Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/0264(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0247/2017

Predložena besedila :

A8-0247/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/04/2019 - 8.29

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0387

Sprejeta besedila
PDF 333kWORD 119k
Torek, 16. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Skupni okvir za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev ***I
P8_TA-PROV(2019)0387A8-0247/2017
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci (COM(2016)0551 – C8-0345/2016 – 2016/0264(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0551),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0345/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0247/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci(1)
P8_TC1-COD(2016)0264

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Statistični podatki in kazalniki so temelj odgovornih politik na podlagi dokazov. V okviru strategije Evropa 2020(3) in krepitve ekonomskega upravljanja imajo socialni kazalniki bistveno vlogo pri obveščanju o ključnih prednostnih nalogah Unije in podpori zanje ▌. Te prednostne naloge se nanašajo zlasti na vključujočo in trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest; socialno kohezijo, ▌zmanjšanje revščine, neenakosti in socialne izključenosti; vključevanje invalidov in enako obravnavo ter na znanja in spretnosti, mobilnost in digitalno gospodarstvo. Socialni kazalniki bi morali zlasti zagotoviti trdno statistično podlago za razvoj in spremljanje politik Unije in držav članic za obravnavanje navedenih prednostnih nalog. Za večjo odpornost Unije in njenih kohezijskih ciljev ter za ohranitev ravni blaginje v Uniji je potrebna visokokakovostna socialna statistika. Kot branik pred dezinformacijami so prav tako izjemnega pomena zanesljivi podatki.

(2)  Socialna statistika ima bistveno vlogo za okrepitev socialnih ciljev evropskega semestra, ključnega pomena pa je izboljšati razpoložljivost socialnih kazalnikov, da bi zagotovili, da bodo pravočasno na voljo za zadevne okvire politik. Krepitev socialne razsežnosti evropskega semestra bi izboljšala odpornost Unije in njenih kohezijskih ciljev ter bi zagotovila, da so ohranjene ravni blaginje.

(3)  V skladu s pobudo „več kot le BDP“(4) je pomembno, da presežemo razpravo o BDP in obravnavamo socialne vidike napredka s trdnimi kazalniki, ki se osredotočajo na položaj državljanov, opisujejo razporeditve materialnih življenjskih pogojev in neenakosti ter bolje raziskujejo številne razsežnosti kakovosti življenja.

(4)  Evropsko socialno statistiko bi bilo treba zagotoviti na podlagi enake obravnave vseh vrst uporabnikov, kot so oblikovalci politik, javne uprave, raziskovalci, sindikati, študenti, predstavniki civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, in državljani, ki bi morali imeti prek zbirk podatkov Komisije (Eurostata), objavljenih na njegovem spletnem mestu in v publikacijah, brezplačen in enostaven dostop do statističnih podatkov. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno izboljšati ažurnost spletnega mesta Eurostat in njegovo prijaznost do uporabnika.

(5)  Zato je bistvenega pomena, da so socialni kazalniki ustrezno visoke kakovosti, zlasti kar zadeva njihovo natančnost, pravočasnost, uporabnost in dostopnost, njihovo relevantnost, njihovo prilagodljivost na zahteve novih uporabnikov ter njihovo primerljivost, skladnost in učinkovitost. Bistvenega pomena je zlasti izboljšati pravočasnost socialnih kazalnikov, da bodo pravočasno na voljo za ustrezne okvire politik, vključno z evropskim semestrom. Poleg tega bi lahko bolj natančni in pravočasni kazalniki znatno koristili spremljanju ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja.

(6)  Da bi ocenili položaj gospodinjstev in oseb, je pomembno merjenje dohodka in ocenjevanje minimalne ravni sredstev, potrebne za ustrezno sodelovanje v družbi. Zato je ključnega pomena izboljšati zbiranje podatkov in metodologijo standardiziranih kazalnikov za zagotovitev ocen referenčnega proračuna na regionalni ravni, pa tudi prizadevati si za boljšo pokritost zadevnega prebivalstva. Statistični podatki bi morali zagotoviti trdno podlago za določitev kazalnikov, prilagojenih različnim mogočim uporabnikom.

(7)  Za oceno položaja gospodinjstev se pogosto uporablja dohodek. Z vidika gospodinjstev in makroekonomskega vidika pa je pomembno tudi merjenje potrošnje, premoženja in dolgov, vključno z morebitnimi dolgovi v tuji valuti. Poleg tega je revščina, vključno z revščino otrok, večplasten pojav, ki ne vključuje le materialnih življenjskih pogojev, kot so raven dohodka, potrošnja, premoženje in dolg, temveč tudi zdravje, izobrazbo ter dostop do storitev in njihovo uporabo. Da se ustrezno obravnava brezposelnost, zlasti brezposelnost mladih, in novi trendi zaposlovanja, še posebej v okviru digitalnega gospodarstva, je prav tako pomembno imeti obsežne, zanesljive in primerljive statistične podatke.

(8)  Evropska statistika glede oseb in gospodinjstev se trenutno zbira na podlagi številnih zakonodajnih aktov, ki zajemajo raziskave o osebah in gospodinjstvih, demografsko statistiko, popise prebivalstva in stanovanj ter podatke, ki se v glavnem zbirajo iz administrativnih virov. Nekateri podatki se zbirajo tudi iz raziskav pri podjetjih. Kljub pomembnim izboljšavam v zadnjih letih je treba še bolj celostno vključiti in racionalizirati zbiranje statističnih podatkov, ki temeljijo na raziskavah, opravljenih o osebah in gospodinjstvih v celotni Uniji. Da bi imeli zanesljive podatke za raziskave in oblikovanje politik, je ključnega pomena povečati vlaganja v visokokakovostno, natančnejše in celostno zbiranje podatkov, saj so zanesljivi podatki pogoj za odgovorno oblikovanje politik.

(9)  Za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti podatkov je treba čim bolj spodbujati uporabo administrativnih evidenc. Možnost uporabe administrativnih virov za statistične namene se je zaradi tehnološkega napredka že znatno povečala. Uporabo administrativnih virov bi bilo treba na področju socialnih statistik dodatno dejavno spodbujati, pri tem pa dosledno zagotavljati kakovost, zlasti natančnost, pravočasnost in primerljivost teh statistik. Ohraniti bi bilo treba tudi druge podatkovne vire, prilagojene osebam ali zadevnim subjektom, do katerih ni mogoče dostopati prek administrativnih evidenc, hkrati pa zagotoviti pravico do varstva osebnih podatkov.

(10)  V Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje(5) je poudarjena vse pogostejša uporaba več podatkovnih virov in inovativnih metod zbiranja podatkov, pa tudi vedno večji pomen usklajevanja statističnih pojmov in metod na vseh področjih. V njem je tudi poziv k oblikovanju nove generacije statistične zakonodaje, ki bi obravnavala širša področja statistike.

(11)  Leta 2011 je evropski statistični sistem (ESS) potrdil wiesbadenski ▌memorandum o novi idejni zasnovi za statistiko o gospodinjstvih in socialno statistiko, v skladu s katerim bi bilo treba racionalizirati evropske raziskave, ki zagotavljajo podatke o osebah in gospodinjstvih, za dopolnitev teh osnovnih socialnih raziskav pa dodatno uporabiti manj pogoste zbirke mikropodatkov. Poleg tega bi bilo treba izboljšati dostop do administrativnih podatkov ter na nacionalni ravni in na ravni Unije razviti ponovno uporabo obstoječih virov podatkov in dostop do novih virov podatkov.

(12)  ESS je zavezan proaktivnemu sodelovanju z vsemi uporabniki, pri čemer se dovzetno odziva na njihove zahteve, ter krepitvi sodelovanja med Komisijo (Eurostatom), nacionalnimi statističnimi inštituti, nacionalnimi centralnimi bankami, svetovalnim odborom za statistiko in agencijami EU.

Zato je izredno pomembno, da se pri prilagajanju in posodabljanju socialnih raziskav ustrezno upošteva prispevek vseh deležnikov, tudi oblikovalcev politik, raziskovalcev in akademskih uporabnikov, pripravljavcev podatkov, civilne družbe in interesnih skupin.

(13)  Navedeni razvoj dogodkov je treba postopno racionalizirati in posodobiti statistično zakonodajo na področju socialnih statistik, da bi zagotovili, da se visokokakovostni socialni kazalniki pripravljajo na bolj povezan, prilagodljiv, prožnejši ▌, učinkovitejši in pravočasnejši način, da bi sledili napredku v družbi. Obenem je treba ustrezno upoštevati potrebe uporabnikov, obremenitev ▌respondentov, zmogljivosti in vire držav članic, zanesljivost in natančnost uporabljenih metod, tehnično izvedljivost priprave statistike, čas, v katerem je lahko dostopna, in zanesljivost rezultatov.

(14)  Zlasti vsi ukrepi, sprejeti za namene uporabe določb te uredbe, ne bi smeli nalagati znatnih dodatnih stroškov, ki bi nesorazmerno in neupravičeno obremenili respondente in države članice.

(15)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(6) določa splošni pravni okvir za evropsko statistiko in v členu 13 vzpostavlja evropski statistični program. Poleg tega ta uredba vzpostavlja poseben okvir za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci. Določa podatke in informacije, ki jih zbirajo ▌države članice in se posredujejo Komisiji (Eurostatu), ter ▌temeljne zahteve glede kakovosti, ki morajo biti izpolnjene ▌. Določa, da se več podrobnih tehničnih specifikacij opredeli v delegiranih aktih in izvedbenih ukrepih. Omogoča povezavo različnih zbirk podatkov med seboj in z uporabo administrativnih podatkov, pri tem pa usklajuje in poenostavlja obstoječe pravo v skladu z evropskim statističnim programom.

(16)  Pravo Unije glede socialne statistike na podlagi podatkov na individualni ravni je bilo sprejeto kot odgovor na nekatere potrebe politik, prisotne v času njegovega sprejetja. Za socialno področje pa so značilne nove in hitro spreminjajoče se razmere. Nastajajo nove družbene razmere in pojavi, zaradi česar je treba posodobiti veljavni pravni okvir na ravni Unije. Ta uredba bi zato morala določati bogato statistično osnovo, ki ustrezno krije in odraža sedanje potrebe in omogoča razvoj in pripravo statističnih podatkov, ki se odzivajo na prihodnje potrebe oblikovalcev politik, uporabnikov in širše javnosti, ob upoštevanju statistične primerljivosti na mednarodni ravni. Ta uredba bi zlasti morala zagotavljati visoko prožnost za dodaten razvoj na področju statistike glede oseb in gospodinjstev. Bistvenega pomena je tudi, da se zbiranje podatkov prilagaja glede na tehnološke spremembe.

(17)  Za boljšo poenostavitev in racionalizacijo referenčnega okvira za evropske socialne statistike, zbrane z vzorci, bi bilo treba obstoječo evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na individualni ravni združiti v enotnem okviru. S tem bi zagotovili, da bi se evropske socialne statistike, zbrane z vzorci, vključno s področji delovne sile, potrošnje, dohodka in življenjskih pogojev, porabe časa, zdravja, izobraževanja in usposabljanja ter uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pripravljale na doslednejši, skladnejši in bolj usklajen način.

(18)  Komisija bi morala v skladu s cilji te uredbe pripraviti študije izvedljivosti in pilotne študije, s katerimi naj bi izboljšali kakovost podatkovnih nizov in socialnih kazalnikov. Takšne študije bi morale zajemati primerljivost podatkov, razvoj novih metodologij, posodabljanje zbiranja podatkov in izpolnjevanje novih zahtev uporabnikov, zlasti vključitev skupin prebivalstva, ki jih je težko doseči, podatke o posameznih podskupinah prebivalstva, zlasti najranljivejših, dajanje na razpolago statistik na teritorialni ravni NUTS2 ter stroškovno učinkovito in odzivno pripravo podatkov na podrobni lokalni ravni. Države članice bi morale sodelovati pri teh študijah izvedljivosti in pilotnih študijah, Komisija pa bi morala biti sposobna zagotoviti finančno podporo za njihovo izvajanje.

(19)  Da bi se prilagodili potrebam in novim pričakovanjem uporabnikov, se lahko na področju delovne sile, dohodka in življenjskih pogojev zbirajo podatki o priložnostnih temah ob določenem času, da bo mogoče spremenljivke, ki se zbirajo redno, dopolniti z dodatnimi spremenljivkami ter tako osvetliti neraziskane vidike delovne sile, dohodka in življenjskih pogojev. V utemeljenih primerih bi lahko ti podatki zajemali tudi vsebine, ki niso predvidene v tej uredbi.

(20)  Na vsakem področju bi bilo treba zbirati temeljni nabor usklajenih spremenljivk, da bi izboljšali izkoriščanje in razširjanje podatkov, ki so na voljo Komisiji (Eurostatu), še zlasti pa kot nujen pogoj za primerjavo podatkov ter horizontalne analize. To bo prispevalo h krepitvi analitičnega potenciala podatkovnih nizov na podlagi uporabe tehnik modeliranja in k doseganju ekonomije obsega.

(21)   Zbiranje podatkov za področji porabe časa in potrošnje na ravni Unije zagotavlja pomembne večnamenske podatke za politike Unije, ki vplivajo na življenje državljanov.

Podatki o porabi časa so dokazali svoj izjemen pomen pri ocenjevanju med drugim enakosti spolov pri delitvi dela in obveznostih oskrbe ali pri merjenju neplačanega dela. Tudi potrošnja je pomemben dejavnik materialnih življenjskih pogojev državljanov.

Obe vrsti zbiranja podatkov trenutno prostovoljno na podlagi sporazumov in splošnih smernic izvaja več držav članic ter bi jih bilo treba dodatno razviti in posodobiti.

Zbiranje podatkov bi moralo biti obvezno za področje potrošnje in neobvezno za področje porabe časa. Kjer se izvaja, bi se moralo to zbiranje opravljati na podlagi določb te uredbe, da bi zagotovili skladnost. Dolgoročno bi si vse države članice morale prizadevati za sodelovanje pri zbiranju podatkov za področje porabe časa.

Kadar je mogoče, bi bilo treba zagotoviti finančno podporo Unije za posodobitev in izvajanje tega zbiranja podatkov.

(22)  Zaradi svojih posebnosti demografska statistika(7), popisi prebivalstva in stanovanj(8), poslovne raziskave in statistike, ki temeljijo predvsem na administrativnih virih, niso zajeti v tej uredbi in bi jih morali ločeno urejati posebni okviri, ki bi bili prilagojeni njihovim značilnostim.

(23)  Statistika ni več zgolj eden od številnih virov informacij za oblikovanje politik, temveč ima v postopku odločanja osrednjo vlogo. Za odločanje na podlagi dokazov je potrebna statistika, ki ustreza visokim merilom kakovosti, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 223/2009 ▌(9), v skladu z nameni, za katere se uporablja.

(24)  Visokokakovostni socialni podatki niso potrebni samo za namene politik, temveč tudi za raziskave in kot sestavni del dobre informacijske infrastrukture. Raziskovalcem, katerim je dostop do mikropodatkov za znanstvene namene odobren na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 557/2013(10) o evropski statistiki glede dostopa do zaupnih podatkov brez neposrednih identifikatorjev za znanstvene namene, bi zelo koristilo, če bi imeli bolje povezane statistične podatkovne nize ▌.

(25)  Dohodek, potrošnja in premoženje so tri razsežnosti, ki določajo materialno blaginjo gospodinjstev. V okviru obstoječih virov podatkov si je za boljši opis teh razsežnosti pomembno prizadevati za njihovo posamezno in skupno porazdelitev po gospodinjstvih, pri čemer je treba natančneje upoštevati obstoj več virov podatkov in si prizadevati za okrepitev njihove skupne uporabe. Zato bi morala ta uredba vključevati in okrepiti področje potrošnje ter povezave med temi tremi razsežnostmi.

(26)  Uredba (ES) št. 223/2009 ▌od držav članic zahteva, da upoštevajo statistična načela in merila kakovosti iz navedene uredbe. Poročila o kakovosti so bistvena za ocenjevanje in izboljšanje kakovosti evropske statistike ter poročanje o njej. Odbor za evropski statistični sistem (OESS) je potrdil standard ESS za strukturo poročil o kakovosti v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 223/2009. Evropski statistični kodeks ravnanja je temelj skupnega okvira za kakovost ESS ter določa standarde za razvoj, pripravo in razširjanje evropske statistike. To bi moralo prispevati k usklajevanju poročanja o kakovosti v skladu s to uredbo.

(27)  Uredba (ES) št. 223/2009 vsebuje pravila o prenosu in uporabi podatkov iz držav članic na Komisijo (Eurostat), tudi o prenosu in varstvu zaupnih podatkov. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, bi morali zagotoviti, da se zaupni podatki pošiljajo in uporabljajo izključno za statistične namene v skladu s členoma 21 in 22 Uredbe (ES) št. 223/2009.

(28)  Za osebne podatke, ki jih zajema ta uredba, bi se morale uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(11), Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(12) ter Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta(13). Zlasti statistične podatke, potrebne za pripravo in spremljanje ukrepov in strategij Unije in držav članic na področjih javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu, bi bilo treba obravnavati kot podatke, ki se obdelujejo iz razlogov velikega javnega interesa.

(29)  Zanesljivi statistični podatki so potrebni tudi na nacionalni in regionalni ravni. Če je potrebna boljša primerljivost, je pomembno, da so zbirni podatki na voljo za primerljive teritorialne enote, kakršne so NUTS 2, hkrati pa je treba upoštevati stroške in državam članicam zagotoviti ustrezna finančna sredstva. V skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(14) bi bilo treba za vse statistične podatke držav članic, ki se pošljejo Komisiji in razčlenijo po teritorialnih enotah, uporabljati klasifikacijo NUTS. Zato bi morali biti podatki o teritorialnih enotah za vzpostavitev primerljive regionalne statistike zagotovljeni v skladu s klasifikacijo NUTS. Dolgoročno so potrebna prizadevanja za zagotavljanje podrobnejših lokalnih podatkov na podlagi infrastrukture iz Direktive 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15).

(30)  Da bi se upošteval gospodarski, socialni in tehnični razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da se spremenijo podrobne vsebine, določene v Prilogi I ▌, da se vzpostavi ali prilagodi osemletno večletno tekoče načrtovanje za zbiranje podatkov, ki jih zajema ta uredba, v skladu s periodičnostjo, določeno v Prilogi IV, ter da se opredelita število in naslov spremenljivk.

Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ▌(16). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(31)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z opisom spremenljivk, tehničnimi specifikacijami posameznih podatkovnih nizov, tehničnimi postavkami, kadar so skupne več podatkovnim nizom, tehničnimi formati, potrebnimi za lažji prenos informacij z držav članic na Komisijo (Eurostat) ▌, vzorčnimi okviri, zlasti o določitvi minimalnih zahtev, načini in vsebino poročil o kakovosti ter glede kakršnih koli odstopanj. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(17).

(32)   Kadar bi izvajanje te uredbe zahtevalo velike prilagoditve nacionalnih statističnih sistemov države članice, bi morala Komisija v ustrezno utemeljenih primerih in za omejeno obdobje imeti možnost ▌zadevnim državam članicam odobriti odstopanja. Do teh velikih prilagoditev lahko pride zlasti zaradi potrebe po izboljšanju pravočasnosti, prilagoditvi zasnove zbirk podatkov, vključno z dostopom do administrativnih virov, ali oblikovanju novih inovativnih orodij za pridobivanje podatkov. Po potrebi bi bilo treba državam članicam zagotoviti finančni prispevek Unije v obliki nepovratnih sredstev, zlasti za izgradnjo zmogljivosti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/...(18) Evropskega parlamenta in Sveta.

(33)  Sodelovanje in usklajevanje med organi v okviru ESS bi bilo treba okrepiti, da bi zagotovili skladnost in primerljivost evropske socialne statistike, pripravljene v skladu z načeli iz člena 338(2) PDEU. Podatke zbirajo tudi drugi organi Unije, zlasti agencije Unije, in akademska skupnost, ki jih ta uredba ne določa. Sodelovanje med takšnimi akterji in tistimi, ki so vključeni v ESS, bi se moralo zato okrepiti, da bi izkoristili sinergije.

(34)  Ker cilja te uredbe, in sicer ustanovitve skupnega okvira za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic, ampak ga je zaradi usklajenosti, kakovosti podatkov in primerljivosti lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija ▌sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Usklajeno zbrana visokokakovostna statistika zagotavlja pomembno dodano vrednost pri oblikovanju politik na ravni Unije in držav članic. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(35)  Evropske socialne statistike, zbrane z vzorci, in proces zbiranja podatkov bi morali postati učinkovitejši in relevantnejši. ▌Evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, trenutno ureja več ločenih zakonodajnih aktov, ki bi jih bilo treba nadomestiti s to uredbo. Zato je treba razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 577/98(19) in Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003(20) ter spremeniti zadevne dele Uredbe (ES) št. 808/2004(21), Uredbe (ES) št. 452/2008(22) in Uredbe (ES) št. 1338/2008(23) Evropskega parlamenta in Sveta.

(36)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

(37)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

1.  Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci od navedenih oseb in gospodinjstev.

2.  Ta uredba se ne uporablja za popise prebivalstva in stanovanj iz Uredbe (ES) št. 763/2008(24).

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov ▌:

(a)  „mikropodatki“ pomeni neagregirane ugotovitve ali meritve značilnosti posameznih enot brez neposrednega identifikatorja;

(b)  predhodno preverjeni podatki ali „predhodno preverjeni mikropodatki pomeni podatke ali mikropodatke brez neposrednih identifikatorjev, ki jih države članice preverijo na podlagi ▌skupnih validacijskih pravil, kadar so na voljo;

(c)  področje pomeni enega ali več podatkovnih nizov, ki zajemajo določene vsebine;

(d)  „enota opazovanja“ pomeni prepoznavno enoto, o kateri se lahko pridobijo podatki;

(e)  vsebina pomeni vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o enotah opazovanja, pri čemer posamezna vsebina zajema več podrobnih vsebin;

(f)  „podrobna vsebina“ pomeni podrobno vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o enotah opazovanja, povezanih z vsebino, pri čemer posamezna podrobna vsebina zajema več spremenljivk;

(g)  „spremenljivka“ pomeni značilnost opazovane enote, ki lahko zajame več kot en sklop vrednosti;

(h)  administrativne evidence pomeni podatke, ki jih pripravi nestatistični vir, običajno javni organ, katerega glavni cilj ni priprava statistike ▌;

(i)  priložnostna tema pomeni teme, ki so za uporabnike še posebej zanimive ob določenem času, ki pa niso vključene v redne podatkovne nize;

(j)  glavni kazalnik pomeni široko uporabljeno informacijo, ki se uporabi za spremljanje osrednjega cilja politike EU;

(k)  „običajno prebivališče“ pomeni kraj, v katerem oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost za namene rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, poslov, zdravljenja ali verskega romanja. Kot običajni prebivalci določenega geografskega območja se upoštevajo samo osebe, ki:

(i)  so pred referenčnim časom najmanj 12 mesecev neprekinjeno živele v kraju svojega običajnega prebivališča ali

(ii)  so v zadnjih 12 mesecih pred referenčnim časom prispele v kraj svojega običajnega prebivališča z namenom, da bodo tam ostale najmanj eno leto.

Kadar okoliščin iz točk (i) ali (ii) ni mogoče ugotoviti, „običajno prebivališče“ lahko pomeni kraj zakonitega ali registriranega prebivališča;

(l)  „metapodatki“ pomeni informacije, ki so potrebne, da bi lahko uporabljali in razlagali statistične podatke, ter ki podatke opisujejo na strukturiran način;

(m)  „poročilo o kakovosti“ pomeni poročilo, v katerem so posredovane informacije o kakovosti statističnega izdelka ali postopka;

(n)  „vzorčni okviri“ pomeni seznam, zemljevid ali drugo specifikacijo enot, ki določajo populacijo, ki naj bi bila v celoti popisana ali vzorčena;

(o)  „zasebno gospodinjstvo“ pomeni osebo, ki živi sama, ali več oseb, ki živijo skupaj in si preskrbujejo osnovne življenjske potrebščine.

Člen 3

Področja in podatkovni nizi

1.  Zbiranje podatkov s strani držav članic iz člena 1 se razporedi na naslednja področja:

(a)  delovna sila;

(b)  dohodek in življenjski pogoji,

(c)  zdravje,

(d)  izobraževanje in usposabljanje,

(e)  uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij,

(f)  poraba časa,

(g)  potrošnja.

2.  Zbiranje podatkov s strani držav članic iz člena 1 je za področje porabe časa neobvezno. Kjer se izvaja, se to zbiranje opravlja na podlagi določb te uredbe, da bi zagotovili skladnost. Dolgoročno si vse države članice prizadevajo za sodelovanje pri zbiranju podatkov za področje porabe časa.

3.  Za vsa področja podatkovni nizi zajemajo naslednje skupne vsebine, kot so podrobneje opredeljene v Prilogi I:

(a)  tehnične postavke;

(b)  značilnosti oseb in gospodinjstev;

(c)  udeležba na trgu dela;

(d)  izobrazba in izobrazbeno ozadje;

(e)  zdravje: status in invalidnost, dostop do zdravstvene oskrbe in determinant zdravja, njihovi razpoložljivost in uporaba.

Za nekatera področja podatkovni nizi podrobneje opredeljujejo te vsebine, kot so podrobneje opredeljene v Prilogi I.

4.   Poleg vsebin, skupnih vsem področjem in navedenih v odstavku 3, podatkovni nizi zajemajo naslednje ▌vsebine, kot so podrobneje opredeljene v Prilogi I:

(a)  ▌ Trajanje zaposlitve, delovni življenjepis in predhodne delovne izkušnje,

(b)   delovni pogoji, med drugim delovni čas in ureditev delovnega časa,

(c)  udeležba v izobraževanju in usposabljanju,

(d)   dohodek, potrošnja in elementi premoženja, vključno z dolgovi,

(e)  življenjski pogoji, med drugim materialna prikrajšanost, stanovanje, življenjsko okolje in dostop do storitev,

(f)  kakovost življenja, med drugim družbeno, civilno, ekonomsko in kulturno udejstvovanje, vključenost ter dobro počutje,

(g)   udeležba v informacijski družbi ter

(h)  dodelitev časa (neobvezno).

5.  Zahteve po natančnosti in značilnosti vzorcev, uporabljenih za različna področja, so določene v Prilogi II oziroma III.

6.  Podatki vsebujejo informacije, ki omogočajo razčlenitve, tako da opisujejo interesne podskupine prebivalstva in po potrebi odražajo neenakosti.

Države članice in Komisija (Eurostat) razen v primerih, ustrezno utemeljenih zaradi kakovosti, pripravijo tudi informacije, ki omogočajo izpeljavo informacij na teritorialni ravni NUTS2, s čimer bi omogočili boljšo primerljivost podatkov med državami, pri čemer je treba upoštevati stroške.

7.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 15 in na podlagi študije izvedljivosti sprejme delegirane akte za spremembo podrobnih vsebin, navedenih v Prilogi I, da se upošteva ustrezen zakonodajni, tehnični, socialni, politični in gospodarski razvoj ter v odziv na nove potrebe uporabnikov. Pri izvajanju tega pooblastila Komisija zagotovi, da:

(a)  državam članicam ali respondentom taki delegirani akti ne nalagajo znatnega dodatnega bremena;

(b)  razen če to ustrezno upravičujejo izjemne okoliščine, se tako za področje delovne sile kot za področje dohodka in življenjskih pogojev spremeni največ pet odstotkov ▌podrobnih vsebin, navedenih v Prilogi I ▌. Ta najvišji odstotek se uporablja za štiri zaporedna leta. Za druga področja, navedena v členu 3(1), takšne spremembe za vsako od področij predstavljajo največ deset odstotkov seznama podrobnih vsebin in se uporabljajo za obdobje med zaporednima zbiranjema podatkov. Število podrobnih vsebin, ki se lahko spremenijo, se zaokroži navzgor na najbližje celo število;

(c)  s pilotnimi študijami, ki jih izvedejo države članice v skladu s členom 14, se ustrezno oceni izvedljivost morebitnih novih podrobnih vsebin, ki niso navedene v Prilogi I k tej uredbi;

(d)  skupno število spremenljivk, ki se zbirajo, ne presega specifikacij iz člena 6(2) in (3).

Člen 4

Večletno tekoče načrtovanje

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da za dopolnitev te uredbe sprejeme delegirane akte v skladu s členom 17, s katerimi vzpostavi ali prilagodi večletno tekoče načrtovanje ▌.

2.  To večletno tekoče načrtovanje:

(a)  se sprejme za osemletno obdobje;

(b)  se uporablja za zbiranje podatkov, ki jih zajema ta uredba;

(c)  je skladno s periodičnostjo, opredeljeno v Prilogi IV;

(d)   določa obdobje, v katerem se zbirajo podatki za:

–   podrobne vsebine, povezane s področji, kot so naštete v Prilogi I,

–   priložnostne teme, ki jih zahtevajo uporabniki, za področji delovne sile ter dohodkov in življenjskih pogojev, kot je določeno v Prilogi IV. Ti podatki lahko v ▌upravičenih primerih zajemajo druge podrobne vsebine, ki niso naštete v Prilogi I.

3.  Prilagoditve večletnega tekočega načrtovanja iz odstavka 1 začnejo za letna ali medletna zbiranja podatkov veljati najpozneje 24 mesecev, za vsa druga zbiranja podatkov pa 36 mesecev pred začetkom ▌vsakega obdobja zbiranja podatkov, kot je določeno v načrtovanju. Cilj teh prilagoditev je zagotoviti učinkovitost načrtovanja in njegovo skladnost s potrebami uporabnikov.

4.  Komisija zagotovi, da so delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, skladni z načelom sorazmernosti ter da državam članicam ali respondentom ne nalagajo znatnega dodatnega bremena ali stroškov.

Člen 5

Statistične populacije in enote opazovanja

1.  Statistično populacijo sestavljajo vse osebe z običajnim prebivališčem v zasebnih gospodinjstvih v posamezni državi članici.

2.  Zbiranje podatkov se opravi v vsaki državi članici za vzorec enot opazovanja, ki ga sestavljajo zasebna gospodinjstva ali osebe, ki pripadajo zasebnim gospodinjstvom z običajnim prebivališčem v navedeni državi članici.

3.  Znotraj področja uporabe te uredbe si države članice prizadevajo razširiti obseg zbiranja podatkov na enote opazovanja, ki ne pripadajo zasebnim gospodinjstvom, pod pogojem, da poslani podatki omogočajo identifikacijo takih enot opazovanja, pa tudi zadevnih oseb, ki običajno prebivajo v zadevni državi članici.

Člen 6

Specifikacije podatkovnih nizov

1.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 17, s katerimi dopolni to uredbo z opredelitvijo naslednjih postavk različnih podatkovnih nizov, tudi takrat, kadar so te postavke skupne več podatkovnim nizom, da bi se zadostilo potrebam, identificiranim v zadevnih podrobnih vsebinah:

(a)  število spremenljivk in

(b)  naziv spremenljivk.

2.  Pri sprejemanju delegiranih aktov, ki določajo število spremenljivk v skladu z odstavkom 1, to število spremenljivk ne presega za več kot 5 % števila spremenljivk, ki jih je Komisija (Eurostat) kot obvezne zahtevala za vsako področje ob sprejetju te uredbe.

3.  Število spremenljivk za področje „poraba“ ne presega za več kot 5 % števila spremenljivk, določenih v prvem delegiranem aktu, ki je bil za to področje sprejet v skladu z odstavkom 1.

4.  V odziv na potrebe uporabnikov in za zagotovitev določene stopnje prožnosti lahko Komisija, kadar so potrebni novi podatki, za vsako področje, našteto v členu 3(1) te uredbe, za največ 10 % spremeni spremenljivke, zahtevane v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 1 tega člena.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Komisija za področje „uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij“ za več kot 10 % spremeni spremenljivke, zahtevane v skladu z delegiranimi akti iz odstavka 1 tega člena, če so take spremembe skladne z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 8(2) Uredbe (ES) št. 808/2004 pred ... [datum začetka uporabe te uredbe].

Najvišja odstotna stopnja iz prvega pododstavka se za področji „delovna sila“ in „dohodek in življenjski pogoji“ uporablja v štirih zaporednih letih, za druga področja pa v obdobju med dvema zaporednima zbiranjema podatkov. V nobenem primeru pa število spremenljivk ne presega pragov iz odstavkov 2 in 3.

Člen 7

Tehnične specifikacije podatkovnih nizov

1.  Komisija ▌sprejme izvedbene akte ▌, s katerimi določi naslednje tehnične postavke posameznih podatkovnih nizov:

(a)  opis ▌spremenljivk;

(b)  statistične klasifikacije;

(c)  natančne značilnosti statističnih populacij, enot opazovanja in pravil za respondente;

(d)  referenčna obdobja in referenčne datume;

(e)  zahteve glede geografske pokritosti, podrobne značilnosti vzorca, vključno s podvzorčenjem, v skladu s Prilogo III, skupna obdobja zbiranja podatkov, skupne standarde za urejanje in imputiranje, uteževanje, ocenjevanje in oceno varianc;

(f)  metodologijo, ki omogoča primerljivost zbranih podatkov in ki v ustrezno utemeljenih primerih lahko vključuje diagrame vrstnega reda vprašanj, kadar je to potrebno za dosego skupnega cilja visoke ravni primerljivosti podatkov o zaposlenosti in brezposelnosti na področju „delovna sila“.

2.  Kadar so postavke skupne več podatkovnim nizom, Komisija ▌sprejme izvedbene akte, s katerimi določi naslednje tehnične značilnosti podatkovnih nizov:

(a)  opis ▌spremenljivk;

(b)  statistične klasifikacije;

(c)  natančne značilnosti statističnih populacij in enot opazovanja.

3.  Za podatkovne nize o mesečni brezposelnosti v zvezi s področjem delovne sile Komisija ▌sprejme izvedbene akte, s katerimi opiše spremenljivke ter dolžino, zahteve glede kakovosti in raven podrobnosti časovnih vrst, ki jih je treba poslati.

4.  Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2). Ti izvedbeni akti se sprejmejo najmanj 12 mesecev pred obdobjem zbiranja podatkov, razen za področje „uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij“, za katero se sprejmejo najmanj šest mesecev pred obdobjem zbiranja podatkov.

Člen 8

Formati za pošiljanje ▌informacij

1.  Določijo se tehnični formati za lažje pošiljanje informacij s strani držav članic Komisiji (Eurostatu) ▌, zlasti za podporo upravljanja kakovosti in dokumentiranja procesov v zvezi s statističnimi podatki, ki jih zajema ta uredba.

2.  Tehnični ▌formati zajemajo statistične pojme, procese in proizvode, vključno s podatki in metapodatki.

3.  Komisija ▌sprejme izvedbene akte za določitev tehničnih formatov iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2). Za namen uporabe te uredbe se izvedbeni akti sprejmejo najmanj 12 mesecev pred začetkom obdobja zbiranja podatkov, razen za področje „uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij“, za katero se sprejmejo najmanj šest mesecev pred obdobjem zbiranja podatkov.

Člen 9

Viri podatkov in metode

1.  Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo podatke iz člena 1, pri čemer uporabijo enega ali več naslednjih virov, pod pogojem, da ti viri izpolnjujejo zahteve glede kakovosti iz člena 13:

(a)  informacije, ki so jih neposredno predložili respondenti;

(b)  administrativne evidence in ▌drugi viri, metode ali inovativni pristopi, pod pogojem, da omogočajo pripravo podatkov, ki so primerljivi in skladni z veljavnimi posebnimi zahtevami, določenimi v tej uredbi;

(c)  metode iz točke (b) lahko vključujejo ocene malih območij, katerih namen je zajeti ozemeljsko raznolikost, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve po natančnosti iz Priloge II.

2.  Države članice Komisiji (Eurostatu) podrobne podatke o uporabljenih virih in metodah zagotovijo v skladu s členom 12(5).

Člen 10

Periodičnost podatkovnega niza

Države članice podatke iz člena 1 zbirajo v skladu s periodičnostjo, ▌določeno v Prilogi IV.

Člen 11

Pošiljanje podatkov in roki

1.  Države članice podatke iz člena 1 Komisiji (Eurostatu) pošljejo v skladu z roki, ▌določenimi v Prilogi V.

2.  Države članice za vsak podatkovni niz Komisiji (Eurostatu) prek varnih kanalov pošljejo predhodno preverjene mikropodatke brez neposredne identifikacije.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 se predhodno preverjeni agregirani podatki pošljejo za pripravo mesečnih statističnih podatkov o brezposelnosti.

4.  Države članice začnejo leta 2021 zbirati in pošiljati podatke v skladu s to uredbo.

5.  Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami čim prej, vsekakor pa v šestih mesecih od roka za pošiljanje podatkov, ki velja za letno in medletno zbiranje podatkov, in v 12 mesecih od roka za pošiljanje podatkov, ki velja za druga zbiranja podatkov, razen v ustrezno utemeljenih primerih, na spletnem mestu Eurostata na uporabniku prijazen način objavi agregirane podatke.

Člen 12

Vzorčni okviri

1.  Podatki, zbrani na podlagi te uredbe, temeljijo na reprezentativnih vzorcih, vzetih iz vzorčnih okvirov, določenih na nacionalni ravni, ki omogočajo, da se osebe ali gospodinjstva izberejo naključno, z znano verjetnostjo izbire. Namen vzorčnega okvira, ki se redno posodablja, je opredeliti in izčrpno zajeti ▌ciljno populacijo z običajno sprejemljivo napako zajetja. Vzorčni okviri vsebujejo vse informacije, potrebne za zasnovo vzorca, kot so informacije, potrebne za namene stratifikacije in za vzpostavitev stika z osebami ali gospodinjstvi. Vzorčni okvir vsebuje tudi informacije, ki so potrebne za povezavo oseb z drugimi administrativnimi evidencami, pod pogojem, da je povezava s temi drugimi evidencami nujna, sorazmerna in posebej dovoljena z veljavnim pravom Unije ali države članice, ki ureja upravljavca in med drugim določa primerne ukrepe za zaščito pravic, svoboščin in legitimnega interesa posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

2.  Če v državi članici tak vzorčni okvir ni na voljo, se uporabijo drugi vzorčni okviri, ki izpolnjujejo naslednja merila. Taki vzorčni okviri:

(a)  opredeljujejo vzorčne enote, ki so lahko osebe, gospodinjstva, stanovanjske enote ali naslovi;

(b)  omogočajo verjetnost izbire;

(c)  se redno posodabljajo.

V izjemnih in ustrezno kakovostno utemeljenih primerih se lahko za področji potrošnje in porabe časa uporabijo druge sheme vzorčenja, kot je na primer kvotno vzorčenje.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi določi enotne pogoje za vzorčne okvire, zlasti z določitvijo minimalnih zahtev, vključno z običajno sprejemljivo napako zajetja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

Člen 13

Kakovost

1.  Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti poslanih podatkov in metapodatkov.

2.  V tej uredbi se uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3.  Komisija (Eurostat) oceni kakovost metapodatkov o specifikacijah, poslanih podatkov in vzorčnih okvirov, pri tem pa upošteva tudi, da je treba te podatke predstaviti na spletnem mestu Eurostata na uporabniku prijazen način.

4.  V ta namen države članice v zvezi s podatki in mikropodatki iz člena 11 Komisiji (Eurostatu) pošljejo:

(a)  metapodatke, ki opisujejo uporabljeno metodologijo, vključno z viri podatkov in metodami iz člena 8, in kako so bile dosežene tehnične specifikacije s sklicevanjem na tiste, določene s to uredbo;

(b)  informacije o skladnosti z minimalnimi zahtevami za uporabljene vzorčne okvire, vključno z razvijanjem in posodabljanjem, kot je določeno s to uredbo;

(c)  informacije o podskupinah prebivalstva, ki niso bile vključene v zbiranje podatkov.

5.  Države članice metapodatke in informacije iz odstavka 4 tega člena pošljejo najpozneje tri mesece po roku za pošiljanje podatkov in mikropodatkov. Te dodatne informacije se zagotovijo v obliki poročil o kakovosti, iz katerih je razvidno zlasti, kako poslani podatki in mikropodatki ter metapodatki in informacije izpolnjujejo zahteve glede kakovosti. Komisija (Eurostat) te informacije javno objavi v skladu s pravom Unije in države članice o varstvu osebnih podatkov.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, ki določajo načine in vsebino poročil o kakovosti ter navajajo tudi metode za oceno izpolnjevanja zahtev po natančnosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2) in državam članicam ne nalagajo znatnih dodatnih bremen ali stroškov.

7.  Države članice v najkrajšem času Komisiji (Eurostatu) sporočijo vse relevantne informacije ali spremembe v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi vplivale na kakovost poslanih podatkov.

8.  Države članice Komisiji (Eurostatu) na ustrezno utemeljeno zahtevo predložijo dodatna pojasnila, potrebna za oceno kakovosti statističnih informacij.

Člen 14

Študije izvedljivosti in pilotne študije

1.  Komisija (Eurostat) deluje skladno s cilji te uredbe in za izboljšanje podatkovnih nizov in socialnih kazalnikov po potrebi uvede ▌študije izvedljivosti in pilotne študije, v katerih lahko sodelujejo države članice.

Države članice skupaj s Komisijo (Eurostatom) zagotovijo reprezentativnost teh študij na ravni Unije. Namen teh študij je, upoštevajoč tehnološki razvoj, oceniti in razviti alternativne metodologije, zlasti za:

(a)   izboljšanje kakovosti in primerljivosti podatkovnih nizov;

(b)  razširitev obsega zbiranja podatkov na osebe, ki ne prebivajo v zasebnih gospodinjstvih, ali na podskupine prebivalstva, ki jih je težko vključiti v zbiranje podatkov;

(c)  razvoj, oceno in izvajanje tehnik, ki omogočajo boljše upoštevanje ozemeljske raznolikosti na ravni NUTS2 in lokalni ravni;

(d)  spremljanje statistične pokritosti državljanov, ki se selijo in menjajo državo prebivališča;

(e)  razvoj in preskušanje novih podrobnih vsebin za zbiranje podatkov;

(f)   prispevanje k posodobitvi področij potrošnje in porabe časa, vključno s podatki o obsegu potrošnje;

(g)   preučitev in uvedbo novih načinov za izboljšanje odzivnosti na potrebe uporabnikov ▌;

(h)   boljše vključevanje zbiranja podatkov in uporabe drugih virov podatkov ▌; ter ▌

(i)   dvig učinkovitosti zbiranja podatkov v državah članicah in izboljšanje instrumentov zbiranja podatkov, da se omogoči neovirana udeležba invalidnih oseb.

Komisija (Eurostat) državam članicam, ki izvajajo te študije izvedljivosti in pilotne študije, v skladu s členom 16 zagotovi ustrezno financiranje.

2.  Komisija (Eurostat), kjer je to ustrezno, pozove agencije Unije, ki izvajajo evropske socialne raziskave zunaj ESS, naj prispevajo svoje strokovno znanje k razvoju novih kazalnikov in zbiranju pilotnih podatkov o priložnostnih temah iz Priloge IV ali temah, ki bodo v prihodnosti zanimale ESS.

3.  Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami in glavnimi uporabniki podatkovnih nizov ovrednoti rezultate teh študij.

Člen 15

Dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene

Komisija (Eurostat) lahko v znanstvene namene in skladno s pogoji, določenimi v Uredbi Komisije (EU) št. 557/2013, odobri dostop v njenih prostorih do zaupnih podatkov ali iz virov podatkovnih nizov za področja iz člena 3 sprosti sete anonimiziranih mikropodatkov.

Člen 16

Financiranje

1.  Unija nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 dodeli nepovratna sredstva za izvajanje te uredbe, in sicer za:

(a)  razvoj in/ali izvajanje zbiranja podatkov, ▌metod zbiranja podatkov, izboljšanje ažurnosti, vzorčnih okvirov in obdelave podatkov za statistiko na podlagi te uredbe za prva štiri leta zbiranja podatkovnih nizov za vsako področje, zajeto v tej uredbi;

(b)  razvoj metodologij za statistične podatke na podlagi te uredbe, vključno s sodelovanjem držav članic v reprezentativnih študijah izvedljivosti in pilotnih študijah iz člena 14;

(c)  zbiranje in pridobivanje statističnih podatkov o ▌priložnostni temi, ki jo zahtevajo uporabniki, kot je določeno v Prilogi IV, novih ali spremenjenih nizih spremenljivk in značilnostih, izvedeno prvič ▌.

Kadar ta uredba na nacionalne statistične urade in druge nacionalne organe prenaša naloge, ki jih prej niso opravljali, se jim s strani Unije dodelijo zadostna finančna sredstva, namenjena za izvajanje teh nalog. Finančna sredstva bodo znova ocenjena ob upoštevanju razvoja dogodkov v zvezi z izvajanjem te uredbe.

▌Finančni prispevek Unije iz odstavka 1 se iz večletnega finančnega okvira 2014–2020 zagotovi v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ▌, členom 16(1)(a) Uredbe (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ▌, členom 6 Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in ▌Sveta ▌, členom 58 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ▌, ▌členom 5 Uredbe (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ▌ali členom 6 Uredbe (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta.

2.  Ta finančni prispevek Unije ne presega 90 % upravičenih stroškov.

Člen 17

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3(7), 4(1) in 6(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [Urad za publikacije: vstaviti natančen datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 3(7), 4(1) in 6(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ▌(25).

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 3(7), 4(1) in 6(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 19

Odstopanja

1.  Če bi uporaba te uredbe ali izvedbenih ukrepov in delegiranih aktov, sprejetih na njeni podlagi, v nacionalnem statističnem sistemu države članice zahtevala večje prilagoditve, lahko Komisija z izvedbenimi akti dovoli odstopanje za obdobje največ treh let. Zagotovijo se primerljivost podatkov držav članic, pravočasen izračun zahtevanih ▌reprezentativnih in zanesljivih evropskih agregatov, vključno z glavnimi kazalniki. Ta odstopanja se ne dovolijo na podlagi istih razlogov, kot veljajo za dovoljenja iz odstavkov 3 ali 4.

2.  Kadar zadostni dokazi ob izteku obdobja, za katerega je bilo odstopanje odobreno, to odstopanje še vedno upravičujejo, lahko Komisija z izvedbenimi akti dovoli naslednje odstopanje za obdobje največ dveh let.

3.  Kadar je edini način, na katerega država članica lahko zagotovi zahtevane podatkovne nize, z uporabo metod, ki niso določene v tej uredbi ali v izvedbenih ukrepih in delegiranih aktih, sprejetih na njeni podlagi, lahko Komisija z izvedbenimi akti izjemoma dovoli uporabo takšnih metod za največ pet let. Ta dovoljenja ne temeljijo na istih razlogih, kot veljajo za odstopanja iz odstavkov 1 ali 2.

4.  Kadar zadostni dokazi ob izteku obdobja, za katerega je bilo dovoljenje odobreno, to dovoljenje še vedno upravičujejo, lahko Komisija z izvedbenimi akti izda naslednje dovoljenje za obdobje največ treh let.

5.  Država članica za namene odstavkov 1 do 4 Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti zadevnega akta ali šest mesecev pred koncem obdobja, za katero je bilo izdano trenutno odstopanje ali dovoljenje. Ko zaprosi za dovoljenje iz odstavkov 3 in 4, zadevna država članica podrobno opiše uporabljene metode in dokaže, da vodijo do primerljivih rezultatov.

6.  Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2) sprejme navedene izvedbene akte.

Člen 20

Spremembe Uredbe (ES) št. 808/2004

Uredba (ES) št. 808/2004 se spremeni:

(1)  v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Statistični podatki se razvrstijo v skladu s Prilogo.“;

"

(2)  člen 4 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 4

Področje

Ta uredba obsega področje podjetja in informacijska družba, kot je opredeljeno v Prilogi.“;

"

(3)  v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Ukrepi za izvedbo področja, kot je opredeljeno v Prilogi, zadevajo izbor in opis, prilagoditev in preoblikovanje področij in njihovih spremenljivk, obseg, referenčna obdobja in razčlenitev spremenljivk, pogostnost in časovno razporeditev zbiranja podatkov ter skrajne roke za pošiljanje podatkov.“;

"

(4)  Priloga I se spremeni:

(a)  naslov „Priloga I“ se nadomesti z naslovom „Priloga“ in naslov „Modul 1: podjetja in informacijska družba“ se nadomesti z naslovom „Področje: podjetja in informacijska družba“;

(b)  točki (1) in (2) se nadomestita z naslednjima:"

„1. Cilji

Cilj zbiranja podatkov v okviru tega področja je pravočasno zbiranje statističnih podatkov o podjetjih in informacijski družbi. Tako zbiranje podatkov določa okvir za zahteve glede zajetja, trajanja in pogostnosti, zajetih tem, razčlenitve zbranih podatkov, načina posredovanja podatkov in vseh potrebnih pilotnih študij ali študij o izvedljivosti.

2.  Zajetje

To področje zajema poslovne dejavnosti iz področij C do N in R ter oddelek 95 statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE Rev. 2).“;

"

(5)  Priloga II se črta.

Člen 21

Spremembe Uredbe (ES) št. 452/2008

Uredba (ES) št. 452/2008 se spremeni:

1.  člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 3

Področja

Ta uredba se uporablja za pripravo statističnih podatkov na dveh področjih:

   (a) področje 1 zajema statistične podatke o sistemih izobraževanja in usposabljanja;
   (b) področje 2 zajema druge statistične podatke o izobraževanju [in vseživljenjskem učenju], kot so statistični podatki o človeškem kapitalu, socialnih in gospodarskih koristih izobraževanja, ki niso zajeti v področju 1 ali Uredbi (EU) št. ... [Uredba o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko, 2016/0264 (COD)].

Priprava statističnih podatkov na teh področjih se izvaja v skladu s Prilogo.“;

"

2.  točki (a) in (b) člena 4(1) se nadomestita z naslednjim:"

„(a) redno pošiljanje statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju s strani držav članic v določenih rokih za področje 1;

   (b) uporaba drugih sistemov in raziskav statističnih informacij, da bi se zagotovile dodatne statistične spremenljivke in kazalniki za izobraževanje in vseživljenjsko učenje, ki ustrezajo področju 2;“;

"

3.  člen 6(2) se nadomesti z naslednjim:"

„2. Ukrepi iz odstavka 1 upoštevajo naslednje:

   (a) za obe področji se upošteva možno breme za izobraževalne ustanove in posameznike;
   (b) za obe področji se upoštevajo rezultati pilotnih študij iz člena 4(3);
   (c) za področje 1 se upoštevajo zadnji sporazumi med UIS, OECD in Komisijo (Eurostat) o zasnovah, opredelitvah, oblikah zbiranja podatkov, njihovi obdelavi, pogostnosti in rokih za prenos rezultatov;
   (d) za področje 2 se po izčrpnem pregledu vseh obstoječih virov podatkov upoštevajo dostopnost, primernost in pravni okvir obstoječih virov podatkov Skupnosti.“;

"

4.  Priloga se spremeni:

(a)  del z naslovom: „Področje 2: Sodelovanje odraslih pri vseživljenjskem učenju“ se črta;

(b)  del z naslovom: „Področje 3: Drugi statistični podatki o izobraževanju in vseživljenjskem učenju“ se spremeni:

(i)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Področje 2: Drugi statistični podatki o izobraževanju in vseživljenjskem učenju“;

"

(ii)  točka 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Namen

Cilj tega zbiranja podatkov je zagotoviti nadaljnje primerljive podatke o izobraževanju in vseživljenjskem učenju za podporo posebnim politikam na ravni Skupnosti, ki niso vključene v področje 1.“.

"

Člen 22

Spremembe Uredbe (ES) št. 1338/2008

V Uredbi (ES) št. 1338/2008 se Priloga I spremeni:

(1)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) Področje uporabe

To področje vključuje statistične podatke, ki se nanašajo na zdravstveno stanje in determinante zdravja na podlagi samoocene in so bili zbrani z anketami med prebivalstvom, razen tistih, zbranih iz zbirk podatkov o gospodinjstvih in posameznikih iz Uredbe (EU) št. ... [Uredba o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko, 2016/0264 (COD)], pa tudi druge statistične podatke iz administrativnih virov, kot so viri o obolevnosti ali nezgodah in poškodbah. Po potrebi in ob ustreznih ad hoc časovnih intervalih se na podlagi uspešno izvedenih predhodnih pilotnih študij vključijo tudi osebe, ki živijo v ustanovah, in otroci do 14. leta starosti.“;

"

(2)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) Referenčna obdobja, časovni presledki in roki za predložitev podatkov

Ukrepi v zvezi s prvim referenčnim letom, časovnim presledkom in rokom za predložitev podatkov se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 10(2).“;

"

(3)  v točki (d) se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:"

„Uvajanje ankete z izvajanjem zdravstvenih pregledov je v okviru te uredbe neobvezno. Povprečna dolžina anketiranja posameznega gospodinjstva ne sme trajati več kot 20 minut za anketne module.“.

"

Člen 23

Prehodna ureditev za izvedbene ukrepe

Izvedbeni ukrepi, sprejeti pred 1. januarjem 2021 [datum začetka uporabe uredbe o spremembi] v skladu z določbami uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 iz členov 17a, 17b in 17c, se uporabljajo do njihovega poteka, nadomestitve ali razveljavitve.

Obveznosti iz teh uredb v zvezi s pošiljanjem podatkov in metapodatkov, vključno s poročili o kakovosti, se za referenčna obdobja, ki se v celoti ali delno iztečejo pred 1. januarjem 2021 [datum začetka uporabe uredbe o spremembi], še naprej uporabljajo.

Člen 24

Razveljavitev

1.  Uredbi (ES) št. 577/98 in (ES) št. 1177/2003 se razveljavita z učinkom od 31. decembra 2020, brez poseganja v obveznosti iz teh uredb v zvezi s pošiljanjem podatkov in metapodatkov, vključno s poročili o kakovosti, kar zadeva referenčna obdobja, ki se v celoti ali delno iztečejo pred tem datumom.

2.  Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 25

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

▌Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▌Uporablja se od 1. januarja 2021.

Vendar se za področja iz člena 3(1)(f) in (g) uporablja od 1. januarja 2025.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Vsebine, ki jih je treba obravnavati

Področje

Vsebina

Podrobne vsebine

Za vsa področja ▌

Tehnične postavke

Informacije za zbiranje podatkov

Identifikacija

Uteži

Značilnosti anketiranja

Lokalizacija

Značilnosti osebe in gospodinjstva

Demografija

Državljanstvo in migrantsko ozadje

Sestava gospodinjstva

Zdravje: status in invalidnost, dostop do zdravstvene oskrbe in determinant zdravja, njihovi razpoložljivost in uporaba

Invalidnost in drugi elementi evropskega osnovnega zdravstvenega modula

Udeležba na trgu dela

Status glavne aktivnosti (po lastnih podatkih)

Osnovne značilnosti delovnega mesta

Izobrazba in izobrazbeno ozadje

Izobrazba

Delovna sila

Značilnosti osebe in gospodinjstva

Sestava gospodinjstva – dodatne posebne podrobnosti

Bivanje v državi

Razlog za priselitev

Udeležba na trgu dela ▌

Zaposlitveni status

Trajanje pogodbe

Podrobnosti pogodbe

Polni ali krajši delovni čas – razlogi

Odvisna samozaposlitev

Nadzorne pristojnosti

Velikost obrata

Delovno mesto

Delo na domu

Iskanje zaposlitve

Pripravljenost za delo

Razpoložljivost

 

Dopolnilno delo ali več zaposlitev

Iskanje druge zaposlitve

Podzaposlenost

Uskladitev poklicnega in družinskega življenja

Mladi na trgu dela

Položaj migrantov in njihovih neposrednih potomcev na trgu dela

Pokojnine in udeležba na trgu dela

Potrebe po oskrbi

Trajanje zaposlitve, delovni življenjepis in predhodne delovne izkušnje

Začetek zaposlitve

Kako je bila zaposlitev najdena

Neprekinjenost poklicne poti in prekinitve

Osnovne značilnosti zadnje zaposlitve

Delovni pogoji, med drugim delovni čas in ureditev delovnega časa

Delovni čas

Ureditev delovnega časa

Organizacija dela in ureditev delovnega časa

Izobrazba in izobrazbeno ozadje

Izobrazba – podrobnosti, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno

Udeležba v izobraževanju in usposabljanju

Udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju in usposabljanju (štiri tedne)

Udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju in usposabljanju (12 mesecev)

Zdravje: status in invalidnost, dostop do zdravstvene oskrbe in determinant zdravja, njihovi razpoložljivost in uporaba

Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave

Elementi evropskega osnovnega zdravstvenega modula

Dohodek, potrošnja in elementi premoženja, vključno z dolgovi

Dohodek iz dela

Dohodek iz nadomestil za brezposelnost

Dohodek in življenjski pogoji

Značilnosti osebe in gospodinjstva

Sestava gospodinjstva – dodatne posebne podrobnosti

Trajanje bivanja v državi

Udeležba v izobraževanju in usposabljanju

Udeležba v dejavnostih formalnega izobraževanja (trenutno)

Izobrazba in izobrazbeno ozadje

Izobrazba – podrobnosti, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno

Udeležba na trgu dela

Značilnosti delovnega mesta

Trajanje pogodbe

 

Zaposlitveni status

Podroben položaj na trgu dela

Nadzorne pristojnosti

Trajanje zaposlitve, delovni življenjepis in predhodne delovne izkušnje

Predhodne delovne izkušnje

Delovni pogoji, med drugim delovni čas in ureditev delovnega časa

Časovna razporeditev dejavnosti

Delovni čas

Zdravje: status in invalidnost, dostop do zdravstvene oskrbe in determinant zdravja, njihovi razpoložljivost in uporaba

Evropski osnovni zdravstveni modul

Podrobnosti o zdravstvenem statusu in invalidnosti

Zdravje otrok

Dostop do zdravstvenega varstva

Zdravstveno varstvo

Dostop do zdravstvenega varstva (otroci)

Determinante zdravja

 

Kakovost življenja, med drugim družbeno, civilno, ekonomsko in kulturno udejstvovanje, vključenost ter dobro počutje

Kakovost življenja

Družbeno in kulturno udejstvovanje

Dobro počutje

Življenjski pogoji, med drugim materialna prikrajšanost, stanovanje, življenjsko okolje, dostop do storitev

Materialna prikrajšanost

Otroci – posebna prikrajšanost

Glavne značilnosti stanovanja

Podrobnosti stanovanjskih razmer, vključno s prikrajšanostjo in pripisano najemnino

Stanovanjski stroški, vključno z znižanimi stroški komunalnih storitev

Življenjsko okolje

Stanovanjske težave, vključno z najemom, in razlogi

Uporaba storitev, vključno s storitvami oskrbe, in storitve za samostojno življenje

Dostopnost storitev

Neizpolnjene potrebe in razlogi

Otroško varstvo

 

Dohodek, potrošnja in elementi premoženja, vključno z dolgovi

Dohodek iz dela

Dohodek iz socialnih transferjev

Dohodek iz pokojnin

Drugi dohodki, vključno z dohodki iz premoženja in kapitala ter transferji znotraj gospodinjstva

Davki in prispevki, dejansko plačani po odbitkih

Skupni letni prihodek gospodinjstva in respondenta

Prezadolženost, vključno z razlogi

Zaostala plačila

Elementi premoženja, vključno z lastništvom prebivališča

Elementi potrošnje ▌

Medgeneracijski prenos prednosti in prikrajšanosti

Ocena lastnih potreb

Zdravje

Zdravje: status in invalidnost, dostop do zdravstvene oskrbe in determinant zdravja, njihovi razpoložljivost in uporaba

Evropski osnovni zdravstveni modul

Bolezni in kronična obolenja

Nezgode in poškodbe

Bolečine

Duševno zdravje, vključno z odvisnostmi

Funkcionalna oviranost

Težave pri osebni negi

Težave pri gospodinjskih dejavnostih

Začasna omejitev dejavnosti (zaradi zdravstvenih težav)

Ovire pri udeležbi na določenih življenjskih področjih

Uporaba zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe

Jemanje zdravil

Preventivno zdravstveno varstvo

Dostop do zdravstvenega varstva

Višina in teža

 

Telesna dejavnost

Prehranjevalne navade

Kajenje

Uživanje alkohola

Socialni in okoljski dejavniki

Dohodek, potrošnja in elementi premoženja, vključno z dolgovi

Skupni mesečni prihodek gospodinjstva

Izobraževanje in usposabljanje

Značilnosti osebe in gospodinjstva

Trajanje bivanja v državi

Trajanje zaposlitve in predhodne delovne izkušnje

Začetek zaposlitve

Udeležba na trgu dela

Velikost obrata

Izobrazba in izobrazbeno ozadje

Izobrazba – podrobnosti, vključno s tem, ali je bilo izobraževanje prekinjeno ali opuščeno

Izobrazbeno ozadje

Znanja in spretnosti na podlagi samoocene

 

Udeležba v izobraževanju in usposabljanju

Dostop do informacij o možnostih učenja in svetovanje (12 mesecev)

Udeležba v dejavnostih formalnega izobraževanja (12 mesecev)

Zadnja dejavnost formalnega izobraževanja – podrobnosti (12 mesecev)

Uporaba IKT v zadnjem formalnem izobraževanju (12 mesecev)

Razlogi za sodelovanje v zadnjem formalnem izobraževanju (12 mesecev)

Plačilo in čas zadnjega formalnega izobraževanja (12 mesecev)

Izidi in uporaba znanj in spretnosti iz zadnjega formalnega izobraževanja (12 mesecev)

Udeležba v dejavnostih neformalnega izobraževanja (12 mesecev)

Dejavnosti neformalnega izobraževanja – podrobnosti (12 mesecev)

Uporaba IKT pri dejavnostih neformalnega izobraževanja (12 mesecev)

Razlogi za sodelovanje v dejavnostih neformalnega izobraževanja (12 mesecev)

Plačilo in čas dejavnosti neformalnega izobraževanja (12 mesecev)

Izidi in uporaba znanj in spretnosti iz dejavnosti neformalnega izobraževanja (12 mesecev)

Ovire pri udeležbi v izobraževanju in usposabljanju (12 mesecev)

Priložnostno učenje

Dohodek, potrošnja in elementi premoženja, vključno z dolgovi

Skupni mesečni prihodek gospodinjstva

Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij

Udeležba v informacijski družbi

Dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij

Uporaba in pogostost uporabe IKT

Ovire in težave pri uporabi

 

Učinek uporabe

 

Varnost, zasebnost, zaupanje

 

Povezava z internetom od koder koli

 

Digitalna znanja in spretnosti

 

Spletne dejavnosti

 

e-trgovanje

 

Interakcija z javnimi organi

 

Dohodek, potrošnja in elementi premoženja, vključno z dolgovi

Skupni mesečni prihodek gospodinjstva

Poraba časa

Značilnosti osebe in gospodinjstva

Sestava gospodinjstva – podrobnosti

Udeležba v izobraževanju in usposabljanju

Udeležba v dejavnostih formalnega izobraževanja (trenutno)

Zdravje: status in invalidnost, dostop do zdravstvene oskrbe in determinant zdravja, njihovi razpoložljivost in uporaba

Evropski osnovni zdravstveni modul

Življenjski pogoji, med drugim materialna prikrajšanost, stanovanje, življenjsko okolje, dostop do storitev

Posest trajnega blaga

Otroško varstvo

Oskrba bolnih in starejših

 

Delovni pogoji, med drugim delovni čas in ureditev delovnega časa

Delovni čas

Ureditev delovnega časa

Dohodek, potrošnja in elementi premoženja, vključno z dolgovi

Proizvodnja za lastno porabo in prodajo, odškodnine

Dohodek iz dela

Skupni mesečni prihodek gospodinjstva

Dodelitev časa

Poraba časa, vrste dejavnosti

Vzporedne dejavnosti

Kraj dejavnosti

Prisotnost drugih med dejavnostjo

Ocena dejavnosti

Potrošnja

Značilnosti osebe in gospodinjstva

Sestava gospodinjstva – dodatne posebne podrobnosti

 

Življenjski pogoji, med drugim materialna prikrajšanost, stanovanje, življenjsko okolje, dostop do storitev

Glavne značilnosti stanovanja

Udeležba v izobraževanju in usposabljanju

Udeležba v dejavnostih formalnega izobraževanja (trenutno)

Udeležba na trgu dela

Trajanje pogodbe

Dohodek, potrošnja in elementi premoženja, vključno z dolgovi

Skupni letni prihodek gospodinjstva in respondenta

Glavni sestavni deli prihodka

Davki in prispevki

Dohodek v naravi iz neplačanih dejavnosti

Pripisana najemnina

Glavni vir dohodka

Elementi premoženja, vključno z lastništvom prebivališča

Dolgovi

Zaostala plačila

Potrošnja po COICOP

Izdatki za potrošnjo v tujini po COICOP

Lastna poraba

PRILOGA II

Zahteve po natančnosti

1.  Zahteve po natančnosti za vse podatkovne nize so izražene v standardnih napakah in so opredeljene kot zvezne funkcije dejanskih ocen in velikosti statistične populacije v državi ali regiji na ravni NUTS 2.

2.  Ocenjena standardna napaka določene ocene 20190416-P8_TA-PROV(2019)0387_SL-p0000002.png ni večja od naslednje vrednosti:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0387_SL-p0000003.png

3.  Funkcija f(N) je v obliki f(N) = a√N + b

4.  Za parametre N, a in b se uporabljajo naslednje vrednosti:

 

N

a

b

Področje delovne sile: zahteve po natančnosti

Ocenjeno (nacionalno) četrtletno razmerje med brezposelnostjo in prebivalstvom v starosti 15–74 let

Prebivalstvo države v starosti 15–74 let, ki prebiva v zasebnih gospodinjstvih, v milijonih oseb in zaokroženo na tri decimalna mesta

7800

-4500

Ocenjeno (nacionalno) četrtletno razmerje med zaposlenostjo in prebivalstvom v starosti 15–74 let

Prebivalstvo države v starosti 15–74 let, ki prebiva v zasebnih gospodinjstvih, v milijonih oseb in zaokroženo na tri decimalna mesta

7800

-4500

Ocenjeno četrtletno razmerje med brezposelnostjo in prebivalstvom v starosti 15–74 let v vsaki regiji na ravni NUTS 2

Prebivalstvo v starosti 15–74 let v regiji na ravni NUTS 2, ki prebiva v zasebnih gospodinjstvih, v milijonih oseb in zaokroženo na tri decimalna mesta

glej odstavek 6

Področje dohodka in življenjskih pogojev

Razmerje med tveganjem revščine ali socialno izključenostjo in prebivalstvom

Število zasebnih gospodinjstev v državi v milijonih in zaokroženo na tri decimalna mesta

900

2600

Razmerje med trajnim tveganjem revščine v obdobju štirih let in prebivalstvom

Število zasebnih gospodinjstev v državi v milijonih in zaokroženo na tri decimalna mesta

350

1000

Razmerje med tveganjem revščine ali socialno izključenostjo in prebivalstvom v vsaki regiji na ravni NUTS 2 (glej odstavek 7)

Število zasebnih gospodinjstev v regiji na ravni NUTS 2 v milijonih in zaokroženo na tri decimalna mesta

600

0

Področje zdravja

Odstotek prebivalstva, katerega običajne dejavnosti so zaradi zdravstvenih težav močno omejene (starost 15 let ali več)

Prebivalstvo države v starosti 15 let ali več, ki prebiva v zasebnih gospodinjstvih, v milijonih oseb in zaokroženo na tri decimalna mesta

1200

2800

Področje izobraževanja in usposabljanja

Stopnja udeležbe v formalnem izobraževanju in usposabljanju (starost 18–24 let)

Prebivalstvo države v starosti 18-24 let, ki prebiva v zasebnih gospodinjstvih, v milijonih oseb in zaokroženo na tri decimalna mesta

200

1500

Stopnja udeležbe v neformalnem izobraževanju in usposabljanju (starost 25–69 let)

Prebivalstvo države v starosti 25-69 let, ki prebiva v zasebnih gospodinjstvih, v milijonih oseb in zaokroženo na tri decimalna mesta

400

2000

Področje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij

Odstotek posameznikov, ki so v lanskem letu po internetu naročili izdelke ali storitve za zasebno uporabo

Prebivalstvo države v starosti 16–74 let, ki prebiva v zasebnih gospodinjstvih, v milijonih oseb in zaokroženo na tri decimalna mesta

400

1300

Področje porabe časa

Delež prebivalstva v starosti 15 let in več, ki dnevno porabi povprečno več kot 10 % časa za plačano delo

Prebivalstvo države v starosti 15 let ali več, ki prebiva v zasebnih gospodinjstvih, v milijonih oseb in zaokroženo na tri decimalna mesta

900

3500

Področje potrošnje

Odstotek gospodinjstev, katerih izdatki za stanovanjske kategorije, vključno z vodo, elektriko, plinom in drugimi gorivi, znašajo več kot 50 % skupnih izdatkov (glej odstavek 8)

Število zasebnih gospodinjstev v državi v milijonih in zaokroženo na tri decimalna mesta

600

1600

5.  Če države pri prej izraženih parametrih prejmejo negativne f(N)vrednosti, bodo izvzete iz ustrezne zahteve.

6.  Za ocenjeno razmerje med brezposelnostjo in prebivalstvom v starosti 15–74 let v vsaki regiji na ravni NUTS 2 je funkcija f(N) opredeljena takole:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0387_SL-p0000004.png

7.  Za ocenjeno razmerje med tveganjem revščine ali socialno izključenostjo in prebivalstvom v vsaki regiji na ravni NUTS 2 te zahteve niso obvezne za regije na ravni NUTS 2 z manj kot 0,5 milijona prebivalcev, če ustrezna regija na ravni NUTS 1 izpolnjuje to zahtevo. Regije na ravni NUTS 1 z manj kot 100 000 prebivalci so izvzete iz te zahteve.

8.  Za področji potrošnje in porabe časa se zahteve po natančnosti lahko dosežejo s povezovanjem mikropodatkov za največ tri zaporedna leta opazovanj. Natančnost se za ti področji lahko oceni in ovrednoti z ustreznimi alternativnimi metodami.

PRILOGA III

Značilnosti vzorca

1.  Značilnosti vzorca za področje delovne sile vključujejo:

(a)  nacionalni vzorec za referenčno četrtletje (agregiranje zaporednih referenčnih tednov) se enakomerno porazdeli na vse tedne četrtletja. Vzorec za referenčno četrtletje (v vsaki regiji na ravni NUTS 2) se porazdeli na tri mesece sorazmerno s številom tednov v vsakem mesecu;

(b)  vzorec ima medletno rotacijsko shemo. Vzorci istih četrtletij v zaporednih letih se morajo brez upoštevanja osipa prekrivati vsaj za 20 %, vzorci zaporednih četrtletij pa za vsaj 50 %.

Brez poseganja v člen 6(1)(e) se podatki predložijo za celotni vzorec.

2.  Značilnosti vzorca za področje dohodka in življenjskih pogojev vključujejo:

(a)  rotacijska shema vzorca zajema najmanj štiri leta, lahko pa šest ali več let, če država članica meni, da je to mogoče;

(b)  brez upoštevanja osipa se vzorec enakomerno porazdeli med leta rotacijske sheme razen v obdobju sprememb velikosti vzorca.

3.  Značilnosti vzorca za področje porabe časa vključujejo: obdobja poročanja, dodeljena vzorčnim enotam:

(a)  se porazdelijo v zaporednem dvanajstmesečnem obdobju,

(b)  vključujejo dela proste dni,

(c)  temeljijo na naključnem vzorcu.

4.  Značilnosti vzorca za področje potrošnje vključujejo: obdobja poročanja, dodeljena vzorčnim enotam, se porazdelijo v zaporednem dvanajstmesečnem obdobju.

PRILOGA IV

Pogostnost

1.  Podatkovni nizi za področje delovne sile zajemajo informacije, ki se zbirajo četrtletno, letno, dvoletno in vsakih osem let. Podatki o spremenljivkah v zvezi s priložnostnimi temami se zbirajo vsaka štiri leta.

2.  Podatkovni nizi za področje dohodka in življenjskih pogojev so sestavljeni iz ▌informacij, ki se zbirajo letno, triletno in šestletno. Podatki o spremenljivkah, zbrani v zvezi s priložnostnimi temami, se zbirajo vsaki dve leti.

3.  Za področje zdravja se podatki zbirajo vsakih šest let.

4.  Za področje izobraževanja in usposabljanja se podatki zbirajo vsakih šest let.

5.  Za področje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij se podatki zbirajo vsako leto.

6.  Za področje porabe časa se podatki zbirajo vsakih deset let.

7.  Za področje potrošnje se podatki zbirajo vsakih pet let.

8.  V izogib preobremenitvi nekaterih obdobij zbiranja podatkov večletno tekoče načrtovanje iz člena 4, kjer je relevantno, za največ eno leto odstopa od obdobij zbiranja podatkov za področja iz točk 3, 4, 6 in 7.

PRILOGA V

Roki za pošiljanje podatkov

Države članice pošljejo zahtevane podatke Komisiji (Eurostatu) najpozneje v skladu z naslednjimi roki.

1.  Države članice za področje delovne sile pošljejo:

(1)  predhodno preverjene mikropodatke brez neposrednih identifikatorjev po naslednjem dvostopenjskem postopku:

(a)  v prvih treh letih izvajanja te uredbe, kot je določeno v členu 10(4):

–  za četrtletne podatke: pošiljanje v desetih tednih po koncu referenčnega obdobja,

–  za druge podatke: pošiljanje do 31. marca naslednjega leta;

(b)  od četrtega leta izvajanja naprej se podatki pošiljajo:

–   za četrtletne podatke: pošiljanje v osmih tednih po koncu referenčnega obdobja,

–   za druge podatke, ki se redno pošiljajo: pošiljanje do 15. marca naslednjega leta,

–  za druge podatke o priložnostnih temah: pošiljanje do 31. marca naslednjega leta.

V letih, ko so navedeni roki v soboto ali nedeljo, je dejanski rok naslednji ponedeljek.

Podrobna vsebina dohodek iz dela ▌se lahko Komisiji (Eurostatu) pošlje v petnajstih mesecih po koncu referenčnega obdobja.

(2)  Agregirani rezultati za pripravo mesečnih statističnih podatkov o brezposelnosti v 25 dneh po referenčnem mesecu ali koledarskem mesecu, kot je ustrezno. Če se podatki pošljejo v skladu z opredelitvijo MOD, se lahko ta rok podaljša na največ 27 dni.

2.  Na področju dohodka in življenjskih pogojev države članice pošljejo predhodno preverjene mikropodatke brez neposrednih identifikatorjev v naslednjih rokih:

(a)  za spremenljivke za zbiranje podatkov leta N: do konca leta N. V izjemnih primerih se lahko za dohodke pošljejo ▌začasni mikropodatki do konca ▌leta N, revidirani podatki pa do 28. februarja leta N + 1;

(b)  za spremenljivke, ki se nanašajo na opazovanje, ki vključuje leta rotacijske sheme, ki se konča v letu N: do 31. oktobra leta N + 1.

3.  Na področju zdravja države članice pošljejo predhodno preverjene mikropodatke brez neposrednih identifikatorjev v devetih mesecih po koncu nacionalnega obdobja zbiranja podatkov.

4.  Na področju izobraževanja in usposabljanja države članice pošljejo predhodno preverjene mikropodatke brez neposrednih identifikatorjev v šestih mesecih po koncu nacionalnega obdobja zbiranja podatkov.

5.  Na področju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij države članice pošljejo predhodno preverjene mikropodatke brez neposrednih identifikatorjev do 5. oktobra v letu raziskovanja N.

6.  Na področju porabe časa države članice pošljejo predhodno preverjene mikropodatke brez neposrednih identifikatorjev najpozneje petnajst mesecev po koncu terenskega dela.

7.  Na področju potrošnje države članice pošljejo predhodno preverjene mikropodatke brez neposrednih identifikatorjev v petnajstih mesecih po koncu referenčnega leta.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije v zvezi s členom 14(2) glede sodelovanja z agencijami Unije

Za zagotovitev skladnosti in primerljivosti evropskih socialnih statistik bo Komisija okrepila sodelovanje z agencijami Unije v skladu s členom 14(2) in povezanima uvodnima izjavama (12 in 33). To bo vključevalo okrepljeno sodelovanje na področju statističnih tehnik, metodologije, kakovosti, novih instrumentov in virov podatkov.

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2)Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(3)Sporočilo Komisije EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM (2010) 2020 z dne 3. marca 2010.
(4)http://ec.europa.eu/environment/beyond RR\1129777EN.docx 9/75 PE599.576v02-00 EN_gdp/background_en.html
(5)COM (2009) 404 z dne 10.8.2009.
(6)Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(7)Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki (UL L 330, 10.12.2013, str. 39).
(8)Uredba (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 14).
(9)Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(10)Uredba Komisije (EU) št. 557/2013 z dne 17. junija 2013 o izvajanju Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki glede dostopa do zaupnih podatkov za znanstvene namene in o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 831/2002.
(11)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(12)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(13)Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
(14)Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
(15)Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
(16)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(17)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(18)Pravno-lingvistična služba naj vstavi sklicevanje na besedilo, ki bo nadomestilo Uredbo št. 966/2012 (objavljeno v UL jeseni).
(19)Uredba Sveta (ES) št. 577/98 z dne 9. marca 1998 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti (UL L 77, 14.3.1998, str. 3).
(20)Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003 z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) (UL L 165, 3.7.2003, str. 1).
(21)Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 808/2004 z dne 21. aprila 2004 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo (UL L 143, 30.4.2004, str. 49).
(22)Uredba (ES) št. 452/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o pripravi in razvoju statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju (UL L 145, 4.6.2008, str. 227).
(23)Uredba (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o statističnih podatkih Skupnosti v zvezi z javnim zdravjem ter zdravjem in varnostjo pri delu (UL L 354, 31.12.2008, str. 70).
(24)XXX
(25)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

Zadnja posodobitev: 17. april 2019Pravno obvestilo