (EU) št. 575/2013.

3.  Z odstopanjem od točk (a) in (c) člena 11(1) lahko investicijska podjetja svoje kapitalske zahteve za obdobje petih let od [datum začetka uporabe te uredbe] omejijo na:

(a)  dvakratnik ustrezne kapitalske zahteve v skladu s poglavjem 1 naslova I dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, ob upoštevanju člena 93(1) navedene uredbe, če bi zanje še naprej veljale kapitalske zahteve iz navedene uredbe;

(b)  dvakratnik veljavne zahteve na podlagi stalnih splošnih stroškov iz člena 13 te uredbe, če niso obstajala [datum začetka uporabe te uredbe] ali pred tem datumom.

4.  Z odstopanjem od točke (b) člena 11(1) lahko investicijska podjetja svoje kapitalske zahteve za obdobje petih let od [datum začetka uporabe te uredbe] omejijo:

(a)  na dvakratnik veljavne zahteve glede ustanovnega kapitala iz naslova IV Direktive 2013/36/EU na [dan pred datumom začetka uporabe te uredbe], brez upoštevanja odstavka 1(b) in odstavka 2(c) člena 31 navedene direktive, če je do takrat zanje veljala samo zahteva glede ustanovnega kapitala;

(b)  investicijska podjetja, ki so obstajala pred [datum začetka uporabe te uredbe], lahko svojo zahtevo za stalni minimalni kapital omejijo na zahteve iz člena 93(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, če bi zanje še naprej veljala navedena uredba, pod pogojem, da se ta zahteva vsako leto v tem petletnem obdobju poveča za najmanj 5 000 EUR;

(c)  investicijska podjetja, ki so obstajala pred [datum začetka uporabe te uredbe] in niso pooblaščena za opravljanje pomožnih storitev iz točke 1 oddelka B Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, opravljajo le investicijske storitve ali dejavnosti – eno ali več – iz točk (1), (2), (4) in (5) oddelka A Priloge I k navedeni direktivi ter ne smejo upravljati denarja stranke ali vrednostnih papirjev svojih strank in zato ne morejo nikoli stopiti v dolžniško razmerje z njimi, lahko svojo zahtevo za stalni minimalni kapital omejijo na najmanj 50 000 EUR, pod pogojem, da se ta zahteva vsako leto v tem petletnem obdobju poveča za najmanj 5 000 EUR.

5.  Odstopanja iz odstavka 4 se nehajo uporabljati, če je investicijsko podjetje podaljšalo svoje dovoljenje [datum začetka uporabe te uredbe] ali po tem datumu, zaradi česar se zahteva večji znesek ustanovnega kapitala v skladu s členom 9 Direktive [--/--/---- ][IFD].

6.   Z odstopanjem od člena 11 lahko podjetja, ki so obstajala pred [datum začetka veljavnosti te uredbe] in ki za svoj račun poslujejo na trgih s finančnimi standardiziranimi terminskimi pogodbami ali opcijami ali drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti ter na gotovinskih trgih izključno z namenom varovanja pozicij na trgih izvedenih finančnih instrumentov ali ki poslujejo za račune drugih članov teh trgov in za katere jamčijo klirinški člani istih trgov, če odgovornost za zagotavljanje izvajanja sklenjenih pogodb takšnih podjetij prevzamejo klirinški člani istih trgov, svoje kapitalske zahteve za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe] omejijo na najmanj 250 000 EUR, pod pogojem, da se te zahteve v tem petletnem obdobju vsako leto povečajo za najmanj 100 000 EUR.

Ne glede na to, ali podjetje iz tega odstavka izkoristi to odstopanje, pa se zanj ne uporabljajo določbe točke (a) odstavka 4.

Člen 60

Odstopanje za podjetja iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013

Za investicijska podjetja, ki na datum začetka veljavnosti te uredbe izpolnjujejo pogoje iz člena 4(1)(1)(b) Uredbe (EU) št. 575/2013 in še niso pridobila dovoljenja kot kreditne institucije v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU, se še naprej uporabljata Uredba (EU) št. 575/2013 in Direktiva 2013/36/EU.

Člen 61

Odstopanje za investicijska podjetja iz člena 1(2)

Za investicijsko podjetje, ki na datum začetek veljavnosti te uredbe izpolnjuje pogoje iz člena 1(2), še naprej veljajo določbe Uredbe (EU) 575/2013 in Direktive 2013/36/EU.

NASLOV II

POROČILA IN PREGLEDI

Člen 62 ▌

Klavzula o pregledu

1.  Komisija do [3 leta od datuma začetka uporabe te uredbe] po posvetovanju z EBA in ESMA opravi pregled in predloži poročilo, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom, vsaj o:

(a)  pogojih za investicijska podjetja, na podlagi katerih se štejejo za majhna in nepovezana podjetja v skladu s členom 12;

(b)  načinih merjenja faktorjev K iz naslova II dela 3, vključno z investicijskim svetovanjem v okviru AUM, in člena 39;

(c)  koeficientih iz člena 15(2);

(d)  metodi, uporabljeni za izračun K-CMG, ravni kapitalskih zahtev, ki izhajajo iz K-CMG, v primerjavi s K-NPR, in umerjanju faktorja pomnožitve iz člena 23;

(e)  določbah iz členov 43 do 45, zlasti o upravičenosti za likvidnostno zahtevo v zvezi z likvidnimi sredstvi iz točk (a) do (c) odstavka 1 člena 43;

(f)  določbah iz oddelka 1 poglavja 4 naslova II dela 3;

(g)  uporabi dela 3 za trgovce z blagom in pravicami do emisij;

(h)  spremembi opredelitve izraza „kreditna institucija“ v Uredbi (EU) št. 575/2013 zaradi člena 63(3)(a) te uredbe in morebitnih nenamernih negativnih posledicah;

(i)  določbah iz členov 47 in 48 Uredbe (EU) št. 600/2014 in njihovi uskladitvi s celovitim okvirom za enakovrednost v finančnih storitvah;

(j)  pragovih iz člena 12(1) te uredbe;

(k)  uporabi standardov temeljnega pregleda trgovalne knjige za investicijska podjetja;

(l)  metodi merjenja vrednosti izvedenega finančnega instrumenta iz člena 33(2)(b) in člena 20(2)(b) ter primernosti uvedbe drugačne metrike in/ali umeritve;

(m)  določbah iz dela 2, zlasti v zvezi z dovoljenjem za uporabo dodatnih instrumentov kapitala na podlagi člena 9(4), in o možnosti izdajanja dovoljenja podjetjem, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 12(1);

(n)  pogojih, pod katerimi lahko investicijska podjetja uporabljajo zahteve Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu s členom 1(2);

(o)  določbi iz člena 1(6);

(p)  ustreznosti uporabe zahtev po razkritju iz člena 52 za druge sektorje, med drugim za investicijska podjetja iz člena 1(2) in 1(6) te uredbe ter kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) [--CRR--].

2.  Komisija do [1 leto po prejemu poročila iz člena 52(13) MiFIR] predloži poročilo o potrebah po sredstvih zaradi prevzetja novih pooblastil in dolžnosti s strani ESMA v skladu s členom [64] Uredbe [IFR], vključno z možnostjo, da ESMA podjetjem iz tretjih držav za njihovo registracijo v skladu s členom 46(2) MiFIR zaračunava pristojbino; po potrebi predloži še zakonodajni predlog.

NASLOV III

SPREMEMBE

Člen 63

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)  v naslovu se črta besedilo „in investicijska podjetja“;

(2)  v členu 2 se doda naslednji pododstavek:"

„Pristojni organi iz točke 5 člena 3 Direktive (EU) ----/--[IFD] pri uveljavljanju določb iz člena 1(2) in 1(6) [Uredbe (EU) ----/--[IFR] obravnavajo investicijska podjetja iz člena 1(2) in 1(6) [Uredbe (EU) ---/--- [IFR], kot če bi bila „institucije“ na podlagi te uredbe.“;

"

(3)  člen 4(1) se spremeni:

(a)  točka 1 se nadomesti z naslednjim:"

„(1) ‚kreditna institucija‘ pomeni družbo, katere dejavnost je kar koli od naslednjega:

   (a) sprejemanje vlog ali drugih vračljivih sredstev od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun;
   (b) opravljanje katere koli dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, če velja eno od navedenega, pri čemer pa podjetje ni trgovec z blagom in pravicami do emisij, kolektivni naložbeni podjem ali zavarovalnica:
   (i) skupna vrednost konsolidiranih sredstev podjetja presega 30 milijard EUR ali
   (ii) skupna vrednost sredstev podjetja je manj kot 30 milijard EUR in podjetje je del skupine, v kateri ▌skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh podjetij skupine, ki opravljajo katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU in imajo bilančno vsoto manj kot 30 milijard EUR, presega 30 milijard EUR, ali
   (iii) skupna vrednost sredstev podjetja je manj kot 30 milijard EUR in podjetje je del skupine, v kateri ▌skupna vrednost konsolidiranih sredstev vseh podjetij skupine, ki opravljajo katero koli dejavnost iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, presega 30 milijard EUR, kadar konsolidacijski nadzornik v posvetovanju s kolegijem nadzornikov takšno odločitev sprejme zato, da bi obravnaval morebitna tveganja izogibanja in tveganja za finančno stabilnost Unije.

Za namen točk (ii) in (iii), če je podjetje del skupine iz tretje države, je skupna vrednost sredstev vsake podružnice te skupine, pooblaščene za delovanje v Uniji, vključena v združeno skupno vrednost sredstev vseh podjetij v skupini.“;

"

(b)  točka 2 se nadomesti z naslednjim:"

„(2) ‚investicijsko podjetje‘ pomeni osebo, kot je opredeljena v členu 4(1)(1) Direktive 2014/65/EU, ki ima dovoljenje na podlagi navedene direktive, razen kreditne institucije;“;

"

(c)  točka 3 se nadomesti z naslednjim:"

„(3) ‚institucija‘ pomeni kreditno institucijo, ki ima dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU, ali podjetje iz člena 8a(3) Direktive 2013/36/EU;“;

"

(d)  točka 4 se črta;

(e)  točka 26 se nadomesti z naslednjim:"

„(26) ‚finančna institucija‘ pomeni družbo, ki ni institucija ali čista industrijska holdinška družba ter katere osnovna dejavnost je pridobivanje kapitalskih deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz točk 2 do 12 in točke 15 Priloge I k Direktivi 2013/36/EU; to vključuje investicijske družbe, finančne holdinge, mešane finančne holdinge, investicijske holdinge, plačilne institucije v smislu Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, pa tudi družbe za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kot so opredeljeni v točki (g) člena 212(1) Direktive 2009/138/EU;“;

"

(f)  točka 29a se nadomesti z naslednjim:"

„(29a) ,nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici‘ pomeni nadrejeno podjetje v državi članici, ki je investicijsko podjetje;“;

"

(g)  točka 29b se nadomesti z naslednjim:"

„(29b) ,nadrejeno investicijsko podjetje EU‘ pomeni nadrejeno podjetje EU, ki je investicijsko podjetje;“;

"

(h)  točka 51 se nadomesti z naslednjim:"

„(51) ‚ustanovni kapital‘ pomeni znesek in vrste kapitala, opredeljene v členu 12 Direktive 2013/36/EU;“;

"

(i)  točka 60 se nadomesti z naslednjim:"

(60) ,denarju podoben instrument‘ pomeni potrdilo o vlogi, obveznice, vključno s kritimi obveznicami, ali kateri koli drug nepodrejen instrument, ki ga je izdala institucija ali investicijsko podjetje ter za katerega je že prejela plačilo v celoti in ki bo brezpogojno unovčen po njegovi nominalni vrednosti;“;

"

(j)  doda se točka (145):"

„(145) ‚trgovci z blagom in pravicami do emisij‘ pomeni podjetja, katerih glavne poslovne dejavnosti zajemajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali poslov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih na blago iz točk 5, 6, 7, 9 in 10, izvedenimi finančnimi instrumenti na pravice do emisij iz točke 4 ali pravicami do emisij iz točke 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;“;

"

(4)  člen 6 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„(4) Institucije obveznosti iz dela 6 te uredbe izpolnjujejo na posamični podlagi.

Naslednjim institucijam ni treba izpolnjevati obveznosti iz člena 413(1) te uredbe:

   (a) institucijam, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012;
   (b) institucijam, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 16 in točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, če ne izvajajo nobene bistvene spremembe zapadlosti, ter
   (c) institucijam, ki so imenovane v skladu s točko (b) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, če:
   (i) so njihove dejavnosti omejene na ponujanje bančnih storitev, ki so navedene v točkah (a) do (e) oddelka C Priloge k navedeni uredbi, centralnim depotnim družbam, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 16 navedene uredbe, ter
   (ii) ne izvajajo nobene bistvene spremembe zapadlosti.“;

"

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„(5) Institucijam, za katere pristojni organi uveljavljajo odstopanje iz člena 7(1) ali (3), in institucijam, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012, ni treba izpolnjevati obveznosti iz dela 7 na posamični podlagi.“;

"

(5)  v poglavju 2 naslova II dela 1 o bonitetni konsolidaciji se vstavi nov člen 10a:"

„Člen 10a

‘Uporaba bonitetnih zahtev na konsolidirani podlagi, kadar so investicijska podjetja nadrejene osebe’ Za namene uporabe tega poglavja se investicijska podjetja obravnavajo kot nadrejeni finančni holdingi v državi članici ▌ali nadrejeni finančni holdingi Unije ▌, kadar so ta investicijska podjetja nadrejene osebe institucije ali investicijskega podjetja, za katerega velja ta uredba, iz člena 1(2) ali 1(6) IFR.“;

"

(6)  v členu 11 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Nadrejene institucije EU ▌ izpolnjujejo ▌ zahteve iz dela 6 te uredbe na podlagi svojega konsolidiranega položaja, kadar skupino sestavlja ena ali več kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.

Kadar je odobrena opustitev v skladu s členom 8(1) do (5), institucije in, kjer je ustrezno, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, ki so del likvidnostne podskupine, izpolnjujejo zahteve iz dela 6 na konsolidirani podlagi ali na subkonsolidirani podlagi likvidnostne podskupine.“;

"

(7)  člen 15 se črta;

(8)  člen 16 se črta;

(9)  člen 17 se črta;

(10)  v členu 81 se točka (a) odstavka 1 nadomesti z naslednjim:"

„(a) podrejena družba je eno od naslednjega:

   (i) institucija;
   (ii) družba, za katero na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
   (iii) vmesni finančni holding v tretji državi, za katerega veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države, kadar je Komisija v skladu s členom 107(4) sklenila, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;
   (iv) investicijsko podjetje;“;

"

(11)  v členu 82 se točka (a) odstavka 1 nadomesti z naslednjim:"

„(a) podrejena družba je eno od naslednjega:

   (i) institucija;
   (ii) družba, za katero na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
   (iii) vmesni finančni holding v tretji državi, za katerega veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države, kadar je Komisija v skladu s členom 107(4) sklenila, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;
   (iv) investicijsko podjetje;“;

"

(12)  člen 84 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucije določijo znesek manjšinskih deležev podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani navadni lastniški temeljni kapital, tako, da od manjšinskih deležev zadevne družbe odštejejo rezultat, dobljen z množenjem zneska iz točke (a) z odstotnim deležem iz točke (b):

   (a) navadni lastniški temeljni kapital podrejene družbe, od katerega se odšteje tisti od naslednjih zneskov, ki je nižji:
   (i) znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala zadevne podrejene družbe, ki mora ustrezati
   (1) vsoti zahteve iz člena 92(1)(a), zahtev iz členov 458 in 459, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku iz točke 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, zahtev iz člena 500 ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
   (2) če je podrejena družba investicijsko podjetje, vsoti zahteve iz člena 11 [Uredbe o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja [IFR], posebnih kapitalskih zahtev iz člena 39(2)(a) Direktive (EU) ____/__[IFD] o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;
   (ii) znesek konsolidiranega navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se nanaša na zadevno podrejeno družbo in ki mora na konsolidirani podlagi ustrezati vsoti zahteve iz člena 92(1)(a), zahtev iz členov 458 in 459, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku iz točke 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, zahtev iz člena 500 ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom;“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„(3) Če pristojni organ odstopa od uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi, kot so opredeljene v členu 7 ali, če je ustrezno, kot so opredeljene v členu 6 Uredbe [...] o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja [IFR], se manjšinski delež v podrejenih družbah, za katere se uporablja opustitev, ne prizna v kapitalu na subkonsolidirani ali konsolidirani ravni, kot je ustrezno.“;

"

(13)  člen 85 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucije določijo znesek kvalificiranega temeljnega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidiran kapital, tako, da od kvalificiranega temeljnega kapitala zadevne družbe odštejejo rezultat, dobljen z množenjem zneska iz točke (a) z odstotnim deležem iz točke (b):

   (a) temeljni kapital podrejene družbe, od katerega se odšteje tisti od naslednjih zneskov, ki je nižji:
   (i) znesek temeljnega kapitala podrejene družbe, ki mora ustrezati:
   (1) vsoti zahteve iz člena 92(1)(b), zahtev iz členov 458 in 459, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku iz točke 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, zahtev iz člena 500 ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s temeljnim kapitalom;
   (2) če je podrejena družba investicijsko podjetje, vsoti zahteve iz člena 11 Uredbe […] o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja [IFR], posebnih kapitalskih zahtev iz člena 39(2)(a) Direktive (EU) […] o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij […] [IFD] ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s temeljnim kapitalom;
   (ii) znesek konsolidiranega temeljnega kapitala, ki se nanaša na podrejeno družbo, ki mora na konsolidirani podlagi ustrezati vsoti zahteve iz člena 92(1)(b), zahtev iz členov 458 in 459, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku iz točke (6) člena 128 Direktive 2013/36/EU, zahtev iz člena 500 ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah, če mora te zahteve izpolnjevati s temeljnim kapitalom;“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Če pristojni organ odstopa od uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi, kot so opredeljene v členu 7 ali, če je ustrezno, kot so opredeljene v členu 6 Uredbe [...] o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja [IFR], se instrumenti temeljnega kapitala v podrejenih družbah, za katere se uporablja opustitev, ne priznajo v kapitalu na subkonsolidirani ali konsolidirani ravni, kot je ustrezno.“;

"

(14)  člen 87 se spremeni:

(a)  odstavek 1(a) se nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucije določijo znesek kvalificiranega kapitala podrejene družbe, ki je vključen v konsolidirani kapital, tako, da od kvalificiranega kapitala zadevne družbe odštejejo rezultat, dobljen z množenjem zneska iz točke (a) z odstotnim deležem iz točke (b):

   (a) kapital podrejene družbe, od katerega se odšteje tisti od naslednjih zneskov, ki je nižji:
   (i) znesek kapitala podrejene družbe, ki mora ustrezati
   (1) vsoti zahteve iz člena 92(1)(c), zahtev iz členov 458 in 459, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku iz točke 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, zahtev iz člena 500 ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah;
   (2) če je podrejena družba investicijsko podjetje, vsoti zahteve iz člena 11 Uredbe […] o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja [IFR], posebnih kapitalskih zahtev iz člena 39(2)(a) Direktive (EU) […] o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij […] [IFD] ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških predpisov v tretjih državah;
   (ii) znesek kapitala, ki se nanaša na podrejeno družbo, ki mora na konsolidirani podlagi ustrezati vsoti zahteve iz člena 92(1)(c), zahtev iz členov 458 in 459, posebnih kapitalskih zahtev iz člena 104 Direktive 2013/36/EU, zahteve po skupnem blažilniku iz točke 6 člena 128 Direktive 2013/36/EU, zahtev iz člena 500 ter vseh dodatnih lokalnih nadzorniških kapitalskih zahtev v tretjih državah;“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Če pristojni organ odstopa od uporabe bonitetnih zahtev na posamični podlagi, kot so opredeljene v členu 7 ali, če je ustrezno, kot so opredeljene v členu 6 Uredbe [...] o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja [IFR], se kapitalske zahteve v podrejenih družbah, za katere se uporablja opustitev, ne priznajo v kapitalu na subkonsolidirani ali konsolidirani ravni, kot je ustrezno.“;

"

(15)  člen 93 se spremeni:

(a)  odstavek 3 se črta;

(b)  odstavki 4, 5 in 6 se nadomestijo z naslednjimi:"

„4. Kadar obvladovanje institucije, ki spada v kategorijo iz odstavka 2, prevzame fizična ali pravna oseba, ki ni oseba, ki je institucijo obvladovala pred tem, znesek kapitala te institucije ustreza zahtevanemu znesku ustanovnega kapitala.

5.  Kadar se združita dve ali več institucij, ki spadajo v kategorijo iz odstavka 2, znesek kapitala institucije, ki nastane z združitvijo, ni manjši od skupnega zneska kapitala združenih institucij v času združitve, dokler ni dosežen zahtevani znesek ustanovnega kapitala.

6.  Kadar pristojni organi menijo, da mora biti zaradi zagotovitve kapitalske ustreznosti institucije izpolnjena zahteva iz odstavka 1, se določbe iz odstavkov 2 do 4 ne uporabljajo.“;

"

(16)  v členu 119 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Izpostavljenosti do finančnih institucij, ki imajo dovoljenje in so pod nadzorom pristojnih organov ter zanje veljajo bonitetne zahteve, ki so primerljive s tistimi, ki veljajo glede trdnosti za institucije, se obravnavajo kot izpostavljenosti do institucij.

Za namene tega odstavka se bonitetne zahteve, opredeljene v [Uredbi (EU) ---/--- [IFR], štejejo za primerljive s tistimi, ki veljajo glede trdnosti za institucije.“;

"

(17)  v členu 162(3) se točka (a) v drugem pododstavku spremeni:"

„(a) izpostavljenosti do institucij ali investicijskih podjetij, izhajajoče iz poravnave obveznosti v tujih valutah;“;

"

(18)  oddelek 2 poglavja 1 naslova I dela 3 se črta [5 let od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) ____/___IFR];

(19)  člen 197 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale institucije in investicijska podjetja, katerih vrednostni papirji imajo bonitetno oceno ECAI, ki po določilih EBA po pravilih za tehtanje tveganja izpostavljenosti do institucij na podlagi poglavja 2 ustreza stopnji kreditne kakovosti 3 ali nad njo;“;

"

(b)  v odstavku 4 se za besedilom „Institucija lahko kot primerno zavarovanje s premoženjem uporablja dolžniške vrednostne papirje, ki so jih izdale druge institucije“ doda besedilo"

„ali investicijska podjetja“;

"

(20)  v členu 200 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) instrumente, ki jih je izdala tretja institucija ali investicijsko podjetje, ki bo te instrumente odkupilo na zahtevo.“;

"

(21)  v členu 202 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:"

„Institucija lahko kot primerne dajalce osebnega kreditnega zavarovanja uporabi institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice in pozavarovalnice ter izvozne agencije, ki so upravičene do obravnave iz člena 153(3), če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:“;

"

(22)  v členu 224 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

„6. Za neocenjene dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo institucije ali investicijska podjetja in izpolnjujejo merila primernosti iz člena 197(4), so prilagoditve za nestanovitnosti enake kakor prilagoditve za vrednostne papirje, ki jih izdajo institucije ali podjetja z zunanjo bonitetno oceno, povezano s stopnjo kreditne kakovosti 2 ali 3.“;

"

(23)  v členu 227(3) se med točki (b) in (c) vstavi nova točka (bb):"

„(bb) investicijska podjetja“;

"

(24)  v členu 243 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„V primeru denarnih terjatev iz trgovanja se točka (b) prvega pododstavka ne uporablja, kadar je kreditno tveganje navedenih denarnih terjatev iz trgovanja v celoti zavarovano z ustreznim kreditnim zavarovanjem v skladu s poglavjem 4, pod pogojem, da je v takem primeru dajalec zavarovanja institucija, investicijsko podjetje, zavarovalnica ali pozavarovalnica.“;

"

(25)  v členu 382(4) se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) posli znotraj skupine, kot so določeni v členu 3 Uredbe (EU) št. 648/2012, razen če države članice sprejmejo nacionalno zakonodajo, v kateri zahtevajo strukturno ločitev znotraj bančne skupine; v tem primeru lahko pristojni organi zahtevajo, da se posli znotraj skupine med strukturno ločenimi subjekti vključijo v kapitalske zahteve;“;

"

(26)  člen 388 se črta;

(27)  člen 395(1) se nadomesti z naslednjim:"

„1. Vrednost izpostavljenosti institucije do strank ali skupine povezanih strank po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403 ne presega 25 % njenega temeljnega kapitala. Kadar je ta stranka institucija ali investicijsko podjetje ali kadar skupina povezanih strank vključuje eno ali več institucij ali investicijskih podjetij, zadevna vrednost ne presega 25 % temeljnega kapitala institucije ali 150 milijonov EUR, kar od tega je večje, pod pogojem, da vsota vrednosti izpostavljenosti do vseh povezanih strank, ki niso institucije, po upoštevanju učinka zmanjševanja kreditnega tveganja v skladu s členi 399 do 403 ne presega 25 % temeljnega kapitala institucije.“;

"

(28)  člen 402(3) se spremeni:

(a)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) nasprotna stranka je institucija ali investicijsko podjetje;“;

"

(b)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) institucija pristojnim organom v skladu s členom 394 poroča o celotnem znesku izpostavljenosti, obravnavanih v skladu s tem odstavkom, do vsake druge institucije ali investicijskega podjetja.“;

"

(29)  v členu 412 se odstavek 4a nadomesti z naslednjim:"

„4a. Delegirani akt iz člena 460(1) se uporablja za institucije.“;

"

(30)  člen 422(8)(a)(i) se nadomesti z naslednjim:"

„(i) institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali investicijsko podjetje, ki je nadrejeno ali podrejeno instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali istega nadrejenega investicijskega podjetja;“;

"

(31)  člen 425(1) se nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucije poročajo o svojih likvidnostnih prilivih. Omejeni likvidnostni prilivi so likvidnostni prilivi, omejeni na 75 % likvidnostnih odlivov. Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz vlog pri drugih institucijah, ki izpolnjujejo pogoje za obravnave iz člena 113(6) ali (7). Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz zapadlih denarnih zneskov, ki jih dolgujejo kreditojemalci in vlagatelji v obveznice, povezane s hipotekarnimi krediti, financiranimi z obveznicami, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4), (5) ali (6), ali z obveznicami iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES. Institucije lahko izvzamejo prilive iz promocijskih pretočnih kreditov institucije. Institucija lahko po predhodni odobritvi pristojnega organa, odgovornega za nadzor na posamični podlagi, v celoti ali delno izvzame prilive, kadar je izdajatelj institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali investicijsko podjetje, ki je nadrejeno ali podrejeno instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali istega nadrejenega investicijskega podjetja ali je z zadevno institucijo povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS.“;

"

(32)  v členu 428a se črta odstavek 1(d);

(33)  v členu 456(1) se točki (f) in (g) črtata;

(34)  člen 493 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Do datuma začetka uporabe Uredbe […] o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja [IFR] določbe o velikih izpostavljenostih iz členov 387 do 403 ne veljajo za investicijska podjetja, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje dejavnosti v zvezi s finančnimi instrumenti, določenimi v točkah 5, 6, 7, 9, 10 in 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, in za katera dne 31. decembra 2006 Direktiva Sveta 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta* ni veljala.“;

"

(b)  odstavek 2 se črta;

(35)  člen 498 se nadomesti z naslednjim:"

„Do datuma začetka uporabe Uredbe […] o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja [IFR] določbe o kapitalskih zahtevah iz te uredbe ne veljajo za investicijska podjetja, katerih glavne dejavnosti obsegajo izključno zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje dejavnosti v zvezi s finančnimi instrumenti, določenimi v točkah 5, 6, 7, 9, 10 in 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, in za katera dne 31. decembra 2006 Direktiva 2004/39/ES ni veljala.“;

"

(36)  v členu 508 se odstavka 2 in 3 črtata;

(37)  v Prilogi se odstavek(1)(d) nadomesti z naslednjim:"

„(d) indosamenti menic brez navedbe imena druge institucije ali investicijskega podjetja;“;

"

(38)  Priloga III se spremeni:

(a)  odstavek (3)(b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) niso obveznost institucije ali investicijskega podjetja ali njunih povezanih subjektov.“;

"

(b)  odstavek (5)(b) se spremeni:"

„(b) niso obveznost institucije ali investicijskega podjetja ali njunih povezanih subjektov.“;

"

(c)  odstavek (6)(a) se spremeni:"

„(a) ne predstavljajo terjatve do SSPE, institucije ali investicijskega podjetja ali njihovih povezanih subjektov;“;

"

(d)  odstavek 7 se spremeni:"

„7. Prenosljivi vrednostni papirji, razen tistih iz točk 3 do 6, ki izpolnjujejo pogoje za 50 % ali boljšo utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 ali se notranje ocenjujejo kot vrednostni papirji z enakovredno kreditno kakovostjo in ne predstavljajo zahtevka do SSPE, institucije ali investicijskega podjetja ali njihovih povezanih subjektov.“;

"

(e)  odstavek 11 se spremeni:"

„11. Delnice s centralnim kliringom, s katerimi se trguje na borzi in so del glavnega borznega indeksa, ki so denominirane v domači valuti države članice in jih ni izdala institucija ali investicijsko podjetje ali njuni povezani subjekti.“

"

Člen 64

Spremembe Uredbe (EU) št. 600/2014

Uredba (EU) št. 600/2014 se spremeni:

(1)  v členu 1 se vstavi naslednji odstavek:"

„4a. Poglavje 1 naslova VII te uredbe se uporablja tudi za podjetja tretjih držav, ki opravljajo investicijske storitve ali posle v Uniji.“;

"

(2)  naslov naslova III se nadomesti z naslednjim:"

„PREGLEDNOST ZA SISTEMATIČNE INTERNALIZATORJE IN INVESTICIJSKA PODJETJA, KI TRGUJEJO NA OTC, TER REŽIM ZA KORAKE KOTACIJE ZA SISTEMATIČNE INTERNALIZATORJE“;

"

(3)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 17a

Koraki kotacije

Ponudbe sistematičnih internalizatorjev, njihovo izboljšanje cen teh ponudb in njihove pogodbene cene morajo biti usklajene s koraki kotacije v skladu s členom 49 Direktive 2014/65/EU.

Izvajanje korakov kotacije ne preprečuje sistematičnim internalizatorjem, da združujejo velika naročila srednje vrednosti v okviru trenutno ponujene nakupne in prodajne cene.“;

"

(4)  člen 46 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se doda naslednja točka:"

„(d) podjetje je vzpostavilo potrebne ureditve in postopke za sporočanje informacij iz odstavka 6a.“;

"

(b)  v odstavku 4 se zadnji pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Države članice lahko podjetjem tretjih držav na svojem ozemlju dovolijo opravljanje investicijskih storitev ali investicijskih poslov skupaj s pomožnimi dejavnostmi za primerne nasprotne stranke in poklicne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU v skladu z nacionalnimi ureditvami, če Komisija ne sprejme sklepa v skladu s členom 47(1), če ta sklep ni več veljaven ali če se sklep Komisije ne nanaša na zadevne storitve ali posle.“;

"

(c)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Podjetja tretjih držav, ki opravljajo storitve v skladu s tem členom, še pred opravljanjem katere koli investicijske storitve obvestijo stranke s sedežem v Uniji, da ne smejo opravljati storitev za stranke, ki niso primerne nasprotne stranke in poklicne stranke v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, ter da zanje nadzor v Uniji ne velja. Pri tem morajo navesti naziv in naslov pristojnega organa, ki je odgovoren za nadzor v zadevni tretji državi.

Informacije iz prvega pododstavka se predložijo v pisni obliki in na jasen način.

Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko primerna nasprotna stranka ali poklicna stranka v smislu oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, ki ima sedež ali je locirana v Uniji, izključno na lastno pobudo sproži opravljanje investicijske storitve ali posla s strani podjetja iz tretje države, ta člen ne uporablja za opravljanje te storitve ali posla za to osebo s strani podjetja iz tretje države, kar velja tudi za odnos, posebej povezan z opravljanjem te storitve ali posla. Brez poseganja v odnose znotraj skupine se v primeru, ko podjetje tretje države, tudi prek subjekta, ki deluje v njegovem imenu ali je z njim tesno povezan, ali katere koli osebe, ki deluje v imenu takšnega subjekta, poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji, to ne šteje za storitev, ki se opravlja izključno na lastno pobudo stranke. Pobuda takšnih strank podjetju tretje države ne daje pravice do trženja novih kategorij investicijskih produktov ali investicijskih storitev pri tem posamezniku.“;

"

(d)  vstavijo se naslednji odstavki 6a, 6b in 6c:"

„6a. Podjetja tretjih držav, ki opravljajo storitve ali posle v skladu s tem členom, enkrat na leto obvestijo ESMA o:

   (a) obsegu in področju storitev in poslov, ki jih podjetja opravljajo v Uniji, vključno z geografsko razporeditvijo po državah članicah;
   (b) za podjetja, ki opravljajo dejavnost iz točke 3 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, o njihovi mesečni najmanjši, povprečni in največji izpostavljenosti do nasprotnih strank iz EU;
   (c) za podjetja, ki opravljajo dejavnost iz točke 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, o skupni vrednosti finančnih instrumentov, ki izvirajo iz nasprotnih strank iz EU in spadajo v okvir prve prodaje ali ponudbe z obveznostjo odkupa v zadnjih 12 mesecih;
   (d) prometu in skupni vrednosti sredstev, ki ustrezajo storitvam in poslom iz točke (a);
   (e) tem, ali so bile sprejete ureditve za zaščito vlagateljev, in o podrobnem opisu teh ureditev;
   (f) politiki obvladovanja tveganj in ureditvah, ki jih uporablja podjetje za opravljanje storitev in poslov iz točke (a);
   (g) ureditvah upravljanja, vključno z nosilci ključnih funkcij za dejavnosti podjetja v Uniji;
   (h) drugih informacijah, ki so potrebne, da ESMA ali pristojni organi opravljajo svoje naloge v skladu s to uredbo;

ESMA posreduje informacije, prejete v skladu s tem odstavkom, pristojnim organom držav članic, v katerih podjetje tretje države opravlja storitve ali investicijske posle v skladu s tem členom.

ESMA lahko, če je to potrebno zaradi opravljanja njegovih nalog ali nalog pristojnega organa v skladu s to uredbo, tudi na zahtevo pristojnega organa države članice, v kateri podjetje tretje države opravlja storitve ali investicijske posle v skladu s tem členom, od tega podjetja zahteva, da priskrbi dodatne informacije v zvezi s svojimi dejavnostmi.

6b.  Če podjetje tretje države opravlja storitve ali posle v skladu s tem členom, podatke v zvezi z vsemi naročili in vsemi transakcijami s finančnimi instrumenti, ki jih je v Uniji opravilo za svoj račun ali v imenu stranke, za pet let da na voljo ESMA.

ESMA na zahtevo pristojnega organa države članice, v kateri podjetje tretje države opravlja storitve ali investicijske posle v skladu s tem členom, dostopi do ustreznih podatkov, ki mu jih podjetje da na voljo v skladu s prvim pododstavkom, in te podatke da na razpolago pristojnemu organu prosilcu.

6c.  Če podjetje tretje države ne sodeluje pri preiskavi ali pregledu na kraju samem, izvedenem v skladu s členom 47(2), ali zahteve ESMA v skladu z odstavkoma 6a in 6b ne izpolni pravočasno in ustrezno, lahko ESMA prekliče njegovo dovoljenje ali začasno prepove ali omeji njegove posle v skladu s členom 49.“;

"

(e)  odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. ESMA ob posvetovanju z EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so natančno opredeljene informacije, ki jih mora podjetje tretje države, ki je vlagatelj, predložiti v vlogi za registracijo iz odstavka 4, in informacije, ki jih je treba sporočiti v skladu z odstavkom 6a.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [devet mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(f)  doda se naslednji odstavek 8:"

„8. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih je natančno opredeljena oblika, v kateri je treba predložiti vlogo za registracijo iz odstavka 4 in sporočati informacije iz odstavka 6a.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [devet mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(5)  člen 47 se spremeni:

(a)  prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Komisija lahko sprejme sklep v skladu s postopkom pregleda iz člena 51(2) za tretjo državo, v katerem navede, da pravne in nadzorne ureditve te tretje države zagotavljajo vse od naslednjega:

   (a) da podjetja z dovoljenjem v tej tretji državi izpolnjujejo pravno zavezujoče bonitetne in organizacijske zahteve ter zahteve glede poslovanja, ki imajo enakovreden učinek kot zahteve iz te uredbe, Direktive 2013/36/EU, Uredbe (EU) št. 575/2013, Direktive (EU) ----/--[IFD], Uredbe (EU) ----/---- [IFR] in Direktive 2014/65/EU ter izvedbenih ukrepov, sprejetih v skladu z navedenimi uredbami in direktivami;
   (b) da so podjetja z dovoljenjem v tej tretji državi predmet učinkovitega nadzora in uveljavljanja, s čimer se zagotovi skladnost z veljavnimi pravno zavezujočimi zahtevami glede skrbnega upravljanja, organizacije in poslovanja, ter
   (c) da pravni okvir te tretje države določa učinkovit enakovreden sistem za priznavanje investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje v skladu s pravnimi ureditvami tretjih držav.

Če sta obseg in področje storitev in poslov, ki jih po sprejetju sklepa iz prvega pododstavka v Uniji opravljajo podjetja tretje države, verjetno sistemsko pomembna za Unijo, se lahko šele na podlagi podrobne in razčlenjene ocene šteje, da imajo pravno zavezujoče zahteve glede skrbnega upravljanja, organizacije in poslovanja iz prvega pododstavka enakovreden učinek kot zahteve, določene v aktih iz navedenega pododstavka. Za te namene Komisija tudi oceni in upošteva nadzorniško zbliževanje med zadevno tretjo državo in Unijo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 50, da bi dodatno opredelila okoliščine, v katerih bi lahko po sprejetju sklepa o enakovrednosti iz prvega pododstavka obseg in področje storitev in poslov, ki jih opravljajo podjetja tretje države v Uniji, verjetno bila sistemsko pomembna za Unijo.

Če bi lahko bila obseg in področje storitev in poslov, ki jih opravljajo podjetja tretje države, verjetno sistemsko pomembna za Unijo, lahko Komisija sklepu o enakovrednosti doda posebne operativne pogoje, s katerimi bi zagotovili, da imajo ESMA in nacionalni pristojni organi potrebna orodja za preprečitev regulativne arbitraže in za spremljanje dejavnosti investicijskih podjetij tretjih držav, ki so registrirana v skladu s členom 46(2), v zvezi s storitvami in posli, ki jih opravljajo v Uniji, in sicer tako, da:

   zagotovijo, da ta podjetja izpolnjujejo zahteve, ki imajo enak učinek kot zahteve iz členov 20 in 21;
   zagotovijo, da ta podjetja izpolnjujejo zahteve glede poročanja, ki imajo enak učinek kot zahteve iz člena 26, v primeru, da se takšne informacije ne morejo dobiti neposredno in stalno na podlagi memoranduma o soglasju s pristojnim organom tretje države;
   če je ustrezno, zagotovijo, da ta podjetja izpolnjujejo zahteve, ki imajo enak učinek kot obveznost trgovanja iz členov 23 in 28.

Pri sprejemanju sklepa iz prvega pododstavka Komisija upošteva, ali je tretja država opredeljena kot nekooperativna jurisdikcija za davčne namene v okviru ustreznih politik Unije ali kot tretja država z visokim tveganjem na podlagi člena 9(2) Direktive (EU) 2015/849.“;

"

(b)  drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Lahko se šteje, da ima okvir tretje države za skrbno upravljanje, organizacijo in poslovanje enakovreden učinek, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:

   (a) podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle v tej tretji državi, potrebujejo dovoljenje in so ves čas predmet učinkovitega nadzora in izvrševanja;
   (b) za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle v tej tretji državi, veljajo zadostne kapitalske zahteve. Zlasti veljajo za podjetja, ki opravljajo storitve ali posle iz točk 3 ali 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, kapitalske zahteve, primerljive s kapitalskimi zahtevami, ki bi jih uporabljala, če bi imela sedež v Uniji;
   (ba) za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle v tej tretji državi, veljajo ustrezne zahteve, ki se uporabljajo za delničarje in člane njihovega upravljalnega organa;
   (c) za podjetja, ki opravljajo investicijske storitve in posle, veljajo ustrezne zahteve glede poslovanja in organizacijske zahteve;
   (d) preglednost in celovitost trga sta zagotovljeni s preprečevanjem tržnih zlorab v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

Za namene drugega pododstavka Komisija pri ocenjevanju enakovrednosti pravil tretje države glede obveznosti trgovanja iz členov 23 in 38 oceni tudi, ali pravni okvir tretje države vključuje merila, na podlagi katerih se določi, da mesta trgovanja lahko izpolnjujejo obveznosti trgovanja, pri čemer imajo ta merila podoben učinek kot merila iz te uredbe ali Direktive 2014/65/EU.“;

"

(c)  v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh informacij, ki jih zahteva ESMA, o podjetjih iz držav zunaj Unije, ki imajo dovoljenje v tretjih državah, ter, kjer je ustrezno, ureditev nadaljnjega posredovanja takšnih informacij s strani ESMA pristojnim organom držav članic;“;

"

(d)  v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno s preiskavami in pregledi na kraju samem, ki jih ESMA v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic, v katerih podjetje tretje države opravlja storitve ali investicijske posle v skladu s členom 46, lahko izvaja, če je to potrebno zaradi opravljanja njenih nalog ali nalog pristojnih organov v skladu s to uredbo, potem ko je o tem ustrezno obvestila pristojni organ tretje države;“;

"

(e)   v odstavku 2 se doda nova točka (d):"

„(d) postopke v zvezi z zahtevo po informacijah na podlagi odstavkov 6a in 6b člena 46, ki jo ESMA lahko predloži podjetju tretje države, registriranemu v skladu s členom 46(2).“;

"

(f)  doda se naslednji odstavek 5:"

„5. ESMA spremlja razvoj regulativnih in nadzornih ureditev, praks izvrševanja in drugih relevantnih gibanj na trgih v tretjih državah, v zvezi s katerimi je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z odstavkom 1, da preveri, ali so pogoji, na podlagi katerih so bili navedeni sklepi sprejeti, še vedno izpolnjeni. ESMA Komisiji enkrat na leto predloži zaupno poročilo o svojih ugotovitvah. Če ESMA meni, da je to ustrezno, se lahko o poročilu posvetuje z EBA.

Poročilo upošteva tudi trende, ugotovljene na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 46(6a), zlasti v zvezi s podjetji, ki opravljajo storitve ali posle iz točk 3 ali 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU.“;

"

(g)  doda se naslednji odstavek 5a:"

„5a. Komisija na podlagi poročila iz člena [47(5)] vsaj enkrat na leto predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilo je vključen seznam sklepov o enakovrednosti, ki jih je Komisija sprejela ali razveljavila v letu poročanja, ter morebitni ukrepi, ki jih je ESMA sprejel na podlagi člena 49, vsebuje pa tudi pojasnilo razlogov, na katerih temeljijo ti sklepi in ukrepi.

V zvezi s tem poročilo vključuje informacije o spremljanju razvoja regulativnih in nadzornih ureditev, praks izvrševanja in drugih relevantnih gibanj na trgih v tretjih državah, v zvezi s katerimi so bili sprejeti sklepi o enakovrednosti. V poročilu se oceni tudi, kako se je na splošno razvijalo čezmejno opravljanje investicijskih storitev s strani podjetij tretje države, zlasti storitev in poslov iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU. Poleg tega se vanj naknadno vključijo informacije o ocenjevanju enakovrednosti, ki ga Komisija v tistem trenutku izvaja v zvezi s tretjo državo.“;

"

(6)  člen 49 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 49

Ukrepi, ki jih sprejme ESMA

ESMA lahko podjetju tretje države začasno prepove ali omeji opravljanje investicijskih storitev ali investicijskih poslov s pomožnimi storitvami ali brez njih v skladu s členom 46(1), če podjetje tretje države ne upošteva prepovedi ali omejitve, ki jo je določil ESMA ali EBA v skladu s členom 40 in členom 41 ali pristojni organ v skladu s členom 42, če ne izpolni pravočasno in ustrezno zahteve ESMA v skladu s členom 46(6a) in (6b) ali če ne sodeluje pri preiskavi ali pregledu na kraju samem, izvedenem v skladu s členom 47(2).

Brez poseganja v odstavek 1 ESMA prekliče registracijo podjetja tretje države v registru iz člena 48, če je zadevo posredoval pristojnemu organu tretje države, ta pa ni sprejel ustreznih ukrepov, potrebnih za zaščito vlagateljev ali ustreznega delovanja trgov v Uniji, ali ni dokazal, da zadevno podjetje tretje države izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanj v tretji državi, ali pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet sklep v skladu s členom 47(1), in velja kar koli od naslednjega:

ESMA na podlagi dokumentiranih dokazov, med drugim na podlagi vsakoletnih informacij, predloženih v skladu s členom 46(6a), utemeljeno domneva, da je podjetje tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov v Uniji ravnalo tako, da je nedvomno škodovalo interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trgov;

ESMA na podlagi dokumentiranih dokazov, med drugim na podlagi vsakoletnih informacij, predloženih v skladu s členom 46(6a), utemeljeno domneva, da je podjetje tretje države pri opravljanju investicijskih storitev in poslov v Uniji resno kršilo določbe, ki veljajo zanj v tretji državi in na podlagi katerih je Komisija sprejela sklep v skladu s členom 47(1).

2a.  ESMA pristojni organ tretje države pravočasno obvesti, da namerava sprejeti ukrep v skladu z odstavkom 1 ali 2.

ESMA pri odločanju o ustreznem ukrepu v skladu s tem členom upošteva naravo in resnost tveganja za vlagatelje in pravilno delovanje trgov v Uniji, izhajajoč iz naslednjih meril:

   (a) trajanje in pogostost nastalega tveganja;
   (b) ali je tveganje razkrilo hude ali sistemske slabosti v postopkih podjetij tretjih držav;
   (c) ali je bilo zaradi tveganja storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma ali je tveganje kako drugače prispevalo k nastanku finančnega kaznivega dejanja;
   (d) ali je bilo tveganje povzročeno namerno ali iz malomarnosti.

ESMA Komisijo in zadevno podjetje tretje države brez odlašanja obvesti o vsakem ukrepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1 ali 2, in svojo odločitev objavi na spletni strani.

Komisija oceni, ali pogoji, v skladu s katerimi je bil sprejet sklep iz člena 47(1), za zadevno tretjo državo veljajo še naprej.“;

"

(7)  v členu 52 se doda nov odstavek:"

„13. ESMA do 31. decembra 2020 oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pooblastil in dolžnosti v skladu s členom [64] Uredbe [IFR], ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tem.“;

"

(8)  v členu 54 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Podjetja tretjih držav lahko storitve in posle v državah članicah v skladu z nacionalnimi ureditvami opravljajo še tri leta po tem, ko Komisija v skladu s členom 47 sprejme sklep v zvezi z zadevno tretjo državo. Storitve in posli, na katere se takšen sklep ne nanaša, se smejo še naprej opravljati v skladu z nacionalno ureditvijo.“;

"

Člen 65

Sprememba Uredbe (EU) št. 806/2014 [SRMR]

V členu 12a se doda nov odstavek 3:"

„3. V skladu s členom 67(4) Uredbe (EU) [----/----IFR] se sklicevanja na člen 92 Uredbe (EU) št. 575/2013 v tej uredbi v zvezi s kapitalskimi zahtevami investicijskih podjetij iz člena 2(c) te uredbe razlagajo na naslednji način:

   sklicevanja na člen 92(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom skupnega kapitala iz te uredbe se nanašajo na člen 11(1) Uredbe (EU) [----/----IFR];
   sklicevanja na člen 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z zneskom skupne izpostavljenosti tveganju iz te uredbe se nanašajo na zahtevo, ki se uporablja, iz člena 11(1) Uredbe (EU) [----/----IFR], pomnoženo z 12,5.

V skladu s členom 67(4) Uredbe (EU) [----/----IFR] se sklici na člen 104a Direktive 2013/36/EU iz navedene uredbe v zvezi z dodatnimi kapitalskimi zahtevami investicijskih podjetij iz člena 2(c) navedene uredbe razlagajo kot sklici na člen 40 Direktive ---/---/EU IFD].“

"

Člen 66

Sprememba Uredbe (EU) št. 1093/2010

Uredba (EU) št. 1093/2010 se spremeni:

(1)  v členu 4(2) se doda naslednja točka:"

„(v) glede Uredbe (EU) ----/---- [IFR] in Direktive (EU)----/--[IFD] pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(5) Direktive (EU)----/--[IFD].“

"

DEL 10

KONČNE DOLOČBE

Člen 67

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Ta uredba se uporablja od [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

3.  Ne glede na odstavek 2 se točka 2 člena 64(1) začne uporabljati tri mesece po ... [dan objave te uredbe v Uradnem listu Evropske unije].

4.  Za namene bonitetnih zahtev investicijskih podjetij se sklicevanja na Uredbo (EU) št. 575/2013 v drugih aktih Unije štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2)UL C 378, 19.10.2018, str. 5.
(3)Mnenje z dne 19. aprila 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(4)Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(5)Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(6)Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(7)Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).
(8)Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/488 z dne 4. septembra 2014 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 241/2014 glede kapitalskih zahtev za podjetja na podlagi stalnih splošnih stroškov (UL L 78, 24.3.2015, str. 1).
(9)Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012.
(10)Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
(11)Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(12)Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(13)Sklep Komisije 2004/10/ES z dne 5. novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L 3, 7.1.2004, str. 36).
(14)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Zadnja posodobitev: 26. april 2019Pravno obvestilo