Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0090(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0029/2019

Predložena besedila :

A8-0029/2019

Razprave :

PV 16/04/2019 - 22
CRE 16/04/2019 - 23

Glasovanja :

PV 17/04/2019 - 8.7
CRE 17/04/2019 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0399

Sprejeta besedila
PDF 310kWORD 90k
Sreda, 17. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Boljše izvrševanje in posodobitev pravil EU o varstvu potrošnikov ***I
P8_TA-PROV(2019)0399A8-0029/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993, Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu potrošnikov (COM(2018)0185 – C8-0143/2018 – 2018/0090(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0185),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0143/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0029/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 66.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS ▌, Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu potrošnikov(1)
P8_TC1-COD(2018)0090

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V členu 169(1) in točki (a) člena 169(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da Unija prispeva k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 114 PDEU. V členu 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je določeno, da politike Unije zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov.

(2)  Zakonodajo o varstvu potrošnikov je treba učinkovito izvajati po vsej Uniji. Vendar je bilo v celovitem preverjanju ustreznosti direktiv o pravu EU na področju varstva potrošnikov in trženja, ki jih je izvedla Komisija v letih 2016 in 2017 v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), ugotovljeno, da je uspešnost zakonodaje Unije o varstvu potrošnikov ogrožena zaradi pomanjkanja ozaveščenosti trgovcev in potrošnikov, zato bi se lahko pogosteje uveljavljala obstoječa pravna sredstva.

(3)  Unija je že sprejela številne ukrepe za izboljšanje ozaveščenosti potrošnikov, trgovcev in pravnih strokovnjakov o pravicah potrošnikov in izboljšanje uveljavljanja pravic potrošnikov in pravnih sredstev za potrošnike. Vendar še vedno obstajajo vrzeli glede resnično učinkovitih in sorazmernih kazni za odvračanje in sankcioniranje kršitev znotraj Unije v nacionalnih zakonodajah, nezadostna individualna pravna sredstva za potrošnike, oškodovane zaradi kršitev nacionalne zakonodaje, ki prenaša Direktivo 2005/29/ES(4), in pomanjkljivosti postopka z opustitveno tožbo iz Direktive 2009/22/ES(5). Spremembo postopka z opustitveno tožbo bi bilo treba obravnavati z ločenim instrumentom, ki spreminja in nadomešča Direktivo 2009/22/ES.

(4)  Direktive 98/6/ES(6), 2005/29/ES in 2011/83/EU(7) vključujejo zahteve za države članice, da zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve nacionalnih določb za prenos teh direktiv. Poleg tega člen 21 Uredbe (EU) 2017/2394(8) o sodelovanju na področju varstva potrošnikov od držav članic zahteva, da učinkovito in usklajeno sprejmejo izvršilne ukrepe, vključno z naložitvijo kazni, da se doseže prenehanje ali prepoved močno razširjenih kršitev ali močno razširjenih kršitev z razsežnostjo Unije.

(5)  Sedanja nacionalna pravila o kaznih se znotraj Unije zelo razlikujejo. Zlasti ne zagotavljajo vse države članice, da je trgovcem, ki storijo kršitev, za močno razširjene kršitve ali močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije mogoče naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Zato bi bilo treba obstoječa pravila o kaznih iz direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES in 2011/83/EU izboljšati ter hkrati uvesti nova pravila o kaznih v Direktivi 93/13/EGS(9).

(6)   Države članice bi morale še naprej same odločati o vrsti kazni, ki jo bodo naložile, ter v svoji nacionalni zakonodaji določiti ustrezne postopke za naložitev kazni v primeru kršitev direktiv, spremenjenih s to direktivo.

(7)  Za spodbujanje doslednejše uporabe kazni, zlasti za kršitve znotraj Unije, močno razširjene kršitve in močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije, navedene v Uredbi (EU) 2017/2394, bi bilo treba določiti skupna neizčrpna in okvirna merila za uporabo kazni. Ta merila morajo vključevati na primer naravo, težo, obseg in trajanje kršitve ter vsa pravna sredstva, ki jih trgovec zagotovi potrošnikom za povzročeno škodo. Ponavljajoče se kršitve istega storilca kažejo nagnjenost k takim kršitvam, zato so pomemben pokazatelj teže zadevnega ravnanja, s tem pa tudi potrebe po povečanju ravni kazni za doseganje učinkovitega odvračanja. Če so na voljo ustrezni podatki, bi bilo treba upoštevati pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube zaradi kršitve ▌. Upoštevajo se lahko tudi drugi oteževalni ali olajševalni dejavniki v zvezi z okoliščinami primera.

(8)  Ta skupna neizčrpna in okvirna merila za uporabo kazni morda niso ustrezna pri odločanju o kaznih glede vsake posamezne kršitve, zlasti pri kršitvah, ki niso hude. Države članice bi morale upoštevati tudi druga splošna pravna načela, ki se uporabljajo za nalaganje kazni, kot je načelo non bis in idem.

(9)  V skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394 pristojni organi držav članic, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, v svoji jurisdikciji sprejmejo vse potrebne izvršilne ukrepe zoper trgovca, odgovornega za močno razširjeno kršitev ali močno razširjeno kršitev z razsežnostjo Unije, da bi se doseglo prenehanje ali prepoved te kršitve. V ustreznih primerih trgovcu, odgovornemu za močno razširjeno kršitev ali močno razširjeno kršitev z razsežnostjo Unije, izrečejo kazni, kot so globe ali periodične denarne kazni. Izvršilni ukrepi se sprejmejo učinkovito in usklajeno, da bi dosegli prenehanje ali prepoved močno razširjene kršitve ali močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije. Pristojni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, si prizadevajo, da bi bili izvršilni ukrepi v državah članicah, ki jih zadeva ta kršitev, sprejeti sočasno.

(10)  Da se organom držav članic zagotovi možnost naložitve učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za močno razširjene kršitve potrošniškega prava in močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije, ki so predmet usklajene preiskave in pregona v skladu z Uredbo (EU) 2017/2394, bi bilo treba globe uvesti kot ▌element kazni za take kršitve. Za zagotavljanje odvračilnega učinka glob bi morale države članice v svojem nacionalnem pravu določiti najvišje denarne kazni za take kršitve v višini najmanj 4 % letnega prometa trgovca v zadevni državi članici ali državah članicah. Trgovec lahko v nekaterih primerih pomeni tudi skupino družb.

(11)  Kot določata člena 9 in 10 Uredbe (EU) 2017/2394, se pri naložitvi kazni skrbno upoštevajo narava, teža in trajanje zadevne kršitve, kot je ustrezno. Naložitev kazni bi morala biti sorazmerna ter v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno z ustreznimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, ter z načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Sprejete kazni bi morale biti primerne glede na naravo kršitve ter splošno dejansko ali morebitno škodo zaradi kršitve zakonodaje Unije o varstvu interesov potrošnikov. Pooblastilo za izrekanje kazni se izvaja neposredno s strani pristojnih organov v okviru lastne pristojnosti ali, če je primerno, ob pomoči drugih pristojnih organov ali drugih javnih organov ali z dajanjem navodil imenovanim organom, če je ustrezno, ali z zahtevkom, naslovljenim na sodišča, pristojna za izdajo potrebne odločbe, vključno, če je primerno, s pritožbo, če zahtevku za izdajo potrebne odločbe ni bilo ugodeno.

(12)  Kadar v okviru mehanizma za usklajevanje v okviru Uredbe (EU) 2017/2394 enotni nacionalni pristojni organ v smislu navedene uredbe naloži globo trgovcu, ki je odgovoren za močno razširjeno kršitev ali močno razširjeno kršitev z razsežnostjo Unije, bi moral imeti možnost, da naloži globo v višini najmanj 4 % letnega prometa trgovca v vseh državah članicah, ki jih zadeva usklajeni izvršilni ukrep.

(13)  Državam članicam se ne bi smelo preprečiti, da ohranijo ali uvedejo v svoje nacionalno pravo čim višje globe na podlagi prometa za močno razširjene kršitve potrošniškega prava in močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2017/2394. Državam članicam bi bilo treba tudi omogočiti, da take globe določijo na podlagi svetovnega letnega prometa trgovca ali razširijo pravila o globah na druge kršitve, ki niso zajete v določbah te direktive v zvezi s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394. Poleg tega se državam članicam, kadar informacije o letnem prometu trgovca niso na voljo, ne bi smelo preprečiti, da ohranijo ali uvedejo druga pravila v zvezi z globami. Zahteva, da se znesek globe določi pri najmanj 4 % prometa trgovca, ne bi smela veljati za morebitna dodatna pravila držav članic glede občasnih denarnih kazni, kot so dnevne kazni za nespoštovanje katerega koli sklepa, odredbe, začasnega ukrepa, zaveze trgovca ali drugega ukrepa z namenom zaustavitve kršitve.

(14)  Pravila o kaznih bi bilo treba določiti v Direktivi 93/13/EGS, da bi se povečal njen odvračilni učinek. Države članice lahko prosto odločajo o upravnem ali sodnem postopku za naložitev kazni zaradi kršitve Direktive 93/13/EGS. Zlasti bi lahko upravni organi ali nacionalna sodišča naložila kazni, če ugotovijo, da so pogodbene klavzule nepoštene, med drugim na podlagi sodnih postopkov, ki jih sproži upravni organ. Nacionalna sodišča ali upravni organi bi lahko kazni naložili tudi, če trgovec uporablja pogodbene pogoje, ki so v skladu z nacionalnim pravom izrecno opredeljeni kot nepošteni v vseh okoliščinah, pa tudi, če trgovec uporablja pogodbene pogoje, ki bili z dokončnim zavezujočim sklepom opredeljeni kot nepošteni. Države članice bi se lahko odločile, da imajo tudi upravni organi pravico ugotoviti, da so pogodbene klavzule nepoštene. Tudi nacionalna sodišča ali upravni organi bi lahko naložili kazni z istim sklepom, s katerim se ugotovi, da so pogodbeni pogoji nepošteni. Poleg tega države članice same določijo ustrezne mehanizme za usklajevanje morebitnih ukrepov na nacionalni ravni v zvezi z individualnimi pravnimi sredstvi in kaznimi.

(15)  Pri odločanju o porazdelitvi prihodkov iz glob bi morale države članice upoštevati povečanje varstva splošnega interesa potrošnikov ter drugih zaščitenih javnih interesov. ▌

(16)  Države članice bi morale zagotoviti, da so pravna sredstva na voljo potrošnikom, oškodovanim zaradi nepoštenih poslovnih praks, da se odpravijo vsi učinki tovrstnih nepoštenih praks. Z jasnim okvirom za individualna pravna sredstva bi se olajšali zasebni postopki uveljavljanja. Potrošnik bi moral imeti dostop do sorazmernega in učinkovitega nadomestila za škodo in, kadar je ustrezno, znižanja kupnine ali odpovedi pogodbe. Državam članicam se ne bi smelo preprečiti ohranjanje ali uvedba pravic do drugih pravnih sredstev za potrošnike, oškodovane zaradi nepoštenih poslovnih praks, kot je popravilo ali zamenjava, da se zagotovi popolna odprava učinkov teh praks. Državam članicam se ne bi smelo preprečiti, da določijo pogoje uporabe in učinke pravnih sredstev za potrošnike. Pri uporabi pravnih sredstev bi se lahko po potrebi upoštevali teža in narava nepoštene poslovne prakse, škoda, povzročena potrošnikom, in druge ustrezne okoliščine, kot je neprimerno ravnanje trgovca ali kršitev pogodbe.

(17)  Pri preverjanju ustreznosti direktiv o zakonodaji EU na področju varstva potrošnikov in trženja ter vzporedni oceni Direktive 2011/83/EU so bila opredeljena tudi številna področja, na katerih bi bilo treba posodobiti obstoječa pravila o varstvu potrošnikov ▌. Glede na nenehen razvoj digitalnih orodij je potrebno stalno prilagajanje zakonodaje o varstvu potrošnikov.

(18)  Višja razvrstitev ali kakršna koli vidna razvrstitev komercialnih ponudb, ki jo ponudniki storitev spletnega iskanja predstavijo kot rezultat spletnega iskanja, pomembno vpliva na potrošnike.

(19)  Razvrstitev se nanaša na relativno izpostavljenost ponudb trgovcev ali pomembnost, ki se pripiše rezultatom iskanja, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki storitev spletnega iskanja ter so med drugim rezultat uporabe algoritmičnega zaporedenja, mehanizmov za vrednotenje, vizualnega poudarjanja ali drugih instrumentov za poudarjanje oziroma kombinacije teh orodij.

(20)  V zvezi s tem bi bilo treba v Prilogo I k Direktivi 2005/29/ES dodati novo točko, v kateri bi bilo jasno navedeno, da bi bilo treba prepovedati prakse, pri katerih trgovec zagotovi informacije za potrošnika v obliki rezultatov iskanja v odgovoru na iskalne poizvedbe potrošnikov na spletu, ne da bi razkril plačano oglaševanje ali izrecno plačilo za doseganje višje razvrstitve izdelkov med rezultate iskanja. Če je trgovec neposredno ali posredno plačal ponudniku storitev spletnega iskanja za višjo razvrstitev izdelka med rezultate iskanja, bi moral ponudnik storitev spletnega iskanja o tem potrošnike jedrnato, preprosto in razumljivo obvestiti. Posredno plačilo bi lahko pomenilo sprejetje dodatnih obveznosti trgovca do ponudnika katerih koli storitev spletnega iskanja, katerih konkretni učinek je višja razvrstitev. Posredno plačilo bi lahko zajemalo večjo provizijo na transakcijo ter različne sheme nadomestil, ki jasno vodijo do višje razvrstitve. Plačila za splošne storitve, kot so provizije za uvrstitev v ponudbo ali članarine, ki zajemajo širok razpon storitev, ki jih trgovcu zagotavlja ponudnik storitev spletnega iskanja, se ne bi smela šteti za plačilo za izrecno doseganje višje razvrstitve izdelkov, če taka plačila niso temu namenjena. Storitve spletnega iskanja lahko ponujajo različne vrste spletnih trgovcev, vključno s posredniki, kot so spletni trgi, iskalniki in spletna mesta za primerjavo.

(21)  Zahteve glede preglednosti glavnih parametrov razvrščanja ureja tudi Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(10)(11) o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev. Zahteve glede preglednosti v skladu z Uredbo (EU) 2019/...(12)++ zajemajo širok razpon spletnih posrednikov, vključno s spletnimi trgi, vendar se uporabljajo le za razmerja med trgovci in spletnimi posredniki. Podobne zahteve bi bilo zato treba uvesti v Direktivi 2005/29/ES, da se zagotovi ustrezna preglednost za potrošnike, razen v primeru ponudnikov spletnih iskalnikov, ki morajo že v skladu z Uredbo (EU) 2019/...++ navesti glavne parametre, ki so ločeno ali skupaj najpomembnejši pri določanju razvrščanja, in relativno pomembnost teh glavnih parametrov, tako da na svojih spletnih iskalnikih zagotovijo enostavno in javno dostopno pojasnilo v jasnem in razumljivem jeziku.

(22)  Trgovci, ki potrošnikom omogočajo iskanje blaga in storitev, kot so potovanja, namestitve in dejavnosti za prosti čas, ki jih ponujajo različni trgovci ali potrošniki, bi morali potrošnike obvestiti o privzetih glavnih parametrih razvrščanja ponudb, ki so potrošniku predstavljene kot rezultat iskalne poizvedbe, ter njihovo relativno pomembnost glede na druge parametre. Te informacije bi morale biti jedrnate ter enostavno, vidno in neposredno dostopne. Parametri razvrščanja pomenijo vsa splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritme, ali drugi mehanizme prilagoditve ali retrogradacije, ki se uporabljajo pri razvrščanju.

(23)  Zahteva po informacijah o glavnih parametrih razvrščanja ne posega v Direktivo (EU) 2016/943(13). Od trgovcev se ne bi smelo zahtevati, da razkrijejo podrobno delovanje svojih mehanizmov razvrščanja, vključno z algoritmi. Trgovci bi morali zagotoviti splošen opis glavnih parametrov razvrščanja, v katerem bi pojasnili glavne privzete parametre, ki jih uporabljajo, ter njihovo relativno pomembnost glede na druge parametre, vendar jih ni treba predložiti za vsako posamezno iskalno poizvedbo posebej.

(24)  Kadar se izdelki potrošnikom ponujajo na spletnih trgih, so tako spletni trg kot drugi dobavitelji vključeni v zagotavljanje predpogodbenih informacij, ki jih zahteva Direktiva 2011/83/EU. Posledično potrošniki, ki uporabljajo spletni trg, morda ne razumejo jasno, kdo so njihovi pogodbeni partnerji ter kako to vpliva na njihove pravice in obveznosti.

(25)  Spletne trge bi bilo treba opredeliti za namene Direktive 2011/83/EU na podoben način kot v Uredbi (EU) št. 524/2013(14) in Direktivi (EU) 2016/1148(15). Vendar bi bilo treba opredelitev posodobiti in jo oblikovati bolj tehnološko nevtralno, da zajema nove tehnologije. Zato je primerno, da se , namesto izraza „spletno mesto“ uporabi sklic na programsko opremo, vključno s spletnim mestom, delom spletnega mesta ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu, v skladu z izrazom „spletni vmesnik“, kot je navedeno v Uredbi (EU) 2017/2394 in Uredbi (EU) 2018/302(16).

(26)  V Direktivi 2005/29/EU in Direktivi 2011/83/EU bi bilo treba zato zagotoviti posebne zahteve glede preglednosti spletnih trgov pri obveščanju potrošnikov, ki uporabljajo spletne trge, o glavnih parametrih razvrščanja ponudb in o tem, ali sklenejo pogodbo s trgovcem ali drugo osebo, ki ni trgovec (kot je drug potrošnik) ▌.

(27)  Spletni trgi bi morali potrošnike obvestiti, ali je tretja oseba, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, trgovec ali ne na podlagi izjave tretje osebe spletnemu trgu. Če tretja oseba, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, izjavi, da ima status netrgovca, bi morali spletni trgi zagotoviti kratko izjavo, da za sklenjeno pogodbo ne veljajo pravice potrošnikov, ki izhajajo iz zakonodaje Unije o varstvu potrošnikov. Poleg tega bi bilo treba potrošnike obvestiti, kako se obveznosti, povezane s pogodbo, razdelijo med tretjo osebo, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, in ponudnika spletnega trga. Te podatke bi bilo treba zagotoviti na jasen in razumljiv način, ne samo s sklicevanjem v standardnih pogojih uporabe ali podobnem pogodbenem dokumentu. Zahteve glede informacij za spletne trge bi morale biti sorazmerne ter vzpostaviti ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo spletnih trgov. Od spletnih trgov se ne bi smelo zahtevati, da navedejo specifične pravice potrošnikov, kadar potrošnike obveščajo o njihovi veljavnosti ali neveljavnosti. To ne vpliva na zahteve po informacijah potrošnikom iz Direktive 2011/83/EU, zlasti člena 6(1). Informacije, ki jih je treba zagotoviti o odgovornosti za zagotavljanje pravic potrošnikov, so odvisne od pogodbenih dogovorov med spletnimi trgi in zadevnimi tretjimi trgovci. Spletni trg lahko tretjega trgovca navede kot edino odgovorno osebo za pravice potrošnikov ali opiše svoje specifične odgovornosti, kadar prevzame odgovornost za določene vidike pogodbe, kot je na primer dobava ali uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe.

(28)  V skladu s členom 15(1) Direktive 2000/31/ES(17) se od spletnih trgov ne bi smelo zahtevati, da preverijo pravni status tretjih dobaviteljev. Namesto tega bi moral spletni trg od drugih dobaviteljev izdelkov na spletnem trgu zahtevati, da navedejo svoj status kot trgovci ali netrgovci za namene potrošniškega prava in te informacije predložijo spletnemu trgu.

(29)  Glede na hiter tehnološki razvoj na področju spletnih trgov in potrebo po zagotovitvi višje ravni varstva potrošnikov bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo ali ohranijo specifične dodatne ukrepe za ta namen. Take določbe bi morale biti sorazmerne in nediskriminatorne ter ne bi smele posegati v Direktivo 2003/31/ES.

(30)  Opredelitvi digitalne vsebine iz digitalnih storitev iz Direktive 2011/83/EU bi bilo treba uskladiti z opredelitvama iz Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(18)(19). Digitalna vsebina iz Direktive (EU) 2019/...(20)++ zajema enkratno dobavo, vrsto posameznih dobav ali neprekinjeno dobavo v določenem obdobju. Element neprekinjene dobave ne vključuje nujno dolgoročne dobave. Primere, kot je spletno predvajanje videoposnetkov, bi bilo treba šteti za neprekinjeno dobavo v določenem obdobju ne glede na dejansko trajanje avdiovizualne datoteke. Zato je morda težko razlikovati med nekaterimi vrstami digitalne vsebine in digitalnih storitev, saj lahko vse vključujejo neprekinjeno dobavo trgovca v obdobju trajanja pogodbe ▌. Primeri digitalnih storitev so izmenjava video in avdio datotek ter gostovanje drugih datotek, obdelava besedil ali iger, ki so na voljo v oblaku, shranjevanje v oblaku, spletna pošta, družbeni mediji in aplikacije v oblaku. Stalna vključenost ponudnika storitev upravičuje uporabo pravil o pravici do odstopa od pogodbe iz Direktive 2011/83/EU, ki potrošniku učinkovito omogočajo, da preizkusi storitev in se v 14-dnevnem obdobju po sklenitvi pogodbe odloči, ali jo obdrži. ▌ Za pogodbe za dobavo digitalne vsebine, ki se ne dostavi na otipljivem nosilcu podatkov, je značilna enkratna dobava določene digitalne vsebine ali več vsebin, kot so določene glasbene ali video datoteke. Zanje se še naprej uporablja izvzem iz pravice do odstopa od pogodbe iz člena 16(m), ki določa, da potrošnik izgubi pravico do odstopa od pogodbe, kadar se izvajanje pogodbe začne, kot velja pri prenosu ali pretočnem predvajanju ▌vsebin, pod pogojem, da je potrošnik predhodno izrecno soglašal z začetkom izvajanja pogodbe v odstopnem roku in privolil, da s tem izgubi svojo pravico. V primeru dvoma, ali gre za pogodbo o opravljanju storitev ali pogodbo o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, se uporabljajo pravila glede pravice do odstopa od pogodbe za storitve.

(31)  Digitalne vsebine in digitalne storitve se pogosto dobavijo prek spleta na podlagi pogodb, pri katerih potrošnik ne plača kupnine, temveč trgovcu predloži osebne podatke. Direktiva 2011/83/EU že velja za pogodbe o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov (tj. ponudbo spletnih digitalnih vsebin), ne glede na to, ali potrošnik plača ceno v denarju ali predloži osebne podatke. V nasprotju s tem se Direktiva 2011/83/EU uporablja le za pogodbe o opravljanju storitev, vključno s pogodbami za digitalne storitve, skladno s katerimi potrošnik plača ceno ali se temu zaveže. Zato se ta direktiva ne uporablja za pogodbe za digitalne storitve, pri katerih potrošnik predloži osebne podatke trgovcu, ne da bi plačal ceno. Zaradi svoje podobnosti in medsebojne zamenljivosti plačanih digitalnih storitev in digitalnih storitev, zagotovljenih v zameno za osebne podatke, bi morala zanje veljati ista pravila v skladu z Direktivo 2011/83/EU.

(32)  Zagotoviti bi bilo treba skladnost med področjem uporabe Direktive 2011/83/EU in Direktive (EU) 2019/...(21), ki se uporablja za pogodbe o dobavi digitalnih vsebin ali digitalnih storitev, pri katerih potrošnik trgovcu predloži osebne podatke ali se zaveže, da jih bo predložil.

(33)  Zato bi bilo treba področje uporabe Direktive 2011/83/EU razširiti tako, da bo zajemala tudi pogodbe, na podlagi katerih trgovec opravi digitalno storitev za potrošnika ali se zaveže, da jo bo opravil, potrošnik pa predloži osebne podatke ali se zaveže, da jih bo predložil. Podobno kot pri pogodbah za dobavo digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, bi se Direktiva morala uporabljati, kadar potrošnik predloži osebne podatke ali se zaveže, da jih bo predložil, razen če se osebni podatki, ki jih je zagotovil potrošnik, pri trgovcu obdelajo izključno za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve in jih trgovec ne obdeluje za noben drug namen. Vsaka obdelava osebnih podatkov bi morala biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679.

(34)  Kadar se digitalne vsebine in digitalne storitve ne dobavljajo proti plačilu, se za zagotovitev popolne usklajenosti z Direktivo (eu) 2019/...(22) tudi Direktiva 2011/83/EU ne bi smela uporabljati za primere, ko trgovec zbira osebne podatke izključno ▌zaradi izpolnjevanja zakonskih zahtev, ki veljajo za trgovca. To lahko vključuje primere, v katerih registracijo potrošnika zahteva veljavna zakonodaja za namene varnosti in identifikacije ▌.

(35)  Direktiva 2011/83/EU se ne bi smela uporabljati niti v primerih, ko trgovec zbira samo metapodatke, kot so informacije o napravi potrošnika ali zgodovina brskanja ▌, razen če to stanje pomeni sklenitev pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo. Prav tako se ne bi smela uporabljati v primerih, ko je potrošnik, ne da bi sklenil pogodbo s trgovcem, izpostavljen oglasnim sporočilom izključno z namenom pridobivanja dostopa do digitalnih vsebin ali digitalnih storitev. Vendar bi morale države članice ohraniti možnost, da razširijo uporabo pravil iz Direktive 2011/83/EU za te primere ali da drugače urejajo primere, ki so izključeni iz področja uporabe te direktive.

(36)  Pojem funkcionalnosti bi se moral nanašati na načine, na katere se digitalna vsebina ali digitalna storitev lahko uporabi. Na primer odsotnost ali prisotnost kakršnih koli tehničnih omejitev, kot je zaščita prek upravljanja digitalnih pravic ali regijsko kodiranje, lahko vpliva na možnost, da se izvajajo vse funkcije digitalnih vsebin ali digitalnih storitev glede na njihov namen. S pojmom interoperabilnost je opisano, ali in v kolikšni meri lahko digitalna vsebina ali digitalna storitev deluje s strojno ali programsko opremo, ki se razlikuje od opreme, s katero se digitalna vsebina ali storitve iste vrste običajno uporabljajo. Uspešno delovanje bi vključevalo na primer zmožnost digitalne vsebine ali digitalne storitve za izmenjavo informacij z drugo tovrstno programsko ali strojno opremo in za uporabo izmenjanih informacij. Pojem primerljivost je opredeljen v Direktivi (EU) 2019/...(23).

(37)  Člena 7(3) in 8(8) Direktive 2011/83/EU zahtevata od trgovca, da za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov in na daljavo, pridobi izrecno predhodno soglasje potrošnika, da začne opravljati storitev pred iztekom odstopnega roka. Člen 14(4)(a) določa pogodbene kazni, če trgovec te zahteve ne izpolni, in sicer potrošniku ni treba plačati za opravljene storitve. Zahteva po pridobitvi izrecnega soglasja potrošnika je zato relevantna samo za storitve, tudi digitalne storitve, ki se zagotavljajo proti plačilu. Zato je treba spremeniti člena 7(3) in 8(8) tako, da se zahteva, da trgovci pridobijo predhodno soglasje potrošnikov, uporablja samo za pogodbe o opravljanju storitev, ki potrošnika zavezujejo k plačilu.

(38)  Člen 16(m) Direktive 2011/83/EU določa izjemo od pravice do odstopa pri digitalni vsebini, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, če je potrošnik podal predhodno soglasje, da se izvajanje storitve začne pred iztekom odstopnega roka, in privolitev, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe. Člen 14(4)(a) Direktive 2011/83/EU določa pogodbene kazni, če trgovec te zahteve ne izpolni, in sicer potrošniku ni treba plačati za izkoriščeno digitalno vsebino. Zahteva po pridobitvi izrecnega soglasja in privolitve potrošnika je zato relevantna samo za digitalno vsebino, ki se zagotavlja proti plačilu. Zato je treba spremeniti člen 16(m) tako, da se zahteva, da trgovci pridobijo predhodno soglasje in privolitev potrošnikov, uporablja samo za pogodbe, ki potrošnika zavezujejo k plačilu.

(39)  Člen 7(4) Direktive 2005/29/ES določa zahteve glede informacij za „vabilo k nakupu“ izdelka po določeni ceni. Te zahteve glede informacij veljajo že na stopnji oglaševanja, medtem ko Direktiva 2011/83/EU nalaga enake zahteve in druge podrobnejše zahteve glede informacij v kasnejši fazi pred sklenitvijo pogodbe (tj. tik preden potrošnik sklene pogodbo). Posledično se od trgovcev lahko zahteva, da enake informacije zagotovijo v oglaševanju (npr. v spletnih oglasih na spletnem mestu medija) in v fazi pred sklenitvijo pogodbe (npr. na spletnih straneh svojih spletnih trgovin).

(40)  Zahteve glede informacij iz člena 7(4) Direktive 2005/29/ES vključujejo obveščanje potrošnika o politiki trgovca glede obravnavanja pritožb. Ugotovitve pri preverjanju ustreznosti kažejo, da so te informacije najpomembnejše v fazi pred sklenitvijo pogodbe, ki jo ureja Direktiva 2011/83/EU. Zahtevo, da se te informacije zagotovijo v vabilu k nakupu v fazi oglaševanja v skladu z Direktivo 2005/29/ES, bi bilo treba zato črtati.

(41)  Člen 6(1)(h) Direktive 2011/83/EU zahteva, da morajo trgovci potrošnikom pred sklenitvijo pogodbe zagotoviti informacije o pravici do odstopa od pogodbe, skupaj z vzorčnim odstopnim obrazcem iz Priloge I(B) k Direktivi. Člen 8(4) Direktive 2011/83/EU določa poenostavitev obveznosti glede predpogodbenih informacij, če se pogodba sklene prek sredstva komuniciranja na daljavo z omejenim prostorom ali časom za prikaz informacij, na primer prek telefona, glasovno upravljanih nakupovalnih asistentov ali kratkega sporočila. Obvezne predpogodbene informacije, ki jih je treba zagotoviti pri uporabi določenega sredstva komuniciranja na daljavo ali prek tega sredstva, vključujejo informacije o pravici do odstopa od pogodbe v skladu s točko (h) člena 6(1). Skladno s tem vključujejo tudi zagotovitev vzorčnega odstopnega obrazca iz Priloge I(B) k Direktivi. Vendar zagotovitev vzorčnega odstopnega obrazca ni mogoča, kadar se pogodba sklene prek sredstev, kot je telefon ali glasovno upravljan nakupovalni asistent, in tehnično morda ni izvedljiva na uporabniku prijazen način pri uporabi drugih sredstev komuniciranja na daljavo, ki so zajeta v členu 8(4). Zato je primerno, da se izključi določba o zagotovitvi vzorčnega odstopnega obrazca iz informacij, ki jih morajo trgovci v vsakem primeru zagotoviti pri uporabi določenega sredstva komuniciranja na daljavo ali prek tega sredstva za sklenitev pogodbe v skladu s členom 8(4) Direktive 2011/83/EU.

(42)  Člen 16(a) Direktive 2011/83/EU določa izjemo od pravice do odstopa od pogodb o opravljanju storitev pogodb, ki so bile v celoti izvedene, če se je izvajanje začelo z izrecnim predhodnim soglasjem potrošnika in njegovo privolitvijo, da bo izgubil pravico do odstopa od pogodbe, ko bo trgovec pogodbo v celoti izpolnil. Nasprotno pa člena 7(3) in 8(8) Direktive 2011/83/EU, ki se nanašata na obveznosti trgovca v primerih, kadar se je izvedba pogodbe začela pred iztekom odstopnega roka, od trgovca zahtevata samo pridobitev izrecnega predhodnega soglasja potrošnika, ne pa tudi njegove privolitve, da bo izgubil pravico od odstopa, ko se pogodba v celoti izpolni. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi zakonskimi določbami je treba v člena 7(3) in 8(8) Direktive 2011/83/EU dodati obveznost trgovca, da pridobi tudi privolitev potrošnika, da bo izgubil pravico do odstopa, ko se pogodba v celoti izpolni. Poleg tega bi bilo treba besedilo člena 16(a) prilagoditi spremembam v členih 7(3) in 8(8), pri čemer se zahteva, da trgovci pridobijo predhodno soglasje potrošnikov, uporablja samo za pogodbe o opravljanju storitev, ki potrošnika zavezujejo k plačilu. Vseeno bi bilo treba državam članicam dati možnost, da se za pogodbe o opravljanju storitev, v katerih je potrošnik izrecno zaprosil za obisk trgovca zaradi popravila, ne uporablja zahteva po pridobitvi privolitve potrošnika, da bo izgubil pravico do odstopa, ko se pogodba v celoti izpolni. Točka (c) člena 16 Direktive 2011/83/EU določa izjemo od pravice do odstopa v primeru dobave blaga, narejenega po podrobnem opisu ali osebnih željah potrošnika. Izjema zajema na primer izdelavo in montažo prilagojenega pohištva na domu potrošnika na podlagi pogodbe o enkratni prodaji.

(43)  Izjemo od pravice do odstopa iz člena 16(b) Direktive 2011/83/EU bi bilo treba uporabiti tudi za pogodbe o individualni dobavi energije, ki ne prihaja iz omrežja, ker je njena cena odvisna od nihanj na trgu surovin ali energije, nad katerimi trgovec nima nobenega nadzora in ki se lahko pojavijo v odstopnem roku.

(44)  Člen 14(4) Direktive 2011/83/EU določa pogoje, pod katerimi potrošnik v primeru uveljavljanja pravice do odstopa od pogodbe ne nosi stroškov za opravljanje storitev, dobavo javnih storitev in dobavo digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov. Če je izpolnjen kateri koli od teh pogojev, potrošniku ni treba plačati cene storitve, javne storitve ali digitalne vsebine, prejete pred uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe. Kar zadeva digitalne vsebine, je eden od teh nekumulativnih pogojev iz člena 14(4)(b)(iii) nepredložitev potrditve pogodbe, vključno s potrditvijo izrecnega predhodnega soglasja potrošnika, da se izvajanje pogodbe začne pred iztekom odstopnega roka, in privolitvijo, da se s tem izgubi pravica do odstopa. Vendar ta pogoj ni vključen med pogoje za izgubo pravice do odstopa iz člena 16(m), kar povzroča negotovost glede možnosti potrošnika, da uporabi člen 14(4)(b)(iii), kadar sta izpolnjena preostala pogoja iz člena 14(4)(b) in se zato izgubi pravica do odstopa v skladu s členom 16(m). Pogoj iz člena 14(4)(b)(iii) bi bilo zato treba dodati v člen 16(m), da se potrošniku omogoči uveljavitev pravice do odstopa, kadar pogoj ni izpolnjen, in v skladu s tem uveljavitev pravice iz člena 14(4).

(45)  Trgovci lahko cene svojih ponudb prilagodijo specifičnim potrošnikom ali specifičnim kategorijam potrošnikov na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev in oblikovanja profilov vedenja potrošnikov, ki trgovcem omogoča oceno kupne moči potrošnikov. Potrošniki bi zato morali biti jasno seznanjeni, kadar je ponujena cena njim prilagojena na podlagi avtomatiziranega odločanja, da bi pri svojem odločanju upoštevali morebitna tveganja. Zato bi bilo treba v Direktivo 2011/83/EU dodati specifično zahtevo glede informacij, da bi bil potrošnik seznanjen, kadar je cena prilagojena na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev. Ta zahteva glede informacij se ne bi smela uporabiti za tehnike, kot je dinamično določanje cen ali določanje cen v realnem času, pri katerih se cene prožno in hitro spreminjajo v odziv na povpraševanje na trgu, kadar to ne vključuje prilagajanja na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev. Ta zahteva glede informacij ne posega v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(24), ki med drugim določa pravico posameznika, da se zanj ne uporabi avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profila.

(46)  Ob upoštevanju tehnološkega razvoja je treba s seznama sredstev komuniciranja iz člena 6(1)(c) Direktive 2011/83/EU črtati navedbo številk telefaksa, ker se slednji redko uporablja in je v veliki meri zastarel.

(47)  Potrošniki se pri sprejemanju odločitev o nakupu vse bolj zanašajo na ocene in priporočila drugih potrošnikov. Zato bi morali trgovci, kadar zagotovijo dostop do ocen izdelkov, ki so jih opravili potrošniki, obveščati, ali imajo vzpostavljene procese ali postopke za zagotovitev, da so objavljene ocene resnično podali potrošniki, ki so izdelke kupili ali uporabili. Če so taki procesi ali postopki vzpostavljeni, bi morali zagotoviti informacije o tem, kako se preverjanja izvajajo, potrošnikom pa jasne informacije o tem, kako se ocene obdelujejo, na primer ali se vse ocene objavijo, ne glede na to, ali so pozitivne ali negativne, ali so ocene sponzorirane ali pa je nanje vplivalo pogodbeno razmerje s trgovcem. Poleg tega bi bilo treba za nepošteno poslovno prakso šteti primere zavajanja potrošnikov na podlagi izjav, da so ocene izdelka predložili potrošniki, ki naj bi izdelek dejansko uporabili ali kupili, če pri tem niso bili sprejeti razumni in sorazmerni ukrepi za zagotovitev, da so ocene dejansko pripravili ti potrošniki. Ti ukrepi bi lahko na primer vključevali tehnična sredstva za preverjanje zanesljivosti osebe, ki objavi oceno, s katerimi se zahtevajo informacije za preverjanje, ali je potrošnik dejansko kupil ali uporabil izdelek.

(48)  Določbe, ki se nanašajo na ocene in priporočila potrošnikov, ne posegajo v običajno in zakonito oglaševalsko prakso, za katero so značilna pretiravanja ali trditve, ki se jih ne sme razumeti dobesedno.

(49)  Trgovcem bi bilo treba prepovedati tudi objavljanje lažnih ocen in priporočil potrošnikov, kot so všečki v družbenih medijih, ali naročanje takega početja pri drugih z namenom oglaševanja njihovih izdelkov. Poleg tega bi jim bilo treba prepovedati vplivanje na ocene in priporočila potrošnikov, na primer objavljanje samo pozitivnih ocen in brisanje negativnih. Do tega lahko pride tudi s prenosom priporočil na družbenih omrežjih, kadar se pozitivna interakcija uporabnika z določeno spletno vsebino poveže z drugačno, vendar povezano vsebino, ali prenese nanjo, pri čemer se ustvari vtis, da ima ta uporabnik pozitivno mnenje tudi o povezani vsebini.

(50)  Trgovcem bi morala biti prepovedna preprodaja vstopnic za kulturne in športne prireditve potrošnikom, ki so jih pridobili z uporabo programske opreme, kot so roboti, ki jim omogoča nakup vstopnic, ki presega tehnične omejitve primarnega prodajalca vstopnic, ali izogibanje drugim tehničnim sredstvom, ki jih je primarni prodajalec vzpostavil, da bi zagotovil dostopnost vstopnic vsem posameznikom. Ta posebna prepoved ne posega v nobene druge nacionalne ukrepe, ki jih lahko države članice sprejmejo za zaščito legitimnih interesov potrošnikov ter kulturne politike in splošnega dostopa vseh posameznikov do kulturnih in športnih prireditev, kot je urejanje preprodajne cene vstopnic.

(51)  Člen 16 Listine EU o temeljnih pravicah zagotavlja svobodo opravljanja dejavnosti v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in praksami. Vendar trženje blaga v državah članicah kot enakega, kadar ima v resnici bistveno drugačno sestavo ali značilnosti, lahko zavaja potrošnike in povzroči, da sprejmejo odločitev o nakupu, ki je sicer ne bi sprejeli.

(52)  Taka praksa je zato lahko v nasprotju z Direktivo 2005/29/ES, odvisno od ocene ustreznih elementov v vsakem posameznem primeru. Da se organom držav članic za varstvo potrošnikov in kakovosti živil olajša uporaba obstoječe zakonodaje, so bile v Obvestilu Komisije z dne 26. septembra 2017 o uporabi živilske zakonodaje EU in zakonodaje EU o varstvu potrošnikov pri vprašanju neenotne kakovosti ▌ – posebni primer hrane(25) zagotovljene smernice o uporabi sedanjih pravil EU v primerih neenotne kakovosti hrane. V tem smislu je Skupno raziskovalno središče Komisije predstavilo skupni pristop za primerjalno preskušanje hrane(26).

(53)  Vendar so izkušnje pri izvrševanju pokazale, da je lahko včasih potrošnikom, trgovcem in pristojnim nacionalnim organom nejasno, katere poslovne prakse bi lahko bile v nasprotju z Direktivo 2005/29/ES, če ni izrecne določbe. Direktivo 2005/29/ES bi bilo zato treba spremeniti tako, da se zagotovi pravna varnost trgovcem in izvršilnim organom, in sicer tako, da se izrecno obravnava trženje blaga kot enakega blagu, ki se trži v ▌drugih državah članicah, kadar se to blago bistveno razlikuje po svoji sestavi ali značilnostih. Pristojni organi bi morali takšne prakse oceniti in obravnavati od primera do primera v skladu z določbami Direktive. V svoji oceni bi moral pristojni organ upoštevati, ali je potrošnikom takšno razliko mogoče preprosto ugotoviti, pravico trgovca, da zaradi legitimnih in objektivnih dejavnikov, kot so nacionalna zakonodaja, razpoložljivost ali sezonska dostopnost surovin ▌ali prostovoljne strategije za izboljšanje dostopa do zdravih in hranljivih živil, prilagodi blago iste znamke za različne zemljepisne trge, kot tudi pravico trgovcev, da na različnih zemljepisnih trgih ponudijo blago iste znamke v pakiranjih z različno težo ali prostornino. Pristojni organi bi morali na podlagi razpoložljivosti in ustreznosti informacij oceniti, ali potrošniki lahko takšno razliko preprosto prepoznajo. Pomembno je, da so potrošniki obveščeni o razlikah v blagu zaradi legitimnih in objektivnih dejavnikov. Trgovcem bi bilo treba omogočiti, da take informacije predložijo na različne načine, ki potrošnikom omogočajo dostop do potrebnih informacij. Trgovci bi na splošno morali dati prednost drugim možnostim zagotavljanja informacij poleg informacij na nalepki izdelka. Upoštevati bi bilo treba ustrezna sektorska pravila in pravila o prostem pretoku blaga Unije.

(54)  Medtem ko prodaja zunaj poslovnih prostorov predstavlja legitimno in dobro uveljavljeno prodajno pot, kot so prodaje na daljavo in zunaj poslovnih prostorov trgovca, lahko nekatere posebno agresivne ali zavajajoče tržne ali prodajne prakse v smislu obiskov na domu potrošnika ▌ali med ▌ izleti iz člena 2(8) Direktive 2011/83/EU povzročijo pritisk na potrošnike, da opravijo nakupe blaga ali storitev, ki jih sicer ne bi kupili, in/ali nakupe po previsokih cenah, kar pogosto vključuje takojšnje plačilo. Takšne prakse so pogosto usmerjene na starejše ali druge ranljive potrošnike. Nekatere države članice te prakse štejejo za nezaželene in menijo, da je treba omejiti nekatere oblike in vidike prodaje zunaj poslovnih prostorov v smislu Direktive 2011/83/EU, kot so nasilno in zavajajoče trženje ali prodaja izdelka v obliki nenaročenih obiskov na potrošnikovem domu ali ▌izletov. Kadar se take omejitve ne sprejmejo zaradi varstva potrošnikov, ampak na primer zaradi javnega interesa ali spoštovanja zasebnega življenja potrošnikov, ki ga varuje člen 7 Listine EU o temeljnih pravicah, ne spadajo na področje uporabe Direktive 2005/29/ES.

(55)  Zato bi bilo treba v skladu z načelom subsidiarnosti in zaradi lažjega izvrševanja pojasniti, da Direktiva 2005/29/ES ne posega v svobodo držav članic, da sprejmejo nacionalne določbe za dodatno varstvo legitimnih interesov potrošnikov pred nepošteno poslovno prakso v zvezi z nenaročenimi obiski trgovca na njihovem domu z namenom ponujanja ali prodaje izdelkov ali izletov, ki jih je trgovec organiziral z namenom ali učinkom oglaševanja ali prodaje izdelkov potrošnikom, če so take določbe utemeljene zaradi varstva potrošnikov. Vse takšne določbe bi morale biti sorazmerne in nediskriminatorne ter ne bi smele prepovedati samih prodajnih poti. Z nacionalnimi določbami, ki jih sprejmejo države članice, bi se lahko na primer določil čas v dnevu, ko obiski na domu potrošnikov brez njihove izrecne zahteve niso dovoljeni ali so prepovedani, če je potrošnik jasno navedel, da taki obiski niso sprejemljivi, ali pa bi se predpisal postopek plačila. Poleg tega bi lahko take določbe določale pravila za večjo zaščito na področjih, ki jih usklajuje Direktiva 2011/83/EU. Zato bi bilo treba Direktivo 2011/83/EU spremeniti tako, da bi državam članicam omogočala sprejetje nacionalnih ukrepov za zagotovitev daljšega obdobja za uveljavljanje pravice do odstopa ter odstop od posebnih izjem od pravice do odstopa. Države članice bi morale biti dolžne, da Komisijo obvestijo o vsaki nacionalni določbi, sprejeti v zvezi s tem, da lahko Komisija te informacije zagotovi vsem zainteresiranim stranem ter spremlja sorazmernost in zakonitost teh ukrepov.

(56)  V primeru nasilnih in zavajajočih praks v smislu organizacije dogodkov zunaj poslovnih prostorov trgovca Direktiva 2005/29/ES ne posega v nobene pogoje ustanavljanja ali sisteme izdajanja dovoljenj, ki jih lahko države članice uvedejo za trgovce. Poleg tega Direktiva 2005/29/ES ne posega v nacionalno pogodbeno pravo in zlasti pravila o veljavnosti, sklepanju ali učinku pogodbe. Nasilne in zavajajoče prakse v smislu organizacije dogodkov zunaj poslovnih prostorov trgovca se lahko prepovejo na podlagi ocene posameznega primera v skladu s členi 5 do 9 Direktive 2005/29/ES. Poleg tega Priloga I k Direktivi 2005/29/ES vsebuje splošno prepoved praks, pri katerih trgovec ustvari vtis, da ne deluje za namene, povezane z njegovo poklicno dejavnostjo, in praks, ki ustvarjajo vtis, da potrošnik ne more zapustiti poslovnih prostorov, dokler pogodba ni sklenjena. Komisija bi morala oceniti, ali sedanja pravila zagotavljajo ustrezno raven varstva potrošnikov in orodja, s katerimi lahko države članice učinkovito obravnavajo tovrstne prakse.

(57)  Zato ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalno pravo na področju pogodbenega prava v zvezi z vidiki pogodbenega prava, ki v njej niso urejeni. Zato ta direktiva ne bi smela posegati v nacionalno pravo, ki ureja na primer sklenitev ali veljavnost pogodbe v primerih, kot je odsotnost soglasja ali nepooblaščena trgovska dejavnost.

(58)  Za zagotovitev, da imajo državljani dostop do posodobljenih informacij o pravicah potrošnikov in pravnih sredstvih Unije, bi morala biti spletna vstopna točka, ki jo mora vzpostaviti Komisija, prijazna uporabnikom, prilagojena mobilnim napravam, enostavno dostopna in uporabna za vse, vključno z invalidi (univerzalno oblikovanje).

(59)  V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(27) so se države članice zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(60)  Ker ciljev te direktive glede boljšega izvrševanja in posodobitve zakonodaje o varstvu potrošnikov države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih je zaradi njihovega vseevropskega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2005/29/EU

Direktiva 2005/29/ES se spremeni:

(1)  odstavek 1 člena 2 se spremeni:

(a)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) ‚izdelek‘ pomeni vsako blago ali storitev, vključno z nepremičninami, digitalnimi storitvami in digitalno vsebino ter pravicami in obveznostmi;“;

"

(b)  dodata se naslednji točki:"

„(m) ‚razvrščanje‘ pomeni relativno izpostavljenost izdelkov, kot jo predstavi, organizira ali sporoči trgovec, ne glede na tehnološka sredstva, uporabljena za tako predstavitev, organizacijo ali sporočanje;

   (n) ‚spletni trg‘ pomeni storitev, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo z drugimi trgovci ali potrošniki z uporabo programske opreme, vključno s spletnim mestom, delom spletnega mesta ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu.“;

"

(2)  v členu 3 se odstavka 5 in 6 nadomestita z naslednjim: ▌"

„5. Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja določb za varstvo legitimnih interesov potrošnikov v zvezi z agresivnimi ali zavajajočimi tržnimi ali prodajnimi praksami v obliki nenaročenih obiskov trgovca na domu potrošnika ali ▌izleti, ki jih trgovec organizira z namenom ali učinkom oglaševanja ali prodaje izdelkov potrošnikom. ▌Take določbe so sorazmerne, nediskriminatorne in utemeljene zaradi ▌varstva potrošnikov.

6.   Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o vseh nacionalnih določbah, ki se uporabljajo na podlagi odstavka 5, in o vseh naknadnih spremembah. Komisija zagotovi, da so te informacije potrošnikom in trgovcem preprosto dostopne na posebnem spletišču.“;

"

(3)  v členu 6(2) se doda naslednja točka ▌:"

„(c) vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v ▌drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti, razen če je to utemeljeno z legitimnimi in objektivnimi dejavniki.“;

"

(4)   ▌ člen 7 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se spremeni:

(i)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:"

„(d) plačilni pogoji, pogoji dostave in izpolnitve, če ti odstopajo od zahtev poklicne skrbnosti;“;

"

(ii)  doda se naslednja točka:"

„(f) za izdelke na spletnih trgih podatek o tem, ali je tretja oseba, ki ponuja izdelke, trgovec ali ne, na podlagi izjave te tretje osebe spletnemu trgu.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„4a. Pri zagotavljanju možnosti potrošnikom, da izdelke, ki jih ponujajo različni trgovci ali potrošniki, iščejo na podlagi poizvedbe v obliki ključne besede, besedne zveze ali drugega vnosa, ne glede na to, kje je na koncu opravljen nakup, se za bistvene štejejo splošne informacije, dane na voljo v posebnem oddelku spletnega vmesnika, ki je neposredno in enostavno dostopen s strani, na kateri so predstavljeni rezultati poizvedbe, o glavnih parametrih, ki določajo razvrstitev izdelkov, predstavljeno potrošniku kot rezultat iskalne poizvedbe, ter o relativni pomembnosti teh parametrov glede na druge parametre. Ta odstavek se ne uporablja za ponudnike spletnih iskalnikov, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2019/...*(28).

__________________

* Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL ...).“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„6. Kadar trgovec zagotovi dostop do ocen izdelkov, ki so jih opravili potrošniki, se za bistvene štejejo informacije o tem, ali in kako trgovec zagotavlja, da so objavljene ocene dejansko pripravili potrošniki, ki so izdelke kupili ali uporabili.“;

"

(5)  vstavi se naslednji člen  ▌:"

„Člen 11a

Pravna sredstva

1.  Potrošniki, oškodovani zaradi nepoštenih poslovnih praks, imajo dostop do sorazmernih in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z nadomestilom za škodo, ki jim je bila povzročena, in, kadar je ustrezno, znižanjem kupnine ali odpovedjo pogodbe. Države članice lahko določijo pogoje za uporabo in učinek teh pravnih sredstev. Države članice lahko po potrebi upoštevajo težo in naravno nepoštene poslovne prakse, škodo, povzročeno potrošnikom, in druge ustrezne okoliščine.

2.  Ta pravna sredstva ne posegajo v uporabo drugih pravnih sredstev, ki so potrošniku na voljo na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.“;

"

(6)  člen 13 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 13

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice zagotovijo, da pri nalaganju kazni upoštevajo naslednja neizčrpna in okvirna merila, če je primerno:

   (a) naravo, težo, obseg in trajanje ▌kršitve;

   (b) ukrepe trgovca za ublažitev ali odpravo škode, ki so jo utrpeli potrošniki;

   (c) morebitne predhodne kršitve trgovca;
   (d) če so na voljo ustrezni podatki, pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima trgovec zaradi kršitve;
   (e) kazni, ki so trgovcu naložene za isto kršitev v drugih državah članicah v čezmejnih zadevah, kadar so informacije o takih kaznih na voljo prek mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2394;
   (f) morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

3.  Države članice zagotovijo, da kazni, kadar jih je treba naložiti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394, vključujejo možnost naložitve globe na podlagi upravnega postopka ali sprožitve sodnega postopka za naložitev globe ali obojega, pri čemer najvišji znesek globe znaša najmanj 4 % letnega prometa trgovca v zadevni državi članici ali državah članicah. Države članice lahko brez poseganja v navedeno uredbo iz ustavnopravnih razlogov omejijo naložitev globe na:

   (a) kršitve členov 6, 7, 8 in 9 ter Priloge I in
   (b) stalno uporabo poslovne prakse s strani trgovca, ki jo je pristojni nacionalni organ ali sodišče štelo za nepošteno, če kršitev ni zajeta v točki (a).

4.  Kadar je treba globo naložiti v skladu z odstavkom 3, vendar informacije o letnem prometu trgovca niso na voljo, države članice uvedejo možnost naložitve globe, katere najvišji znesek znaša najmanj 2 milijona EUR.

5.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih pravilih o kaznih do ... [rok za prenos te direktive o spremembi] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“;

"

(7)  Priloga I se spremeni:

(a)  vstavi se naslednja točka:"

„11a. Zagotoviti rezultate iskanja kot odgovor na iskalno poizvedbo potrošnika na spletu brez nedvoumnega razkritja plačanega oglaševanja ali izrecnega plačila za doseganje boljše razvrstitve izdelkov med rezultate iskanja.“;

"

(b)  vstavijo se naslednje točke:"

„23a. Preprodajati potrošnikom vstopnice za prireditve, če jih je trgovec pridobil z uporabo avtomatiziranih sredstev v izogib morebitni omejitvi števila vstopnic, ki jih lahko posameznik kupi, ali drugim pravilom, ki se uporabljajo za nakup vstopnic.

23b.  Navesti, da so ocene izdelka predložili potrošniki, ki so izdelek dejansko uporabili ali kupili, brez sprejetja razumnih in sorazmernih ukrepov za preverjanje, da so ocene dejansko pripravili ti potrošniki.

23c.  Predložiti lažne ocene ali priporočila potrošnikov ali naročanje takšnih ocen ali priporočil pri drugih pravnih ali fizičnih osebah ali zavajanje z ocenami potrošnikov ali priporočili na družbenih omrežjih z namenom oglaševanja izdelkov.“.

"

Člen 2

Spremembe Direktive 2011/83/EU

Direktiva 2011/83/EU se spremeni:

(1)  člen 2 se spremeni:

(a)  točka (3) se nadomesti z naslednjim:"

„(3) ‚blago‘ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki (5) člena 2 Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta*(29);

__________________

* Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL ...).“;

"

(b)  vstavi se naslednja točka ▌:"

„(4a) ‚osebni podatki‘ pomenijo osebne podatke, kot so opredeljeni v točki (1) člena 4 ▌Uredbe (EU) 2016/679;“;

"

(c)   točki (5) in (6) se nadomestita z naslednjim:"

(5) ‚prodajna pogodba‘ pomeni vsako pogodbo, na podlagi katere trgovec prenese ali se zaveže, da bo prenesel lastništvo nad blagom na potrošnika, vključno s kakršno koli pogodbo, katere predmet so blago in storitve;

   (6) ‚pogodba o opravljanju storitev‘ pomeni vsako pogodbo razen prodajne pogodbe, na podlagi katere trgovec opravi storitev, vključno z digitalno storitvijo, za potrošnika ali se temu zaveže ▌;“;

"

(d)  točka (11) se nadomesti z naslednjim:"

„(11) ‚digitalna vsebina‘ pomeni digitalno vsebino, kot je opredeljena v točki (1) člena 2 Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta*(30);“;

__________________

* Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL ...).“;

"

(e)  dodajo se naslednje točke:"

„ ▌ (16) ‚digitalna storitev‘ pomeni digitalno storitev, kot je opredeljena v točki (2) člena 2 Direktive (EU) 2019/...(31)++;

   (17) ‚spletni trg‘ pomeni ▌storitev, ki potrošnikom omogoča sklepanje ▌pogodb na daljavo z drugimi trgovci ali potrošniki z uporabo programske opreme, vključno s spletnim mestom, delom spletnega mesta ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu;
   (18) ‚ponudnik spletnega trga‘ pomeni vsakega ponudnika storitev, ki potrošnikom ponuja spletni trg;

   (19) ‚združljivost‘ pomeni združljivost, kot je opredeljena v točki (10) člena 2 Direktive (EU) 2019/...(32);
   (20) ‚funkcionalnost‘ pomeni funkcionalnost, kot je opredeljena v točki (11) člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;
   (21) ‚interoperabilnost‘ pomeni interoperabilnost, kot je opredeljena v točki (12) člena 2 Direktive (EU) 2019/...+.“;

"

(2)  člen 3 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ta direktiva se uporablja za kakršno koli pogodbo, sklenjeno med trgovcem in potrošnikom, pod pogoji in v obsegu, določenimi v njenih določbah, kadar potrošnik plača ceno iz pogodbe ali se temu zaveže. Uporablja se za pogodbe za dobavo vode, plina, električne energije ali daljinskega ogrevanja, vključno s strani javnih ponudnikov, kadar ta dobava poteka na pogodbeni podlagi.“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„1a. Ta direktiva se uporablja tudi, kadar trgovec dobavi ali se zaveže, da bo dobavil, digitalno vsebino, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, ali opravi ali se zaveže, da bo opravil, digitalno storitev za potrošnika, pri čemer potrošnik trgovcu posreduje osebne podatke ali se temu zaveže, razen kadar trgovec obdeluje osebne podatke, ki jih zagotovi potrošnik, izključno za namen dobave digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, ali za izvedbo digitalne storitve v skladu s to direktivo ali za to, da zagotovi skladnost s pravnimi zahtevami, ki zanj veljajo, ter teh podatkov ne obdela za noben drug namen.“;

"

(c)  odstavek 3 se spremeni:

(i)  točka (k) se nadomesti z naslednjim:"

„(k) za storitve potniškega prevoza, z izjemo člena 8(2) ter členov 19, 21 in 22;“;

"

(ii)  doda se naslednja točka:"

„(n) za vsako blago, prodano v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov.“;

"

(3)  v členu 5 se odstavek 1 spremeni:

(a)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) poleg možnosti zakonskega jamstva o skladnosti blaga, digitalne vsebine in digitalnih storitev tudi možnost in pogoje poprodajnih storitev in tržnih garancij, kadar je to primerno;“;

"

(b)  točki (g) in (h) se nadomestita z naslednjim:"

„(g) kadar je to primerno, funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine in digitalnih storitev;

   (h) kadar je to primerno, vsako pomembno združljivost in medsebojno povezljivost blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine in digitalnih storitev ▌, s katero je trgovec seznanjen ali bi z njo razumno moral biti seznanjen.“;

"

(4)  člen 6 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) fizični naslov sedeža podjetja trgovca ter njegovo telefonsko številko in elektronski naslov. Kadar trgovec zagotovi drugo sredstvo spletnega komuniciranja, ki zagotavlja, da lahko potrošnik vodi kakršno koli pisno korespondenco, vključno z datumom in časom take korespondence, s trgovcem na trajnem nosilcu podatkov, informacije vključujejo tudi podrobnosti o tem drugem sredstvu. Vsa ta sredstva komuniciranja, ki jih zagotovi trgovec, potrošniku omogočajo, da hitro stopi v stik s trgovcem in učinkovito komunicira z njim. Kadar je to primerno, trgovec predloži tudi fizični naslov in identiteto trgovca, v imenu katerega deluje.“;

"

(ii)  vstavi se naslednja točka:"

„(ea) kadar je to primerno, informacijo, da je bila cena prilagojena na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev;“;

"

(iii)  točka (l) se nadomesti z naslednjim:"

„(l) možnost zakonskega jamstva o skladnosti blaga, digitalne vsebine in digitalnih storitev;“;

"

(iv)  točki (r) in (s) se nadomestita z naslednjim:"

„(r) kadar je to primerno, funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine in digitalnih storitev;

   (s) kadar je to primerno, vsako pomembno združljivost in medsebojno povezljivost blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine in digitalnih storitev ▌, s katero je trgovec seznanjen ali bi z njo razumno moral biti seznanjen.“;

"

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Informacije iz točk (h), (i) in (j) odstavka 1 se lahko zagotovijo na vzorčnem obrazcu za informacije o pravici do odstopa iz Priloge I(A). Trgovec izpolni obveznosti glede informacij, določenih v točkah (h), (i) in (j) odstavka 1, če je ustrezno izpolnil ta obrazec z informacijami ter jih posredoval potrošniku. Sklici na 14-dnevni odstopni rok na vzorčnem obrazcu za informacije o pravici do odstopa iz Priloge I(A) se nadomestijo s sklici na 30-dnevni odstopni rok, kadar države članice sprejmejo pravila v skladu s členom 9(1a).“;

"

(5)  vstavi se naslednji člen ▌:"

„Člen 6a

Dodatne specifične obveznosti glede informacij za pogodbe, sklenjene na spletnih trgih

1.  Preden se potrošnik zaveže s pogodbo, sklenjeno na daljavo, ali kakršno koli drugo podobno ponudbo na spletnem trgu, ponudnik spletnega trga brez poseganja v določbe Direktive 2005/29/ES na jasen in razumljiv način ter na način, prilagojen sredstvom komuniciranja na daljavo, zagotovi tudi naslednje informacije:

   (a) splošne informacije, dane na voljo v posebnem oddelku spletnega vmesnika, ki je neposredno in enostavno dostopen s strani, na kateri so predstavljene ponudbe, o glavnih parametrih, kot so opredeljeni v točki (m) člena 2(1) Direktive 2005/29/ES, ki določajo razvrstitev ponudb, predstavljenih potrošniku kot rezultat ▌iskalne poizvedbe, ter o relativni pomembnosti teh parametrov glede na druge parametre;
   (b) ali je tretja oseba, ki nudi blago, storitve ali digitalno vsebino, trgovec ali ne na podlagi izjave zadevne tretje osebe spletnemu trgu;
   (c) kadar tretja oseba, ki nudi blago, storitve ali digitalno vsebino, ni trgovec, informacijo, da za ▌pogodbo ne veljajo pravice potrošnikov, ki izhajajo iz potrošniške zakonodaje Unije ▌; ▌
   (d) kadar je to ustrezno, kako se obveznosti, povezane s pogodbo, razdelijo med tretjo osebo, ki nudi blago, storitve ali digitalno vsebino, in ponudnika spletnega trga. Te informacije ne posegajo v odgovornost, ki jo spletni trg ali trgovec lahko ima v zvezi s pogodbo na podlagi drugega prava Unije ali nacionalnega prava.

2.  Ta člen brez poseganja v Direktivo 2000/31/ES državam članicam ne preprečuje uvedbe dodatnih zahtev glede informacij za spletne trge. Take določbe so sorazmerne, nediskriminatorne in utemeljene zaradi varstva potrošnikov.“;

"

(6)  v členu 7 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar potrošnik želi, da se opravljanje storitev ali dobava vode, plina ali električne energije, če se ti ne prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini, ali daljinskega ogrevanja začne v odstopnem roku iz člena 9(2), in pogodba potrošnika zavezuje k plačilu, trgovec zahteva, da potrošnik za to izrecno zaprosi na trajnem nosilcu podatkov. Trgovec zahteva tudi, da potrošnik privoli v izgubo pravice do odstopa od pogodbe, ko bo trgovec pogodbo v celoti izpolnil.“;

"

(7)  člen 8 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Če se pogodba sklene prek sredstva komuniciranja na daljavo z omejenim prostorom ali časom za prikaz podatkov, trgovec pred sklenitvijo take pogodbe, na tem sredstvu ali prek njega zagotovi najmanj predpogodbene informacije v zvezi z glavnimi značilnostmi blaga ali storitev, identiteto trgovca, končno ceno, pravico do odstopa od pogodbe, trajanjem pogodbe, v primeru pogodbe za nedoločen čas pa tudi v zvezi s pogoji za odpoved pogodbe, v skladu s točkami (a), (b), (e), (h) in (o) člena 6(1), razen vzorčnega odstopnega obrazca iz Priloge I(B) iz točke (h). Trgovec potrošniku zagotovi druge informacije iz člena 6(1), vključno z odstopnim obrazcem, na ustrezen način v skladu z odstavkom 1 tega člena.“;

"

(b)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. Kadar potrošnik želi, da se opravljanje storitev ali dobava vode, plina ali električne energije, če se ti ne prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini, ali daljinskega ogrevanja začne v odstopnem roku iz člena 9(2), in pogodba potrošnika zavezuje k plačilu, trgovec zahteva, da potrošnik za to izrecno zaprosi. Trgovec zahteva tudi, da potrošnik privoli v izgubo pravice do odstopa od pogodbe, ko bo trgovec pogodbo v celoti izpolnil.“;

"

(8)  člen 9 se spremeni:

(a)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Države članice lahko sprejmejo pravila, v skladu s katerimi se 14-dnevni odstopni rok iz odstavka 1 podaljša na 30 dni za pogodbe, sklenjene v okviru nenaročenih obiskov trgovca na domu potrošnika ali izletov, ki jih trgovec organizira z namenom ali učinkom oglaševanja ali prodaje izdelkov potrošnikom, da se zaščitijo legitimni interesi potrošnikov v zvezi z agresivnimi ali zavajajočimi tržnimi ali prodajnimi praksami. Taka pravila so sorazmerna, nediskriminatorna in utemeljena zaradi varstva potrošnikov.“;

"

(b)  v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„2. Brez poseganja v člen 10 se odstopni rok iz odstavka 1 tega člena izteče po 14 dneh ali 30 dneh, če so države članice sprejele pravila v skladu z odstavkom 1a tega člena:“;

"

(9)  v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Če je trgovec potrošniku informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovil v 12 mesecih od dneva iz člena 9(2), se odstopni rok izteče 14 dni od dneva, ko potrošnik prejme te informacije, ali 30 dni, če so države članice sprejele pravila v skladu členom 9(1a).“;

"

(10)  v členu 13 se dodajo naslednji odstavki:"

„4. Kar zadeva osebne podatke potrošnika, trgovec izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

5.  Trgovec se vzdrži uporabe vsebine, razen osebnih podatkov, ki jo je potrošnik dal na voljo ali ustvaril, ko je uporabljal digitalno vsebino ali digitalno storitev, ki jo dobavlja trgovec, razen če:

   (a) taka vsebina ni uporabna zunaj okvira digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki jo je dobavil trgovec;
   (b) je ta vsebina povezana z dejavnostjo potrošnika le, ko uporablja digitalne vsebine ali digitalno storitev, ki jo je dobavil trgovec;
   (c) je trgovec to vsebino združil z drugimi podatki in je ni mogoče razdružiti ali pa so za razdružitev potrebna nesorazmerna prizadevanja ali
   (d) je potrošnik to vsebino ustvaril skupaj z drugimi potrošniki in jo lahko drugi potrošniki še naprej uporabljajo.

6.  Razen v primerih iz točk (a), (b) ali (c) odstavka (5), trgovec da potrošniku na njegovo zahtevo na voljo vso vsebino, razen osebnih podatkov, ki jo je potrošnik dal na voljo ali ustvaril, ko je uporabljal digitalno vsebino ali digitalno storitev, ki jo dobavlja trgovec.

7.  Potrošnik ima pravico, da to digitalno vsebino pridobi brezplačno in v razumnem času ter v obliki, ki je v splošni rabi in strojno berljiva, pri čemer ga trgovec ne ovira.

8.  V primeru odstopa od pogodbe lahko trgovec prepreči, da bi potrošnik še naprej uporabljal digitalno vsebino ali digitalno storitev, zlasti tako, da brez poseganja v odstavek 6 potrošniku onemogoči dostop do digitalne vsebine ali digitalne storitve ali onemogoči uporabniški račun potrošnika.“;

"

(11)  člen 14 se spremeni:

(a)  doda se naslednji odstavek:"

„2a. V primeru odstopa od pogodbe se potrošnik vzdrži uporabe digitalne vsebine ali digitalne storitve ter njenega dajanja na voljo tretjim osebam.“;

"

(b)  v odstavku 4 se točka (b)(i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) potrošnik ni podal izrecnega predhodnega soglasja, da se izvajanje pogodbe začne pred iztekom 14-dnevnega ali 30-dnevnega roka iz člena 9;“;

"

(12)  člen 16 se spremeni:

(a)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) pogodbe o opravljanju storitev po celotni izvedbi storitve ter, kadar pogodba potrošnika zavezuje k plačilu, če se je izvajanje začelo z izrecnim predhodnim soglasjem potrošnika in privolitvijo, da bo izgubil pravico do odstopa od pogodbe, ko bo trgovec pogodbo v celoti izpolnil;“;

"

(b)  točka (m) se nadomesti z naslednjim:"

„(m) pogodbe o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, če se je izvajanje začelo in, če pogodba potrošnika zavezuje k plačilu, če:

   (i) je potrošnik podal predhodno izrecno soglasje za začetek izvajanja v odstopnem roku;
   (ii) je potrošnik privolil, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe, in
   (iii) je trgovec predložil potrdilo v skladu s členom 7(2) ali 8(7).“;

"

(c)  dodata se naslednja odstavka:"

„Države članice lahko odstopajo od izjem od pravice do odstopa iz točk (a), (b), (c) in (e) odstavka 1 za pogodbe, sklenjene v okviru nenaročenih obiskov trgovca na domu potrošnika ali izletov, ki jih trgovec organizira z namenom ali učinkom oglaševanja ali prodaje izdelkov potrošnikom, da se zaščitijo legitimni interesi potrošnikov v zvezi z agresivnimi ali zavajajočimi tržnimi ali prodajnimi praksami. Take določbe so sorazmerne, nediskriminatorne in utemeljene zaradi varstva potrošnikov.

Države članice lahko določijo, da potrošnik izgubi pravico do odstopa v primeru pogodb o opravljanju storitev po celotni izvedbi storitve in kadar je potrošnik izrecno zahteval obisk trgovca zaradi izvedbe popravila, če se je izvajanje začelo ob predhodnem izrecnem soglasju potrošnika in če pogodba potrošnika zavezuje k plačilu.“;

"

(13)  člen 24 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 24

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice zagotovijo, da pri nalaganju kazni upoštevajo naslednja neizčrpna in okvirna merila, kadar je to ustrezno:

   (a) naravo, težo, obseg in trajanje ▌kršitve;

   (b) ukrepe trgovca za ublažitev ali odpravo škode, ki so jo utrpeli potrošniki;

   (c) morebitne predhodne kršitve trgovca;
   (d) če so na voljo ustrezni podatki, pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima trgovec zaradi kršitve;
   (e) kazni, ki so trgovcu naložene za isto kršitev v drugih državah članicah v čezmejnih zadevah, kadar so informacije o takih kaznih na voljo v mehanizmu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2017/2394;
   (f) morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

3.  Države članice zagotovijo, da kazni, kadar jih je treba naložiti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394, vključujejo možnost naložitve globe z upravnimi postopki ali sprožitve sodnih postopkov za naložitev globe ali oboje, pri čemer najvišji znesek globe znaša najmanj 4 % letnega prometa trgovca v zadevni državi članici ali državah članicah.

4.  Kadar je treba globo naložiti v skladu z odstavkom 3, vendar informacije o letnem prometu trgovca niso na voljo, države članice uvedejo možnost naložitve globe, katere najvišji znesek znaša najmanj 2 milijona EUR.

5.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih pravilih o kaznih do ... [rok za prenos te direktive o spremembi] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“;

"

(14)  v členu 29 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Država članica do [datum prenosa iz člena 5 te direktive o spremembi] obvesti Komisijo, če uporabi eno od regulativnih možnosti iz členov 3(4), 6(7), 6(8), 7(4), 8(6), 9(1a) in 9(3) ter drugega pododstavka člena 16, ter o kakršnih koli naknadnih spremembah.“;

"

(15)  Priloga I se spremeni:

(a)  točka A se spremeni:

(i)  v tretjem odstavku ▌pod naslovom „Pravica do odstopa od pogodbe“ se nadomesti z naslednjim:"

„Za uveljavitev pravice do odstopa nas [2] morate o svoji odločitvi o odstopu od te pogodbe obvestiti z nedvoumno izjavo (npr. s pismom, poslanim po pošti, ali po elektronski pošti). V ta namen lahko uporabite priloženi vzorčni odstopni obrazec, vendar to ni obvezno. [3]“;

"

(ii)  točka 2 pod naslovom „Navodila za izpolnjevanje“ se nadomesti z naslednjim:"

„ [2.] Vstavite vaše ime, fizični naslov, telefonsko številko in elektronski naslov.“;

"

(b)  v točki B se prva alinea nadomesti z naslednjim:"

„[tukaj trgovec vstavi svoje ime, fizični naslov ter ▌elektronski naslov]:“.

"

Člen 3

Spremembe Direktive 93/13/EGS

Direktiva 93/13/EGS se spremeni:

vstavi se naslednji člen ▌:"

„Člen 8b

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice lahko take kazni omejijo na primere, v katerih so pogodbeni pogoji v nacionalnem pravu izrecno opredeljeni kot nepošteni v vseh okoliščinah ali v katerih prodajalec ali dobavitelj še naprej uporablja pogodbene pogoje, ki so bili z dokončnim zavezujočim sklepom, sprejetim v skladu s členom 7(2), opredeljeni kot nepošteni.

3.  Države članice zagotovijo, da pri nalaganju kazni upoštevajo naslednja neizčrpna in okvirna merila, kadar je to ustrezno:

   (a) naravo, težo, obseg in trajanje ▌kršitve;

   (b) ukrepe prodajalca ali dobavitelja za ublažitev ali odpravo škode, ki so jo utrpeli potrošniki;

   (c) morebitne predhodne kršitve prodajalca ali dobavitelja;
   (d) če so na voljo ustrezni podatki, pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima prodajalec ali dobavitelj zaradi kršitve;
   (e) kazni, ki so prodajalcu ali dobavitelju naložene za isto kršitev v drugih državah članicah v čezmejnih zadevah, kadar so informacije o takih kaznih na voljo prek mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2394;
   (f) morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

4.  Države članice brez poseganja v odstavek 2 zagotovijo, da kazni, kadar jih je treba naložiti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394, vključujejo možnost naložitve globe na podlagi upravnega postopka ali sprožitve sodnega postopka za naložitev globe ali obojega, pri čemer najvišji znesek globe znaša najmanj 4 % letnega prometa prodajalca ali dobavitelja v zadevni državi članici ali državah članicah.

5.  Kadar je treba globo naložiti v skladu z odstavkom 4, vendar informacije o letnem prometu prodajalca ali dobavitelja niso na voljo, države članice uvedejo možnost naložitve globe, katere najvišji znesek znaša najmanj 2 milijona EUR.

6.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih pravilih o kaznih do ... [rok za prenos te direktive o spremembi] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“

"

Člen 4

Spremembe Direktive 98/6/ES

Direktiva 98/6/ES se spremeni:

(a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 6a

1.  Pri vsaki objavi znižane cene je navedena prejšnja cena, ki jo je trgovec uporabljal v določenem obdobju pred uporabo znižane cene.

2.  Prejšnja cena pomeni najnižjo ceno, ki jo je trgovec uporabljal v obdobju, ki ne sme biti krajše od enega meseca pred uporabo znižane cene.

3.  Države članice lahko določijo drugačna pravila za blago, ki se lahko hitro pokvari ali mu hitro poteče rok uporabe.

4.  Kadar je izdelek na trgu manj kot 30 dni, lahko države članice določijo tudi obdobje, ki je krajše od obdobja iz odstavka 2.

5.  Države članice lahko določijo, da je v primeru postopnega zniževanja cene prejšnja cena tista cena, ki ni bila znižana pred prvo uporabo znižane cene.“;

"

(b)   člen 8 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 8

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice zagotovijo, da pri nalaganju kazni upoštevajo naslednja neizčrpna in okvirna merila, če je primerno:

   (a) naravo, težo, obseg in trajanje ▌kršitve;

   (b) ukrepe trgovca za ublažitev ali odpravo škode, ki so jo utrpeli potrošniki;

   (c) morebitne predhodne kršitve trgovca;
   (d) če so na voljo ustrezni podatki, pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima trgovec zaradi kršitve;
   (e) kazni, ki so trgovcu naložene za isto kršitev v drugih državah članicah v čezmejnih zadevah, kadar so informacije o takih kaznih na voljo prek mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2394;
   (f) morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

3.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih pravilih o kaznih do ... [rok za prenos te direktive o spremembi] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“

"

Člen 5

Informacije o pravicah potrošnikov

Komisija zagotovi, da imajo državljani, ki potrebujejo informacije o svojih potrošniških pravicah ali izvensodnem reševanju sporov, dostop do spletne vstopne točke prek enotnega digitalnega portala, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta(33), ki jim omogoča:

(a)  enostaven dostop do posodobljenih informacij o pravicah potrošnikov Unije, ki so jasne in razumljive, ter

(b)  vložitev pritožbe prek platforme za spletno reševanje sporov, vzpostavljene na podlagi Uredbe (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(34), ali prek pristojnega evropskega potrošniškega centra, odvisno od vključenih strani.

Člen 6

Poročanje Komisije in pregled

Komisija do ... [2 leti po začetku uporabe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive. Poročilo vključuje zlasti oceno določb te direktive glede:

(a)  dogodkov, organiziranih zunaj poslovnih prostorov trgovca, in

(b)  primerov blaga, ki se trži kot enako, vendar ima bistveno različno sestavo ali značilnosti, vključno z oceno, ali bi se morale v navedenih primerih uporabiti strožje zahteve, med drugim prepoved iz Priloge I k Direktivi 2005/29/ES, in ali so potrebne podrobnejše določbe o informacijah o razlikah v blagu.

Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 7

Prenos

1.  Države članice ... [najpozneje 24 mesecev po sprejetju] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo po ... [6 mesecih po roku za prenos].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2)UL C 440, 6.12.2018, str. 66.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.
(4)Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
(5)Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (UL L 110, 1.5.2009, str. 30).
(6)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/6/ES z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).
(7)Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, ki spreminja Direktivo Sveta 93/13/EGS in Direktivo 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavlja Direktivo Sveta 85/577/EGS in Direktivo 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
(8)Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017 , str. 1).
(9)Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).
(10) Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL …).
(11)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS št./LL (2018/0112(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(12)++UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS št./LL (2018/0112(COD)).
(13) Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).
(14)Uredba (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 1).
(15)Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).
(16)Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES (UL L 60I, 2.3.2018, str. 1).
(17)Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(18) Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL …).
(19)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(20)++ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(21)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(22)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(23)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(24)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(25)C(2017) 6532.
(26) https://ec.europa.eu/jrc/sites/jrcsh/files/eu_harmonised_testing_methodology__framework_for_selecting_and_testing_of_food_products_to_assess_quality_related_characteristics.pdf.
(27)UL C 369, 17.12. 2011, str. 14.
(28)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS št./LL (2018/0112(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene uredbe.
(29)+ UL: prosimo, vstaviti v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 27/19 (2015/0288(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(30)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(31)++ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(32)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(33) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).
(34)Uredba (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 1).

Zadnja posodobitev: 25. april 2019Pravno obvestilo