Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 4. april 2019 - Bruselj 
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datum, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS
 Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datum, na katerega za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa
 Zahteva za odvzem imunitete Georgiosu Epitidiosu
 Zahteva za odvzem imunitete Labrosu Fundulisu
 Zahteva za odvzem imunitete Elevteriosu Sinadinosu
 Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve, glede izstopa Združenega kraljestva iz EU ***I
 Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
 Ravnanje z odpadki
 Zahteve za izvrševanje ter posebna pravila za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa ***I
 Dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajši odmori in čas počitka ter določanje položaja s tahografi ***I
 Prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prometa ***I
 Skupna pravila notranjega trga z zemeljskim plinom ***I
 Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ***I
 Večletni načrt za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju ***I
 Okrepitev varnosti osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije ***I
 Izboljšanje varnosti cestne infrastrukture ***I
 Vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP) ***I
 Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ***I
 Zaščita proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah ***I
 Evropski socialni sklad plus (ESS+) ***I
 Informatizacija gibanja in nadzora trošarinskega blaga ***I
 Ponovna uporaba informacij javnega sektorja ***I
 Večletni načrt za obnovo staleža sredozemske mečarice ***I
 Minimalna raven izobraževanja pomorščakov***I
 Prilagoditev letnih predplačil za obdobje 2021–2023 ***I
 Začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ***I
 Pridobitev mnenja Sodišča v zvezi s pristopom EU h Konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima
 Davčna obravnava pokojninskih produktov, vključno z vseevropskim osebnim pokojninskim produktom

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datum, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS
PDF 127kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 28. marca 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumom, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS (C(2019)02530 – 2019/2679(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0331B8-0234/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)02530),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 28. marca 2018, v katerem poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 1. aprila 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) ter zlasti členov 11(5) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/397 z dne 19. decembra 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/2251 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumom, do katerega lahko nasprotne stranke še naprej uporabljajo svoje postopke obvladovanja tveganja za nekatere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega kliringa prek CNS(2)

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. aprila 2019,

A.  ker se v skladu s členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/397 ta uredba uporablja od datuma, ki sledi datumu, ko se v skladu s členom 50(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem, razen če je do navedenega datuma začel veljati sporazum o izstopu ali pa je bilo dveletno obdobje iz člena 50(3) PEU podaljšano;

B.  ker je 22. marca 2019 Evropski svet v dogovoru z Združenim kraljestvom sprejel Sklep (EU) 2019/476(3) o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU in ker posledično ne bo izpolnjen drugi pogoj za uporabo Delegirane uredbe (EU) 2019/397, to je, da dveletno obdobje iz člena 50(3) PEU ni bilo podaljšano;

C.  ker bodo razlogi, na katerih temelji Delegirana uredba (EU) 2019/397, še naprej veljavni ne glede na morebitno podaljšanje obdobja iz člena 50(3) PEU, in ker je Parlament 13. februarja 2019 izjavil, da ne nasprotuje Delegirani uredbi (EU) 2019/397;

D.  ker se Parlament še vedno strinja, da je pomembno, da pristojni organi in finančni trgi za omejeno obdobje 12 mesecev izvzamejo nekatere transakcije, ki izhajajo iz novacije, če se nasprotna stranka s sedežem v Združenem kraljestvu spremeni v nasprotno stranko v EU-27, in v zvezi s tem pozdravlja delegirano uredbo z dne 28. marca 2019, ki s Sklepom Evropskega sveta (EU) 2019/476 obravnava nove dogodke v zvezi s podaljšanjem obdobja na podlagi člena 50(3) PEU;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) UL L 71, 13.3.2019, str. 15.
(3) Sklep Evropskega sveta (EU) 2019/476, sprejet v dogovoru z Združenim kraljestvom, z dne 22. marca 2019 o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU (UL L 80I , 22.3.2019, str. 1).


Nenasprotovanje delegiranemu aktu: datum, na katerega za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa
PDF 126kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 28. marca 2019 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2205, Delegirane uredbe (EU) 2016/592 in Delegirane uredbe (EU) 2016/1178 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumom, na katerega za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa (C(2019)02533 – 2019/2680(DEA))
P8_TA-PROV(2019)0332B8-0235/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2019)02533),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 28. marca 2019, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 1. aprila 2019,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) ter zlasti členov 5(2) in 82(6) Uredbe,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) 2009/396 z dne 19. decembra 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2205, Delegirane uredbe (EU) 2016/592 in Delegirane uredbe (EU) 2016/1178 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumi, na katere za določene vrste pogodb začne veljati obveznost kliringa(2),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. aprila 2019,

A.  ker se v skladu s členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/396 ta uredba uporablja od datuma, ki sledi datumu, ko se v skladu s členom 50(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Pogodbi prenehata uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem, razen če je do navedenega datuma začel veljati sporazum o izstopu ali pa je bilo dveletno obdobje iz člena 50(3) PEU podaljšano;

B.  ker je 22. marca 2019 Evropski svet v dogovoru z Združenim kraljestvom sprejel Sklep (EU) 2019/476(3) o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU in ker posledično ne bo izpolnjen drugi pogoj za uporabo Delegirane uredbe (EU) 2019/396, to je, da dveletno obdobje iz člena 50(3) PEU ni bilo podaljšano;

C.  ker bodo razlogi, na katerih temelji Delegirana uredba (EU) 2019/396, še naprej veljavni ne glede na morebitno podaljšanje obdobja iz člena 50(3) PEU, in ker je Parlament 13. februarja 2019 izjavil, da ne nasprotuje Delegirani uredbi (EU) 2019/396;

D.  ker se Parlament še vedno strinja, da je pomembno, da pristojni organi in finančni trgi za omejeno obdobje 12 mesecev izvzamejo nekatere transakcije, ki izhajajo iz novacije, če se nasprotna stranka s sedežem v Združenem kraljestvu spremeni v nasprotno stranko v EU-27, in v zvezi s tem pozdravlja delegirano uredbo z dne 28. marca 2019, ki s Sklepom Evropskega sveta (EU) 2019/476 obravnava nove dogodke v zvezi s podaljšanjem obdobja na podlagi člena 50(3) PEU;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) UL L 71, 13.3.2019, str. 11.
(3) Sklep Evropskega sveta (EU) 2019/476, sprejet v dogovoru z Združenim kraljestvom, z dne 22. marca 2019 o podaljšanju obdobja na podlagi člena 50(3) PEU (UL L 80I , 22.3.2019, str. 1).


Zahteva za odvzem imunitete Georgiosu Epitidiosu
PDF 128kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios) (2018/2268(IMM))
P8_TA-PROV(2019)0333A8-0185/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios), ki jo je dne 12. oktobra 2018 posredoval namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča v zvezi z dosjejem št. ABM: 2017/10839 in objavljeno na plenarnem zasedanju 13. novembra 2018,

–  po zagovoru Georgiosa Epitidiosa (Georgios Epitideios) v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 62. člena grške ustave,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0185/2019),

A.  ker je namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios) v povezavi z morebitnim sodnim postopkom glede domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker 62. člen grške ustave določa, da se v času trajanja poslanskega mandata poslanci ne smejo preganjati, aretirati, pripreti ali se jim ne sme drugače vzeti prostost brez predhodnega soglasja parlamenta;

D.  ker se zahteva namestnika generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča nanaša na postopke v zvezi z domnevno kršitvijo člena 45 in člena 232A grškega kazenskega zakonika, ki se nanašata na skupno kršitev sodne odločbe;

E.  ker je Georgios Epitidios (Georgios Epitideios) obdolžen, da ni ravnal v skladu z začasno sodbo št. 3603/2015 prvostopenjskega sodišča v Atenah z dne 25. maja 2015, s katero sta odrejena odstranitev vseh kamer iz pritličja in vhoda stavbe št. 73 na ulici Grammou v kraju Marousi, Atika, ter plačilo kazni v višini 600 EUR (šeststo evrov) za vsako prihodnjo kršitev sodbe;

F.  ker se Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 9(8) Poslovnika v nobenem primeru ne sme izreči niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera;

G.  ker tudi ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, da se izreče o krivdi ali nekrivdi poslanca, niti o tem, ali je kazenski pregon ustrezen za dejanja, ki so mu pripisana, niti da se izreče o odlikah nacionalnih pravnih in sodnih sistemov;

H.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

I.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

J.  ker se kazenski pregon ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec izrekel ali oddal na glasovanju pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker glede na informacije in pojasnila, pridobljene v tej zadevi, ni razlogov za domnevo, da je bil sodni postopek sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo oziroma škodovalo njegovemu ugledu in posledično neodvisnosti Parlamenta (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios) odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim oblastem in Georgiosu Epitidiosu (Georgios Epitideios).

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zahteva za odvzem imunitete Labrosu Fundulisu
PDF 128kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis) (2018/2269(IMM))
P8_TA-PROV(2019)0334A8-0183/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis), ki jo je dne 12. oktobra 2018 posredoval namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča v zvezi z dosjejem št. ABM: 2017/10839 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 13. novembra 2018,

–  po zagovoru Labrosa Fundulisa (Lampros Fountoulis) v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 62. člena grške ustave,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0183/2019),

A.  ker je namestnik generalnega tožilca vrhovnega sodišča Grčije zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis) v povezavi z morebitnim sodnim postopkom glede domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker 62. člen grške ustave določa, da se v času trajanja poslanskega mandata poslanci ne smejo preganjati, aretirati, pripreti ali se jim ne sme drugače vzeti prostost brez predhodnega soglasja parlamenta;

D.  ker se zahteva namestnika generalnega tožilca vrhovnega sodišča Grčije nanaša na postopke v zvezi z domnevno kršitvijo člena 45 in člena 232A grškega kazenskega zakonika, ki se nanašata na skupno kršitev sodne odločbe;

E.  ker je Labros Fundulis (Lampros Fountoulis) obdolžen, da ni ravnal v skladu z začasno sodbo št. 3603/2015 prvostopenjskega sodišča v Atenah, s katero sta odrejena odstranitev vseh kamer iz pritličja in vhoda stavbe št. 73 na ulici Grammou v kraju Marousi, Atika, ter plačilo kazni v višini 600 evrov (šesto evrov) za vsako prihodnjo kršitev odločbe z dne 25. maja 2015;

F.  ker se Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 9(8) Poslovnika v nobenem primeru ne sme izreči niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera;

G.  ker tudi ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, da se izreče o krivdi ali nekrivdi poslanca, niti o tem, ali je kazenski pregon ustrezen za dejanja, ki so mu pripisana, niti da se izreče o odlikah nacionalnih pravnih in sodnih sistemov;

H.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

I.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

J.  ker se kazenski pregon ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec izrekel ali oddal na glasovanju pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker glede na informacije in razlage, pridobljene v zvezi s to zadevo, ni razlogov za sum, da je bil sodni postopek sprožen zato, da bi se škodovalo politični dejavnosti ali ugledu poslanca in torej neodvisnosti Parlamenta (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis) odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim oblastem in Labrosu Fundulisu (Lampros Fountoulis).

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zahteva za odvzem imunitete Elevteriosu Sinadinosu
PDF 128kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o zahtevi za odvzem imunitete Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos) (2018/2270(IMM))
P8_TA-PROV(2019)0335A8-0184/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos), ki jo je dne 12. oktobra 2018 posredoval namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča v zvezi z dosjejem št. ABM: 2017/10839 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 13. novembra 2018,

–  po zagovoru Elevteriosa Sinadinosa (Eleftherios Synadinos) v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 62. člena grške ustave,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0184/2019),

A.  ker je namestnik generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos) v povezavi z morebitnim sodnim postopkom glede domnevnega kaznivega dejanja;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker 62. člen grške ustave določa, da se v času trajanja poslanskega mandata poslanci ne smejo preganjati, aretirati, pripreti ali se jim ne sme drugače vzeti prostost brez predhodnega soglasja parlamenta;

D.  ker zahteva namestnika generalnega tožilca grškega vrhovnega sodišča zadeva postopke v zvezi z domnevno kršitvijo člena 45 in člena 232A grškega kazenskega zakonika, ki se nanašata na skupno kršitev sodne odločbe;

E.  ker je Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos) obdolžen, da ni ravnal v skladu z začasno sodbo št. 3603/2015 prvostopenjskega sodišča v Atenah, s katero sta odrejena odstranitev vseh kamer iz pritličja in vhoda stavbe na št. 73 v ulici Grammou v kraju Marousi, Atika, ter plačilo kazni v višini 600 evrov (šesto evrov) za vsako naknadno kršitev odločbe z dne 25. maja 2015;

F.  ker se Odbor za pravne zadeve v skladu s členom 9(8) Poslovnika v nobenem primeru ne sme izreči niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera;

G.  ker tudi ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, da se izreče o krivdi ali nekrivdi poslanca, niti o tem, ali je kazenski pregon ustrezen za dejanja, ki so mu pripisana, niti da se izreče o odlikah nacionalnih pravnih in sodnih sistemov;

H.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

I.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

J.  ker se kazenski pregon ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je poslanec izrekel ali oddal na glasovanju pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker glede na informacije in razlage, pridobljene v zvezi s to zadevo, ni razlogov za sum, da je bil sodni postopek sprožen zato, da bi se škodovalo politični dejavnosti ali ugledu poslanca in torej neodvisnosti Parlamenta (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos) odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim oblastem in Elevteriosu Sinadinosu (Eleftherios Synadinos).

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Seznam tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve, glede izstopa Združenega kraljestva iz EU ***I
PDF 176kWORD 56k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve, glede izstopa Združenega kraljestva iz Unije (COM(2018)0745 – C8-0483/2018 – 2018/0390(COD))
P8_TA-PROV(2019)0336A8-0047/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0745),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0483/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 2. aprila 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0047/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi ▌Uredbe (EU) 2018/1806 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti, glede izstopa Združenega kraljestva iz Unije

P8_TC1-COD(2018)0390


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Združeno kraljestvo je 29. marca 2017 na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Evropski svet uradno obvestilo, da namerava izstopiti iz Unije. Evropski svet se je 21. marca 2019 dogovoril o podaljšanju obdobja iz člena 50(3) PEU do 22. maja 2019, pod pogojem, da spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva odobri Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo(2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o izstopu). Če spodnji dom parlamenta Združenega kraljestva ne odobri Sporazuma o izstopu, se je Evropski svet dogovoril o podaljšanju do 12. aprila 2019.

(2)  Na podlagi člena 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta(3) imajo državljani Unije pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, vključno s pravico do vstopa na ozemlje držav članic brez vizuma ali enakovrednih formalnosti.

(3)  Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije se bodo Pogodbi in Direktiva 2004/38/ES, pa tudi pravica do vstopa na ozemlje držav članic brez vizuma ali enakovrednih formalnosti, prenehale uporabljati za državljane Združenega kraljestva, ki so britanski državljani ▌. Zato je treba Združeno kraljestvo vključiti v eno od prilog k ▌Uredbi (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta(4). V Prilogi I so navedene tretje države, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizum, v Prilogi II pa tretje države, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti.

(4)  Gibraltar ni del Združenega kraljestva. Pravo Unije se za Gibraltar uporablja v obsegu, kot je določen v Aktu o pristopu iz leta 1972, le na podlagi člena 355(3) PDEU. Vključitev Združenega kraljestva v del 1 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1806 se ne bo nanašala na državljane britanskih čezmorskih ozemelj, ki so državljanstvo dobili zaradi povezave z Gibraltarjem. Gibraltar bi bilo treba zato vključiti skupaj z drugimi britanskimi čezmorskimi ozemlji v del 3 Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1806.

(5)  Merila, ki bi jih bilo pri oceni posameznih primerov treba upoštevati pri določanju ▌tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume, in tistih, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti, so opredeljena v členu ▌1 Uredbe (EU) 2018/1806. Ta merila vključujejo nezakonito priseljevanje, javni red in varnost, gospodarske koristi, zlasti za turizem in zunanjo trgovino, ter zunanje odnose Unije z ustreznimi tretjimi državami, med drugim predvsem z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi posledice regionalne povezanosti in vzajemnosti.

(6)  Ob upoštevanju vseh meril, navedenih v členu ▌1 Uredbe (EU) 2018/1806, je primerno, da se državljani Združenega kraljestva, ki so britanski državljani, izvzamejo iz vizumske obveznosti, ko potujejo na ozemlje držav članic. Ob upoštevanju geografske bližine, povezanosti gospodarstev, ravni trgovine in obsega kratkoročnih gibanj oseb med Združenim kraljestvom in Unijo za poslovne, rekreacijske ali druge namene bi moralo potovanje brez vizuma olajšati turizem in gospodarsko dejavnost, kar bi koristilo Uniji.

(7)  Združeno kraljestvo bi bilo zato treba, kar zadeva britanske državljane, vključiti v Prilogo II k Uredbi (EU) 2018/1806.

(8)  Ta uredba temelji na pričakovanju, da bo Združeno kraljestvo v interesu ohranjanja tesnih odnosov priznalo polno vizumsko vzajemnost za državljane vseh držav članic. V primeru, da Združeno kraljestvo v prihodnosti uvede vizumsko obveznost za državljane vsaj ene države članice, bi bilo treba uporabiti mehanizem vzajemnosti iz ▌člena 7 Uredbe (EU) 2018/1806. Evropski parlament, Svet, Komisija in države članice bi morali brez odlašanja sprejeti ukrepe za uporabo mehanizma vzajemnosti. Komisija bi morala redno spremljati spoštovanje načela vzajemnosti ter nemudoma obvestiti Evropski parlament in Svet o vseh dogodkih, ki bi lahko ogrozili spoštovanje tega načela.

(9)  Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(5), ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES(6).

(10)  Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(7), ki spadajo na področje iz točk B in C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES(8).

(11)  Ta uredba za ▌Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(9), ki spadajo na področje iz točk B in C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU(10).

(12)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES(11) ne sodeluje; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(13)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES(12) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(14)  Ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 ter člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(15)  Ta uredba bi morala začeti veljati na dan, ki sledi dnevu, na katerega se pravo Unije preneha uporabljati za Združeno kraljestvo.

(16)  Uredbo (EU) 2018/1806 bi bilo zato treba spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2018/1806 se spremeni:

(1)  v členu 6(2) se točka (d) nadomesti z naslednjim:"

„(d) brez poseganja v zahteve iz Evropskega sporazuma Sveta Evrope o odpravi vizumov za begunce, podpisanega 20. aprila 1959 v Strasbourgu, begunce s priznanim statusom ter osebe brez državljanstva in druge osebe, ki nimajo državljanstva nobene države, ki prebivajo na Irskem in so imetniki potne listine, ki jo je izdala Irska in jo priznava zadevna država članica.“;

"

(2)  v delu 1 Priloge II se vstavi naslednje:"

„Združeno kraljestvo (razen britanskih državljanov iz dela 3)“;

"

(3)  naslov dela 3 Priloge II se nadomesti z naslednjim:"

„BRITANSKI DRŽAVLJANI, KI NISO DRŽAVLJANI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA“;

"

(4)  v delu 3 Priloge II se za besedilom „državljani britanskih čezmorskih ozemelj (British overseas territories citizens)“ doda naslednje:"

„Ta ozemlja so Angvila, Bermudi, Britanski Deviški otoki, Britansko antarktično ozemlje, Britansko ozemlje Indijskega oceana, Falklandski otoki, Gibraltar*, Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki, Kajmanski otoki, Montserrat, Otočje Turks in Caicos, Pitcairn ter Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha.

________________________

* Gibraltar je kolonija britanske krone. Med Španijo in Združenim kraljestvom obstaja spor glede suverenosti Gibraltarja, ki je ozemlje, v zvezi s katerim je treba doseči rešitev glede na ustrezne resolucije in sklepe Generalne skupščine Združenih narodov.“

"

Člen 2

Kadar Združeno kraljestvo uvede vizumsko obveznost za državljane vsaj ene države članice, se uporabi mehanizem vzajemnosti iz člena 7 Uredbe (EU) 2018/1806. Evropski parlament, Svet, Komisija in države članice brez odlašanja sprejmejo ukrepe za uporabo mehanizma vzajemnosti.

Člen 3

▌Ta uredba začne veljati na dan, ki sledi dnevu, na katerega se pravo Unije preneha uporabljati za Združeno kraljestvo.

▌Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(2) UL C 66I, 19.2.2019, str. 1.
(3)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).
(4)Uredba (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L 303, 28.11.2018, str. 39).
(5)UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
(6)Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(7)UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
(8)Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).
(9)UL L 160, 18.6.2011, str. 21.
(10)Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).
(11)Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).
(12)Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).


Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
PDF 120kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2019)0151 – C8-0131/2019 – 2019/0056(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0337A8-0177/2019

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2019)0151),

–  ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8‑0131/2019),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0177/2019),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.


Ravnanje z odpadki
PDF 136kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o ravnanju z odpadki (2019/2557(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0338B8-0231/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih(1) (okvirna direktiva o odpadkih),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih(2),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži(3),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013(5) (uredba o podnebnih ukrepih),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo(6), ter izvedbenih uredb in prostovoljnih sporazumov, sprejetih na podlagi te direktive,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2018 o evropski strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2018 o izvajanju sedmega okoljskega akcijskega programa(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o ukrepanju EU za trajnost(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o daljši življenjski dobi za izdelke: koristi za potrošnike in podjetja(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 31. maja 2018 o izvajanju direktive o okoljsko primerni zasnovi(11),

–  ob upoštevanju začasnega političnega dogovora med sozakonodajalcema o predlagani direktivi o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki sta ga dosegla 19. decembra 2018,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2017 z naslovom Vloga pridobivanja energije iz odpadkov v krožnem gospodarstvu (COM(2017)0034),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 16. januarja 2018 o izvajanju svežnja o krožnem gospodarstvu: možnosti za rešitev vprašanja stičišča med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih (COM(2018)0032) in s tem povezanega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2018)0020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

–  ob upoštevanju več kot 60 peticij o ravnanju z odpadki, ki jih je Parlament v zadnjih letih prejel iz Belgije, Bolgarije, Grčije, Italije, Poljske, Slovaške, Španije in Združenega kraljestva,

–  ob upoštevanju obiskov Odbora za peticije za ugotavljanje dejstev, ki jih je v zadnjih letih izvedel v Bolgariji, Grčiji in Italiji, da bi preučil problematiko ravnanja z odpadki, predvsem pa ob upoštevanju ugotovitev in konkretnih priporočil v poročilih s teh obiskov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o vprašanjih vlagateljev peticij glede izvajanja direktive o ravnanju z odpadki in z njo povezanih direktiv v državah članicah Evropske unije(12),

–  ob upoštevanju člena 216(2) Poslovnika,

A.  ker je bil po vsej EU že dosežen napredek pri zmanjševanju vplivov na okolje in zdravje ljudi zaradi nastajanja odpadkov, a veliko izzivov še ostaja in bodo nujno potrebni ukrepi, s katerimi bomo zagotovili trajnostno ravnanje z viri, to pa v prvi vrsti zadeva relativno velike količine neobdelanih odpadkov, ki se v mnogih državah članicah še vedno odlagajo na odlagališča;

B.  ker sta naša poglavitna prihodnja izziva, kako zmanjšati količino nastajajočih odpadkov in kako uskladiti cilje ravnanja z odpadki s cilji krožnega gospodarstva, predvsem s povečanjem ponovne uporabe in recikliranja;

C.  ker je bilo z okvirno direktivo o odpadkih na prvo mesto v hierarhiji ravnanja z odpadki postavljeno preprečevanje njihovega nastajanja;

D.  ker neustrezno ravnanje z odpadki sila negativno vpliva na okolje – tako na onesnaževanje tal in vode kot tudi zraka; ker vlagatelji peticij opozarjajo, da se dovoljuje postavljanje odlagališč in sežigalnic v neposredni bližini bivalnih in kmetijskih območij in tudi na krajih, kjer pristojni organi držav članic niso dovolj upoštevali geoloških in hidrogeoloških značilnosti, tako da neposredno ogrožajo zdravje ljudi;

E.  ker več kot 80 % okoljskega vpliva izdelkov izhaja že iz faze zasnove, torej imata zasnova in oblikovanje pomembno vlogo pri intenzivnejšem preprečevanju nastajanja odpadkov in spodbujanju vseh vidikov krožnega gospodarstva, na primer trpežnosti, nadgradljivosti, popravljivosti ter možnosti ponovne uporabe in recikliranja izdelkov;

F.  ker lahko k zmanjševanju nastajanja odpadkov v Evropi poleg bolj trajnostnih in z viri gospodarnih proizvodov pripomorejo tudi načela ekonomije delitve in storitvenega gospodarstva;

G.  ker Komisija v zvezi z zakonodajo EU o ravnanju z odpadki v več državah članicah izvaja več postopkov za ugotavljanje kršitev; več teh zadev je posredovala tudi Sodišču Evropske unije, nekatere od njih ravnokar;

H.  ker je najnovejše poročilo Komisije o izvajanju zakonodaje EU o odpadkih, pa tudi poročilo z zgodnjim opozorilom tistim državam članicam, ki utegnejo zaostati s svojimi pripravami na cilj ponovne uporabe in recikliranja komunalnih odpadkov za leto 2020, pokazalo, da obstajajo nekatere resne pomanjkljivosti, ki jih je treba hitro odpraviti, če želi Evropa izkoristiti okoljske in gospodarske prednosti krožnega gospodarstva;

I.  ker nedavni podatki, s katerimi so vlagatelji podkrepili številne peticije, kažejo, da so razmere pri ravnanju z odpadki v več državah članicah in regijah še vedno močno problematične, in dokazujejo, da je treba občutno izboljšati izvajanje okvirne direktive o odpadkih in drugih predpisov EU za preprečevanje nastajanja odpadkov in za ukrepe za obdelavo odpadkov;

J.  ker je gospodarstvo, v katerem je poudarek na popravilu, ponovni uporabi, ponovni izdelavi in recikliranju, delovno intenzivnejše kot gospodarstvo, ki izhaja iz načela „uporabi in odvrzi“, kar pomeni več delovnih mest; ker bi lahko pravilno izvajanje veljavne zakonodaje o preprečevanju nastajanja odpadkov in o ravnanju z njimi odprlo možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest v sektorju ponovne uporabe in recikliranja;

K.  ker je za kakovostno življenje v Evropi in za oblikovanje okolja brez strupenih snovi odločilnega pomena pravilno upravljanje na področju odpadkov in preprečevanja njihovega nastajanja;

1.  poudarja, da mnoge peticije o tem, kako države članice ne izvajajo predpisov o odpadkih, opozarjajo na različne zdravstvene in okoljske probleme, ki so povezani z neustreznim ravnanjem z odpadki, na primer na slabo kakovost zraka v mestih, onesnaženje podzemnih vodnih virov, prevelik hrup in smrad;

2.  poudarja, da če želimo podpreti prehod v bolj krožno gospodarstvo, bi moralo biti javno financiranje ravnanja z odpadki na nacionalni ravni in ravni Unije skladno s ciljem, da je treba uresničevanje ciljev usmeriti k višjim ravnem hierarhije ravnanja z odpadki; zato meni, da bi bilo treba finančna sredstva usmerjati neposredno k načrtom in projektom za preprečevanje, ponovno uporabo, ločeno zbiranje in recikliranje;

3.  poziva države članice, naj si prizadevajo za večji napredek pri postavljanju konkretnih načrtov in projektov za preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo, ločeno zbiranje in recikliranje, saj je vse to pomembno za zmanjšanje okoljske obremenitve, ki jo prinašajo odpadki, s tem pa si bodo zagotovile gospodarske koristi krožnega gospodarstva in povečale učinkovitost pri rabi virov; poziva Komisijo, naj države članice podpre pri prizadevanjih v izvajanju, tudi s tehnično pomočjo in sredstvi EU; predlaga, da bi sprejeli ustrezne ekonomske instrumente, določene v okvirni direktivi o odpadkih, in začeli izvajati stroškovno in tudi sicer učinkovite sheme za razširjeno odgovornost proizvajalca, zato da bi spodbudili prehod v krožno gospodarstvo;

4.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za pobiranje smeti in za boljše ravnanje z odpadki (zbiranje, razvrščanje in recikliranje), uvedejo pa naj tudi ekonomske instrumente in kampanje za ozaveščanje, s katerimi bi ustavile smetenje;

5.  odobrava, da je Komisija pripravljena izvesti visoke obiske na temo krožnega gospodarstva in odpadkov v tistih državah članicah, ki morda ne bodo izpolnile ciljev za komunalne odpadke do leta 2020, ter se srečati z deležniki, na primer z združenji lokalnih in regionalnih akterjev ter vseevropskimi organizacijami, ki si dejansko prizadevajo za kulturo ničelnih odpadkov in podobne cilje;

6.  poudarja, da morajo države članice omiliti okoljski vpliv nastajanja odpadkov, predvsem z zmanjšanjem nastajanja komunalnih odpadkov; poziva države članice, naj zato prevzamejo ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov, ki so določeni v revidirani okvirni direktivi o odpadkih;

7.  poudarja, da imajo pri ravnanju z odpadki ter pri zasnovi politik s tega področja in njihovem izvajanju osrednjo vlogo nacionalni, regionalni in lokalni akterji; želi opomniti, da se lahko usklajena politika, pa tudi postavitev ustrezne infrastrukture, ki bo ustrezala hierarhiji ravnanja z odpadki, dosežeta samo, če bo v EU na vseh ravneh dovolj usklajevanja in sodelovanja; poziva Komisijo, naj nagradi dobro prakso na vseh ravneh in omogoči izmenjavo teh zgledov, konkretno in ustrezno pa naj podpre tudi pionirske projekte;

8.  poziva države članice in gospodarske panoge, ki so najpomembnejše partnerice v sektorju ravnanja z odpadki, naj se bolj zavzamejo za spodbujanje krožnih dobavnih verig, da bodo prišle do visokokakovostnih sekundarnih surovin po konkurenčnih cenah, ki bi jih bilo mogoče predelati za nadaljnjo uporabo in proizvodnjo;

9.  poziva, naj se poskrbi za usposabljanje in promocijo različnih vrst delovnih mest, na primer da se finančno podpre usposabljanje za visokokvalificirana znanja in spretnosti ter delovna mesta na socialnem področju, predvsem na področju popravil in priprave za ponovno uporabo;

10.  je trdno prepričan, da je treba ustrezno promovirati in spodbujati nove poslovne modele, ki se bodo opirali na preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje, zato da bi resnično podprli prehod v krožno gospodarstvo;

11.  poudarja, da bo pravilno izvajanje svežnja o krožnem gospodarstvu odprlo (tudi naložbene) priložnosti po vsej EU, s katerimi bomo bolj smotrno rabili naravne vire;

12.  poudarja, da z učinkovitejšo rabo virov ter zmanjšanjem odpadkov iz virov izboljšamo gospodarno rabo virov, in sicer s ponovno uporabo, recikliranjem in ponovno izdelavo, s čimer obenem močno zmanjšamo porabo virov in emisije toplogrednih plinov, kar pa je srž krožnega gospodarstva; poudarja, da se viri v krožnem gospodarstvu ohranijo znotraj gospodarstva in se še naprej produktivno uporabljajo, tudi ko se izteče življenjska doba proizvodov, s čimer se zmanjša poraba virov; meni, da bo bolj krožna zasnova proizvodov v okviru zakonodaje o odpadkih pripomogla k sklenitvi proizvodnih ciklov, zamenjavi vzorcev proizvodnje in potrošnje ter zmanjšanju količine odpadkov, s tem pa se bo poleg skupne količine ustvarjenih odpadkov zmanjšala količina strupenih snovi;

13.  poziva države članice, naj zagotovijo popolno preglednost nad obsegom in končnim namembnim krajem ostankov iz različnih postopkov obdelave odpadkov, zlasti v skupnostih, ki so že ogrožene zaradi odlagališč in novih projektov, ter naj se v procesu odločanja posvetujejo z njimi; poleg tega poziva države članice, naj v celoti in temeljito izvajajo določbe Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (direktiva o presoji vplivov na okolje)(13) in drugo ustrezno zakonodajo EU o varstvu okolja in javnega zdravja;

14.  meni, da je ločen odvoz odpadkov v naseljih učinkovit način ozaveščanja prebivalstva o strateški teži krožnega gospodarstva, pripomore pa tudi k učinkovitejšemu zbiranju; poudarja, da tovrstni sistemi zbiranja omogočajo boljše obračunavanje, katere vrste in kolikšne količine odpadkov nastanejo v gospodinjstvih ter kakšne so potrebe po obdelavi odpadkov, tako da je mogoča dobra priprava na ponovno uporabo in recikliranje, pa tudi uvedba ukrepov za pravičnejše ekonomske ukrepe za spodbujanje oziroma odvračanje;

15.  želi opomniti, da je sežig v hierarhiji ravnanja z odpadki na predzadnjem mestu, sledi mu samo še odlaganje na odlagališčih;

16.  želi spomniti, da so nevarni odpadki poseben izziv, ki ga ne smemo spregledati, temveč se moramo z njim neposredno spoprijeti; poziva države članice, naj v celoti izvajajo tiste določbe okvirne direktive o odpadkih, ki govorijo o ravnanju z nevarnimi odpadki;

17.  podpira, da Komisija proti državam članicam, ki ne spoštujejo zakonodaje o odpadkih, vodi postopke za ugotavljanje kršitev; poziva jo, naj dodobra izkoristi potencial sistema zgodnjega opozarjanja, ki je opredeljen v revidiranih direktivah o odpadkih; predlaga ji, naj zbrane globe ponovno vloži v projekte, ki so skladni z najvišjimi stopnjami v hierarhiji ravnanja z odpadki;

18.  obžaluje, da odlagališča smeti ležijo v neposredni bližini bivalnih naselij in kmetijskih območij in tudi pridobijo dovoljenje za obratovanje, kakor poročajo vlagatelji peticij; poziva pristojne organe držav članic, naj popolnoma zaščitijo zdravje ljudi in ukrepajo za rešitev problema onesnažene podtalnice;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 150, 14.6.2018, str. 109.
(2) UL L 150, 14.6.2018, str. 100.
(3) UL L 150, 14.6.2018, str. 141.
(4) UL L 150, 14.6.2018, str. 93.
(5) UL L 156, 19.6.2018, str. 26.
(6) UL L 285, 31.10.2009, str. 10.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0352.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0100.
(9) UL C 334, 19.9.2018, str. 151.
(10) UL C 334, 19.9.2018, str. 60.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0241.
(12) UL C 239 E, 20.8.2013, str. 60.
(13) UL L 26, 28.1.2012, str. 1.


Zahteve za izvrševanje ter posebna pravila za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa ***I
PDF 269kWORD 92k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje ter določitve posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa (COM(2017)0278 – C8-0170/2017 – 2017/0121(COD))
P8_TA-PROV(2019)0339A8-0206/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0278),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0170/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. januarja 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0206/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 764
Predlog direktive
Naslov 1
Predlog
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje ter določitve posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa
o spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje ter določitve posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)
Sprememba 765
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)   Zaradi velike mobilnosti delovne sile v sektorju cestnega prometa so potrebna sektorska pravila, ki bodo zagotovila ravnotežje med svobodo prevoznikov, da opravljajo čezmejne storitve, prostim pretokom blaga in socialno zaščito voznikov. Zato je ta direktiva namenjena zagotavljanju pravne varnosti in jasnosti, prispevanju k harmonizaciji in spodbujanju izvrševanja ter boju proti nezakonitim praksam in zmanjševanju upravnega bremena.
Sprememba 766
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Za vzpostavitev varnega, učinkovitega in družbeno odgovornega sektorja cestnega prometa je treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje in socialno zaščito za voznike, hkrati pa tudi primerne pogoje poslovanja in poštene konkurenčne pogoje za prevoznike.
(1)  Za vzpostavitev varnega, učinkovitega in družbeno odgovornega sektorja cestnega prometa je treba zagotoviti prosti pretok blaga in svobodo opravljanja storitev, ustrezne delovne pogoje in socialno zaščito za voznike ter omogočiti primerno poslovno in konkurenčno okolje za prevoznike ob spoštovanju temeljnih svoboščin, zlasti prostega pretoka blaga in svobode opravljanja storitev, zagotovljenih s Pogodbama.
Sprememba 767
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Vsa nacionalna pravila, ki se uporabljajo za cestni promet, morajo biti sorazmerna in utemeljena ter ne smejo ovirati ali zmanjševati privlačnosti uveljavljanja temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Pogodba, kot je prosti pretok storitev, da bi ohranili in celo povečali konkurenčnost Unije ob spoštovanju delovnih pogojev in socialne zaščite za voznike.
Sprememba 768
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Ker so storitve cestnega prevoza zelo mobilne, je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da lahko vozniki uveljavljajo pravice, ki jih imajo, ter da se prevozniki ne soočajo z nesorazmernimi upravnimi ovirami, ki neupravičeno omejujejo njihovo svobodo opravljanja čezmejnih storitev.
(2)  Ker so storitve cestnega prevoza zelo mobilne, je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju, da lahko vozniki uveljavljajo pravice, ki jih imajo, ter da se prevozniki, ki so večinoma MSP (90 %) z manj kot 10 delavci, ne soočajo z nesorazmernimi upravnimi ovirami ali čezmernim in diskriminatornim nadzorom, ki neupravičeno omejujejo njihovo svobodo opravljanja čezmejnih storitev.
Sprememba 769
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)   Vsa nacionalna pravila, ki se uporabljajo za cestni promet, morajo biti sorazmerna in utemeljena ter ne smejo onemogočati ali ovirati uresničevanja temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Pogodba, kot sta prosti pretok blaga in svoboda opravljanja storitev, da bi ohranili in celo povečali konkurenčnost Unije, vključno s ceno proizvodov in storitev, s spoštovanjem delovnih pogojev in socialne zaščite za voznike ter posebnosti panoge, saj so vozniki zelo mobilni, napoteni delavci pa ne.
Sprememba 770
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Ravnovesje med izboljšanjem socialnih in delovnih pogojev za voznike ter lažjim uresničevanjem svobode opravljanja storitev cestnega prevoza na podlagi poštene konkurence med nacionalnimi in tujimi prevozniki je bistveno za nemoteno delovanje notranjega trga.
(3)  Ravnovesje med izboljšanjem socialnih in delovnih pogojev za voznike ter lažjim uresničevanjem svobode opravljanja storitev cestnega prevoza na podlagi poštene, sorazmerne in nediskriminatorne konkurence med nacionalnimi in tujimi prevozniki je bistveno za nemoteno delovanje notranjega trga. Zato mora biti vsa nacionalna zakonodaja ali politika, ki se uporablja v prometnem sektorju na nacionalni ravni, razvojno naravnana in krepiti enotni evropski prometni prostor in nikakor ne sme prispevati k razdrobljenosti notranjega trga. 
Sprememba 771
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Pri oceni učinkovitosti in uspešnosti veljavne zakonodaje v sektorju cestnega prometa so bile ugotovljene določene vrzeli v obstoječih določbah in pomanjkljivosti pri njihovem izvrševanju. Poleg tega države članice pravila različno razlagajo, uporabljajo in izvajajo. To ustvarja pravno negotovost in neenako obravnavo voznikov in prevoznikov, kar škoduje delovnim, socialnim in konkurenčnim pogojem v sektorju.
(4)  Pri oceni učinkovitosti in uspešnosti veljavne zakonodaje v sektorju cestnega prometa so bile ugotovljene določene vrzeli v obstoječih določbah in pomanjkljivosti pri njihovem izvrševanju ter nezakonite prakse, kot je uporaba slamnatih družb. Več pozornosti bi bilo treba nameniti boju proti neprijavljenemu delu v prometnem sektorju. Poleg tega države članice pravila različno razlagajo, uporabljajo in izvajajo, kar povzroča velika upravna bremena za voznike in prevoznike. To ustvarja pravno negotovost, kar škoduje delovnim, socialnim in konkurenčnim pogojem v sektorju.
Sprememba 772
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Da bi zagotovili pravilno uporabo direktiv 96/71/ES1a in 2014/67/EU1b Evropskega parlamenta in Sveta, bi bilo treba na ravni Unije v boju proti goljufijam v zvezi z napotitvijo delavcev okrepiti kontrole in sodelovanje, izvajati pa bi bilo treba tudi strožje preverjanje, da bodo socialni prispevki za napotene voznike dejansko plačani.
_________________
1a Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).
1b Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).
Sprememba 773
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Ustrezno, učinkovito in dosledno izvrševanje določb o delovnem času je bistveno za zaščito delovnih pogojev voznikov in preprečevanje izkrivljanja konkurence, ki je posledica neizpolnjevanja obveznosti. Zato je zaželeno, da se obstoječe enotne zahteve za izvrševanje iz Direktive 2006/22/ES razširijo na preverjanje skladnosti z določbami o delovnem času iz Direktive 2002/15/ES.
(5)  Ustrezno, učinkovito in dosledno izvrševanje določb o delovnem času in času počitka je bistveno za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, zaščito delovnih pogojev voznikov in preprečevanje izkrivljanja konkurence, ki je posledica neizpolnjevanja obveznosti. Zato je zaželeno, da se obstoječe enotne zahteve za izvrševanje iz Direktive 2006/22/ES razširijo na preverjanje skladnosti z določbami o delovnem času iz Direktive 2002/15/ES. Na voljo bi morala biti tudi možnost kombiniranja preverjanja časa vožnje in delovnega časa ter preverjanja pravil o napotitvi voznikov, ki ne bi ustvarjala dodatnega upravnega bremena. Preverjanje upoštevanja delovnega časa bi moralo biti omejeno na preverjanje v prostorih prevoznih podjetij, dokler ne bo na voljo tehnologija, ki bo omogočala učinkovito cestno preverjanje.
Sprememba 774
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Ob upoštevanju posebnosti storitev prevoza in neposrednega vpliva na prosti pretok blaga bi bilo treba s posebnim poudarkom na varnosti in varovanju cest cestna preverjanja čim bolj omejiti. Vozniki ne bi smeli odgovarjati za dodatne upravne obveznosti svojih podjetij. Pravila o delovnem času bi bilo treba nadzorovati zgolj v prostorih prevoznikov.
Sprememba 775
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)   Da bi omogočili učinkovitejše, hitrejše in pogostejše cestno preverjanje ter obenem zmanjšali upravno breme za voznike, bi morali skladnost z Direktivo 2002/15/ES preverjati v okviru inšpekcijskih pregledov v prostorih podjetij, in ne med cestnim preverjanjem.
Sprememba 776
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Da bi spodbudili učinkovito upravno sodelovanje in izmenjavo informacij, bi morale države članice nacionalne elektronske registre medsebojno povezati prek sistema evropskega registra podjetij cestnega prevoza v skladu s členom 16(5) Uredbe (ES) št. 1071/2009. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za medsebojno povezanost nacionalnih elektronskih registrov, tako da lahko pristojni organi držav članic, vključno s cestnimi inšpektorji, neposredno dostopajo do podatkov in informacij v evropskem registru podjetij cestnega prevoza v realnem času.
Sprememba 777
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Da bi omogočili boljše in enotnejše izpolnjevanje minimalnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 561/2006, Uredbe (EU) št. 165/2014 in Direktive 2002/15/ES, cestnim prevoznikom pa, da bi pri napotitvi voznikov lažje izpolnjevali upravne zahteve, bi morala Komisija oblikovati enega ali več modulov IMI za predložitev izjav o napotitvi in elektronsko prijavo, da bodo imeli inšpektorji med cestnimi preverjanji neposreden dostop do evropskega registra podjetij cestnega prevoza v realnem času in IMI.
Sprememba 778
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Da bi zagotovili pravične in enake konkurenčne pogoje za delavce in podjetja, je treba doseči napredek v smeri pametnega izvrševanja ter čim bolj podpirati polno uvedbo in uporabo sistemov za ocenjevanje tveganja. Zato je treba izvršilnim organom omogočiti dostop do nacionalnih elektronskih registrov v realnem času, čim bolje pa morajo izkoriščati tudi evropski register podjetij cestnega prevoza.
Sprememba 779
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Pravila za napotitev delavcev, ki se uporabljajo za dejavnosti cestnega prevoza, bi morala biti uravnotežena in preprosta ter državam članicam in cestnim prevoznikom ne bi smela povzročati velikega upravnega bremena. Njihov cilj ne bi smel biti odvračati od opravljanja dejavnosti zunaj države, v kateri ima podjetje sedež.
Sprememba 780
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Težave so bile ugotovljene tudi pri uporabi pravil o napotitvi delavcev iz Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 ter pravil o nadzornih ukrepih iz Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta16 v zelo mobilnem sektorju cestnega prometa. Zaradi neusklajenih nacionalnih ukrepov za uporabo in izvrševanje določb o napotitvi delavcev v sektorju cestnega prometa so nastala velika upravna bremena za prevoznike, ki niso rezidenti Unije. To je neupravičeno omejevanje svobode opravljanja čezmejnih storitev cestnega prevoza, ki škodljivo vpliva na delovna mesta.
(9)  Težave so bile ugotovljene tudi pri uporabi pravil o napotitvi delavcev iz Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 ter pravil o nadzornih ukrepih iz Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta16 v zelo mobilnem sektorju cestnega prometa. Neusklajeni nacionalni ukrepi za uporabo in izvrševanje določb o napotitvi delavcev v sektorju cestnega prometa so povzročili pravno negotovost, izkrivljanje konkurence v prometnem sektorju in velika upravna bremena za prevoznike, ki niso rezidenti Unije. To je neupravičeno omejevanje svobode opravljanja čezmejnih storitev cestnega prevoza, ki škodljivo vpliva na delovna mesta in konkurenčnost prevoznih podjetij. Upravne zahteve in nadzorne ukrepe je treba uskladiti, da bi preprečili nepotrebno ali samovoljno zadrževanje prevoznikov.
_________________
_________________
15 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).
15 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).
16 Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).
16 Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).
Sprememba 781
Predlog direktive
Uvodna izjava 9a (novo)
(9a)  Države članice bi si morale izmenjevati podatke in informacije, upravno sodelovati in si medsebojno pomagati prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), katerega pravna podlaga je zagotovljena z Uredbo (EU) št. 1034/2012, da se zagotovi popolna skladnost s pravili. Poleg tega bi se moral sistem IMI uporabljati za pošiljanje in posodabljanje izjav o napotitvi med prevozniki in pristojnimi organi držav članic gostiteljic. Da bi dosegli ta cilj, bi bilo treba razviti vzporeden in javni vmesnik v sistemu IMI, do katerega bi lahko dostopali prevozniki.
Sprememba 782
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)  Vsi akterji v dobavni verigi blaga bi morali nositi ustrezni del odgovornosti za kršitve pravil iz te direktive. To bi moralo veljati v primeru, kadar akterji dejansko vedo za kršitev oziroma bi zanjo, glede na vse ustrezne okoliščine, morali vedeti.
Sprememba 783
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 c (novo)
(9c)  Da bi zagotovili pravilno uporabo nadzornih ukrepov za napotitev delavcev na delo v sektorju cestnega prometa, kot je opredeljeno v direktivah 96/71/ES in 2014/67/EU, bi bilo treba na ravni Unije poostriti nadzor in okrepiti sodelovanje za boj proti goljufijam v zvezi z napotitvijo delavcev.
Sprememba 784
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 d (novo)
(9d)  Pogodbene izvajalce bi bilo treba spodbujati, naj delujejo družbeno odgovorno in uporabljajo prevoznike, ki spoštujejo pravila iz te direktive. Da bi izvajalci lažje našli takšne prevoznike, bi morala Komisija oceniti obstoječe instrumente in najboljšo prakso za spodbujanje družbeno odgovornega ravnanja vseh akterjev v dobavni verigi blaga, da bi oblikovala evropsko platformo zanesljivih prevoznih podjetij, če je to primerno.
Sprememba 785
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 e (novo)
(9e)  Zaradi nespoštovanja pravil o ustanavljanju podjetij za mednarodni cestni prevoz nastajajo razlike na notranjem trgu, povečuje pa se tudi nelojalna konkurenca med podjetji. Zato bi bilo treba poostriti pogoje za ustanovitev podjetij za mednarodni cestni prevoz in olajšati preverjanje, ali so pogoji res izpolnjeni, zlasti zato, da bi onemogočili ustanavljanje slamnatih družb.
Sprememba 786
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Glede na to, da v Evropi ni dovolj voznikov, bi bilo treba znatno izboljšati njihove delovne pogoje, da bi povečali privlačnost tega poklica.
Sprememba 787
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Da bi zagotovili učinkovito in sorazmerno izvajanje Direktive 96/71/ES v sektorju cestnega prometa, je treba določiti sektorska pravila, ki bodo odražala posebnost zelo mobilne delovne sile v tem sektorju ter zagotavljala ravnovesje med socialno zaščito delavcev in svobodo prevoznikov, da opravljajo čezmejne storitve.
(11)  Da bi zagotovili učinkovito in sorazmerno izvajanje Direktive 96/71/ES v sektorju cestnega prometa, je treba določiti sektorska pravila, ki bodo odražala posebnost zelo mobilne delovne sile v tem sektorju ter zagotavljala ravnovesje med socialno zaščito delavcev in svobodo prevoznikov, da opravljajo čezmejne storitve. Določbe o napotitvi delavcev iz Direktive 96/71/ES ter o izvrševanju teh določb iz Direktive 2014/67/EU bi se morale za sektor cestnega prometa uporabljati tako, kot zahteva ta direktiva.
Sprememba 788
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Taka usklajena merila bi morala temeljiti na konceptu zadostne povezave voznika z ozemljem države članice gostiteljice. Zato bi bilo treba določiti časovno omejitev, nad katero v primeru dejavnosti mednarodnega cestnega prevoza začnejo veljati določbe o minimalnih urnih postavkah in plačanem letnem dopustu države članice gostiteljice. Ta časovna omejitev se ne bi smela uporabljati za dejavnosti kabotaže, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1072/2009 in Uredbi (ES) št. 1073/2009, ker se v tem primeru celotna dejavnost prevoza opravi v državi članici gostiteljici. Zato bi se ne glede na pogostost in trajanje dejavnosti, ki jih opravi voznik, za kabotažo morala uporabljati minimalna urna postavka in minimalni plačani letni dopust v državi članici gostiteljici.
(12)  Taka usklajena merila bi morala temeljiti na konceptu zadostne povezave voznika z ozemljem države članice gostiteljice. Zadostna povezava obstaja v primeru dejavnosti kabotaže, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1072/2009 in Uredbi (ES) št. 1073/2009, ker se v tem primeru vsa dejavnost prevoza opravi v državi članici gostiteljici. Zato bi se morali za kabotažo uporabljati Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU.
Sprememba 789
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  V primeru mednarodnega prevoza bi v dvostranskem mednarodnem prevozu prevladala povezava voznika z državo članico sedeža prevoznega podjetja, saj se voznik redno vrača tja. Voznik lahko v eni vožnji izvede več dvostranskih prevozov. Po drugi strani pa obstaja zadostna povezava z ozemljem države članice gostiteljice, kadar voznik tam opravlja druge vrste prevoza, zlasti mednarodni prevoz, ki ni dvostranske narave.
Sprememba 790
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)  Da bi zagotovili učinkovito uporabo prevoznih sredstev, upoštevali operativne danosti in zmanjšali število praznih voženj, kar je pomemben element pri doseganju ciljev iz Pariškega sporazuma v zvezi z zmanjšanjem emisij CO2, bi moralo biti omogočeno, da se omejeno število dodatnih dejavnosti prevoza izvede brez uveljavljanja pravil o napotitvi. To zajema dejavnosti, ki se izvajajo v obdobju med izvajanjem dvostranskega mednarodnega prevoza iz države članice sedeža prevoznika in po tem ter pred vožnjo za vrnitev v državo članico, kjer ima prevoznik sedež.
Sprememba 791
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 c (novo)
(12c)  Kadar voznik opravlja kombinirani prevoz, je narava storitev, ki se opravljajo v začetnem ali končnem cestnem delu, tesno povezana z državo članico sedeža, če cestni del sam po sebi predstavlja dvostranski prevoz. Po drugi strani pa obstaja zadostna povezava z ozemljem države članice gostiteljice, če se prevoz v cestnem delu opravi znotraj države članice gostiteljice ali kot mednarodni prevoz, ki ni dvostranske narave, zato bi bilo treba v tem primeru uporabljati pravila o napotitvi.
Sprememba 792
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 d (novo)
(12d)   Ker pri vozniku ni zadostne povezave z ozemljem države članice tranzita, se dejavnosti tranzita ne bi smele šteti za primer napotitve. Pojasniti bi bilo tudi treba, da je dejstvo, da potniki med postankom zaradi higiene izstopijo iz avtobusa, ne spremeni kategorizacije dejavnosti prevoza.
Sprememba 793
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 e (novo)
(12e)  Sektor cestnega prometa je zelo mobilen, zato je potreben skupen pristop k nekaterim vidikom plačila v tem sektorju. Prevozna podjetja potrebujejo pravno varnost glede pravil in zahtev, ki jih morajo izpolnjevati. Ta pravila in zahteve bi morale biti jasne, razumljive ter za prevozna podjetja zlahka dostopne, hkrati pa bi morale omogočati učinkovito preverjanje. Pomembno je, da se z novimi pravili ne nalaga nepotrebno upravno breme ter da so ustrezno upoštevani interesi malih in srednjih podjetij.
Sprememba 794
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 f (novo)
(12f)  Kadar so v skladu z nacionalnim pravom, tradicijo in praksami, vključno s spoštovanjem neodvisnosti socialnih partnerjev, pogoji za zaposlitev iz člena 3 Direktive 96/71/ES določeni v kolektivnih pogodbah v skladu s členom 3(1) in (8) navedene direktive, bi morale države članice zagotoviti, da so v skladu z Direktivo 2014/67/EU ti pogoji, navedeni v dostopni in pregledni obliki, na voljo prevoznim podjetjem iz drugih držav članic in napotenim voznikom, ter si prizadevati za vključitev socialnih partnerjev v zvezi s tem. Zadevne informacije bi morale vsebovati zlasti različne plače in njihove sestavne elemente, vključno z elementi plače iz veljavnih kolektivnih pogodb na lokalni ali regionalni ravni, metodo za izračun plače in po potrebi merili za razvrstitev po plačnih razredih. V skladu z Direktivo (EU) 2018/957 o spremembi Direktive 96/71/ES prevozna podjetja ne bi smela biti kaznovana za neupoštevanje elementov plače, metode za izračun plače in po potrebi meril za razvrstitev po plačnih razredih, kadar ti niso javno dostopni.
Sprememba 795
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvrševanja sektorskih pravil o napotitvi delavcev in za preprečitev nesorazmernih upravnih bremen za prevoznike, ki niso rezidenti, bi bilo treba v sektorju cestnega prometa določiti sektorske upravne zahteve in nadzorne ukrepe, ki bi v celoti izkoristili orodja za nadzor, kot je digitalni tahograf.
(13)  Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvrševanja sektorskih pravil o napotitvi delavcev in za preprečitev nesorazmernih upravnih bremen za prevoznike, ki niso rezidenti, bi bilo treba v sektorju cestnega prometa določiti sektorske upravne zahteve in nadzorne ukrepe, ki bi v celoti izkoristili orodja za nadzor, kot je digitalni tahograf. Da bi bile obveznosti, določene v tej direktivi in v Direktivi 96/71, čim manj zapletene, bi morale imeti države članice možnost, da cestnim prevoznikom naložijo samo upravne zahteve, določene v tej direktivi, ki so prilagojene sektorju cestnega prometa.
Sprememba 796
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Da bi voznika razbremenili upravnega bremena in upravljanja dokumentov, morajo prevozniki na zahtevo pristojnih organov države članice, v kateri imajo sedež, predložiti dokumente, določene v tej direktivi, tj. vse potrebne dokumente v okviru medsebojne pomoči in sodelovanja med državami članicami iz poglavja III Direktive 2014/67/EU.
Sprememba 797
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)   Za lažje izvajanje, uporabo in izvrševanje te direktive bi se moral v državah članicah uporabljati informacijski sistem za notranji trg (IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012, kar bi omogočilo boljšo čezmejno izmenjavo podatkov med regionalnimi in lokalnimi organi. Poleg tega bi bilo morda dobro razširiti značilnosti sistema IMI tako, da bi vključevale tudi predložitev in pošiljanje preprostih izjav.
Sprememba 798
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 c (novo)
(13c)   Da bi zmanjšali upravno breme prevoznikov, ki so pogosto mala in srednja podjetja, bi bilo treba postopek pošiljanja izjav o napotitvah ustrezno poenostaviti s standardiziranimi obrazci, ki bi vsebovali nekatere vnaprej določene elemente, prevedene v vse uradne jezike Unije.
Sprememba 799
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 d (novo)
(13d)   Splošno izvajanje in uporaba pravil za napotitev delavcev v cestnem prometu bi lahko vplivala na strukturo sektorja cestnega prevoza blaga v Uniji. Zato bi morale države članice in Komisija pozorno spremljati učinek tega procesa.
Sprememba 800
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 e (novo)
(13e)   Izvrševanje bi moralo biti osredotočeno na inšpekcijski nadzor v prostorih podjetij. Cestno preverjanje ne bi smelo biti izključeno, temveč bi se moralo brez diskriminacije izvajati zgolj za tovorne liste ali njihove elektronske različice, potrdila o predhodni registraciji in potrdila o vrnitvi v državo sedeža prevoznika ali voznikovega prebivališča. Pri cestnem preverjanju bi bilo treba nadzorovati predvsem tahografske podatke, ki so pomembni za ugotavljanje dejavnosti voznika in vozila v nepretrganem štiritedenskem obdobju ter geografskega pokritja njegove dejavnosti. Pri tem si je mogoče pomagati z zapisom kode države.
Sprememba 801
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 f (novo)
(13f)   Komisija bi morala stalno ocenjevati učinek uporabe in izvajanja pravil za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa, o tem poročati Parlamentu in Svetu ter predlagati nadaljnjo poenostavitev teh pravil in zmanjšanje upravnega bremena.
Sprememba 802
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 g (novo)
(13g)   Ker prometni sektor, v katerem je gibanje bistveno za delo voznikov, zahteva posebno obravnavo, bi bilo treba Direktivo 96/71/EU za sektor cestnega prometa začeti uporabljati na datum začetka veljavnosti spremembe Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje, ki določajo posebna pravila v zvezi z Direktivo 96/71/EU in Direktivo 2014/67/EU za napotene voznike v sektorju cestnega prometa.
Sprememba 803
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 h (novo)
(13h)   Da bi priloge k tej direktivi prilagodili razvoju najboljše prakse, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembami teh prilog. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje\*. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 804
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Pri izmenjavi podatkov v okviru učinkovitega upravnega sodelovanja in medsebojne pomoči med državami članicami bi bilo treba spoštovati pravila o varstvu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679.
Sprememba 805
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 b (novo)
(14b)   Pravila za ohranitev dobrih socialnih pogojev na evropskem trgu cestnega prevoza blaga bi morali spoštovati vsi partnerji v dobavni verigi. Da bi lahko vzpostavili ekonomsko vzdržen in socialno trajnosten evropski notranji trg, je treba vzpostaviti in izvajati hierarhijo odgovornosti, ki bo zajemala vse akterje v logistični verigi. Z zagotavljanjem preglednosti in odgovornosti ter povečanjem socialne in ekonomske enakosti se bo povečala privlačnost poklica voznika in spodbujala zdrava konkurenca.
Sprememba 806
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Direktiva 2006/22/ES
Člen 2 – odstavek 1 – pododstavek 2
Ta preverjanja vsako leto zajamejo obsežen in reprezentativen delež voznega osebja, voznikov, podjetij in vozil, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 561/2006 in Uredbe (EU) št. 165/2014, ter voznega osebja in voznikov, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2002/15/ES.
Ta preverjanja vsako leto zajamejo obsežen in reprezentativen delež voznega osebja, voznikov, podjetij in vozil, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 561/2006 in Uredbe (EU) št. 165/2014, v primeru preverjanja v prostorih prevoznih podjetij pa voznega osebja in voznikov, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2002/15/ES. Države članice cestna preverjanja zaradi izvajanja Direktive 2002/15/ES organizirajo šele po uvedbi tehnologije, ki bo omogočala učinkovito izvedbo preverjanj. Do takrat se preverjanja izvajajo samo v prostorih prevoznih podjetij.
Sprememba 807
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Direktiva 2006/22/ES
Člen 2 – odstavek 3 – pododstavek 1
Vsaka država članica organizira preverjanja tako, da se preverijo najmanj 3 % delovnih dni voznikov vozil, za katere veljajo Uredba (ES) št. 561/2006, Uredba (EU) št. 165/2014 in Direktiva 2002/15/ES.
Vsaka država članica organizira preverjanja tako, da se preverijo najmanj 3 % delovnih dni voznikov vozil, za katere veljajo Uredba (ES) št. 561/2006, Uredba (EU) št. 165/2014 in Direktiva 2002/15/ES. Če voznik pri cestnem preverjanju ne more predložiti enega ali več zahtevanih dokumentov, lahko po preverjanju nadaljuje svojo dejavnost prevoza, zahtevane dokumente pa mora prek pristojnih organov predložiti prevoznik v državi članici sedeža.
Sprememba 808
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka c
Direktiva 2006/22/ES
Člen 2 – odstavek 4
4.  Podatki, ki se predložijo Komisiji v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 561/2006, vključujejo število preverjenih voznikov na cesti, število preverjanj v prostorih podjetij, število preverjenih delovnih dni ter število in vrsto prijavljenih kršitev z navedbo, ali je šlo pri tem za prevoz potnikov ali blaga.
4.  Podatki, ki se predložijo Komisiji v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 561/2006, vključujejo število preverjenih voznikov na cesti, število preverjanj v prostorih podjetij, število preverjenih delovnih dni v prostorih prevoznih podjetij ter število in vrsto prijavljenih kršitev z navedbo, ali je šlo pri tem za prevoz potnikov ali blaga.
Sprememba 809
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 5
(3a)  člen 5 se nadomesti z naslednjim:
Člen 5
„Člen 5
Usklajena preverjanja
Usklajena preverjanja
Države članice najmanj šestkrat na leto izvedejo usklajene ukrepe cestnega preverjanja voznikov in vozil, za katere se uporabljata uredbi (EGS) št. 3820/85 in št. 3821/85. Take ukrepe izvedejo nadzorni organi dveh ali več držav članic hkrati, vsak na svojem ozemlju.
Države članice najmanj šestkrat na leto izvedejo usklajene ukrepe cestnega preverjanja in preverjanja voznikov in vozil v prostorih prevoznih podjetij, za katere se uporabljata uredbi (ES) št. 561/2006 ali (EU) št. 165/2014. Take ukrepe izvedejo nadzorni organi dveh ali več držav članic hkrati, vsak na svojem ozemlju. Povzetek rezultatov usklajenih preverjanj se objavi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.“
Sprememba 810
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 2006/22/ES
Člen 6 – odstavek 1
1.  Preverjanja v prostorih podjetij se načrtujejo ob upoštevanju predhodnih izkušenj z različnimi vrstami prevoza in podjetij. Opravijo se tudi, kadar se pri cestnem preverjanju ugotovijo hude kršitve Uredbe (ES) št. 561/2006, Uredbe (EU) št. 165/2014 ali Direktive 2002/15/ES.
1.  Preverjanja v prostorih podjetij se načrtujejo ob upoštevanju predhodnih izkušenj z različnimi vrstami prevoza in podjetij. Opravijo se tudi, kadar se pri cestnem preverjanju ugotovijo hude kršitve uredb (ES) št. 561/2006 in (EU) št. 165/2014.
Sprememba 811
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 7 – odstavek 1 – točka b
(4a)  v členu 7(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
(b)  pošiljati statistična poročila Komisiji vsaki dve leti v skladu s členom 16(2) Uredbe (EGS) št. 3820/85;
(b)  pošiljati statistična poročila Komisiji vsaki dve leti v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 561/2006;
Sprememba 812
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka -a (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del
(-a)  v členu 8(1) se uvodni del nadomesti z naslednjim:
1.  Podatki, o katerih se države članice med seboj obveščajo na podlagi člena 17(3) Uredbe (EGS) št. 3820/85 ali člena 19(3) Uredbe (EGS) št. 3821/85, se med imenovanimi organi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 7(2), izmenjujejo:
1.  Podatki, o katerih se države članice med seboj obveščajo na podlagi člena 22(2) Uredbe (ES) št. 561/2006 ali člena 40 Uredbe (EU) št. 165/2014, se med imenovanimi organi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 7, izmenjujejo:
Sprememba 813
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka a
Direktiva 2006/22/ES
Člen 8 – odstavek 1 – točka b
(b)  na podlagi utemeljene zahteve države članice v posameznih primerih.
(b)  na izrecno zahtevo države članice v posameznih primerih, če zahtevanih podatkov ni mogoče neposredno poiskati v nacionalnih elektronskih registrih iz člena 16(5) Uredbe (ES) št. 1071/2009.
Sprememba 814
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Direktiva 2006/22/ES
Člen 8 – odstavek 1 a – pododstavek 1
1a.  V primerih, ki zahtevajo poglobljen pregled ali zajemajo preverjanja v prostorih zadevnih podjetij, država članica podatke, ki jih druge države članice zahtevajo skladno z odstavkom 1(b) tega člena, zagotovi v 25 delovnih dneh od prejema zahteve. Države članice se lahko dogovorijo o krajšem roku. V nujnih primerih ali kadar je potrebno enostavno preverjanje registrov, kot je sistem ocenjevanja tveganja, se zahtevani podatki zagotovijo v treh delovnih dneh.
1a.  Države članice podatke, ki jih druge države članice zahtevajo skladno z odstavkom 1(b) tega člena, zagotovijo v 10 delovnih dneh od prejema zahteve. V ustrezno utemeljenih primerih, ki zahtevajo poglobljen pregled ali zajemajo preverjanja v prostorih zadevnih podjetij, je rok 20 delovnih dni. Države članice se lahko dogovorijo o krajšem roku. V nujnih primerih ali kadar je potrebno enostavno preverjanje registrov, kot je sistem ocenjevanja tveganja, se zahtevani podatki zagotovijo v treh delovnih dneh.
Sprememba 815
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Direktiva 2006/22/ES
Člen 8 – odstavek 1 a – pododstavek 2
Kadar zaprošena država članica meni, da zahteva ni dovolj utemeljena, o tem v 10 delovnih dneh ustrezno obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala. Slednja zahtevo nadalje utemelji. Kadar to ni mogoče, lahko država članica zahtevo zavrne.
Kadar zaprošena država članica meni, da zahteva ni dovolj utemeljena, o tem v petih delovnih dneh ustrezno obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala. Slednja zahtevo nadalje utemelji. Kadar to ni mogoče, lahko država članica zahtevo zavrne.
Sprememba 816
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Direktiva 2006/22/ES
Člen 8 – odstavek 1 a – pododstavek 3
Kadar je težko ali nemogoče izpolniti zahtevo za podatke ali opraviti preverjanja, inšpekcijski nadzor ali preiskave, zadevna država članica o tem v 10 dneh obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, in poda obrazložitev. Zadevne države članice se posvetujejo, da bi našle rešitev za morebitne težave.
Kadar je težko ali nemogoče izpolniti zahtevo za podatke ali opraviti preverjanja, inšpekcijski nadzor ali preiskave, zaprošena država članica o tem v petih delovnih dneh obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, in poda obrazložitev in ustrezno utemelji, zakaj je to težko ali nemogoče. Zadevne države članice se posvetujejo, da bi našle rešitev za morebitne težave.
Sprememba 817
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b
Direktiva 2006/22/ES
Člen 8 – odstavek 1 a – pododstavek 3 a (novo)
Če Komisija ugotovi, da pri izmenjavi informacij stalno prihaja do težav ali da se predložitev informacij stalno zavrača, lahko sprejme vse potrebne ukrepe za odpravo težav, med drugim sproži preiskavo in izreče kazen državi članici.
Sprememba 818
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b a (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 8 – odstavek 2
(ba)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
2.  Države članice si prizadevajo vzpostaviti sisteme za elektronsko izmenjavo podatkov. V skladu s postopkom iz člena 12(2) Komisija opredeli skupno metodologijo za učinkovito izmenjavo podatkov.
2. Izmenjava informacij med pristojnimi organi držav članic iz odstavkov 1 in 1a tega člena se z odstopanjem od člena 21 Direktive 2014/67/EU izvaja prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012. Pristojni organi držav članic lahko prek Evropskih registrov podjetij cestnega prevoza (ERRU) iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1071/2009 neposredno in v realnem času dostopajo do podatkov nacionalnih elektronskih registrov.“
Sprememba 819
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka b b (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 8 – odstavek 2 a
(bb)  v členu 8 se doda naslednji odstavek:
„2a. Komisija do leta 2020 razvije elektronsko aplikacijo za vse države članice EU, ki bo inšpektorjem pri preverjanju na cesti in v prostorih podjetij omogočala neposreden dostop do registra ERRU in sistema IMI v realnem času. Aplikacijo razvije v okviru pilotnega projekta.“
Sprememba 820
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka a
Direktiva 2006/22/ES
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 2
Komisija z izvedbenimi akti določi skupno formulo za izračun ocene tveganja podjetij, ki upošteva število, težo in pogostost kršitev, rezultate nadzora, pri katerem kršitve niso bile ugotovljene, ter dejstvo, ali prevozno podjetje v vseh svojih vozilih uporablja pametni tahograf v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 165/2014. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2) te direktive.“;
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a, v katerih določi skupno formulo za izračun ocene tveganja podjetij, ki upošteva število, težo in pogostost kršitev, rezultate nadzora, pri katerem kršitve niso bile ugotovljene, ter dejstvo, ali prevozno podjetje v svojih vozilih uporablja pametni tahograf v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 165/2014.
Sprememba 821
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b a (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1
(ba)  v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
3.  Začetni seznam kršitev uredb (EGS) št. 3820/85 in št. 3821/85 je naveden v Prilogi III.
3. Začetni seznam kršitev uredb (ES) št. 561/2006 in (EU) št. 165/2014 je naveden v Prilogi III.
Sprememba 822
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b b (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 2
(bb)  v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
Z namenom zagotavljanja smernic o ocenjevanju kršitev uredb (EGS) št. 3820/85 in št. 3821/85 lahko Komisija, kakor je to primerno, v skladu s postopkom iz člena 12(2), prilagodi Prilogo III, da se vzpostavijo smernice za skupni obseg kršitev, razdeljene v kategorije glede na resnost.
Z namenom zagotavljanja smernic o ocenjevanju kršitev uredb (ES) št. 561/2006 in (EU) št. 165/2014 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a, s katerimi spremeni Prilogo III, da se vzpostavijo smernice za skupni obseg kršitev, razdeljene v kategorije glede na resnost.
Sprememba 823
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b c (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 3
(bc)  v odstavku 3 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
Kategorija za najhujše kršitve, naj vključuje tiste, v zvezi s katerimi nespoštovanje zadevnih določb uredb (EGS) št. 3820/85 in št. 3821/85 povzroča resno nevarnost smrti ali resnih telesnih poškodb.
Kategorija za najhujše kršitve bi morala vključevati tiste, s katerimi nespoštovanje zadevnih določb uredb (ES) št. 561/2006 ali (EU) št. 165/2014 povzroča resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb.
Sprememba 824
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka c
Direktiva 2006/22/ES
Člen 9 – odstavek 4
4.  Za lažje izvajanje ciljnih cestnih preverjanj so podatki v nacionalnem sistemu ocenjevanja tveganja v času nadzora na voljo vsem pristojnim nadzornim organom zadevne države članice.
4.  Za lažje izvajanje ciljnih cestnih preverjanj so podatki v nacionalnem sistemu ocenjevanja tveganja in nacionalnih registrih prevoznih podjetij in dejavnosti prek elektronske aplikacije, skupne vsem državam članicam, ki omogoča neposreden dostop v realnem času do evropskega registra podjetij cestnega prevoza, v času nadzora na voljo vsem pristojnim nadzornim organom zadevne države članice.
Sprememba 825
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka c
Direktiva 2006/22/ES
Člen 9 – odstavek 5
5.  Države članice dajo informacije v nacionalnem sistemu ocenjevanja tveganja na voljo na podlagi zahteve ali pa vsem pristojnim organom drugih držav članic omogočijo neposreden dostop do njih v skladu z rokoma iz člena 8.
5.  Države članice vsem pristojnim organom drugih držav omogočijo neposreden dostop do informacij v nacionalnem sistemu ocenjevanja tveganja prek interoperabilnih nacionalnih elektronskih registrov iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1071/2009. (Predlogi sprememb 228, 229, 230, 231). Tako bo izmenjava informacij in podatkov o kršitvah prevoznikov in oceni tveganja potekala na enem mestu, in sicer prek medsebojnega povezovanja, ki ga med različnimi nacionalnimi registri držav članic vzpostavlja evropski register podjetij za cestni prevoz.
Sprememba 826
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2006/22/ES
Člen 11 – odstavek 3
3.  Komisija z izvedbenimi akti določi skupni pristop k beleženju in nadzoru obdobij drugega dela, kot je opredeljeno v točki (e) člena 4 Uredbe (ES) št. 561/2006, in obdobij najmanj enega tedna, ko je voznik odsoten od vozila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).“;
3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a, v katerih določi skupni pristop k beleženju in nadzoru obdobij drugega dela, kot je opredeljeno v točki (e) člena 4 Uredbe (ES) št. 561/2006, vključno z obliko beleženja in posebnimi primeri, ko se mora izvajati, ter beleženjem in nadzorom obdobij najmanj enega tedna, ko je voznik odsoten od vozila in ga ne more uporabljati.
Sprememba 827
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 12
(8a)  člen 12 se nadomesti z naslednjim:
Člen 12
„Člen 12
Postopek v odboru
Postopek v odboru
1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 18(1) Uredbe (EGS) št. 3821/85.
1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) št. 165/2014. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
3.  Odbor sprejme svoj poslovnik.
Sprememba 828
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 b (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 13 – točka b
(8b)  v členu 13 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
(b)  spodbujati skladnost pristopa nadzornih organov in usklajeno razlago Uredbe (EGS) št. 3820/85 med nadzornimi organi;
„(b) spodbujati skladnost pristopa nadzornih organov in usklajeno razlago Uredbe (ES) št. 561/2006 med nadzornimi organi;
Sprememba 829
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 c (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 14
(8c)  člen 14 se nadomesti z naslednjim:
Člen 14
Člen 14
Pogajanja s tretjimi državami
Pogajanja s tretjimi državami
Po začetku veljavnosti te direktive začne Skupnost pogajanja z ustreznimi tretjimi državami za uporabo pravil, ki so enakovredna pravilom iz te direktive.
Po začetku veljavnosti te direktive začne Unija pogajanja z ustreznimi tretjimi državami za uporabo pravil, ki so enakovredna pravilom iz te direktive.
Do zaključka teh pogajanj vključijo države članice podatke o preverjanjih, opravljenih na vozilih iz tretjih držav, v okvir posredovanja podatkov Komisiji, kakor je določeno v členu 16(2) Uredbe (EGS) št. 3820/85.
Do zaključka teh pogajanj vključijo države članice podatke o preverjanjih, opravljenih na vozilih iz tretjih držav, v okvir posredovanja podatkov Komisiji, kakor je določeno v členu 17 Uredbe (ES) št. 561/2006.
Sprememba 830
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 d (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 15
(8d)  člen 15 se nadomesti z naslednjim:
Člen 15
„Člen 15
Posodabljanje prilog
Posodabljanje prilog
Spremembe prilog, potrebne za prilagoditev razvoju najboljše prakse, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s spremembo prilog I in II, da se omogoči ustrezna prilagoditev razvoju najboljše prakse.“
Sprememba 831
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 e (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Člen 15 a (novo)
(8e)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 15a
Izvajanje prenosa pooblastila
1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(3) in člena 15 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te direktive]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.   Prenos pooblastila iz člena 9(3) in člena 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9(3) in člena 15, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“
Sprememba 832
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka -a (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Priloga I – del A – točka 1
(-a)  v delu A se točka 1 nadomesti z naslednjim:
(1)  dnevni in tedenski čas vožnje, odmore ter dnevni in tedenski čas počitka; tudi tahografske vložke za predhodne dni, ki morajo biti v vozilu v skladu s členom 15(7) Uredbe (EGS) št. 3821/85, in/ali podatke, shranjene za isto obdobje na voznikovi kartici in/ali v pomnilniku tahografa v skladu s Prilogo II k tej direktivi in/ali na izpisih;
(1) dnevni in tedenski čas vožnje, odmore ter dnevni in tedenski čas počitka; tudi tahografske vložke za predhodne dni, ki morajo biti v vozilu v skladu s členom 36(1) in (2) Uredbe (EU) št. 165/2014, in/ali podatke, shranjene za isto obdobje na voznikovi kartici in/ali v pomnilniku tahografa v skladu s Prilogo II k tej direktivi in/ali na izpisih;
Sprememba 833
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka -a a (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Priloga I – del A – točka 2
(-aa)  v delu A se točka 2 nadomesti z naslednjim:
(2)   za obdobje iz člena 15(7) Uredbe (EGS) št. 3821/85 vse prekoračitve dovoljene hitrosti vozila, ki je opredeljena kot vsako obdobje, daljše od 1 minute, med katerim hitrost vozila prekorači 90 km/h za vozila kategorije N3 ali 105 km/h za vozila kategorije M3 (kategoriji N3 in M3, kot sta opredeljeni v delu A Priloge II k Direktivi Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil 1a;
„(2) za obdobje iz člena 36(1) in (2) Uredbe (EU) št. 165/2014 vse prekoračitve dovoljene hitrosti vozila, ki je opredeljena kot vsako obdobje, daljše od ene minute, med katerim hitrost vozila prekorači 90 km/h za vozila kategorije N3 ali 105 km/h za vozila kategorije M3 (kategoriji N3 in M3, kot sta opredeljeni v Direktivi 2007/46/ES1a).
__________________
__________________
1a UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/28/ES (UL L 65, 7.3.2006, str. 27).
1a Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva).
Sprememba 834
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka -a b (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Priloga I – del A – točka 4
(-ab)  v delu A se točka 4 nadomesti z naslednjim:
(4)  pravilno delovanje tahografa (ugotovitev možne zlorabe tahografa in/ali voznikove kartice in/ali tahografskih vložkov) ali po potrebi prisotnost dokumentov iz člena 14(5) Uredbe (EGS) št. 3820/85.
(4) pravilno delovanje tahografa (ugotovitev možne zlorabe tahografa in/ali voznikove kartice in/ali tahografskih vložkov) ali po potrebi prisotnost dokumentov iz člena 16(2) Uredbe (ES) št. 561/2006;“
Sprememba 835
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka a
Direktiva 2006/22/ES
Priloga I – del A – točka 6
(6)  tedenski delovni čas, kot je določen v členih 4 in 5 Direktive 2002/15/ES.
(6)  tedenski delovni čas, kot je določen v členih 4 in 5 Direktive 2002/15/ES, če tehnologija omogoča učinkovito preverjanje.
Sprememba 836
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 – točka b a (novo)
Direktiva 2006/22/ES
Priloga I – del B – odstavek 2
(ba)  v delu B se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
Če se ugotovi kršitev, lahko države članice po potrebi preverijo soodgovornost drugih pobudnikov ali soudeležencev v prevozni verigi, na primer naročnikov prevoza, špediterjev ali pogodbenih izvajalcev, ter usklajenost pogodb za dodeljevanje prevoznih dovolilnic s pravili iz uredb (EGS) št. 3820/85 in št. 3821/85.
„Če se ugotovi kršitev, lahko države članice po potrebi preverijo soodgovornost drugih pobudnikov ali soudeležencev v prevozni verigi, na primer naročnikov prevoza, špediterjev ali pogodbenih izvajalcev, ter usklajenost pogodb za dodeljevanje prevoznih dovolilnic s pravili iz uredb (ES) št. 561/2006 in (EU) št. 165/2014.“
Sprememba 837
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 1
1a.  Ta posebna pravila se uporabljajo za voznike, zaposlene pri podjetjih, ki imajo sedež v eni od držav članic in uporabljajo enega od čezmejnih ukrepov iz člena 1(3)(a) Direktive 96/71/ES.
2.  Države članice točk (b) in (c) prvega pododstavka člena 3(1) Direktive 96/71/ES ne uporabljajo za voznike v sektorju cestnega prometa, ki so zaposleni pri podjetjih iz člena 1(3)(a) Direktive in ko opravljajo dejavnosti mednarodnega prevoza, kot je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1072/2009 in Uredbi (ES) št. 1073/2009, kadar je obdobje napotitve na njihovo ozemlje za namene navedenih dejavnosti dolgo 3 dni ali manj v obdobju enega koledarskega meseca.
2.  Voznik se ne šteje za napotenega za namene Direktive 96/71/ES, kadar opravlja dvostranski prevoz.
Za namene te direktive dvostranski prevoz blaga pomeni pretok blaga na podlagi prevozne pogodbe iz države članice sedeža, kot je opredeljena v členu 2(8) Uredbe (ES) št. 1071/2009, v drugo državo članico ali tretjo državo ali iz druge države članice ali tretje države v državo članico sedeža.
2a.  Od datuma, ko začenjajo vozniki ročno zapisovati prehode meja, kot zahteva člen 34(7) Uredbe (EU) št. 165/2014, države članice uporabljajo tudi izjemo, določeno v odstavku 2, v zvezi s prevozom blaga, če:
–  voznik, ki opravlja dvostranski prevoz, poleg tega opravi eno dejavnost natovarjanja in/ali raztovarjanja v državah članicah ali tretjih državah, ki jih prečka, pod pogojem, da blaga ne natovarja in raztovarja v isti državi članici.
Če dvostranskemu prevozu iz države članice sedeža, med katerim ni bila opravljena nobena dodatna dejavnost, sledi dvostranski prevoz v državo članico sedeža, se izjema uporablja za do dve dodatni dejavnosti natovarjanja in/ali raztovarjanja pod zgoraj navedenimi pogoji.
Ta izjema se uporablja le do datuma, ko se v vozila, ki so prvič registrirana v državi članici, kot je določeno v pododstavku 2 člena 8(1) Uredbe (EU) št. 165/2014, namestijo pametni tahografi, skladni z zapisovanjem prehodov meja in dodatnimi dejavnostmi iz pododstavka 1 člena 8(1) te uredbe. Od tega datuma se izjema iz prvega pododstavka uporablja le za voznike, ki uporabljajo vozila, opremljena s pametnimi tahografi, kot je določeno v členih 8, 9 in 10 te uredbe.
2b.  Za voznika, ki občasno ali redno opravlja storitve mednarodnega prevoza potnikov, kot je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1073/2009, se ne šteje, da je napoten za namene Direktive 96/71/ES, kadar:
–  potnike pobere v državi članici sedeža prevoznika in jih odloži v drugi državi članici ali tretji državi ali
–  potnike pobere v državi članici ali tretji državi in jih odloži v državi članici sedeža prevoznika ali
–  potnike pobere in jih odloži v državi članici sedeža prevoznika v okviru lokalnih izletov, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 1073/2009.
2c.  Za voznika, ki opravlja kabotažo, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 1072/2009 in Uredbi (ES) št. 1073/2009, se šteje, da je bil napoten na podlagi Direktive 96/71/ES.
2d.  Ne glede na člen 2(1) Direktive 96/71/ES se za voznika ne šteje, da je bil napoten na ozemlje države članice, če prek tega ozemlja potuje, ne da bi natovarjal ali raztovarjal tovor in ne da bi pobiral ali odlagal potnike.
2e.  Če voznik opravlja začetni ali končni cestni del kombiniranega prevoza, kot je opredeljen v Direktivi 92/106/EGS, se ne šteje za napotenega za namene Direktive 96/71/ES, če cestni del sam po sebi predstavlja dvostranske prevoze, kot je opredeljeno v odstavku 2.
2f.  Države članice zagotovijo, da so v skladu z Direktivo 2014/67/EU določbe in pogoji za zaposlitev iz člena 3 Direktive 96/71/ES, ki so v skladu s členom 3(1) in (8) navedene direktive določeni v kolektivnih pogodbah, prevoznim podjetjem iz drugih držav članic in napotenim voznikom na voljo v dostopni in pregledni obliki. Zadevne informacije vsebujejo zlasti različne plače in njihove sestavne elemente, vključno z elementi plače iz veljavnih kolektivnih pogodb na lokalni ali regionalni ravni, metodo za izračun plače in po potrebi merili za razvrstitev po plačnih razredih. V skladu z Direktivo (EU) 2018/957 o spremembi Direktive 96/71/ES prevozna podjetja niso kaznovana za neupoštevanje elementov plače, metode za izračun plače in po potrebi meril za razvrstitev po plačnih razredih, kadar ti niso javno dostopni.
2g.  Prevozna podjetja s sedežem v državi, ki ni članica, ne smejo biti obravnavana ugodneje kot podjetja s sedežem v kateri od držav članic.
Države članice v dvostranskih sporazumih s tretjimi državami pri odobravanju dostopa podjetjem za cestni prevoz s sedežem v teh tretjih državah do trga EU izvajajo ukrepe, enakovredne Direktivi 96/71/ES in tej direktivi [XX/XX] (lex specialis). Države članice si tudi prizadevajo, da se v okviru večstranskih sporazumov s tretjimi državami ti enakovredni ukrepi izvajajo. Države članice Komisiji priglasijo zadevne določbe svojih dvostranskih in večstranskih sporazumov s tretjimi državami.
Države članice za namene zagotavljanja ustreznega nadzora nad temi enakovrednimi ukrepi o napotitvah s strani prevoznikov iz tretjih držav zagotovijo, da se pregledana pravila v Uredbi (EU) XXX/XXX glede določanja položaja s tahografi [uredba o spremembi Uredbe št. 165/2014] izvajajo v okviru Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR).
Sprememba 838
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 2 – pododstavek 2
Kadar je obdobje napotitve daljše kot 3 dni, države članice točki (b) in (c) prvega pododstavka člena 3(1) Direktive 96/71/ES uporabijo za celotno obdobje napotitve na njihovo ozemlje v obdobju enega koledarskega meseca iz prvega pododstavka.
črtano
Sprememba 839
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3 – uvodni del
3.   Za izračun obdobij napotitve iz odstavka 2:
črtano
Sprememba 840
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3 – točka a
(a)   se dnevni delovni čas, krajši od šestih ur, preživetih na ozemlju države članice gostiteljice, šteje za pol dneva;
črtano
Sprememba 841
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3 – točka b
(b)   se dnevni delovni čas v trajanju šest ur ali več, preživetih na ozemlju države članice gostiteljice, šteje za ves dan;
črtano
Sprememba 842
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 3 – točka c
(c)  se odmori in časi počitka ter časi pripravljenosti, preživeti na ozemlju države članice gostiteljice, štejejo za delovni čas.
črtano
Sprememba 843
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – uvodni del
4.  Države članice lahko uvedejo samo naslednje upravne zahteve in nadzorne ukrepe:
4.  Države članice lahko z odstopanjem od člena 9 Direktive 2014/67/EU uvedejo samo naslednje upravne zahteve in nadzorne ukrepe:
Sprememba 844
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka a – uvodni del
(a)  obveznost za cestnega prevoznika s sedežem v drugi državi članici, da mora izjavo o napotitvi pristojnim nacionalnim organom poslati najpozneje ob začetku napotitve; izjava o napotitvi je v elektronski obliki, v uradnem jeziku države članice gostiteljice ali v angleškem jeziku in vsebuje le naslednje informacije:
(a)  obveznost za cestnega prevoznika s sedežem v drugi državi članici, da mora izjavo ali njeno morebitno dopolnitev pristojnim nacionalnim organom države članice, v katero je voznik napoten, predložiti v elektronski obliki prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI) iz Uredbe (EU) št. 1024/2012 najpozneje ob začetku napotitve; izjava je v enem od uradnih jezikov Evropske unije in vsebuje le naslednje informacije:
Sprememba 845
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka a – točka i
(i)  naziv cestnega prevoznika;
(i)  naziv cestnega prevoznika, vključno z evropsko davčno identifikacijsko številko ali številko dovoljenja Skupnosti;
Sprememba 846
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka a – točka iii
(iii)   predvideno število napotenih voznikov in njihovo identiteto;
(iii)   informacije o napotenih voznikih, ki vključujejo naslednje: identiteto, državo prebivališča, državo plačila socialnih prispevkov, številko socialnega zavarovanja in številko vozniškega dovoljenja;
Sprememba 847
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka a – točka iv
(iv)  predvideno trajanje ter predviden začetni in končni datum napotitve;
(iv)  predvideni začetni datum in ocenjeno trajanje, končni datum napotitve ter pravo, ki se uporablja za pogodbe o zaposlitvi;
Sprememba 848
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka a – točka iv a (novo)
(iva)  za cestne prevoznike blaga: identiteta in kontaktni podatki prejemnika, če prevoznik ne uporablja elektronskega tovornega lista (e-CMR);
Sprememba 849
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka a – točka vi a (novo)
(via)  za cestne prevoznike blaga: naslov(i) natovarjanja in raztovarjanja, če prevoznik ne uporablja elektronskega tovornega lista (e-CMR).
Sprememba 850
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka b
(b)  obveznost za voznika, da v tiskani ali elektronski obliki hrani ali da na razpolago, kadar se zahteva pri cestnih preverjanjih, izvod izjave o napotitvi in dokazilo o prevozu, ki se opravlja v državi članici gostiteljici, kot je elektronski tovorni list (e-CMR) ali dokazilo iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta;
(b)  obveznost za cestnega prevoznika, da zagotovi, da ima voznik v tiskani ali elektronski obliki na razpolago, kadar se zahteva pri cestnih preverjanjih, izvod izjave in dokazilo o prevozu, ki se opravlja v državi članici gostiteljici, kot je elektronski tovorni list (e-CMR) ali dokazilo iz člena 8 Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta;
Sprememba 851
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka c
(c)  obveznost za voznika, da hrani in da na razpolago, kadar se to zahteva pri cestnih preverjanjih, zapise na tahografu in zlasti kode držav članic, v katerih je bil prisoten med opravljanjem mednarodnih cestnih prevozov ali kabotaže;
(c)  obveznost za cestnega prevoznika, da zagotovi, da ima voznik, kadar se zahteva pri cestnih preverjanjih, zapise na tahografu in zlasti kode držav članic, v katerih je bil prisoten med opravljanjem mednarodnih cestnih prevozov ali kabotaže;
Sprememba 852
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka c a (novo)
(ca)  med cestnim preverjanjem iz točk (b) in (c) tega člena lahko voznik naveže stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza ali drugo osebo ali subjektom, ki lahko predloži zahtevane dokumente;
Sprememba 854
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka d
(d)  obveznost za voznika, da v tiskani ali elektronski obliki hrani ali da na razpolago, kadar se to zahteva pri cestnih preverjanjih, izvod pogodbe o zaposlitvi ali enakovrednega dokumenta v smislu člena 3 Direktive Sveta 91/533/EGS20, preveden v enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali v angleški jezik;
črtano
__________________
20 Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).
Sprememba 855
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka e
(e)  obveznost za voznika, da v tiskani ali elektronski obliki da na razpolago, kadar se to zahteva pri cestnih preverjanjih, izvod plačilnih list za zadnja dva meseca; med cestnim preverjanjem lahko voznik stopi v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza ali drugo osebo ali subjektom, ki lahko zagotovi tak izvod;
črtano
Sprememba 853
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 4 – točka f
(f)  obveznost za cestnega prevoznika, da po obdobju napotitve v razumnem časovnem roku organom države članice gostiteljice na njihovo zahtevo v tiskani ali elektronski obliki zagotovi izvode dokumentov iz točk (b), (c) in (e).
(f)   obveznost za cestnega prevoznika, da prek javnega vmesnika IMI po obdobju napotitve [...] organom države članice, v katero je voznik napoten, na njihovo zahtevo zagotovi izvode dokumentov iz točk (b) in (c), pa tudi dokumentacijo o plači napotenih delavcev, ki se nanaša na obdobje napotitve in njihovo pogodbo o zaposlitvi, oziroma enakovredno dokumentacijo v smislu člena 3 Direktive Sveta št. 91/533/EGS1a, evidenco delovnega časa voznika in dokazilo o izplačilu.
Cestni prevoznik zahtevano dokumentacijo predloži z uporabo javnega vmesnika IMI v dveh mesecih od datuma zahteve.
Če cestni prevoznik v določenem roku prek javnega vmesnika IMI ne zagotovi vse zahtevane dokumentacije, lahko pristojni organi države članice, v kateri se je izvajala napotitev, v skladu s členoma 6 in 7 Direktive 2014/67 zahtevajo pomoč pristojnih organov države članice sedeža prevoznika. Če se prek vmesnika IMI poda taka zahteva, imajo pristojni organi države članice, v kateri je sedež prevoznika, dostop do izjave o napotitvi in drugih pomembnih informacij, ki jih je prevoznik predložil prek javnega vmesnika IMI.
Pristojni organi države članice, v kateri je sedež prevoznika, poskrbijo, da se dokumenti, ki so jih zahtevali pristojni organi države članice, v kateri se je izvajala napotitev, prek vmesnika IMI posredujejo v 25 delovnih dneh od datuma zahteve.
__________________
1a Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).
Sprememba 856
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 5
5.  Za namene točke (a) odstavka 4 lahko cestni prevoznik zagotovi izjavo o napotitvi, ki zajema obdobje največ šestih mesecev.
5.  Za namene točke (a) odstavka 4 lahko cestni prevoznik zagotovi izjavo, ki zajema obdobje največ šestih mesecev.
Sprememba 857
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Podatki iz izjav se 18 mesecev hranijo v sistemu IMI za namene preverjanja ter so neposredno in v realnem času dostopni za pristojne organe drugih držav članic, imenovane v skladu s členom 3 Direktive 2014/67/EU, členom 18 Uredbe (ES) št. 1071/2009 in členom 7 Direktive 2006/22/ES.
Nacionalni pristojni organ lahko v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso socialnim partnerjem omogoči dostop do informacij, če:
–  se te informacije nanašajo na napotitev na ozemlje zadevne države članice;
–  se te informacije uporabljajo za namene izvrševanja pravil o napotitvi in
–  obdelava podatkov poteka v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
Sprememba 858
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 5 b (novo)
5b.  Komisija sprejme izvedbene akte s standardiziranimi obrazci za oddajo izjav prek javnega vmesnika IMI v vseh uradnih jezikih Unije, določi funkcije izjav v sistemu IMI, opredeli, kako bodo podatki iz točke (a)(i) do (via) odstavka 4 predstavljeni v izjavi, in poskrbi, da bodo ti podatki iz izjav avtomatično prevedeni v jezik države članice gostiteljice. Izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 2a(2).
Sprememba 859
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 5 c (novo)
5c.   Države članice se pri izvajanju nadzornih ukrepov trudijo, da ne povzročajo nepotrebnih zamud, ki bi lahko vplivale na predvideno trajanje in datume napotitve.
Sprememba 860
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 5 d (novo)
5d.   Pristojni organi držav članic tesno sodelujejo ter si ponujajo medsebojno pomoč in posredujejo vse potrebne informacije v okviru pogojev iz Direktive 2014/67/EU in Uredbe (ES) št. 1071/2009.
Sprememba 861
Predlog direktive
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 42(1) Uredbe (EU) št. 165/2014. Ta odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Sprememba 862
Predlog direktive
Člen 2 b (novo)
Člen 2b
Države članice določijo kazni za pošiljatelje blaga, špediterje, izvajalce in podizvajalce zaradi nespoštovanja člena 2 te direktive, če se zavedajo ali bi se glede na vse upoštevne določbe morali zavedati, da se s prevoznimi storitvami, ki so jih naročili, kršijo določbe te direktive.
Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Te kazni so učinkovite, sorazmerne, odvračalne in nediskriminatorne.
Sprememba 863
Predlog direktive
Člen 2 c (novo)
Člen 2c
Komisija oceni obstoječe instrumente in dobro prakso, ki spodbuja družbeno odgovorno ravnanje vseh akterjev v dobavni verigi blaga, in ... [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] po potrebi pripravi zakonodajni predlog za ustanovitev evropske platforme zaupanja.
Sprememba 864
Predlog direktive
Člen 2 d (novo)
Člen 2d
Pametno izvrševanje
1.   Brez poseganja v Direktivo 2014/67/EU in za nadaljnje izvrševanje obveznosti iz člena 2 te direktive države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju uporablja usklajena nacionalna strategija izvrševanja. Ta strategija se osredotoča na podjetja z visoko stopnjo tveganja iz člena 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
2.   Države članice poskrbijo, da bo preverjanje iz člena 2 Direktive 2006/22/ES po potrebi vključevalo pregled napotitve in da bo ta opravljen brez diskriminacije, zlasti diskriminacije na osnovi registrske tablice vozila.
3.   Države članice se osredotočijo na podjetja, za katera je bilo ocenjeno povečano tveganje za kršenje določb člena 2 te direktive, ki se uporablja zanje. Zato države članice v okviru sistema ocenjevanja tveganj, ki ga vzpostavijo v skladu s členom 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razširijo v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, tveganje za take kršitve obravnavajo kot samostojno tveganje.
4.   Države članice imajo za namene odstavka 3 dostop do ustreznih informacij in podatkov, ki so zabeleženi, obdelani ali shranjeni v pametnih tahografih iz poglavja II Uredbe (EU) št. 165/2014, izjavah o napotitvi iz člena 2(4) te direktive in elektronskih prevoznih listinah, kot so elektronski tovorni listi v skladu s konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (e-CMR).
5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z določitvijo lastnosti podatkov, do katerih imajo države članice dostop, pogojev za njihovo uporabo in tehničnih specifikacij za njihov prenos ali dostop, v katerih je opredeljeno predvsem naslednje:
(a)   podroben seznam informacij in podatkov, do katerih imajo dostop pristojni nacionalni organi, ki vključuje vsaj čas in kraj prehodov meje, natovarjanja in raztovarjanja, registrsko tablico vozila in podatke o vozniku;
(b)   pravice pristojnih organov do dostopa, ki se po potrebi razlikujejo glede na vrsto pristojnih organov, vrsto dostopa in namen, za katerega se podatki uporabijo;
(c)   tehnične specifikacije prenosa podatkov ali dostopa do njih iz točke (a), kjer je primerno, pa tudi najdaljše obdobje za hrambo podatkov, ki se po potrebi razlikuje glede na vrsto podatkov.
6.   Vsi osebni podatki iz tega člena so dostopni in se hranijo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali se nadalje obdelujejo. Ko podatki za te namene niso več potrebni, se uničijo.
7.   Države članice najmanj trikrat na leto izvedejo usklajene cestne preglede v zvezi s kabotažami, ki jih je mogoče izvesti skupaj s pregledi, opravljenimi v skladu s členom 5 Direktive 2006/22/ES. Te preglede hkrati izvedejo nacionalni organi dveh ali več držav članic, ki so pristojni za izvrševanje pravil na področju napotitve, in sicer vsak na svojem ozemlju. Države članice izmenjajo informacije o številu in vrsti kršitev, odkritih po izvedenih usklajenih cestnih pregledih.
Povzetek rezultatov usklajenega preverjanja se objavi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
Sprememba 865
Predlog direktive
Člen 2 e (novo)
Člen 2e
Sprememba Uredbe (EU) št. 1024/2012
V prilogi k Uredbi (EU) št. 1024/2012 se dodata naslednji točki:
„12a. Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje Uredbe (ES) št. 561/2006, Uredbe (EU) št. 165/2014 in Direktive 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede socialne zakonodaje v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu ter razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS: Člen 8
12b.   Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje ter določitve posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa: člen 2(5).
Sprememba 866
Predlog direktive
Člen 3
Člen 3
Poročanje in pregled
1.  Komisija oceni izvajanje te direktive, zlasti učinek člena 2, najpozneje [3 leta po roku za prenos te Direktive] ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi te direktive. Poročilu Komisije se po potrebi priloži zakonodajni predlog.
1.  Države članice Komisiji vsako leto poročajo o izvajanju te direktive, zlasti o izvajanju pametnega izvrševanja iz člena 2d in morebitnih težavah pri izvrševanju.
Da bi omogočili oceno informacij o učinkovitosti izvrševanja, poročilo vključuje informacije o učinkovitosti:
–  pametnih tahografov iz poglavja II Uredbe (EU) št. 165/2014;
–  uporabe IMI iz člena 2(5a) in (5b) te direktive;
–  uporabe elektronskih prevoznih listin, kot so elektronski tovorni listi iz Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR);
–  izmenjave informacij med pristojnimi organi prek evropskega registra podjetij cestnega prevoza in IMI ter informacij o učinkovitosti neposrednega dostopa in dostopa v realnem času organov do evropskega registra podjetij za cestni prevoz in IMI prek aplikacije EU med cestnimi preverjanji, kot je določeno v členih 8 in 9 Direktive 2006/22/ES in
–  izvajanja programov usposabljanja s ciljem voznikom in vsem drugim akterjem v procesu, vključno s podjetji, upravami in inšpektorji, pomagati, da se prilagodijo novim pravilom in zahtevam, ki nanje vplivajo.
2.  Komisija po poročilu iz odstavka 1 redno ocenjuje to direktivo ter rezultate ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
2.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko poročanja iz odstavka 1 in smernice zanj.
Ti izvedbeni akti lahko vključujejo pravila, ki od držav članic zahtevajo, da za namene ocene učinkovitosti izvrševanja te direktive Komisiji predložijo podatke o prometnih tokovih in podatke o državah članicah registracije vozil, zbrane s cestninskimi sistemi v državah članicah, kadar ti podatki obstajajo.
3.  Kadar je ustrezno, se poročiloma iz odstavkov (1) in (2) priložijo ustrezni predlogi.
3.  Najpozneje 31. decembra 2025 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinkih te direktive, zlasti kar zadeva učinkovitost izvrševanja, vključno z analizo stroškov in koristi v zvezi z uporabo senzorjev za tehtanje za namen samodejnega beleženja mest natovarjanja/raztovarjanja. Poročilu Komisije se po potrebi priloži zakonodajni predlog. Poročilo se objavi.
Sprememba 867
Predlog direktive
Člen 3 a (novo)
Člen 3a
Usposabljanje
Za izvrševanje določb te direktive morajo Komisija in države članice vzpostaviti obsežen in celovit program usposabljanja in prilagajanja novim standardom in zahtevam za voznike in vse druge subjekte v postopku, kot so podjetja, uprave, inšpektorji itd.
Sprememba 868
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice najpozneje do […] [rok za prenos bo čim krajši in na splošno ne daljši od dveh let] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Države članice najpozneje do 30. julija 2020 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
Sprememba 869
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Do začetka veljavnosti te direktive je prometni sektor ob upoštevanju izrazite mobilnosti dejavnosti izvzet iz ukrepov, ki izhajajo iz zakonodajnega akta o spremembi Direktive 96/71/ES.
Sprememba 870
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)
Do začetka veljavnosti zahtev za izvrševanje te direktive, ki določajo posebna pravila v zvezi s prevozom, je prometni sektor izvzet iz ukrepov, ki izhajajo iz zakonodajnega akta o spremembi Direktive 96/71/ES.

(1) UL C 197, 8.6.2018, str. 45.
(2) UL C 176, 23.5.2018, str. 57.


Dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajši odmori in čas počitka ter določanje položaja s tahografi ***I
PDF 247kWORD 90k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi (COM(2017)0277 – C8-0167/2017 – 2017/0122(COD))
P8_TA-PROV(2019)0340A8-0205/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0277),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0167/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. januarja 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0205/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 346
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Dobri delovni pogoji za voznike in pravično poslovno okolje za podjetja cestnega prevoza so izredno pomembni za vzpostavitev varnega, učinkovitega in družbeno odgovornega sektorja cestnega prometa. Za pospešitev tega procesa je poglavitnega pomena, da so socialna pravila Unije na področju cestnega prometa jasna, da ustrezajo svojemu namenu, da jih je preprosto uporabljati ter da se učinkovito in dosledno izvršujejo in izvajajo v vsej Uniji.
(1)  Dobri delovni pogoji za voznike in pravično poslovno okolje za podjetja cestnega prevoza so izredno pomembni za vzpostavitev varnega, učinkovitega in družbeno odgovornega ter nediskriminatornega sektorja cestnega prometa, ki bo lahko pritegnil kvalificirane delavce. Za pospešitev tega procesa je poglavitnega pomena, da so socialna pravila Unije na področju cestnega prometa jasna in sorazmerna, da ustrezajo svojemu namenu, da jih je preprosto uporabljati ter da se učinkovito in dosledno izvršujejo in izvajajo v vsej Uniji.
Sprememba 347
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Na podlagi ocene učinkovitosti in uspešnosti izvajanja obstoječega sklopa socialnih pravil Unije na področju cestnega prometa, zlasti Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta9, so bile opredeljene nekatere pomanjkljivosti sedanjega pravnega okvira. Ker so pravila o tedenskem počitku, prostorih za počitek in odmorih pri vožnji z več vozniki nejasna in neustrezna ter ker ni pravil o povratku voznikov domov, prihaja v državah članicah do različnih razlag in praks izvrševanja. Več držav članic je nedavno sprejelo enostranske ukrepe, s katerimi so še povečale pravno negotovost ter neenako obravnavanje voznikov in prevoznikov.
(2)  Na podlagi ocene učinkovitosti in uspešnosti izvajanja obstoječega sklopa socialnih pravil Unije na področju cestnega prometa, zlasti Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta9, so bile opredeljene nekatere pomanjkljivosti pri izvajanju pravnega okvira. Ker so pravila o tedenskem počitku, prostorih za počitek in odmorih pri vožnji z več vozniki nejasna ter ker ni pravil o povratku voznikov domov ali na drug kraj po njihovi izbiri, prihaja v državah članicah do različnih razlag in praks izvrševanja. Več držav članic je nedavno sprejelo enostranske ukrepe, s katerimi so še povečale pravno negotovost ter neenako obravnavanje voznikov in prevoznikov.
Po drugi strani pa najdaljši čas vožnje na dan in na teden, kot je določen v Uredbi (ES) št. 561/2006, učinkovito prispeva k izboljšanju socialnih pogojev voznikov ter k splošni varnosti v cestnem prometu, zato bi bilo treba zagotoviti njegovo upoštevanje.
–––––––––––––––––––––––
––––––––––––––––––––––
9 Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).
9 Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).
Sprememba 348
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)   Za varnost v cestnem prometu in njeno izvrševanje je pomembno, da vsi vozniki dobro poznajo pravila o času vožnje in počitka ter razpoložljivost prostorov za počitek. Zato je primerno, da države članice pripravijo smernice, ki bodo jasno in preprosto predstavile to uredbo, vsebovale koristne informacije o prostorih za parkiranje in počitek ter poudarile pomen boja proti utrujenosti.
Sprememba 349
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)   V interesu varnosti v cestnem prometu je, da se podjetja za prevoz spodbuja k sprejetju varnostne kulture, ki vključuje varnostne politike in postopke, ki jih izda višje vodstvo podjetja, zavezo neposrednih nadrejenih, da bodo varnostno politiko izvajali, ter pripravljenost zaposlenih, da bodo spoštovali varnostne predpise. Jasno bi morala biti osredotočena na vprašanja, povezana z varnostjo v cestnem prometu, kot so utrujenost, odgovornost, načrtovanje prevozov, sestavljanje urnikov, plačilo na podlagi uspešnosti in sprotno upravljanje.
Sprememba 350
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Naknadna ocena Uredbe (ES) št. 561/2006 je potrdila, da se socialna pravila Unije izvršujejo nedosledno in neučinkovito predvsem zaradi nejasnih pravil, neučinkovite uporabe orodij za nadzor in slabega upravnega sodelovanja med državami članicami.
(3)  Naknadna ocena Uredbe (ES) št. 561/2006 je potrdila, da se socialna pravila Unije izvršujejo nedosledno in neučinkovito predvsem zaradi nejasnih pravil, neučinkovite in neenake uporabe orodij za nadzor in slabega upravnega sodelovanja med državami članicami, s čimer se povečuje razdrobljenost evropskega notranjega trga.
Sprememba 351
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Jasna in ustrezna pravila, ki se enotno izvršujejo, so tudi ključna za uresničevanje ciljev politike glede izboljšanja pogojev dela za voznike, predvsem pa glede zagotavljanja neizkrivljene konkurence med prevozniki in prispevanja k varnosti v cestnem prometu za vse uporabnike cest.
(4)  Jasna in ustrezna pravila, ki se enotno izvršujejo, so tudi ključna za uresničevanje ciljev politike glede izboljšanja pogojev dela za voznike, predvsem pa glede zagotavljanja neizkrivljene in poštene konkurence med prevozniki in prispevanja k varnosti v cestnem prometu za vse uporabnike cest.
Sprememba 352
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Vsa nacionalna pravila, ki se uporabljajo za cestni promet, morajo biti sorazmerna in utemeljena ter ne smejo onemogočati ali ovirati uresničevanja temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja Pogodba, kot sta prosti pretok blaga in svoboda opravljanja storitev, da bi ohranili in celo povečali konkurenčnost Evropske unije.
Sprememba 353/rev
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Da bi na evropski ravni zagotovili enake konkurenčne pogoje v cestnem prometu, bi se morala ta uredba uporabljati za vsa vozila, težja od 2,4 tone, ki opravljajo mednarodne prevoze.
Sprememba 354
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Cestni prevoz blaga se zelo razlikuje od prevoza potnikov. Vozniki avtobusov so v tesnem stiku s potniki in morajo imeti možnost prožnejšega odločanja o odmorih, ne da bi se podaljšal čas vožnje ali skrajšal čas počitka in odmorov.
Sprememba 355
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Vozniki, ki izvajajo mednarodne prevoze na dolge razdalje, so dolga obdobja odsotni od doma. Sedanje zahteve za redni tedenski počitek ta obdobja po nepotrebnem podaljšujejo. Zato je zaželeno, da se določba o rednem tedenskem počitku prilagodi tako, da bo voznikom lažje izvajati prevoze v skladu s pravili in se za redni tedenski počitek pripeljati domov ter da se vsi skrajšani tedenski časi počitka v celoti nadomestijo. Zagotoviti je tudi treba, da prevozniki organizirajo delo voznikov tako, da ta obdobja odsotnosti od doma niso predolga.
(6)  Vozniki, ki izvajajo mednarodne prevoze na dolge razdalje, so dolga obdobja odsotni od doma. Sedanje zahteve za redni tedenski počitek ta obdobja po nepotrebnem podaljšujejo. Zato je zaželeno, da se določba o rednem tedenskem počitku prilagodi tako, da bo voznikom lažje izvajati prevoze v skladu s pravili in se za redni tedenski počitek pripeljati domov ali v kraj po njihovi izbiri ter da se vsi skrajšani tedenski časi počitka v celoti nadomestijo. Zagotoviti je tudi treba, da prevozniki organizirajo delo voznikov tako, da ta obdobja odsotnosti od doma niso predolga. Če se voznik odloči, da bo počitek preživel doma, bi mu moralo prevozno podjetje zagotoviti sredstva za vrnitev.
Sprememba 356
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Kadar delo voznika poleg poklicne vožnje predvidoma vključuje tudi druge dejavnosti, ki jih opravi za delodajalca, kot so natovarjanje/raztovarjanje, iskanje parkirnega mesta, vzdrževanje vozila, priprava poti itd., bi bilo treba čas, ki ga potrebuje za opravljanje teh nalog, upoštevati pri določanju njegovega delovnega časa, možnosti ustreznega počitka in plačila.
Sprememba 357
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Da bi zaščitili delovne pogoje voznikov na mestih natovarjanja in raztovarjanja, bi morali lastniki in upravljavci teh zmogljivosti vozniku zagotoviti dostop do sanitarnih prostorov.
Sprememba 358
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  Zaradi hitrega tehnološkega napredka se razvijajo vse bolj izpopolnjeni sistemi za avtonomno vožnjo. Ti sistemi bi lahko v prihodnje omogočali diferencirano uporabo vozil, katerih upravljanje ne bo vključevalo voznika. To bi lahko privedlo do novih operativnih možnosti, kot je samodejna vožnja tovornjakov v koloni. Zato bo treba obstoječo zakonodajo, vključno s predpisi o času vožnje in času počitka, prilagoditi, za kar pa je bistvenega pomena doseči napredek na ravni Delovne skupine za usklajevanje pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo. Komisija pripravi poročilo o oceni uporabe sistemov za avtonomno vožnjo v državah članicah, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog, v katerem so upoštevane koristi tehnologij za avtonomno vožnjo. Namen te zakonodaje je zagotoviti varnost v cestnem prometu, enake konkurenčne pogoje in ustrezne delovne pogoje, hkrati pa EU omogočiti, da ima vodilno vlogo na področju inovativnih tehnologij in praks.
Sprememba 359
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Države članice različno razlagajo in izvajajo zahteve za tedenski počitek, kar zadeva kraj, kjer bi si vozniki morali vzeti tedenski počitek. Zato je ustrezno, da se navedena zahteva pojasni in da se tako voznikom zagotovi ustrezna nastanitev za njihov redni tedenski čas počitka, če so odsotni od doma.
(7)  Države članice različno razlagajo in izvajajo zahteve za tedenski počitek, kar zadeva kraj, kjer bi si vozniki morali vzeti tedenski počitek. Da bi se voznikom zagotovili dobri delovni pogoji in varnost, je zato ustrezno, da se navedena zahteva pojasni in da se tako voznikom zagotovi kakovostna nastanitev ali drug kraj, ki zadovoljuje potrebe obeh spolov in ki ga izbere voznik, plača pa delodajalec, za njihov redni tedenski čas počitka, če so odsotni od doma. Države članice bi morale zagotoviti razpoložljivost zadostnega števila varovanih parkirišč, prilagojenih potrebam voznikov.
Sprememba 360
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Na namenskih parkiriščih bi morala biti na voljo vsa potrebna infrastruktura, ki omogoča dober počitek, denimo sanitarni prostori, gostinska ponudba in drugo.
Sprememba 361
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Ustrezni prostori za počitek so bistveni za izboljšanje delovnih pogojev voznikov in ohranjanje varnosti v cestnem prometu. Ker je počitek v kabini značilen za prevozni sektor ter v nekaterih primerih zaželen zaradi udobja in ustreznosti, bi moralo biti voznikom dovoljeno, da čas počitka preživijo v vozilu, če je to opremljeno z ustreznimi ležišči. Zato države članice ne bi smele nesorazmerno ovirati ali otežiti ureditve namenskih parkirišč.
Sprememba 362
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 c (novo)
(7c)  Revidirane smernice TEN-T predvidevajo gradnjo parkirišč na avtocestah približno na vsakih 100 km, da bi gospodarskim uporabnikom cest zagotovili parkirišča, kjer je poskrbljeno za ustrezno stopnjo varnosti in varovanja, zato je treba države članice spodbujati k izvajanju smernic TEN-T in ustreznemu podpiranju varnih in ustrezno prilagojenih parkirišč ter vlaganju vanje.
Sprememba 363
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 d (novo)
(7d)  Da bi zagotovili kakovostne in cenovno dostopne možnosti za počitek, bi morale Komisija in države članice spodbujati ustanavljanje socialnih, komercialnih, javnih in drugih podjetij za upravljanje namenskih parkirišč.
Sprememba 364
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Mnogi cestni prevozi znotraj Unije na nekaterih delih poti vključujejo prevoz s trajektom ali po železnici, zato bi bilo treba za take prevoze sprejeti jasne in primerne določbe o času počitka in odmorih.
Sprememba 365
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja je bistveno, da se lahko pristojni organi pri cestnih pregledih prepričajo o ustreznem upoštevanju časa vožnje in počitka na dan pregleda in v predhodnih 56 dneh.
Sprememba 366
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)   Da bi bila pravila jasna, lahko razumljiva in izvršljiva, morajo biti informacije dostopne voznikom. Da bi se to doseglo, bi morala Komisija skrbeti za usklajevanje. Vozniki bi morali prejeti tudi informacije o prostorih za počitek in varnih parkiriščih, da bi lahko bolje načrtovali pot. Poleg tega bi bilo treba prek usklajevalne vloge Komisije vzpostaviti brezplačno telefonsko linijo za obveščanje nadzornih služb v primeru nedovoljenih pritiskov na voznike, goljufij ali nezakonitih praks.
Sprememba 367
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 c (novo)
(9c)  Člen 6 Uredbe (ES) št. 1071/2009 od držav članic zahteva, da pri ocenjevanju dobrega ugleda uporabljajo skupno razvrstitev kršitev. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so nacionalna pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve Uredbe (ES) št. 561/2006 in Uredbe (EU) št. 165/2014, izvajajo na učinkovit, sorazmeren in odvračilen način. Potrebni so nadaljnji ukrepi za zagotovitev, da so vse kazni, ki jih uporabljajo države članice, nediskriminatorne in sorazmerne z resnostjo kršitve.
Sprememba 368
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Za izboljšanje stroškovne učinkovitosti pri izvrševanju socialnih pravil bi bilo treba v celoti izkoristiti potencial sedanjih in prihodnjih tahografskih sistemov. Izboljšati bi bilo torej treba funkcije tahografov, da bodo omogočale natančnejše določanje položaja, zlasti med mednarodnimi prevozi.
(11)  Za izboljšanje stroškovne učinkovitosti pri izvrševanju socialnih pravil bi morali biti v mednarodnem prometu obvezni sedanji in pametni tahografski sistemi. Izboljšati bi bilo torej treba funkcije tahografov, da bodo omogočale natančnejše določanje položaja.
Sprememba 369
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Zaradi hitrega razvoja novih tehnologij in digitalizacije po vsej Uniji ter potrebe, da bi bili konkurenčni pogoji med družbami v mednarodnem cestnem prometu izenačeni, je treba skrajšati prehodno obdobje za vgradnjo pametnih tahografov v registrirana vozila. Pametni tahografi bodo prispevali k poenostavitvi nadzora, kar bo olajšalo delo nacionalnih organov.
Sprememba 370
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)   Glede na splošno razširjeno uporabo pametnih telefonov in stalni razvoj njihovih funkcij ter glede na razvoj sistema Galileo, ki ponuja več možnosti za določanje položaja v realnem času, ki jih številni mobilni telefoni že uporabljajo, bi morala Komisija preučiti možnost razvoja in certifikacije mobilne aplikacije, ki bi ponujala enake ugodnosti, kot jih ponuja pametni tahograf, z enakimi povezanimi stroški.
Sprememba 371
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 c (novo)
(11c)  Da bi se zagotovili ustrezni zdravstveni in varnostni standardi za voznike, je treba zagotoviti izgradnjo ali nadgradnjo varovanih parkirišč, ustreznih sanitarnih objektov in kakovostnih prenočišč. V Uniji bi morali imeti zadovoljivo mrežo parkirišč.
Sprememba 372
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Priznava, da se prevoz blaga razlikuje od prevoza oseb. Vozniki avtobusov so v tesnem stiku s potniki in bi morali imeti primernejše pogoje v okviru te uredbe, ne da bi se podaljšal čas vožnje ali skrajšal čas počitka in odmorov. Zato Komisija oceni, ali se lahko sprejmejo posebna pravila za ta sektor, zlasti za občasne storitve, kakor je opredeljeno v točki 4 člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov.
Sprememba 373
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 2 – odstavek 1 – točka -a a (novo)
(-1)  v členu 2(1) se vstavi naslednja točka:
„(-aa) blaga v mednarodnem prevozu, kjer največja dovoljena masa vozila, skupaj s kakršnim koli priklopnikom ali polpriklopnikom, presega 2,4 tone; ali“
Sprememba 374
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 3 – odstavek 1 – točka a a
(-1a)  v členu 3 se točka (aa) nadomesti z naslednjim:
(aa)  vozili ali kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 tone in ki se uporabljajo za prevoz materiala, opreme ali strojev za voznikovo uporabo pri njegovem delu ter ki se uporabljajo samo v oddaljenosti 100 km od baze podjetja, in pod pogojem, če vožnja z vozilom ni voznikova glavna dejavnost.;
„(aa) vozili ali kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 7,5 tone in ki se uporabljajo za prevoz materiala, opreme ali strojev za voznikovo uporabo pri njegovem delu ali za dostavo blaga, ki je bilo izdelano v okviru obrtne dejavnosti podjetja, v katerem je voznik zaposlen, ter ki se uporabljajo samo v oddaljenosti 150 km od baze podjetja, in pod pogojem, da vožnja z vozilom ni voznikova glavna dejavnost;
Sprememba 375
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 3 – točka h a (novo)
(1a)  v členu 3 se doda naslednja točka:
„(ha) lahka gospodarska vozila za prevoz blaga, ki ni prevoz za najem ali plačilo, temveč za lastne potrebe podjetja ali voznika, in če vožnja ni voznikova glavna dejavnost;“
Sprememba 376
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 4 – točka r
(r)  „nekomercialni prevoz“ pomeni vsak prevoz po cesti, ki ni prevoz za najem, plačilo ali svoj račun, za katerega se ne prejme plačilo in s katerim se ne ustvarja prihodek.“;
(r)  „nekomercialni prevoz“ pomeni vsak prevoz po cesti, ki ni prevoz za najem, plačilo ali svoj račun, za katerega se ne prejme plačilo in s katerim se ne ustvarja prihodek ali promet.“;
Sprememba 377
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 4 – točka r a (novo)
(2a)   v členu 4 se doda naslednja točka:
„(ra) „dom“ pomeni registrirano prebivališče voznika v državi članici.“
Sprememba 378
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 5 – odstavek 1
(2b)   v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Najnižja starost sprevodnikov je 18 let.
„1. Najnižja starost voznikov je 18 let.“
Sprememba 379
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 8 – odstavek 6 – pododstavek 1
(a)  v odstavku 6 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
črtano
„6. V katerih koli štirih zaporednih tednih ima voznik vsaj:
(a)  štiri redne tedenske čase počitka ali
(b)  dva redna tedenska časa počitka, ki trajata vsaj 45 ur, in dva skrajšana tedenska časa počitka, ki trajata vsaj 24 ur.
Za namene točke (b) se skrajšani tedenski časi počitka nadomestijo z enako dolgim obdobjem počitka v enem kosu pred koncem tretjega tedna po zadevnem tednu.“;
Sprememba 381
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 8 – odstavek 7
7.  Voznik si vsak čas počitka, ki je nadomestilo za skrajšani tedenski čas počitka, vzame neposredno pred rednim tedenskim časom počitka, ki traja vsaj 45 ur, ali neposredno po njem.“;
7.  Vsak čas počitka, ki je nadomestilo za skrajšani tedenski čas počitka, se prišteje k rednemu tedenskemu času počitka, ki traja vsaj 45 ur.
Sprememba 382
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 8 – odstavek 8 a – uvodni del
8a.  Voznik si rednega tedenskega časa počitka in kakršnega koli tedenskega počitka, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za prejšnji skrajšani tedenski počitek, ne vzame v vozilu. Počitek si vzame v ustrezni nastanitvi s primernimi spalnimi in sanitarnimi prostori:
8a.  Voznik si rednega tedenskega časa počitka in kakršnega koli tedenskega počitka, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za prejšnji skrajšani tedenski počitek, ne vzame v vozilu. Počitek si vzame zunaj kabine vozila v kakovostni nastanitvi, ki zadovoljuje potrebe obeh spolov, s primernimi sanitarnimi in spalnimi prostori za voznika. Ta nastanitev je v prostorih:
Sprememba 383
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 8 – odstavek 8 a – točka a
(a)  ki jih zagotovi ali plača delodajalec, ali
(a)  ki jih zagotovi delodajalec ali zanje plača, ali
Sprememba 384
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 8 – odstavek 8 a – točka b
(b)  doma ali na drugem zasebnem kraju po izbiri voznika.
(b)  na voznikovem domu ali na drugem zasebnem kraju po njegovi izbiri.
Sprememba 385
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 8 – odstavek 8 b – pododstavek 1
8b.  Prevozno podjetje organizira delo voznikov tako, da si lahko vozniki v vsakem obdobju treh zaporednih tednov vsaj en redni tedenski čas počitka ali tedenski počitek, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za skrajšani tedenski počitek, vzamejo doma.
8b.  Prevozno podjetje organizira delo voznikov tako, da si lahko vozniki pred koncem vsakega obdobja štirih zaporednih tednov vsaj en redni tedenski čas počitka ali tedenski počitek, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za skrajšani tedenski počitek, vzamejo doma ali na drugem kraju, ki si ga izberejo sami. Če bo voznik ta počitek preživel na kraju, ki ni njegov dom, o tem v roku največ dveh tednov pred časom počitka pisno obvesti prevozno podjetje. Če se voznik odloči, da si bo počitek vzel doma, mu prevozno podjetje zagotovi potrebna sredstva za vrnitev domov. Podjetje dokumentira, kako izpolnjuje to obveznost, in dokumentacijo hrani v svojih prostorih, da jo lahko predloži na zahtevo nadzornih organov.
Sprememba 386
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 8 – odstavek 8 b – pododstavek 1 a (novo)
v odstavku 8b člena 8 se doda naslednji pododstavek:
„Voznik izjavi, da si je vzel redni tedenski čas počitka ali tedenski počitek, ki traja več kot 45 ur in je nadomestilo za skrajšani tedenski počitek, na mestu, ki ga je izbral sam. Izjava se hrani v prostorih podjetja.“
Sprememba 380
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 8 – odstavek 9 a (novo)
(ca)  doda se naslednji odstavek:
„9a. Komisija najpozneje ... [dve leti po začetku veljavnosti te spremembe uredbe] oceni ter Parlament in Svet obvesti, ali je mogoče sprejeti ustreznejša pravila za voznike, ki opravljajo občasen prevoz potnikov, kakor je opredeljeno v točki 4 člena 2(1) Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov.“
Sprememba 387
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 8 a (novo)
(5a)  vstavi se naslednji člen:
„Člen 8a
1.  Države članice do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] Komisiji sporočijo lokacije razpoložljivih namenskih parkirišč na svojem ozemlju, nato pa jo obveščajo o vseh spremembah teh informacij. Komisija objavi seznam vseh javno dostopnih namenskih parkirišč na enem samem uradnem spletnem mestu, ki ga redno posodablja.
2.  Vsa parkirišča, ki imajo vsaj prostore in značilnosti iz Priloge 1 ter jih Komisija objavi na spletnem mestu v skladu z odstavkom 2, lahko na vhodu označijo, da so namenska parkirišča.
3.  Države članice zagotovijo redno izvajanje naključnih preverjanj za potrjevanje skladnosti lastnosti parkirišč z merili za namenska parkirišča iz Priloge.
4.  Države članice preiščejo pritožbe glede certificiranih namenskih parkirišč, ki niso skladna z merili iz Priloge.
5.  Države članice spodbujajo vzpostavitev namenskih parkirišč v skladu z določbami iz točke (c) člena 39(2) Uredbe (EU) št. 1315/2013.
Komisija najkasneje do 31. decembra 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi splošno poročilo o razpoložljivosti ustreznih prostorov za počitek voznikov in varovanih parkirišč. Temu poročilu priloži osnutek uredbe o vzpostavitvi standardov in postopkov za certificiranje namenskih parkirišč iz odstavka 4 tega člena. To poročilo se vsako leto posodobi na podlagi informacij, ki jih zbere Komisija v skladu z odstavkom 5, in vsebuje seznam predlaganih ukrepov za povečanje števila in izboljšanje kakovosti ustreznih prostorov za počitek voznikov in varovanih parkirišč.“
Sprememba 388
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 9 – odstavek 1
1.  Z odstopanjem od člena 8 se lahko redni dnevni čas počitka ali skrajšani tedenski čas počitka največ dvakrat prekine z drugimi dejavnostmi, ki skupaj ne presegajo ene ure, če voznik spremlja vozilo na trajektu ali vlaku. Voznik ima med tem rednim dnevnim počitkom ali skrajšanim tedenskim časom počitka dostop do ležišča na ladji ali na voljo ležalni vagon.“;
1.  Z odstopanjem od člena 8 se lahko redni dnevni čas počitka ali skrajšani tedenski čas počitka največ dvakrat prekine z drugimi dejavnostmi, ki skupaj ne presegajo ene ure, če voznik spremlja vozilo na trajektu ali vlaku. Voznik ima med tem rednim dnevnim počitkom ali skrajšanim tedenskim časom počitka na voljo spalno kabino, ležišče na ladji ali ležalni vagon.
Sprememba 389
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
(6a)  v členu 9 se doda naslednji odstavek:
„1a. Odstopanje v odstavku 1 se lahko razširi na redne tedenske počitke, če je čas prevoza s trajektom 12 ur ali več. Voznik ima med tem tedenskim časom počitka dostop do spalne kabine.“
Sprememba 390
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 10 – odstavek 1
(6a)  v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  1. Prevozno podjetje voznikom, ki so v njem zaposleni ali mu dani na voljo, ne sme izplačevati nikakršnih plačil, niti v obliki bonusov ali dodatkov k plači, ki so povezana s prevoženimi razdaljami in/ali količino prevoženega blaga, če so ta plačila take vrste, da ogrožajo varnost v cestnem prometu in/ali spodbujajo kršitve te uredbe.
1. Prevozno podjetje voznikom, ki so v njem zaposleni ali mu dani na voljo, ne sme izplačevati nikakršnih dodatnih plačil, niti v obliki bonusov ali dodatkov k plači, ki so povezana s prevoženimi razdaljami, hitrostjo dostave in/ali količino prevoženega blaga, če ta plačila spodbujajo kršitve te uredbe.
Sprememba 391
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 12 – odstavek 2
Če voznik s tem ne ogrozi varnosti v cestnem prometu, lahko odstopa od člena 8(2) in drugega pododstavka člena 8(6), da se pripelje do ustrezne nastanitve iz člena 8(8a) in si tam vzame svoj dnevni ali tedenski počitek. Pri takem odstopanju se ne presežejo dnevni ali tedenski časi vožnje ali skrajšajo dnevni ali tedenski časi počitka. Voznik razlog za tako odstopanje navede ročno na tahografski vložek ali na izpisek ali v svoj urnik dela najpozneje ob prihodu v ustrezno nastanitev.
Če voznik s tem ne ogrozi varnosti v cestnem prometu, lahko izjemoma odstopa od člena 6(1) in (2), da se po 30-minutnem počitku v največ dveh urah pripelje do operativnega centra delodajalca, v katerem je voznik ponavadi baziran, kjer se začne njegov redni tedenski počitek. Voznik navede razlog za tako odstopanje ročno na tahografskem izpisu. To obdobje največ dveh ur se nadomesti z enako dolgim časom počitka, ki ga voznik vzame v enem kosu skupaj s katerim koli časom počitka pred koncem tretjega tedna po zadevnem tednu.
Sprememba 392
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 13 – odstavek 1 – točka d
(7a)  v členu 13(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:
(d)  z vozili ali kombinacijami vozil z največjo dovoljeno maso vlečnega vozila, ki ne presega 7,5 tone in ki jih uporabljajo izvajalci univerzalnih storitev, kakor so opredeljeni v členu 2(13) Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve, za dostavo pošiljk kot dela univerzalne storitve.
(d) z vozili ali kombinacijami vozil z največjo dovoljeno maso vlečnega vozila, ki ne presega 7,5 tone in ki jih uporabljajo izvajalci univerzalnih storitev, kakor so opredeljeni v členu 2(13) Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve, za dostavo pošiljk kot dela poštnih pošiljk, kot so opredeljene v členu 2(6) Direktive 97/67/ES.
Sprememba 393
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 b (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 13 – odstavek 1 – točka e
(7b)   v členu 13(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:
(e)  z vozili, ki vozijo izključno na otokih, katerih površina ne presega 2 300 kvadratnih kilometrov in niso povezani s preostalim državnim ozemljem z mostom, nasipom ali predorom, odprtim za motorna vozila;
(e) z vozili, ki vozijo izključno na otokih ali v regijah, ločenih od preostalega državnega ozemlja, katerih površina ne presega 2 300 kvadratnih kilometrov in niso povezani s preostalim državnim ozemljem z mostom, nasipom ali predorom, odprtim za motorna vozila, in ki ne mejijo na drugo državo članico;
Sprememba 394
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 c (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 13 – odstavek 1 – točka p a (novo)
(7c)  v členu 13(1) se doda naslednja točka:
„(pa) z vozili ali kombinacijami vozil, pri katerih največja dovoljena masa ne presega 44 ton, ki jih uporablja gradbeno podjetje znotraj območja s polmerom 100 km od kraja, v katerem je podjetje, če vožnja z vozilom ni glavna voznikova dejavnost;“
Sprememba 395
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 14 – odstavek 2
2.  V nujnih primerih lahko države članice v izjemnih okoliščinah odobrijo začasno izjemo za obdobje, ki ne presega 30 dni, jo ustrezno utemeljijo in nemudoma sporočijo Komisiji.
2.  V nujnih primerih lahko države članice v izjemnih okoliščinah odobrijo začasno izjemo za obdobje, ki ne presega 30 dni, jo ustrezno utemeljijo in nemudoma sporočijo Komisiji.
Te informacije se objavijo v vseh jezikih EU na namenskem javnem spletnem mestu, ki ga upravlja Komisija.
Sprememba 396
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 15
Države članice zagotovijo, da za voznike vozil iz člena 3(a) veljajo nacionalna pravila, ki zagotavljajo ustrezno zaščito glede dovoljenega časa vožnje in obveznih odmorov ter časa počitka. Države članice obvestijo Komisijo o zadevnih nacionalnih pravilih, ki se uporabljajo za take voznike.
Države članice zagotovijo, da za voznike vozil iz člena 3(a) veljajo nacionalna pravila, ki zagotavljajo ustrezno zaščito glede dovoljenega časa vožnje in obveznih odmorov ter časa počitka. Za boljše pogoje dela voznikov ter v korist varnosti v cestnem prometu in izvrševanju države članice zagotovijo parkirišča in počivališča, ki bi bila pozimi očiščena snega in ledu, zlasti v najbolj oddaljenih in/ali obrobnih regijah Evropske unije.
Sprememba 397
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 17 – odstavek 3 a (novo)
(9a)  v členu 17 se vstavi naslednji odstavek:
„3a. Poročilu, ki vsebuje oceno uporabe sistemov avtonomne vožnje v državah članicah in možnost voznika, da zapisuje čas, v katerem je sistem avtonomne vožnje aktiviran, se po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, vključno s potrebnimi zahtevami za voznika, da te podatke zapiše v pametni tahograf.“
Sprememba 398
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 19 – odstavek 1
1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in Uredbe (EU) št. 165/2014, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvajajo. Te kazni so učinkovite, sorazmerne z resnostjo kršitve, kot je določeno v skladu s Prilogo III k Direktivi 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta12, odvračilne in nediskriminatorne. Za nobeno kršitev te uredbe in Uredbe (EU) št. 165/2014 se ne uporabi več kot ena kazen ali postopek. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh ukrepih in pravilih o kaznih do datuma iz drugega pododstavka člena 29. Komisijo nemudoma obvestijo o vseh poznejših spremembah teh ukrepov in pravil. Komisija o tem obvesti druge države članice.
1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in Uredbe (EU) št. 165/2014, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvajajo. Te kazni so učinkovite in sorazmerne s težo kršitev, kot je navedeno v Prilogi III k Direktivi 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta12, odvračilne in nediskriminatorne. Za nobeno kršitev te uredbe in Uredbe (EU) št. 165/2014 se ne uporabi več kot ena kazen ali postopek. Države članice do datuma iz drugega pododstavka člena 29 Komisijo uradno obvestijo o teh pravilih in ukrepih, pa tudi o metodi in merilih, ki so bila na nacionalni ravni izbrana za ocenjevanje njihove sorazmernosti. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki nanje vplivajo. Komisija druge države članice obvesti o teh pravilih in ukrepih ter o morebitnih spremembah, ki nanje vplivajo.
Te informacije se objavijo v vseh jezikih EU na namenskem javnem spletnem mestu, ki ga upravlja Komisija in kjer so na voljo podrobni podatki o kaznih, ki se uporabljajo v državah članicah EU.
__________________
__________________
12 Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L 102, 11.4.2006, str. 35).
12 Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L 102, 11.4.2006, str. 35).
Sprememba 399
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 561/2006
Člen 25 – odstavek 2
2.  V primerih iz odstavka 1 Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo skupne pristope v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 24(2).
2.  V primerih iz odstavka 1 Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo skupne pristope za izvajanje te uredbe v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 24(2).
Sprememba 400
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)
Uredba (ES) št. 561/2006
Priloga (novo)
(12a)  doda se naslednja Priloga:
„Minimalne zahteve za parkirišča
Del A: Pomožni prostori
1)  Čista, delujoča in redno pregledovana stranišča s pipami za vodo:
–  na največ 10 mest vsaj en straniščni prostor s štirimi stranišči;
–  na od 10 do 25 mest vsaj en straniščni prostor z osmimi stranišči;
–  na od 25 do 50 mest vsaj dva straniščna prostora s po 10 stranišči;
–  na od 50 do 75 mest vsaj dva straniščna prostora s po 15 stranišči;
–  na 75 do 125 mest vsaj štirje straniščni prostori s po 15 stranišči;
–  na več kot 125 mest vsaj šest straniščnih prostorov s po 15 stranišči.
2)  Čiste, delujoče in redno pregledovane prhe:
–  na največ 10 mest vsaj ena umivalnica z dvema prhama;
–  na od 25 do 50 mest vsaj dve umivalnici s po pet prhami;
–  na od 50 do 75 mest vsaj dve umivalnici s po 10 prhami;
–  na od 75 do 125 mest vsaj štiri umivalnice s po 12 prhami;
–  na več kot 125 mest vsaj šest umivalnic s po 15 prhami.
3)  Ustrezen dostop do pitne vode.
4)  Primerna oprema za kuhanje, okrepčevalnica ali restavracija.
5)  Trgovina s široko izbiro hrane, pijače itd. na mestu samem ali v bližini.
6)  Ustrezno število dovolj velikih košev za smeti.
7)  Zavetje pred dežjem ali soncem v bližini parkirišča.
8)  Razpoložljiv načrt za krizne razmere in upravljanje v takih razmerah, kontaktne osebe za nujne primere znane osebju.
9)  Mize za piknik s klopmi ali dostopnost razumne količine drugih možnosti.
10)  Namenske storitve brezžičnega omrežja.
11)  Sistem brezgotovinskih rezervacij, plačil in izdajanja računov.
12)  Sistem za prikazovanje prostih parkirnih mest na kraju samem in na spletu.
13)  Objekti so primerni za osebe obeh spolov.
Del B: Varnostni elementi
1)  Neprekinjena zamejitev parkirišča in njegove okolice, na primer z ograjo ali drugimi preprekami, ki preprečujejo ali zadržujejo naključen vstop in nameren nezakonit vstop.
2)  Parkirišče je dostopno zgolj uporabnikom in osebju parkirišča za tovorna vozila.
3)  Vzpostavljeno je digitalno snemanje (vsaj 25fps). Sistem snema nepretrgoma ali s funkcijo zaznave gibanja.
4)  Sistem videonadzora s CCTV z možnostjo nadzora celotne ograje zagotavlja, da je vse dogajanje blizu ograje ali ob njej razločno posneto (v načinu CCTV za snemanje).
5)  Nadzor območja s patruljami ali drugače.
6)  Vsako kaznivo dejanje se prijavi osebju parkirišča za tovorna vozila in policiji. Če je mogoče, voznik z vozilom počaka na navodila policistov.
7)  Stalno osvetljeni vozni pasovi in pasovi za pešce.
8)  Varnost pešcev na namenskih parkiriščih.
9)  Nadzor nad parkiriščem z ustreznim in sorazmernim varnostnim preverjanjem.
10)  Jasno navedene telefonske številke služb za ukrepanje ob nesrečah.“
Sprememba 401
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 1 – odstavek 1
(-1)  v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Ta uredba opredeljuje obveznosti in zahteve v zvezi s konstrukcijo, vgradnjo, uporabo, testiranjem in nadzorom tahografov, ki se uporabljajo v cestnem prometu, da se preveri skladnost z Uredbo (ES) št. 561/2006, Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta14 in Direktivo Sveta 92/6/EGS15.
1.  Ta uredba opredeljuje obveznosti in zahteve v zvezi s konstrukcijo, vgradnjo, uporabo, testiranjem in nadzorom tahografov, ki se uporabljajo v cestnem prometu, da se preveri skladnost z Uredbo (ES) št. 561/2006, Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta14 in Direktivo Sveta 92/6/EGS15, Uredbo (ES) št. 1072/2009, Direktivo Sveta 92/106/EGS15a, Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU, kar zadeva napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa, in z direktivo o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU o napotitvi voznikov v sektorju cestnega prometa.ׅׅ“
__________________
__________________
14 Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).
14 Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).
15 Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL L 57, 2.3.1992, str. 27).
15 Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL L 57, 2.3.1992, str. 27).
15a Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o oblikovanju enotnih pravil za določene vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).
Sprememba 402
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka -1 a (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 2 – odstavek 2 – točka h a (novo)
(-1a)  v členu 2(2) se vstavi naslednja točka:
„(ha) „pametni tahograf“ pomeni digitalni tahograf, pri katerem se uporablja storitev za določanje položaja na podlagi satelitskega navigacijskega sistema, ki samodejno določa njegov položaj v skladu s to uredbo;“
Sprememba 403
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka -1 b (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 3 – odstavek 4
(-1b)  v členu 3 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
4.  Petnajst let po začetku obveznosti uporabe tahografa v novo registriranih vozilih v skladu s členi 8, 9 in 10, se vozila, ki se uporabljajo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, opremijo s takim tahografom.
“4. Najkasneje1... [UL: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi] se pametni tahograf namesti na naslednja vozila:
(a)  vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena z analognim tahografom;
(b)  vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena z digitalnim tahografom, ki je skladen s specifikacijami iz Priloge IB k Uredbi Sveta (EGS) št. 3821/85, kot se uporablja do 30. septembra 2011; ali
(c)  vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena z digitalnim tahografom, ki je skladen s specifikacijami iz Priloge IB k Uredbi Sveta (EGS) št. 3821/85, kot se uporablja od 1. oktobra 2011.“
__________________
Če predvidimo začetek veljavnosti svežnja o cestnem prometu v letu 2019, drugo različico izvedbenega akta Komisije za pametni tahograf do 2019/2020 (glej člen 11 v nadaljevanju) in nato uporabo postopnega pristopa pri naknadnem opremljanju.
Sprememba 404
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka -1 c (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 3 – odstavek 4 a (novo)
(-1c)  v členu 3 se vstavi naslednji odstavek:
“4a. Do ... [UL: štiri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] se vsa vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena z digitalnim tahografom v skladu s Prilogo IB k Uredbi Sveta (EGS) št. 3821/85, kot se uporablja od 1. oktobra 2012, opremijo s pametnim tahografom.„
Sprememba 405
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka -1 d (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 3 – odstavek 4 b (novo)
(-1d)  v členu 3 se vstavi naslednji odstavek:
„4b. Do ... [UL: 5 let po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] se vsa vozila, ki vozijo v državi članici, ki ni njihova država članica registracije, in so opremljena s pametnim tahografom v skladu s Prilogo IC k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/7991 , opremijo s pametnim tahografom.“
_____________________________
1 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/799 z dne 18. marca 2016 o izvajanju Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta za določitev zahtev glede konstrukcije, preskušanja, namestitve, delovanja in popravila tahografov in njihovih sestavnih delov (UL L 139, 26.5.2016, str. 1).
Sprememba 406
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka -1 e (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 4 – odstavek 2 – alinea 3 a (novo)
(-1e)   v členu 4(2) se vstavi naslednja alinea:
„– imajo dovolj spomina za shranjevanje vseh podatkov, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe;“
Sprememba 407
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka -1 f (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 7 – odstavek 1
(-1f)  v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Države članice zagotovijo, da se obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe opravlja zgolj zaradi preverjanja skladnosti s to uredbo in Uredbo (ES) št. 561/2006, v skladu z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES ter pod nadzorom nadzornega organa države članice iz člena 28 Direktive 95/46/ES.
„1. Države članice zagotovijo, da se obdelava osebnih podatkov v okviru te uredbe opravlja zgolj zaradi preverjanja skladnosti s to uredbo in Uredbo (ES) št. 561/2006, Direktivo 2002/15/ES, Direktivo Sveta 92/6/EGS, Direktivo Sveta 92/106/EGS, Uredbo (ES) št. 1072/2009, Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU, kar zadeva napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa, in z direktivo o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU o napotitvi voznikov v sektorju cestnega prometa, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES ter pod nadzorom nadzornega organa države članice iz člena 51 Uredbe (EU) 2016/679.
Sprememba 408
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka -1 g (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 7 – odstavek 12 – uvodni del
(-1g)  v členu 7 se uvodni del odstavka 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Države članice zlasti zagotovijo, da se osebni podatki varujejo pred uporabami, ki niso strogo povezane s to uredbo in Uredbe (ES) št. 561/2006, v skladu z odstavkom 1 v zvezi z/s:
„2. Države članice zlasti zagotovijo, da se osebni podatki varujejo pred uporabami, ki niso strogo povezane s to uredbo in Uredbo (ES) št. 561/2006, Direktivo 2002/15/ES, Direktivo Sveta 92/6/EGS, Direktivo Sveta 92/106/EGS, Uredbo (ES) št. 1072/2009, Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU, kar zadeva napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa, in z direktivo o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU o napotitvi voznikov v sektorju cestnega prometa, v skladu z odstavkom 1 v zvezi z/s:
Sprememba 409
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – alinea 2
–  vsake tri ure v skupnem času vožnje in vsakič, ko vozilo prestopi mejo;
–  vsake tri ure v skupnem času vožnje in vsakič, ko vozilo prestopi mejo države članice;
Sprememba 410
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – alinea 2 a (novo)
–  vsakič, ko vozilo opravlja dejavnosti natovarjanja ali raztovarjanja,
Sprememba 411
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
(1a)  v členu 8(1) se vstavi naslednji pododstavek:
„Da bi nadzornim organom olajšali preverjanje skladnosti, pametni tahograf tudi zapiše, ali je bilo vozilo uporabljeno za prevoz blaga ali potnikov, v skladu z Uredbo (ES) št. 561/2006.“
Sprememba 412
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
(1b)  v členu 8(1) se doda naslednji pododstavek:
„Vozila, ki se prvič registrirajo po ... [24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi], se opremijo s tahografom v skladu z drugo alineo prvega pododstavka člena 8(1) in drugim pododstavkom člena 8(1) te uredbe.“
Sprememba 413/rev
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 9 – odstavek 2
(1c)  v členu 9 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Petnajst let po začetku obveznosti uporabe tahografa v novo registriranih vozilih na podlagi tega člena in členov 8 in 10 države članice svoje nadzorne organe v ustrezni meri opremijo z napravami za zgodnje odkrivanje na daljavo, potrebnimi za omogočanje sporočanja podatkov iz tega člena, ob upoštevanju njihovih posameznih zahtev in strategij glede izvrševanja. Do takrat se lahko države članice odločijo, ali bodo svoje nadzorne organe opremile s takšnimi napravami za zgodnje odkrivanje na daljavo.“
2. Do ... [UL: 1 leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe] države članice svoje nadzorne organe v ustrezni meri opremijo z napravami za zgodnje odkrivanje na daljavo, potrebnimi za omogočanje sporočanja podatkov iz tega člena, ob upoštevanju njihovih posameznih zahtev in strategij glede izvrševanja. Do takrat se lahko države članice odločijo, ali bodo svoje nadzorne organe opremile s takšnimi napravami za zgodnje odkrivanje na daljavo.“
Sprememba 414
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 d (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 9 – odstavek 3
(1d)  v členu 9 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Komunikacija iz odstavka 1 se s tahografom vzpostavi samo, če to zahteva naprava nadzornih organov. Komunikacija je zavarovana, da se zagotovi integriteta podatkov ter ugotovitev pristnosti tahografa in naprave za nadzor. Dostop do prenesenih podatkov se omeji na nadzorne organe, pristojne za preverjanje kršitev Uredbe (ES) št. 561/2006 in te uredbe, ter na servisne delavnice, če je treba preveriti pravilno delovanje tahografa.
„3. Komunikacija iz odstavka 1 se s tahografom vzpostavi samo, če to zahteva naprava nadzornih organov. Komunikacija je zavarovana, da se zagotovi integriteta podatkov ter ugotovitev pristnosti tahografa in naprave za nadzor. Dostop do prenesenih podatkov se omeji na nadzorne organe, pristojne za preverjanje kršitev pravnih aktov Unije iz člena 7(1) in te uredbe, ter na servisne delavnice, če je treba preveriti pravilno delovanje tahografa.
Sprememba 415
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 e (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 11 – odstavek 1
(1e)  v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
Da se zagotovi, da so pametni tahografi skladni z načeli in zahtevami iz te uredbe, Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe, potrebne za enotno izvajanje členov 8, 9 in 10, kar izključuje katere koli določbe, ki bi določale, da tahograf zapisuje dodatne podatke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).
Da se zagotovi, da so pametni tahografi skladni z načeli in zahtevami iz te uredbe, Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe, potrebne za enotno izvajanje členov 8, 9 in 10, kar izključuje katere koli določbe, ki bi določale, da tahograf zapisuje dodatne podatke.“;
Do ... [UL: 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo natančna pravila za zapisovanje vseh prestopov meja vozila iz druge alinee prvega pododstavka člena 8(1) in drugega pododstavka člena 8(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 42(3).
Sprememba 416
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 f (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 34 – odstavek 5 – točka b – točka iv
(1f)  v členu 34(5)(b) se točka (iv) nadomesti z naslednjim:
(iv)  pod oznako 20190404-P8_TA-PROV(2019)0340_SL-p0000002.png: odmore ali počitek.
„(iv) pod oznako 20190404-P8_TA-PROV(2019)0340_SL-p0000003.png: odmore, počitek, letni dopust ali odsotnost z dela zaradi bolezni,
pod oznako „trajekt/vlak“: poleg oznake 20190404-P8_TA-PROV(2019)0340_SL-p0000004.png: čas počitka, ki ga voznik preživi na trajektu ali vlaku, kot zahteva člen 9 Uredbe (ES) 561/2006.“
Sprememba 417
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 34 – odstavek 7 – pododstavek 1
7.  Voznik ob prihodu na primerno mesto, kjer lahko ustavi, v digitalni tahograf vnese oznake držav, v katerih je začel in končal dnevni delovni čas, ter informacijo o tem, kje in kdaj je prestopil mejo v vozilu. Države članice lahko zahtevajo, da vozniki vozil, ki so vključena v prevoze na njenem ozemlju, oznaki države dodajo podrobnejše geografske podatke, če so države članice o njih uradno obvestile Komisijo pred 1. aprilom 1998.
7.  Če s tahografom ni mogoče samodejno zapisovati prestopa meje, voznik ob prihodu na prvo mogoče in razpoložljivo mesto, kjer lahko ustavi, vnese oznake držav, v katerih je začel in končal dnevni delovni čas, ter informacijo o tem, kje in kdaj je prestopil mejo. Koda države se po prestopu meje v novo državo vnese v tahograf pod naslov BEGIN. Države članice lahko zahtevajo, da vozniki vozil, ki so vključena v prevoze na njenem ozemlju, oznaki države dodajo podrobnejše geografske podatke, če so države članice o njih uradno obvestile Komisijo pred 1. aprilom 1998.
Sprememba 418
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 34 – odstavek 7 a (novo)
(2a)   v členu 34 se doda naslednji odstavek:
„7a. Vozniku se zagotovi usposabljanje o pravilni uporabi tahografa, da bi opremo lahko v celoti izkoristili. Strošek za usposabljanje se ne sme naložiti vozniku, temveč ga mora kriti delodajalec.“;
Sprememba 419
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 34 – odstavek 7 b (novo)
(2b)   v členu 34 se doda naslednji odstavek:
„7b. V usposabljanje o pravilnem odčitavanju in nadzoru tahografa je treba vključiti čim več nadzornih organov.“
Sprememba 420
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 c (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 36 – odstavek 1 – točka i
(2c)  v členu 36(1) se točka (i) nadomesti z naslednjim:
(i)   tahografske vložke za tekoči dan in tiste, ki jih je uporabljal v predhodnih 28 dneh;
(i) tahografske vložke za tekoči dan in tiste, ki jih je uporabljal v predhodnih 56 dneh;
Sprememba 421
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 d (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 36 - odstavek 1 - točka iii
(2d)  v členu 36(1) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:
(iii)  vse ročne zapise in izpise, izdelane v tekočem dnevu in predhodnih 28 dneh, kot to zahtevata ta uredba in Uredba (ES) št. 561/2006.
„(iii) vse ročne zapise in izpise, izdelane v tekočem dnevu in predhodnih 56 dneh, kot to zahtevata ta uredba in Uredba (ES) št. 561/2006.
Sprememba 422
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 e (novo)
Uredba (EU) št. 165/2014
Člen 36 – odstavek 2 – točka ii
(2e)  v členu 36(2) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:
(ii)   vse ročne zapise in izpise, izdelane v tekočem dnevu in predhodnih 28 dneh, kot to zahtevata ta uredba in Uredba (ES) št. 561/2006;
„(ii) vse ročne zapise in izpise, izdelane v tekočem dnevu in predhodnih 56 dneh, kot to zahtevata ta uredba in Uredba (ES) št. 561/2006;

(1) UL C 197, 8.6.2018, str. 45.
(2) UL C 176, 23.5.2018, str. 57.


Prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prometa ***I
PDF 233kWORD 78k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1071/2009 in Uredbe (ES) št. 1072/2009 za njuno prilagoditev razvoju v sektorju (COM(2017)0281 – C8-0169/2017 – 2017/0123(COD))
P8_TA-PROV(2019)0341A8-0204/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0281),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0169/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. januarja 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0204/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 110
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Zdaj se, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, pravila za začetek opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika ne uporabljajo za podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega navedene omejitve. Število takih podjetij, ki so dejavna v domačem in mednarodnem prometu, se povečuje. Posledično se je več držav članic odločilo, da bodo pravila o pogojih za začetek opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika iz Uredbe (ES) št. 1071/2009 uporabljala tudi za navedena podjetja. Da bi se s skupnimi pravili zagotovila minimalna raven profesionalizacije sektorja, ki uporablja vozila, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, in da bi se tako zbližali konkurenčni pogoji med vsemi prevozniki, bi bilo treba to določbo črtati, zahteve v zvezi z dejanskim in stalnim sedežem ter ustreznim finančnim položajem pa bi morale postati obvezne.
(2)  Zdaj se, razen če ni drugače določeno z nacionalno zakonodajo, pravila za začetek opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika ne uporabljajo za podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila, vključno z maso priklopnikov, ne presega 3,5 tone. Število takih podjetij se povečuje. Posledično se je več držav članic odločilo, da bodo pravila o pogojih za začetek opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika iz Uredbe (ES) št. 1071/2009 uporabljala tudi za navedena podjetja. Da bi preprečili morebitne vrzeli in da bi se s skupnimi pravili zagotovila minimalna raven profesionalizacije sektorja, ki uporablja motorna vozila, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila, vključno z maso priklopnikov, je od 2,4 do 3,5 tone in ki se uporabljajo za mednarodni prevoz, in da bi se tako zbližali konkurenčni pogoji med vsemi prevozniki, bi se morale zahteve za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika enako uporabljati, hkrati pa bi bilo treba preprečiti nesorazmerno upravno breme. Ker ta uredba velja le za podjetja, ki prevažajo blago za najem ali plačilo, podjetja, ki opravljajo prevoze za lastne potrebe, niso zajeta v to določbo.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Komisija je v oceni učinka ocenila, da bi prihranki za podjetja v obdobju 2020–2035 znašali od 2,7 do 5,2 milijarde EUR.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Zagotoviti je treba, da so cestni prevozniki s sedežem v določeni državi članici tam dejansko in stalno prisotni ter od tam tudi poslujejo. Zato je treba tudi glede na izkušnje pojasniti določbe v zvezi z obstojem dejanskega in stalnega sedeža.
(4)  Za preprečevanje pojava tako imenovanih slamnatih družb ter zagotavljanje poštene konkurence in enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu so potrebna jasnejša merila, intenzivnejše spremljanje in izvrševanje ter boljše sodelovanje med državami članicami. Cestni prevozniki s sedežem v določeni državi članici bi tam morali biti dejansko in stalno prisotni ter od tam tudi resnično opravljati prevozne in druge bistvene dejavnosti. Zato je treba tudi glede na izkušnje pojasniti in poostriti določbe v zvezi z obstojem dejanskega in stalnega sedeža, hkrati pa preprečiti nesorazmerno upravno breme.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Ker lahko hude kršitve pravil Unije o napotitvi delavcev in prava, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, bistveno vplivajo na trg cestnega prevoza blaga in socialno zaščito delavcev, bi jih bilo treba dodati med dejavnike, ki vplivajo na oceno dobrega ugleda.
(7)  Ker lahko hude kršitve pravil Unije o napotitvi delavcev in kabotaži ter prava, ki se uporablja za pogodbene obveznosti, bistveno vplivajo na trg cestnega prevoza blaga in socialno zaščito delavcev, bi jih bilo treba dodati med dejavnike, ki vplivajo na oceno dobrega ugleda.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega navedene omejitve, bi morala izkazovati minimalen finančni položaj za zagotovitev, da imajo sredstva za stalno in dolgotrajno izvajanje dejavnosti. Ker pa imajo zadevne dejavnosti običajno omejen obseg, bi morale biti s tem povezane zahteve manj stroge od tistih, ki se uporabljajo za prevoznike, ki uporabljajo vozila ali kombinacije vozil nad navedeno omejitvijo.
(10)  Podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila je od 2,4 do 3,5 tone, vključno z maso priklopnikov, in ki izvajajo mednarodne prevoze, bi morala izkazovati minimalen finančni položaj za zagotovitev, da imajo sredstva za stalno in dolgotrajno izvajanje dejavnosti. Ker pa imajo dejavnosti, ki se opravljajo s takšnimi vozili, običajno omejen obseg, bi morale biti s tem povezane zahteve manj stroge od tistih, ki se uporabljajo za prevoznike, ki uporabljajo vozila ali kombinacije vozil nad navedeno omejitvijo.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Informacije o prevoznikih iz nacionalnih elektronskih registrov bi morale biti čim popolnejše, da lahko imajo nacionalni organi, pristojni za izvrševanje zadevnih pravil, zadosten pregled nad preiskovanimi prevozniki. Zlasti informacije o registrskih številkah vozil, ki jih imajo prevozniki na voljo, številu njihovih zaposlenih, njihovi stopnji tveganja in osnovnih finančnih podatkih bi morale omogočiti boljše nacionalno in čezmejno izvrševanje določb uredb (ES) št. 1071/2009 in (ES) št. 1072/2009. Zato bi bilo treba pravila o nacionalnem elektronskem registru ustrezno spremeniti.
(11)  Informacije o prevoznikih iz nacionalnih elektronskih registrov bi morale biti popolne in posodobljene, da lahko imajo nacionalni organi, pristojni za izvrševanje zadevnih pravil, zadosten pregled nad preiskovanimi prevozniki. Zlasti informacije o registrskih številkah vozil, ki jih imajo prevozniki na voljo, številu njihovih zaposlenih in njihovi stopnji tveganja bi morale omogočiti boljše nacionalno in čezmejno izvrševanje določb uredb (ES) št. 1071/2009 in (ES) št. 1072/2009, pa tudi druge ustrezne zakonodaje Unije. Da bi uradnim osebam, tudi tistim, ki opravljajo cestne preglede, zagotovili jasen in popoln pregled prevoznikov, ki jih pregledujejo, bi ti morali imeti tudi neposreden in takojšen dostop do vseh ustreznih informacij. Zato bi morali biti nacionalni elektronski registri resnično interoperabilni, podatki, ki jih vsebujejo, pa bi morali biti neposredno in takoj dostopni vsem imenovanim uradnim osebam vseh držav članic. Zato bi bilo treba pravila o nacionalnem elektronskem registru ustrezno spremeniti.
Sprememba 116
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Pravila o domačem prevozu, ki ga cestni prevozniki nerezidenti začasno opravljajo v državi članici gostiteljici (v nadaljnjem besedilu: kabotaža), bi morala biti jasna, enostavna in preprosta za izvrševanje, hkrati pa bi širše ohranjala že doseženo stopnjo liberalizacije.
(13)  Pravila o domačem prevozu, ki ga cestni prevozniki nerezidenti začasno opravljajo v državi članici gostiteljici (v nadaljnjem besedilu: kabotaža), bi morala biti jasna, enostavna in preprosta za izvrševanje.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  V ta namen ter za olajšanje pregledov in odpravo negotovosti bi bilo treba črtati omejitev števila kabotaž, ki sledijo mednarodnemu prevozu, hkrati pa bi bilo treba zmanjšati število dni, ki so na voljo za te kabotaže.
(14)  Kabotaža bi morala biti s posebnimi omejitvami dovoljena v državi gostiteljici, da bi preprečevali vožnje brez tovora. V ta namen ter za olajšanje pregledov in odpravo negotovosti bi bilo treba črtati omejitev števila kabotaž, ki sledijo mednarodnemu prevozu, hkrati pa bi bilo treba zmanjšati število dni, ki so na voljo za te kabotaže.
Sprememba 118
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Da se kabotaže ne bi izvajale sistematično, kar bi lahko vodilo v stalno ali neprekinjeno dejavnost, ki bi izkrivila nacionalni trg, bi bilo treba zmanjšati obdobje, ki je za kabotažo na voljo znotraj ene države članice gostiteljice. Poleg tega prevozniki nekaj časa in dokler ne bi opravili novega mednarodnega prevoza iz države članice, v kateri ima podjetje sedež, ne bi smeli opravljati novih kabotaž v isti državi članici. Ta določba ne posega v dejavnosti mednarodnega prevoza.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Pojasniti bi bilo treba sredstva, s katerimi lahko cestni prevozniki dokažejo skladnost s pravili o kabotaži. Med takimi sredstvi bi morala biti priznana uporaba in pošiljanje elektronskih prometnih informacij, kar bi moralo poenostaviti predložitev ustreznih dokazov in njihovo obravnavo s strani pristojnih organov. Oblika, uporabljena v ta namen, bi morala zagotavljati zanesljivost in verodostojnost. Glede na vse pogostejšo uporabo učinkovite elektronske izmenjave informacij v prometu in logistiki je treba zagotoviti usklajenost v regulativnih okvirih in določbah, namenjenih poenostavitvi upravnih postopkov.
(15)  Uspešno in učinkovito izvrševanje pravil je prvi pogoj za pošteno konkurenco na notranjem trgu. Nadaljnja digitalizacija orodij za izvrševanje je bistvena za sprostitev zmogljivosti izvrševanja, zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena za mednarodne prevoznike, zlasti za mala in srednja podjetja, zagotovitev bolj ciljne usmerjenosti na zelo tvegane prevoznike in zaznavanje goljufivega ravnanja. Da prometnih dokumentov ne bi več tiskali na papirju, bi morala v skladu s Konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR) postati uporaba elektronskih dokumentov, zlasti elektronskega tovornega lista, v prihodnosti pravilo. Pojasniti bi bilo treba sredstva, s katerimi lahko cestni prevozniki dokažejo skladnost s pravili o kabotaži. Med takimi sredstvi bi morala biti priznana uporaba in pošiljanje elektronskih prometnih informacij, kar bi moralo poenostaviti predložitev ustreznih dokazov in njihovo obravnavo s strani pristojnih organov. Oblika, uporabljena v ta namen, bi morala zagotavljati zanesljivost in verodostojnost. Glede na vse pogostejšo uporabo učinkovite elektronske izmenjave informacij v prometu in logistiki je treba zagotoviti usklajenost v regulativnih okvirih in določbah, namenjenih poenostavitvi upravnih postopkov.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)  Hitra uvedba pametnih tahografov je bistvenega pomena, saj bo izvršilnim organom, ki izvajajo cestne preglede za odkrivanje kršitev in nepravilnosti, omogočila, da to opravljajo hitreje in učinkoviteje, to pa bi pomenilo izboljšano izvrševanje te uredbe.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  Prevozna podjetja so naslovniki pravil o mednarodnem prevozu in se kot taka kaznujejo za morebitne kršitve, ki jih storijo. Da pa bi se preprečile zlorabe s strani podjetij, ki prevozne storitve prevzemajo od prevoznikov v cestnem prometu, bi morale države članice določiti tudi sankcije za pošiljatelje in špediterje, če zavestno naročijo prevozne storitve, ki vključujejo kršitve določb Uredbe (ES) št. 1072/2009.
(16)  Prevozna podjetja so naslovniki pravil o mednarodnem prevozu in se kot taka kaznujejo za morebitne kršitve, ki jih storijo. Da pa bi se preprečile zlorabe s strani podjetij, ki prevozne storitve prevzemajo od prevoznikov v cestnem prometu, bi morale države članice določiti tudi sankcije za pošiljatelje blaga, špediterje, izvajalce in podizvajalce, če vedo, da prevozne storitve, ki jih naročajo, vključujejo kršitve določb Uredbe (ES) št. 1072/2009. Če prevozna podjetja, ki naročajo prevozne storitve, storitve naročijo pri podjetjih z nizko stopnjo tveganja, bi morala biti njihova odgovornost manjša.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Predlagani Evropski organ za delo je namenjen podpori in spodbujanju sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi nacionalnimi organi, da bi učinkovito izvrševali ustrezno zakonodajo Unije. Organ lahko igra pomembno vlogo pri podpori in spodbujanju izvrševanja te uredbe, in sicer pri spodbujanju izmenjave informacij med pristojnimi organi, podpiranju držav članic pri gradnji zmogljivosti prek izmenjav in usposabljanja osebja in pri podpiranju držav članic pri organiziranju usklajenih pregledov. To bi okrepilo vzajemno zaupanje med državami članicami, izboljšalo učinkovito sodelovanje med pristojnimi organi in prispevalo k boju proti goljufijam in zlorabam pravil.
Sprememba 123
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)   Zakonodajo o cestnem prometu bi bilo treba okrepiti, da bi se zagotovila ustrezna uporaba in izvrševanje uredbe Rim I tako, da bi pogodbe o zaposlitvi odražale običajni kraj opravljanja dela delavcev. Uredbo Rim I dopolnjujejo in so z njo povezana temeljna pravila iz Uredbe (ES) št. 1071/2009, katerih namen je boj proti slamnatim družbam in zagotavljanje ustreznih meril glede sedeža družb. Ta pravila je treba okrepiti, da bi se delavcem zagotovile pravice pri začasnem delu zunaj običajne države opravljanja dela ter zagotovila poštena konkurenca med prevoznimi podjetji.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a – točka i
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 1 – odstavek 4 – točka a
(i)  točka (a) se črta;
(i)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:
(a)  „podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil, vključno z maso priklopnikov, ne presega 2,4 tone;
(aa)  podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil, vključno z maso priklopnikov, ne presega 3,5 tone, in ki opravljajo dejavnost izključno v domačem prometu;“
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a – točka ii
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 1 – odstavek 4 – točka b – odstavek 2
Prevoz po cesti, za katerega se ne prejme plačilo in ki ne ustvarja dohodka, kot je prevoz oseb za dobrodelne namene ali za strogo zasebno uporabo, se šteje za prevoz, ki se opravlja izključno za nekomercialne namene;“;
Prevoz po cesti, katerega namen ni ustvarjanje dobička za voznika ali druge, kot je opravljanje storitev za dobrodelne ali človekoljubne namene, se šteje za prevoz, ki se opravlja izključno za nekomercialne namene;
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 1 – odstavek 6
(b)  doda se naslednji odstavek 6:
črtano
‘6. Člen 3(1)(b) in (d) ter členi 4, 6, 8, 9, 14, 19 in 21 se ne uporabljajo za podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 tone.
Vendar lahko države članice:
(a)  zahtevajo, da ta podjetja izvajajo nekatere ali vse določbe iz prvega pododstavka;
(b)  mejo iz prvega pododstavka znižajo za vse ali samo za nekatere vrste cestnih prevozov.“;
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
„(a) ima prostore, v katerih hrani svojo temeljno poslovno dokumentacijo, zlasti vse komercialne pogodbe, računovodske dokumente, kadrovsko dokumentacijo, pogodbe o zaposlitvi, dokumentacijo s podatki o času vožnje in počitkih ter kateri koli drug dokument, do katerega mora imeti dostop pristojni organ, da preveri izpolnjevanje pogojev iz te uredbe;
„(a) ima ustrezne prostore, sorazmerne z dejavnostmi podjetja, v katerih lahko dostopa do svoje temeljne poslovne dokumentacije v elektronski ali kateri koli drugi obliki, zlasti do komercialnih pogodb, računovodskih dokumentov, kadrovske dokumentacije, pogodb o zaposlitvi, socialnovarstvene dokumentacije, dokumentacije s podatki o kabotaži, napotitvah ter času vožnje in počitkih ter katerega koli drugega dokumenta, do katerega mora imeti dostop pristojni organ, da preveri izpolnjevanje pogojev iz te uredbe;“
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a a (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 5 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(aa)  vstavi se naslednja točka:
„(aa) vozila iz točke (b) v okviru prevozne pogodbe v državi članici, kjer ima podjetje sedež, vsake štiri tedne opravijo vsaj eno natovarjanje ali raztovarjanje blaga.“
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 5 – odstavek 1 – točka c
„(c) z ustrezno upravno opremo dejansko in neprekinjeno opravlja svoje administrativne in komercialne dejavnosti v prostorih, ki imajo ustrezne naprave ter se nahajajo v tej državi članici;“
„(c) z ustrezno opremo dejansko in neprekinjeno opravlja svoje administrativne in komercialne dejavnosti v prostorih iz točke (a), ki imajo ustrezne naprave ter se nahajajo v tej državi članici;“
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka c
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 5 – odstavek 1 – točka d
„(d) upravlja prevoz, ki se opravlja z vozili iz točke (b), z ustrezno tehnično opremo, ki se nahaja v tej državi članici;“
„(d) dejansko in neprekinjeno upravlja prevoz, ki se opravlja z uporabo vozil iz točke (b), z ustrezno tehnično opremo, ki se nahaja v tej državi članici;“
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka d a (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 5 – odstavek 1 – točka f (novo)
(da)  doda se naslednja točka (f):
„(f) obstaja jasna povezava med prevoznimi dejavnostmi v državi članici, kjer je sedež, operativnim centrom in dostopom do zadostnih parkirnih mest, ki jih vozila iz točke (b) redno uporabljajo;“
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka d b (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 5 – odstavek 1 – točka g (novo)
(db)  doda se naslednja točka (g):
„(g) išče in zaposluje voznike v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za pogodbe o zaposlitvi v zadevni državi članici;“
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka d c (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 5 – odstavek 1 – točka h (novo)
(dc)  doda se naslednja točka (h):
„(h) zagotavlja, da je sedež tam, kjer ali od koder delavci običajno opravljajo svoje delo v skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta1a in/ali Rimsko konvencijo.“
_______________________
1a Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a – točka iii
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 6 – pododstavek 3 – točka b
(iii)  v točki (b) tretjega pododstavka se dodata naslednji točki (xi) in (xii):
(iii)  v točki (b) tretjega pododstavka se dodajo naslednje točke (xi), (xii) in (xiii):
„(xi) napotitve delavcev;
„(xi) napotitve delavcev;
(xii)  prava, ki se uporablja za pogodbene obveznosti.“;
(xii)  prava, ki se uporablja za pogodbene obveznosti;
(xiii)  kabotaže.“;
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka c
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 6 – odstavek 2 a – pododstavek 2 – točka b
(b)  opredeli stopnjo teže kršitev glede na možnost, da te povzročijo resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb in izkrivljajo konkurenco na trgu cestnega prevoza, vključno s slabšanjem delovnih pogoje delavcev v prometu; in
(b)  opredeli stopnjo teže kršitev glede na možnost, da te povzročijo resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb ali izkrivljajo konkurenco na trgu cestnega prevoza, vključno s slabšanjem delovnih pogojev delavcev v prometu; in
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1
„Da se zagotovi izpolnjevanje pogoja iz člena 3(1)(c), mora podjetje med poslovnim letom biti stalno sposobno izpolniti svoje finančne obveznosti. Podjetje mora na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da ima vsako leto na voljo kapital, ki mora znašati vsaj 9 000 EUR, če se uporablja samo eno vozilo, in najmanj 5 000 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo. Podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 tone, morajo na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da imajo vsako leto na voljo kapital, ki mora znašati vsaj 1 800 EUR, če se uporablja samo eno vozilo, in najmanj 900 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo.“;
„Da se zagotovi izpolnjevanje pogoja iz člena 3(1)(c), mora podjetje med poslovnim letom biti stalno sposobno izpolniti svoje finančne obveznosti. Podjetje mora na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da ima vsako leto na voljo kapital, ki mora znašati vsaj 9 000 EUR, če se uporablja samo eno vozilo, najmanj 5 000 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo z največjo dovoljeno maso naloženega vozila, ki, vključno z maso priklopnikov, presega 3,5 tone, in 900 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo z največjo dovoljeno maso naloženega vozila od 2,4 do 3,5 tone, vključno z maso priklopnikov. Podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili z največjo dovoljeno maso naloženega vozila od 2,4 do 3,5 tone, vključno z maso priklopnikov, morajo na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da imajo vsako leto na voljo kapital, ki mora znašati vsaj 1 800 EUR, če se uporablja samo eno vozilo, in najmanj 900 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo.“
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1
2.  Z odstopanjem od odstavka 1, če ni potrjenih letnih računovodskih izkazov, pristojni organ dovoli, da podjetje izkaže svoje finančno stanje s potrdilom, na primer z bančno garancijo, dokumentom, ki ga finančna institucija v zvezi z dostopom do posojila izda na ime podjetja, ali drugim zavezujočim dokumentom, ki dokazuje, da ima podjetje na voljo zneske, določene v prvem pododstavku odstavka 1.“;
2.  Z odstopanjem od odstavka 1, če ni potrjenih letnih računovodskih izkazov, pristojni organ dovoli, da podjetje izkaže svoje finančno stanje s potrdilom, na primer z bančno garancijo ali zavarovanjem, vključno z zavarovanjem poklicne odgovornosti, ki ga izdajo ena ali več bank ali druge finančne institucije, tudi zavarovalnice, ali drugim zavezujočim dokumentom, ki se nanaša na solidarnostno poroštvo podjetja, in sicer za zneske, določene v prvem pododstavku odstavka 1;
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 8 – odstavek 5
(5a)  v členu 8 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
Države članice lahko spodbujajo redno usposabljanje na strokovnih področjih iz Priloge I vsakih 10 let, da zagotovijo, da so upravljavci prevoza seznanjeni z razvojem v sektorju.
Države članice lahko spodbujajo redno usposabljanje na strokovnih področjih iz Priloge I vsaka tri leta, da zagotovijo, da so oseba ali osebe iz odstavka 1 ustrezno seznanjene z razvojem v sektorju.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 2
(8)  drugi pododstavek člena 12(2) se črta;
(8)  drugi pododstavek člena 12(2) se nadomesti z naslednjim:
„Države članice izvajajo preglede vsaj vsaka tri leta, da preverijo, ali podjetja še vedno izpolnjujejo vse zahteve iz člena 3.“;
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 a (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 14 – odstavek 2
(10a)   člen 14(2) se nadomesti z naslednjim:
2.  Dokler se ne sprejme popravljalni ukrep v skladu z ustreznim nacionalnim predpisom, potrdilo o strokovni usposobljenosti iz člena 8(8) upravljavca prevoza, ki je bil razglašen za neprimernega za upravljanje prevozne dejavnosti, ni veljavno v nobeni državi članici.
2.  Dokler se ne sprejme popravljalni ukrep v skladu z ustreznim nacionalnim predpisom, potrdilo o strokovni usposobljenosti iz člena 8(8) upravljavca prevoza, ki je bil razglašen za neprimernega za upravljanje prevozne dejavnosti, ni veljavno v nobeni državi članici. Komisija sestavi seznam popravljalnih ukrepov za ponovno pridobitev dobrega ugleda.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka -i a (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 16 – odstavek 2 – točka c
(-ia)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:
(c)  imena upravljavcev prevoza, imenovanih za izpolnitev zahteve po dobrem ugledu in strokovni usposobljenosti, ter po potrebi ime pravnega zastopnika;
(c)  imena upravljavcev prevoza, imenovanih za izpolnitev zahtev iz člena 3 v zvezi z dobrim ugledom in strokovno usposobljenostjo, ter po potrebi ime pravnega zastopnika;
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka i
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 16 – odstavek 2 – točka h
(h)  število zaposlenih;
(h)  število zaposlenih oseb v podjetju v zadnjem koledarskem letu;
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka i a (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 16 – odstavek 2 – točka j a (novo)
(ia)  doda se naslednja točka (ja):
(ja)   pogodbe o zaposlitvi mednarodnih voznikov za zadnjih šest mesecev;
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka ii
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 2
Države članice se lahko odločijo, da bodo informacije iz točk (e) do (j) prvega pododstavka hranile v ločenih registrih. V tem primeru so ustrezni podatki na voljo na zahtevo ali neposredno dostopni vsem pristojnim organom zadevne države članice. Zahtevani podatki se zagotovijo v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. Podatki iz točk (a) do (d) prvega pododstavka so na voljo javnosti v skladu z ustreznimi določbami o varstvu podatkov.
Podatki iz točk (a) do (d) prvega pododstavka so na voljo javnosti v skladu z ustreznimi določbami o varstvu podatkov.
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka ii
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 3
V vsakem primeru so podatki iz točk (e) do (j) prvega pododstavka dostopni organom, ki niso pristojni organi, samo če so ustrezno pooblaščeni za izvajanje nadzora in nalaganje kazni na področju cestnega prometa in če so njihove uradne osebe zaprisežene ali kako drugače formalno zavezane k molčečnosti.“;
Podatki iz točk (e) do (j) prvega pododstavka so dostopni organom, ki niso pristojni organi, samo če so ustrezno pooblaščeni za izvajanje nadzora in nalaganje kazni na področju cestnega prometa in če so njihove uradne osebe zaprisežene ali kako drugače formalno zavezane k molčečnosti.
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka ii
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 16 – odstavek 2
„Države članice se lahko odločijo, da bodo informacije iz točk (e) do (j) prvega pododstavka hranile v ločenih registrih. V tem primeru so ustrezni podatki na voljo na zahtevo ali neposredno dostopni vsem pristojnim organom zadevne države članice. Zahtevani podatki se zagotovijo v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. Podatki iz točk (a) do (d) prvega pododstavka so na voljo javnosti v skladu z ustreznimi določbami o varstvu podatkov.
„Države članice se lahko odločijo, da bodo informacije iz točk (e) do (j) prvega pododstavka hranile v ločenih registrih. V tem primeru so ustrezni podatki na voljo na zahtevo ali neposredno dostopni vsem pristojnim organom zadevne države članice. Zahtevani podatki se zagotovijo v petih delovnih dneh po prejemu zahteve. Podatki iz točk (a) do (d) prvega pododstavka so na voljo javnosti v skladu z ustreznimi določbami o varstvu podatkov.
V vsakem primeru so podatki iz točk (e) do (j) prvega pododstavka dostopni organom, ki niso pristojni organi, samo če so ustrezno pooblaščeni za izvajanje nadzora in nalaganje kazni na področju cestnega prometa in če so njihove uradne osebe zaprisežene ali kako drugače formalno zavezane k molčečnosti.“;
V vsakem primeru so podatki iz točk (e) do (j) prvega pododstavka dostopni organom, ki niso pristojni organi, samo, če so ustrezno pooblaščeni za izvajanje nadzora in nalaganje kazni na področju cestnega prometa in če so njihove uradne osebe zaprisežene ali kako drugače formalno zavezane k molčečnosti.
Za namene člena 14a Uredbe (ES) št. 1072/2009 so podatki iz točke (j) na zahtevo na voljo pošiljateljem blaga, špediterjem, izvajalcem in podizvajalcem.“;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b a (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 16 – odstavek 5
(ba)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
5.  Brez poseganja v odstavka 1 in 2 države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so nacionalni elektronski registri medsebojno povezani in na voljo po vsej Skupnosti prek nacionalnih kontaktnih točk, kakor so opredeljene v členu 18. Dostopnost prek nacionalnih kontaktnih točk in medsebojna povezanost se izvedeta do 31. decembra 2012, in sicer tako, da se pristojnemu organu katere koli države članice omogoči iskanje podatkov v nacionalnem elektronskem registru katere koli druge države članice.
„5. Da bi se povečala učinkovitost čezmejnega izvrševanja, države članice zagotovijo, da so nacionalni elektronski registri v vsej Uniji medsebojno povezani in interoperabilni, in sicer prek Evropskega registra podjetij cestnega prevoza (ERRU) iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 2016/480, tako da so podatki iz odstavka 2 neposredno in takoj dostopni vsem pristojnim izvršilnim in nadzornim organom v vseh državah članicah.“;
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka b b (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 16 – odstavek 6
(bb)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:
6.  Skupna pravila glede izvajanja odstavka 5, kot so format izmenjanih podatkov, tehnični postopki za iskanje po nacionalnih elektronskih registrih drugih držav članic in spodbujanje interoperabilnosti teh registrov z drugimi ustreznimi zbirkami podatkov, sprejme Komisija v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 25(2) in prvič pred 31. decembrom 2010. V teh skupnih pravilih je določeno, kateri organ je odgovoren za dostop do podatkov ter njihovo nadaljnjo uporabo in posodabljanje po tem, ko je bil omogočen dostop do njih, in v ta namen vključujejo predpise o vnašanju in nadzoru teh podatkov.
„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z določitvijo in posodobitvijo skupnih pravil, s katerimi se zagotovi, da so nacionalni elektronski registri popolnoma medsebojno povezani in interoperabilni, tako da lahko pristojni ali nadzorni organi katere koli države članice neposredno in takoj dostopajo do nacionalnega elektronskega registra druge države članice, kot je navedeno v odstavku 5. Ta skupna pravila vključujejo pravila o formatu izmenjanih podatkov, tehničnih postopkih za iskanje po nacionalnih elektronskih registrih drugih držav članic in interoperabilnosti teh registrov, pa tudi posebne predpise o dostopu do teh podatkov ter njihovem vnašanju in nadzoru.“;
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 18 – odstavek 1
1.  Države članice določijo nacionalno kontaktno točko, odgovorno za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami glede uporabe te uredbe. Države članice Komisiji sporočijo imena in naslove svojih nacionalnih kontaktnih točk do 31. decembra 2018. Komisija sestavi seznam vseh nacionalnih kontaktnih točk in ga pošlje državam članicam. Države članice Komisiji nemudoma sporočijo vsako spremembo v zvezi s kontaktnimi točkami.
1.  Pristojni organi držav članic tesno sodelujejo, si hitro pomagajo in drug drugemu zagotavljajo vse druge pomembne informacije, da olajšajo izvajanje in izvrševanje te uredbe.
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 18 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Za namene odstavka 1 se upravno sodelovanje iz tega člena izvaja prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta1a, ki prevoznikom omogoča, da podatke vložijo v svojem jeziku.
__________________
1a Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 18 – odstavek 3
3.  Države članice odgovorijo na zahteve po informacijah vseh pristojnih organov drugih držav članic, in če je potrebno, opravijo preverjanja, inšpekcijske preglede in preiskave v zvezi z izpolnjevanjem zahteve iz člena 3(1)(a) s strani cestnih prevoznikov s sedežem na njihovem ozemlju. Zahteve po informacijah pristojnih organov držav članic morajo biti utemeljene. V ta namen zahteve vsebujejo verodostojne namige o morebitnih kršitvah člena 3(1)(a).
3.  Države članice odgovorijo na zahteve po informacijah vseh pristojnih organov drugih držav članic in opravijo preverjanja, inšpekcijske preglede in preiskave v zvezi tem, kako cestni prevoznik s sedežem na njihovem ozemlju izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1)(a). Zahteve po informacijah pristojnih organov držav članic morajo biti ustrezno utemeljene. V ta namen zahteve vsebujejo verodostojne navedbe o morebitnih kršitvah člena 3(1)(a).
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 18 – odstavek 4
4.  Kadar zaprošena država članica meni, da zahteva ni dovolj utemeljena, o tem v desetih delovnih dneh obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala. Slednja nadalje utemelji zahtevo. Kadar to ni mogoče, lahko država članica zavrne zahtevo.
4.  Kadar zaprošena država članica meni, da zahteva ni dovolj utemeljena, o tem v petih delovnih dneh ustrezno obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala. Slednja nadalje utemelji zahtevo. Kadar to ni mogoče, lahko zaprošena država članica zahtevo zavrne.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 18 – odstavek 5
5.  Kadar je težko ali nemogoče izpolniti zahtevo po informacijah ali opraviti preverjanja, inšpekcijske preglede ali preiskave, zadevna država članica o tem skupaj z razlogi v desetih delovnih dneh obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala. Zadevne države članice se posvetujejo, da bi našle rešitev za morebitne nastale težave.
5.  Kadar je težko ali nemogoče izpolniti zahtevo po informacijah ali opraviti preverjanja, inšpekcijske preglede ali preiskave, zadevna država članica o tem v petih delovnih dneh obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, ter ustrezno utemelji, zakaj je to težko ali nemogoče. Zadevne države članice sodelujejo, da bi našle rešitev za morebitne nastale težave. Če pri izmenjavi informacij vztrajno prihaja do težav ali se predložitev informacij brez ustrezne utemeljitve vztrajno zavrača, lahko Komisija, če je o tem obveščena in po tem, ko se posvetuje s temi državami članicami, sprejme vse potrebne ukrepe, da težave odpravi.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 18 – odstavek 6
6.  Države članice v odgovoru na zahteve iz odstavka 3 navedejo zahtevane informacije in opravijo zahtevana preverjanja, inšpekcijske preglede in preiskave v 25 delovnih dneh od prejema zahteve, razen če so državo članico, ki je zahtevo poslala, v skladu z odstavkoma 4 in 5 obvestile, da zahteva ni dovolj utemeljena oziroma da jo je nemogoče ali težko izvršiti.
6.  Države članice v odgovoru na zahteve iz odstavka 3 navedejo zahtevane informacije in opravijo zahtevana preverjanja, inšpekcijske preglede in preiskave v 15 delovnih dneh od prejema zahteve, razen če se zadevne države članice dogovorijo za drugačen rok ali če državo članico, ki je zahtevo poslala, v skladu z odstavkoma 4 in 5 obvestijo, da zahteva ni dovolj utemeljena oziroma da jo je nemogoče ali težko izvršiti in da v zvezi s tem niso našle rešitve.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 18 a (novo)
(12a)  vstavi se naslednji člen 18a:
„Člen 18a
Spremljevalni ukrepi
1.  Države članice sprejmejo spremljevalne ukrepe za zasnovo, omogočanje in spodbujanje izmenjave med uradniki, pristojnimi za upravno sodelovanje in medsebojno pomoč med državami članicami, in tistimi, ki so pristojni za spremljanje skladnosti z veljavnimi pravili te uredbe in za spremljanje njihovega izvrševanja.
2.  Komisija zagotovi tehnično in drugo podporo za nadaljnje izboljšanje upravnega sodelovanja in povečanje medsebojnega zaupanja med državami članicami, tudi s spodbujanjem izmenjav osebja in skupnih programov usposabljanja ter razvojem, pospeševanjem in spodbujanjem pobud za dobro prakso. Brez poseganja v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta v proračunskem postopku lahko Komisija uporabi razpoložljive finančne instrumente za dodatno krepitev zmogljivosti in upravnega sodelovanja med državami članicami.
3.  Države članice uvedejo program medsebojnih strokovnih pregledov, pri katerih sodelujejo vsi pristojni izvršilni organi, ter zagotovijo primerno izmenjevanje tako pristojnih izvršilnih organov, ki pregledujejo, kot tistih, ki so pregledani. Države članice s temi programi vsako drugo leto seznanijo Komisijo, in sicer jih vključijo v poročilo o dejavnostih pristojnih organov iz člena 26.“;
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 26 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Države članice vsako leto pripravijo poročilo o uporabi motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali kombinacij vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 tone, na svojem ozemlju in ga pošljejo Komisiji do 30. junija leta po koncu obdobja poročanja. To poročilo vključuje:
3.  Države članice vsako leto pripravijo poročilo o uporabi motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz in katerih podjetje ima sedež na njihovem ozemlju, ter ga pošljejo Komisiji do 30. junija leta po koncu obdobja poročanja. To poročilo vključuje:
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 26 – odstavek 3 – točka a
(a)  število dovoljenj, izdanih prevoznikom, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 tone;
(a)  število dovoljenj, izdanih prevoznikom, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone in ki se uporabljajo za mednarodni prevoz;
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 26 – odstavek 3 – točka b
(b)  število vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone in ki so v državi članici registrirana v vsakem koledarskem letu;
(b)  število motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone, ki se uporabljajo v mednarodnem prevozu in so v državi članici registrirana v vsakem koledarskem letu;
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 26 – odstavek 3 – točka c
(c)  skupno število vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone in ki so v državi članici registrirana na dan 31. decembra vsakega leta;
(c)  skupno število motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone, ki se uporabljajo v mednarodnem prevozu in so v državi članici registrirana na dan 31. decembra vsakega leta;
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 26 – odstavek 3 – točka d
(d)  ocenjeni delež motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali kombinacij vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 tone, v celotni dejavnosti vseh vozil, registriranih v državi članici, v cestnem prometu, razčlenjen glede na domači promet, mednarodni promet in kabotažo.
(d)  ocenjeni delež motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone ali manj kot 2,4 tone, v celotni dejavnosti vseh vozil, registriranih v državi članici, v cestnem prometu, razčlenjen glede na domači promet, mednarodni promet in kabotažo.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 26 – odstavek 4
4.  Komisija na podlagi informacij, ki jih zbere v skladu z odstavkom 3, in drugih dokazov do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o gibanju skupnega števila motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, ali kombinacij vozil, katerih največja dovoljena masa naloženih vozil ne presega 3,5 tone, ki se uporabljajo v domačem in mednarodnem cestnem prometu. Na podlagi tega poročila ponovno preuči, ali je treba predlagati dodatne ukrepe.
4.  Komisija na podlagi informacij, ki jih zbere v skladu z odstavkom 3, in drugih dokazov do 31. decembra 2024 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o gibanju skupnega števila motornih vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila, vključno z maso priklopnikov, je med 2,4 in 3,5 tone in ki se uporabljajo v cestnem prometu. Na podlagi tega poročila ponovno preuči, ali je treba predlagati dodatne ukrepe.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 26 – odstavek 5
5.  Države članice vsako leto poročajo Komisiji o svojih zahtevah iz člena 18(3) in (4), o odgovorih, prejetih od drugih držav članic, in o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi predloženih informacij.“;
5.  Države članice vsako leto poročajo Komisiji o svojih zahtevah iz člena 18, o odgovorih, prejetih od drugih držav članic, in o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi predloženih informacij.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)
Uredba (ES) št. 1071/2009
Člen 26 – odstavek 5 a (novo)
(16a)  Doda se naslednji odstavek 5a:
“5a. Komisija na podlagi informacij, ki jih zbere v skladu z odstavkom 5, in nadaljnjih dokazov Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 31. decembra 2020 predstavi podrobno poročilo o obsegu upravnega sodelovanja med državami članicami, o morebitnih pomanjkljivostih v zvezi s tem in o možnostih za izboljšanje sodelovanja. Na podlagi tega poročila oceni, ali je treba predlagati dodatne ukrepe.“
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 1 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)
(1a)  V odstavku 1 člena 1 se doda naslednji pododstavek:
„Roka iz člena 8(2) in 8(2a) te uredbe se uporabljata tudi za domači dohodni ali odhodni cestni prevoz blaga kot prvi in/ali zadnji del kombiniranega prevoza iz Direktive Sveta 92/106/EGS.“
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 1 – odstavek 2
(1b)  člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:
„2. Pri prevozu iz države članice v tretjo državo in obratno se ta uredba uporablja za del vožnje na ozemlju katere koli prečkane tranzitne države članice. Ne uporablja se za del vožnje na ozemlju države članice nakladanja ali razkladanja, dokler se ne sklene potrebni sporazum med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.“
„2. Pri prevozu iz države članice v tretjo državo in obratno se ta uredba uporablja za del vožnje na ozemlju katere koli prečkane tranzitne države članice. Ta tranzitna vožnja pa je izvzeta iz področja uporabe direktive o napotitvi delavcev. Ne uporablja se za del vožnje na ozemlju države članice nakladanja ali razkladanja, dokler se ne sklene potrebni sporazum med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.“
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 1 – odstavek 5 – točka c
(1c)  v odstavku 5 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  prevoz blaga z motornimi vozili, katerih dovoljena skupna masa, vključno s skupno teža priklopnikov, ne presega 3,5 tone;
(c)  prevoz blaga z motornimi vozili, katerih dovoljena skupna masa, vključno z maso priklopnikov, je nižja od 2,4 tone;
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 –točka a a (novo)
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 2 – točka 7 a (novo)
(aa)  doda se naslednja točka:
7a.  „tranzit“ pomeni vožnjo, ki jo naloženo vozilo opravi skozi eno ali več držav članic ali tretjih držav in pri kateri točka odhoda in točka prihoda nista v teh državah članicah ali tretji državi.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 – točka - a (novo)
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(-a)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(ba) izvaja mednarodni prevoz z vozili, opremljenimi s pametnim tahografom, kot je določeno v členu 3 in poglavju II Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta1a.“
__________________
1a Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 – točka a
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 8 – odstavek 2
„2. Ko je blago, ki se prevaža v okviru dohodnega mednarodnega prevoza iz druge države članice ali tretje države v državo članico gostiteljico, dostavljeno, se cestnim prevoznikom iz odstavka 1 dovoli opravljanje kabotaže z istim vozilom ali – v primeru spojenih vozil – z motornim vozilom tega istega vozila v državi članici gostiteljici ali sosednjih državah članicah. Zadnje razkladanje v okviru kabotaže se izvrši v petih dneh od zadnjega razkladanja v državi članici gostiteljici v okviru dohodnega mednarodnega prevoza.“;
„2. Ko je blago, ki se prevaža v okviru dohodnega mednarodnega prevoza iz druge države članice ali tretje države v državo članico gostiteljico, dostavljeno, se cestnim prevoznikom iz odstavka 1 dovoli opravljanje kabotaže z istim vozilom ali – v primeru spojenih vozil – z motornim vozilom tega istega vozila v državi članici gostiteljici. Zadnje razkladanje v okviru kabotaže se izvrši v treh dneh od zadnjega razkladanja v državi članici gostiteljici v okviru dohodnega mednarodnega prevoza v skladu z veljavno prevozno pogodbo.“;
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 – točka a a (novo)
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
(aa)  vstavi se naslednji odstavek:
„2a. Po preteku tridnevnega obdobja iz odstavka 2 imajo cestni prevozniki šele 60 ur po vrnitvi v državo članico, v kateri ima prevoznik sedež, in potem ko so opravili nov mednarodni prevoz iz države članice, kjer ima podjetje sedež, pravico izvesti kabotaže v isti državi gostiteljici z istim vozilom, ali v primeru kombinacije vozil, z motornim vozilom te kombinacije.“;
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 – točka c
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 8 – odstavek 4 a
4a.  Dokazi iz odstavka 3 se na zahtevo in med cestnim pregledom predložijo ali pošljejo pooblaščenemu inšpektorju države članice gostiteljice. Predložijo ali pošljejo se lahko elektronsko z uporabo prilagodljivega strukturiranega formata, ki se lahko neposredno uporabi za računalniško shranjevanje in obdelavo, kot je eCMR.* Med cestnim pregledom lahko voznik stopi v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza ali drugo osebo ali subjektom, ki lahko zagotovi dokaz iz odstavka 3.
4a.  Dokazi iz odstavka 3 se na zahtevo in med cestnim pregledom predložijo ali pošljejo pooblaščenemu inšpektorju države članice gostiteljice. Države članice dovolijo, da se takšno dokazilo predloži oziroma posreduje elektronsko, in sicer v prilagodljivem strukturiranem formatu, ki se lahko neposredno uporabi za računalniško shranjevanje in obdelavo, kot je elektronski tovorni list v skladu s Konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR). Med cestnim pregledom lahko voznik stopi v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza ali drugo osebo ali subjektom, ki lahko zagotovi dokaz iz odstavka 3.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 9 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(5a)  v členu 9(1) se doda naslednja točka:
„(ea) plače in plačanega letnega dopusta, kot je določeno v točkah (b) in (c) prvega pododstavka člena 3(1) Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.“
__________________
1a Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 10 a – naslov
Pregledi
Pametno izvrševanje
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 10 a – odstavek 1
1.  Vsaka država članica organizira preglede tako, da se od 1. januarja 2020 v vsakem koledarskem letu pregledata vsaj 2 % vseh kabotaž, opravljenih na njihovem ozemlju. Ta delež povečajo na vsaj 3 % po 1. januarju 2022. Podlaga za izračun navedenega deleža je skupna dejavnost kabotaže v državi članici, izražena v tonskih kilometrih v letu t – 2, kot jo je sporočil Eurostat.
1.  Za nadaljnje izvrševanje obveznosti iz tega poglavja države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju uporablja usklajena nacionalna strategija izvrševanja. Ta strategija se osredotoča na podjetja z visoko stopnjo tveganja iz člena 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1a Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu (UL L 102, 11.4.2006, str. 35).
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 10 a – odstavek 1 a (novo)
1a.  Vsaka država članica zagotovi, da pregledi iz člena 2 Direktive 2006/22/ES po potrebi vključujejo pregled kabotaže.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 10 a – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice imajo za namene odstavka 2 dostop do ustreznih informacij in podatkov, ki so zabeleženi, obdelani ali shranjeni v pametnih tahografih iz poglavja II Uredbe (EU) št. 165/2014 in elektronskih prevoznih listinah, kot so elektronski tovorni listi v skladu s Konvencijo o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (eCMR).
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 10 a – odstavek 2 b (novo)
2b.  Države članice omogočijo dostop do teh podatkov samo pristojnim organom, ki so pooblaščeni za preverjanje kršitev pravnih aktov iz te uredbe. Države članice uradno obvestijo Komisijo o kontaktnih podatkih vseh pristojnih organov na svojem ozemlju, ki so jim omogočile dostop do teh podatkov. Komisija do [XXX] sestavi seznam vseh pristojnih organov in ga pošlje državam članicam. Države članice nemudoma sporočijo vsako nadaljnjo spremembo.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 10 a – odstavek 2 c (novo)
2c.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14b v zvezi z določitvijo lastnosti podatkov, do katerih imajo države članice dostop, pogojev za njihovo uporabo in tehničnih specifikacij za njihov prenos ali dostop. Komisija v teh aktih navede zlasti:
(a)  podroben seznam informacij in podatkov, do katerih imajo dostop pristojni nacionalni organi, ki vključuje vsaj čas in kraj prehodov meje, natovarjanja in raztovarjanja, registrsko tablico vozila in podatke o vozniku;
(b)  pravice pristojnih organov do dostopa, ki se po potrebi razlikujejo glede na vrsto pristojnih organov, vrsto dostopa in namen, za katerega se podatki uporabijo;
(c)  tehnične specifikacije prenosa podatkov ali dostopa do njih iz točke (a), kjer je primerno pa tudi najdaljše obdobje za hrambo podatkov, ki se po potrebi razlikuje glede na vrsto podatkov.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 10 a – odstavek 2 d (novo)
2d.  Vsi osebni podatki iz tega člena so dostopni in se hranijo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani ali se nadalje obdelujejo. Ko podatki za te namene niso več potrebni, se uničijo.
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 10 a – odstavek 3
3.  Države članice najmanj trikrat na leto izvedejo usklajene cestne preglede v zvezi s kabotažami. Take preglede hkrati izvedejo nacionalni organi, pristojni za izvrševanje pravil na področju cestnega prevoza, dveh ali več držav članic, vsak na svojem ozemlju. Nacionalne kontaktne točke, določene v skladu s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta****, izmenjajo informacije o številu in vrsti kršitev, odkritih po izvedenih usklajenih cestnih pregledih.
3.  Države članice najmanj trikrat na leto izvedejo usklajene cestne preglede v zvezi s kabotažami, lahko tudi skupaj s pregledi, opravljenimi v skladu s členom 5 Direktive 2006/22/ES. Take preglede hkrati izvedejo nacionalni organi, pristojni za izvrševanje pravil na področju cestnega prevoza, dveh ali več držav članic, vsak na svojem ozemlju. Države članice izmenjajo informacije o številu in vrsti kršitev, odkritih po izvedenih usklajenih cestnih pregledih.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 14 a – odstavek 1
Države članice določijo sankcije zoper pošiljatelje blaga, špediterje, izvajalce in podizvajalce zaradi neupoštevanja poglavij II in III, če zavestno naročijo prevozne storitve, ki vključujejo kršitve določb te uredbe.
Države članice določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper pošiljatelje blaga, špediterje, izvajalce in podizvajalce zaradi neupoštevanja poglavij II in III, če vedo ali je upravičeno pričakovati, da vedo, da naročene prevozne storitve vključujejo kršitve določb te uredbe.
Če pošiljatelji blaga, špediterji, izvajalci in podizvajalci naročijo prevozne storitve z nizko stopnjo tveganja, kot je določeno v členu 9 Direktive 2006/22/ES, zanje ne veljajo sankcije za kršitve, razen če se dokaže, da so dejansko vedeli zanje.
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 17 – odstavek 3
3.  Države članice vsako leto do 31. januarja obvestijo Komisijo o številu pregledov v zvezi s kabotažo, izvedenih v prejšnjem koledarskem letu v skladu s členom 10a. Te informacije vključujejo število pregledanih vozil in število pregledanih tonskih kilometrov.“
3.  Države članice najpozneje do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] Komisiji posredujejo svoje nacionalne strategije izvrševanja, sprejete v skladu s členom 10a. Države članice vsako leto do 31. januarja obvestijo Komisijo o izvršilnih ukrepih, izvedenih v prejšnjem koledarskem letu v skladu s členom 10a, vključno s številom izvedenih pregledov, kjer je to ustrezno. Te informacije vključujejo število pregledanih vozil in število pregledanih tonskih kilometrov.“
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
Uredba (ES) št. 1072/2009
Člen 17 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija do konca leta 2022 pripravi poročilo o stanju na trgu cestnega prevoza v Uniji. Poročilo vsebuje analizo stanja na trgu, vključno z oceno učinkovitosti nadzora in sprememb zaposlitvenih pogojev v tem poklicu.

(1) UL C 197, 8.6.2018, str. 38.
(2) UL C 176, 23.5.2018, str. 57.


Skupna pravila notranjega trga z zemeljskim plinom ***I
PDF 199kWORD 60k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (COM(2017)0660 – C8-0394/2017 – 2017/0294(COD))
P8_TA-PROV(2019)0342A8-0143/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0660),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0394/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja francoskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 16. maja 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0143/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/73/ES o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

P8_TC1-COD(2017)0294


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Cilj notranjega trga z zemeljskim plinom, ki se postopoma vzpostavlja v Uniji od leta 1999, je zagotoviti resnično izbiro vsem končnim uporabnikom v Uniji, tj. državljanom in podjetjem, nove poslovne priložnosti, poštene konkurenčne pogoje, konkurenčne cene, učinkovite naložbene signale in višje standarde storitev ter prispevati k zanesljivosti oskrbe in trajnosti.

(2)  Direktivi 2003/55/ES(6) in 2009/73/ES(7) Evropskega parlamenta in Sveta sta bili pomemben korak k vzpostavitvi notranjega trga z zemeljskim plinom.

(3)  S to direktivo naj bi odpravili ▌ ovire za dokončno oblikovanje notranjega trga z zemeljskim plinom zaradi neuporabe tržnih pravil Unije za prenosne plinovode v tretje države in iz njih. Spremembe, uvedene s to direktivo, naj bi zagotovile, da se bodo pravila, ki se uporabljajo za prenosne plinovode, ki povezujejo dve ali več držav članic, uporabljala tudi znotraj Unije za prenosne plinovode v tretje države in iz njih. To bo vzpostavilo usklajenost pravnega okvira v Uniji in hkrati preprečilo izkrivljanje konkurence na notranjem trgu energije v Uniji ter negativne učinke na zanesljivost oskrbe. To bo tudi izboljšalo preglednost in zagotovilo pravno varnost za udeležence na trgu, zlasti za vlagatelje v plinske infrastrukture in uporabnike omrežja kar zadeva veljaven pravni režim.

(4)  Da bi upoštevali pomanjkanje posebnih pravil Unije, ki se uporabljajo za prenosne plinovode, v tretje države in iz njih, pred dnevom začetka veljavnosti te direktive, bi morale države članice imeti možnost, da odobrijo odstopanja od nekaterih določb Direktive 2009/73/ES za take prenosne plinovode, ki so dokončani pred začetkom veljavnosti te direktive. Ustrezni datum za uporabo modelov ločevanja razen ločevanja lastništva bi bilo treba prilagoditi za prenosne plinovode v tretje države in iz njih.

(5)   Plinovodi, s katerim se povezuje projekt pridobivanja nafte ali plina iz tretje države z obratom za predelavo ali končnim obalnim pristajalnim terminalom v državi članici, bi morali obravnavati kot pridobivalno cevovodno omrežje. Plinovode, s katerimi se povezuje projekt pridobivanja nafte ali plina iz države članice z obratom za predelavo ali končnim obalnim pristajalnim terminalom v tretji državi, za namene te direktive ne bi smeli obravnavati kot pridobivalno cevovodno omrežje, saj takšni plinovodi verjetno ne bodo bistveno vplivali na notranji trg energije.

(6)   Operaterji prenosnega sistema bi morali imeti možnost, da sklepajo tehnične sporazume z operaterji prenosnih sistemov in drugimi subjekti v tretjih državah glede vprašanj, ki se nanašajo na delovanje in medsebojno povezovanje prenosnih sistemov, če je vsebina takšnih sporazumov v skladu s pravom Unije.

(7)   Tehnični sporazumi, ki se nanašajo na delovanje prenosnih plinovodov med operaterji prenosnih sistemov ali drugimi subjekti, bi morali ostati veljavni, če so v skladu s pravom Unije in ustreznimi odločitvami nacionalnega regulativnega organa.

(8)   Ko obstajajo takšni tehnični sporazumi, se s to direktivo ne zahteva sklenitev mednarodnega sporazuma med državo članico in tretjo državo ali sporazuma med Unijo in tretjo državo v zvezi z delovanjem zadevnega prenosnega plinovoda.

(9)  Uporaba Direktive 2009/73/ES za prenosne plinovode v tretje države in iz njih ostaja omejena na ozemlje držav članic. V zvezi z obalnimi prenosnimi plinovodi bi bilo treba Direktivo 2009/73/ES uporabljati v teritorialnem morju države članice, v kateri je prva povezovalna točka z omrežjem držav članic.

(10)   V skladu s to direktivo bi moralo biti mogoče, da obstoječi sporazumi o uporabi prenosnih plinovodov, sklenjeni med državo članico in tretjo državo, ostanejo v veljavi.

(11)   V zvezi s sporazumi ali deli sporazumov s tretjimi državami, ki bi lahko vplivali na skupna pravila Unije, bi bilo treba vzpostaviti usklajen in pregleden postopek, s katerim bi državo članico na njeno zahtevo pooblastili za spremembo, podaljšanje, prilagoditev, obnovitev ali sklenitev sporazuma s tretjo državo o delovanju prenosnega plinovoda ali pridobivalnega cevovodnega omrežja med državo članico in tretjo državo. Postopek ne bi smel odložiti izvajanja te direktive in ne bi smel posegati v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami ter bi ga bilo treba uporabljati za obstoječe in nove sporazume.

(12)   Kadar je očitno, da vsebina sporazuma delno spada v pristojnost Unije in delno v pristojnost države članice, je nujno treba zagotoviti tesno sodelovanje med to državo članico in institucijami Unije.

(13)   Uredba Komisije (EU) 2015/703(8), Uredba Komisije (EU) 2017/459(9), Sklep Komisije 2012/490/EU(10) ter poglavja III, V, VI in IX ter člen 28 Uredbe Komisije (EU) 2017/460(11) se uporabljajo za vstopne točke iz tretjih držav in izstopne točke v tretje države, ob upoštevanju relevantnih odločitev ustreznega nacionalnega regulativnega organa, Uredba Komisije (EU) št. 312/2014(12) pa se uporablja izključno za območja izravnave znotraj meja Unije.

(14)   Za sprejetje odločitev o odobritvi ali zavrnitvi odobritve državi članici, da spremeni, podaljša, prilagodi, obnovi ali sklene sporazum s tretjo državo, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(15)   Ker cilja te direktive, in sicer vzpostavitve usklajenosti pravnega okvira v okviru Unije ob hkratnem izogibanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu z energijo v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(16)   V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(14) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(17)  Direktivo 2009/73/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2009/73/ES

Direktiva 2009/73/ES se spremeni:

(1)  v členu 2 se točka (17) nadomesti z naslednjim:"

„(17) „povezovalni plinovod“ pomeni prenosni plinovod, ki prečka ali povezuje meje med državami članicami zaradi povezave nacionalnih prenosnih sistemov teh držav članic, ali prenosni plinovod med državo članico in tretjo državo do ozemlja držav članic ali teritorialnega morja te države članice;“;

"

(2)  člen 9 se spremeni:

(a)  prvi pododstavek odstavka 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. Če je bil prenosni sistem 3. septembra 2009 v lasti vertikalno integriranega podjetja, se država članica lahko odloči, da ne uporabi odstavka 1. Če je bil v zvezi z delom prenosnega sistema, ki povezuje državo članico s tretjo državo, med mejo te države članice in prvo povezovalno točko z omrežjem te države članice, prenosni sistem …[datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi] v lasti vertikalno integriranega podjetja, se država članica lahko odloči, da ne uporabi odstavka 1."

"

(b)  odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:"

„9. Če je bil prenosni sistem 3. septembra 2009 v lasti vertikalno integriranega podjetja in obstaja ureditev, ki zagotavlja večjo dejansko neodvisnost operaterja prenosnega sistema kot določbe poglavja IV, se država članica lahko odloči, da ne uporabi odstavka 1 tega člena.

Če je bil v zvezi z delom prenosnega sistema, ki povezuje državo članico s tretjo državo, med mejo te države članice in prvo povezovalno točko z omrežjem te države članice, prenosni sistem …[datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi]v lasti vertikalno integriranega podjetja in obstaja ureditev, ki zagotavlja večjo dejansko neodvisnost operaterja prenosnega sistema kot določbe poglavja IV, se ta država članica lahko odloči, da ne uporabi odstavka 1 tega člena.“;

"

(3)  v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Če je bil prenosni sistem 3. septembra 2009 v lasti vertikalno integriranega podjetja, se država članica lahko odloči, da ne uporabi člena 9(1) in da imenuje samostojnega operaterja sistema na predlog lastnika prenosnega sistema.

Če je bil v zvezi z delom prenosnega sistema, ki povezuje državo članico s tretjo državo, med mejo te države članice in prvo povezovalno točko z omrežjem te države članice, prenosni sistem …[datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi] v lasti vertikalno integriranega podjetja, se ta država članica lahko odloči, da ne uporabi člena 9(1) in da imenuje samostojnega operaterja sistema na predlog lastnika prenosnega sistema.

Imenovanje samostojnega operaterja sistema mora potrditi Komisija.“;

"

(4)  v členu 34 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. V čezmejnih sporih se uporabijo mehanizmi za reševanje sporov države članice, ki je pristojna za pridobivalno cevovodno omrežje, ki odkloni dostop. Če je v čezmejnih sporih več držav članic pristojnih za zadevno omrežje, se zadevne države članice posvetujejo za zagotovitev usklajene uporabe določb te direktive. Če pridobivalno cevovodno omrežje izvira iz tretje države in je povezano z vsaj eno državo članico ▌, se zadevne države članice posvetujejo med seboj, država članica, v kateri je prva vstopna točka v omrežje držav članic, pa se posvetuje z ▌ zadevno tretjo državo, iz katere izvira pridobivalno cevovodno omrežje, da se v zvezi z zadevnim omrežjem zagotovi usklajena uporaba te direktive na ozemlju držav članic.“;

"

(5)  člen 36 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (e) nadomesti z naslednjim:"

„(e) izvzetje ne sme ovirati konkurence na zadevnih trgih, na katere bodo naložbe najverjetneje vplivale, učinkovitega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom, učinkovitega obratovanja zadevnih reguliranih sistemov ali zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom v Uniji.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Regulativni organ iz poglavja VIII lahko za vsak primer posebej odloča o izvzetju iz odstavkov 1 in 2.

Nacionalni regulativni organ ali, če je ustrezno, drug pristojni organ te države članice, se pred sprejetjem odločitve o izvzetju posvetuje z:

   (a) nacionalnimi regulativnimi organi držav članic, na katerih trge bo nova infrastruktura verjetno vplivala, in
   (b) zadevnimi organi tretjih držav, če je zadevna infrastruktura povezana z omrežjem Unije v pristojnosti države članice in izvira iz ene ali več tretjih držav ali se tam konča.

Če se organi tretjih držav, s katerimi se posvetuje, ne odzovejo na posvetovanje v razumnem časovnem okviru ali v določenem roku, ki ne presega treh mesecev, lahko zadevni nacionalni regulativni organ sprejme potrebno odločitev.“;

"

(c)  drugi pododstavek odstavka 4 se nadomesti z naslednjim:"

„Kadar se vsi zadevni regulativni organi strinjajo glede zahteve o izvzetju v šestih mesecih od datuma, na katerega je zahtevo za izvzetje prejel zadnji med njimi, o svoji odločitvi obvestijo Agencijo. Kadar je zadevna infrastruktura prenosni plinovod med državo članico in tretjo državo, se lahko pred sprejetjem odločitve o izvzetju nacionalni regulativni organ ali po potrebi drug pristojni organ države članice, v kateri je prva povezovalna točka z omrežjem držav članic, posvetujejo z ustreznim organom te tretje države, da v zvezi z zadevno infrastrukturo zagotovijo usklajeno uporabo te direktive na ozemlju države članice in, če je ustrezno, v teritorialnem morju te države članice. Če se organ tretje države, s katerimi se posvetuje, ne odzove na posvetovanje v razumnem času ali v določenem roku, ki ne presega treh mesecev, lahko zadevni nacionalni regulativni organ sprejme potrebno odločitev.“;

"

(6)  v členu 41(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) sodelovati z regulativnim organom ali organi zadevnih držav članic in agencijo pri čezmejnih zadevah ▌.Glede infrastrukture v tretjo državo ali iz nje lahko regulativni organ države članice, v kateri je prva povezovalna točka z omrežjem držav članic, sodeluje z ustreznimi organi tretje države, po posvetovanju z regulativnimi organi drugih zadevnih držav članic, da se v zvezi s to infrastrukturo zagotovi usklajena uporaba te direktive na ozemlju držav članic;“;

"

(7)  v členu 42 se doda naslednji odstavek:"

„6. Regulativni organi ali po potrebi drugi pristojni organi se lahko posvetujejo in sodelujejo z zadevnimi organi tretjih držav v zvezi z delovanjem infrastrukture za plin v tretje države in iz njih, da se v zvezi z zadevno infrastrukturo zagotovi usklajena uporaba te direktive na ozemlju in v teritorialnem morju države članice.“;

"

(8)   vstavi se naslednji člen:"

„Člen 48a

Tehnični dogovori, ki se nanašajo na delovanje prenosnih plinovodov

Ta direktiva ne vpliva na možnost, da operaterji prenosnih sistemov ali drugi gospodarski subjekti ohranijo ali sklenejo tehnične dogovore o vprašanjih, ki zadevajo delovanje prenosnih plinovodov med državo članico in tretjo državo, če so ti dogovori v skladu s pravom Unije in ustreznimi odločitvami nacionalnih regulativnih organov zadevnih držav članic. O teh dogovorih se uradno obvestijo regulativni organi zadevnih držav članic.“;

"

(9)   vstavita se naslednja člena:"

„Člen 49a

Odstopanja v zvezi s prenosnimi plinovodi v tretje države in iz njih

1.  V zvezi s prenosnimi plinovodi med državo članico in tretjo državo, ki so bili dokončani pred … [datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi], se država članica, v kateri je prva povezovalna točka takšnega prenosnega plinovoda z omrežjem države članice, lahko odloči za odstopanje od členov 9, 10, 11 in 32 ter člena 41(6), (8) in (10) za dele takšnih plinovodov, ki se nahajajo na njenem ozemlju ali v teritorialnem morju, iz objektivnih razlogov kot je omogočanje vračila naložbe, ali iz razlogov v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, pod pogojem, da odstopanje ne bi škodilo konkurenci na notranjem trgu z zemeljskim plinom ali njegovemu učinkovitemu delovanju ali zanesljivosti oskrbe v Uniji.

Odstopanje je, na podlagi objektivne utemeljitve, časovno omejeno na obdobje do 20 let, ki se lahko podaljša, če je to utemeljeno, in zanj lahko veljajo pogoji, ki prispevajo k doseganju zgornjih pogojev.

Takšna odstopanja se ne uporabljajo za prenosne plinovode med državo članico in tretjo državo, ki mora prenesti to direktivo v svoj pravni red in ki to direktivo učinkovito izvaja na podlagi sporazuma, sklenjenega z Unijo.

2.  Kadar je zadevni prenosni plinovod na ozemlju več kot ene države članice, se o odobritvi odstopanja za ta prenosni plinovod odloči država članica, v kateri je prva povezovalna točka z omrežjem držav članic, po posvetovanju z vsemi zadevnimi državami članicami.

Komisija se lahko na zahtevo zadevnih držav članic odloči, da bo delovala kot opazovalka v posvetovanju med državo članico, v kateri je prva povezovalna točka, in tretjo državo, glede usklajene uporabe te direktive na ozemlju in v teritorialnem morju države članice, v kateri je prva povezovalna točka, vključno z odobritvijo odstopanj za takšne prenosne plinovode.

3.  Odločitve na podlagi odstavkov 1 in 2 se sprejmejo do … [eno leto po začetku veljavnosti te direktive o spremembi]. Države članice o vseh teh odločitvah uradno obvestijo Komisijo in jih objavijo.

Člen 49b

Postopek odobritve

1.   Brez poseganja v druge obveznosti na podlagi prava Unije ter v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami lahko ostanejo v veljavi obstoječi sporazumi med državo članico in tretjo državo o delovanju prenosnega plinovoda ali pridobivalnega cevovodnega omrežja, dokler ne začne veljati nov sporazum med Unijo in to tretjo državo ali dokler se uporablja postopek iz odstavkov 2 do 15 tega člena.

2.   Brez poseganja v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami, v primeru, kadar namerava država članica začeti pogajanja s tretjo državo zaradi spremembe, podaljšanja, prilagoditve, obnovitve ali sklenitve sporazuma o prenosnem plinovodu s tretjo državo glede zadev, ki v celoti ali deloma spadajo na področje uporabe te direktive, o svoji nameri uradno pisno obvesti Komisijo.

Takšno uradno obvestilo mora vključevati ustrezno dokumentacijo in navedbo določb, ki bodo obravnavane v pogajanjih ali o katerih se bo ponovno pogajalo, cilje pogajanj in vse druge relevantne informacije in mora biti posredovano Komisiji vsaj pet mesecev pred predvidenim začetkom pogajanj.

3.   Na podlagi uradnega obvestila iz odstavka 2 Komisija sprejme odločitev, s katero odobri zadevni državi članici, da lahko začne formalna pogajanja s tretjo državo za del, ki bi lahko vplival na skupna pravila Unije, razen če meni, da bi začetek takšnih pogajanj:

   (a) bil v nasprotju s pravom Unije v obsegu, ki bi presegal neskladnosti zaradi delitve pristojnosti med Unijo in državami članicami;
   (b) škodoval delovanju notranjega trga z zemeljskim plinom, konkurenčnosti ali zanesljivosti oskrbe v državi članici ali Uniji;
   (c) ogrožal cilje tekočih pogajanj o medvladnih sporazumih, ki potekajo med Unijo in tretjo državo;
   (d) bil diskriminatoren.

4.   Komisija pri izvedbi ocene na podlagi odstavka 3 upošteva, ali se predvideni sporazum nanaša na prenosni plinovod ali pridobivalni plinovod, ki prispeva k diverzifikaciji oskrbe z zemeljskim plinom in dobaviteljev z novimi viri zemeljskega plina.

5.   Komisija v 90 dneh po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 2 sprejme odločitev o odobritvi ali o zavrnitvi odobritve državi članici, da začne pogajanja za spremembo, podaljšanje, prilagoditev, obnovitev ali sklenitev sporazuma s tretjo državo. Če so za sprejetje odločitve potrebne dodatne informacije, se rok 90 dni šteje od datuma prejetja dodatnih informacij.

6.   V primeru, da Komisija sprejme odločitev, s katero zavrne odobritev državi članici, da začne pogajanja za spremembo, podaljšanje, prilagoditev, obnovitev ali sklenitev sporazuma s tretjo državo, o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico in navede razloge za takšno odločitev.

7.   Odločitev o odobritvi ali o zavrnitvi odobritev državi članici, da začne pogajanja za spremembo, podaljšanje, prilagoditev, obnovitev ali sklenitev sporazuma s tretjo državo, se sprejme z izvedbenimi akti v skladu s postopkom iz člena 51(2).

8.   Komisija lahko pripravi smernice in zahteva vključitev določenih klavzul v načrtovani sporazum, da se zagotovi skladnost s pravom Unije v skladu s Sklepom (EU) 2017/684 Evropskega parlamenta in Sveta*.

9.   Komisija mora biti obveščena o napredku in rezultatih pogajanj za spremembo, podaljšanje, prilagoditev, obnovitev ali sklenitev sporazuma v vseh fazah teh pogajanj in lahko sodeluje v teh pogajanjih med državo članico in tretjo državo v skladu s Sklepom (EU) 2017/684.

10.   Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o odločitvah, sprejetih na podlagi odstavka 5.

11.   Zadevna država članica pred podpisom sporazuma s tretjo državo Komisijo uradno obvesti o rezultatih pogajanj in ji posreduje besedilo izpogajanega sporazuma.

12.   Komisija po prejemu uradnega obvestila na podlagi člena 11 oceni izpogajani sporazum na podlagi odstavka 3. Če Komisija ugotovi, da sporazum, dogovorjen v pogajanjih, izpolnjuje zahteve iz odstavka 3, sprejme odločitev, s katero državi članici odobri podpis in sklenitev sporazuma.

13.   Komisija v 90 dneh od prejetja uradnega obvestila iz odstavka 11 sprejme odločitev, s katero državi članici odobri ali zavrne odobritev podpisa in sklenitve sporazuma s tretjo državo. Če so za sprejetje odločitve potrebne dodatne informacije, se rok 90 dni šteje od datuma prejetja dodatnih informacij.

14.   Če Komisija sprejme odločitev na podlagi odstavka 1, s katero odobri državi članici podpis in sklenitev sporazuma s tretjo državo, zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o sklenitvi in začetku veljavnosti sporazuma ter o vseh naknadnih spremembah statusa tega sporazuma.

15.   Če Komisija sprejme odločitev, s katero državi članici zavrne odobritev podpisa in sklenitve sporazuma s tretjo državo na podlagi odstavka 13, o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico in navede razloge za takšno odločitev.

________________

* Sklep (EU) 2017/684 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi in nezavezujočimi instrumenti med državami članicami in tretjimi državami na področju energije ter o razveljavitvi Sklepa št. 994/2012/EU (UL L 99, 12.4.2017, str. 1)“.

"

Člen 2

Prenos

1.  Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do … [devet mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembi], brez poseganja v morebitna odstopanja na podlagi člena 49a Direktive 2009/73/ES. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Z odstopanjem od prvega pododstavka neobalne države članice, ki nimajo geografskih meja s tretjimi državami in prenosnih plinovodov s tretjimi državami, nimajo obveznosti, da sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo.

Z odstopanjem od prvega pododstavka Ciper in Malta zaradi svoje geografske lege nimata obveznosti, da sprejmeta ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo, dokler nimata infrastrukture, ki jih povezuje s tretjimi državami, vključno s pridobivalnimi cevovodnimi omrežji.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 262, 25.7.2018, str. 64.
(2) UL C 361, 5.10.2018, str. 72.
(3)UL C 262, 25.7.2018, str. 64.
(4)UL C 361, 5.10.2018, str. 72.
(5)Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(6)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (UL L 176, 15.7.2003, str. 57).
(7)Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).
(8)Uredba Komisije (EU) 2015/703 z dne 30. aprila 2015 o vzpostavitvi kodeksa omrežja s pravili o medobratovalnosti in izmenjavi podatkov (UL L 113, 1.5.2015, str. 13).
(9)Uredba Komisije (EU) 2017/459 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja za mehanizme za dodeljevanje zmogljivosti v prenosnih sistemih plina in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 984/2013 (UL L 72, 17.3.2017, str. 1).
(10)Sklep Komisije 2012/490/EU z dne 24. avgusta 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (UL L 231, 28.8.2012, str. 16).
(11)Uredba Komisije (EU) 2017/460 z dne 16. marca 2017 o oblikovanju kodeksa omrežja o usklajenih tarifnih strukturah za plin (UL L 72, 17.3.2017, str. 29).
(12)Uredba Komisije (EU) št. 312/2014 z dne 26. marca 2014o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih (UL L 91, 27.3.2014, str. 15).
(13)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(14) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ***I
PDF 498kWORD 144k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0390 – C8-0270/2018 – 2018/0210(COD))
P8_TA(2019)0343A8-0176/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Večletni načrt za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju ***I
PDF 248kWORD 83k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju (COM(2018)0115 – C8-0104/2018 – 2018/0050(COD))
P8_TA-PROV(2019)0344A8-0005/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0115),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0104/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0005/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, ki je priložena tej resoluciji in bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in spremembi Uredbe (EU) št. 508/2014

P8_TC1-COD(2018)0050


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982, katere pogodbenica je Unija, določa obveznosti ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos (maximum sustainable yield, MSY).

(2)  Na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekal v New Yorku leta 2015 so se Unija in njene države članice zavezale, da bodo do leta 2020 učinkovito uredile lovljenje, odpravile prelov, nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov in škodljive ribolovne prakse in uvedle znanstveno utemeljene načrte upravljanja, da bi v najkrajšem možnem času obnovile ribje staleže vsaj do ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos, kot ga določajo njihove biološke značilnosti.

(3)  Izjava z ministrske konference MedFish4Ever na Malti z dne 30. marca 2017(4) določa nov okvir za upravljanje ribolova v Sredozemskem morju in opredeljuje delovni program s petimi konkretnimi ukrepi za naslednjih deset let. Ena od sprejetih zavez je vzpostavitev večletnih načrtov.

(4)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(5) določa pravila skupne ribiške politike (SRP) v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. SRP bi morala prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti cilju, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje.

(5)  Cilji SRP so med drugim zagotovitev dolgoročne okoljske, družbene in gospodarske trajnosti ribolovnih dejavnosti in dejavnosti akvakulture ter uporaba previdnostnega pristopa in izvajanje ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva. SRP prispeva tudi k primernemu življenjskemu standardu za ribiški sektor, vključno z malim, obrtnim ali priobalnim ribištvom. Doseganje teh ciljev prispeva tudi k zanesljivi preskrbi s hrano in ustvarja koristi v smislu zaposlovanja.

(6)  Za doseganje ciljev SRP bi bilo treba sprejeti več ohranitvenih ukrepov, kot so večletni načrti, tehnični ukrepi ter določitev in dodelitev največjega dovoljenega ribolovnega napora.

(7)  Na podlagi členov 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih. V skladu z navedenimi določbami bi moral večletni načrt, vzpostavljen s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: načrt), vsebovati cilje, merljive cilje z jasnimi časovnimi okviri, referenčne točke ohranjanja, zaščitne ukrepe in tehnične ukrepe, namenjene preprečevanju in zmanjšanju neželenega ulova.

(8)  „Najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ bi bilo treba razumeti kot javno dostopno znanstveno mnenje, ki je podprto z najnovejšimi znanstvenimi podatki in metodami ter ga je izdal ali pregledal neodvisen znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni.

(9)  Komisija bi morala pridobiti najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje za staleže, ki spadajo na področje uporabe načrta. V ta namen bi se morala posvetovati zlasti z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: odbor STECF). Komisija bi morala zlasti pridobiti javno dostopno znanstveno mnenje, vključno z mnenjem o mešanem ribolovu, ki upošteva načrt ter vsebuje podatke o razponih FMSY in referenčnih točkah ohranjanja (BPA in BLIM).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006(6) vzpostavlja okvir upravljanja za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju in določa sprejetje načrtov upravljanja za ribolovne dejavnosti v teritorialnih vodah držav članic, ki se opravljajo z vlečnimi mrežami, potegalkami odprtega morja, obalnimi potegalkami, obkroževalnimi mrežami in strgačami.

(11)  Francija, Italija in Španija so sprejele načrte upravljanja na podlagi Uredbe (ES) št. 1967/2006. Vendar ti načrti niso dovolj usklajeni in v njih se ne upoštevajo vsa orodja, ki se uporabljajo za izkoriščanje pridnenih staležev, ter čezconska razširjenost nekaterih staležev in ribiških flot. Poleg tega so se navedeni načrti izkazali za neučinkovite pri doseganju ciljev SRP. Države članice in zainteresirane strani so izrazile podporo razvoju in izvajanju večletnega načrta za zadevne staleže na ravni Unije.

(12)  Podatki odbora STECF so pokazali, da izkoriščanje številnih pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju znatno presega ravni, potrebne za dosego največjega trajnostnega donosa.

(13)  Zato je ustrezno vzpostaviti večletni načrt za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju.

(14)  V načrtu bi bilo treba upoštevati mešano naravo ribolova in dinamiko med staleži, zaradi katerih se izvaja ta ribolov, tj. staležem osliča (Merluccius merluccius), progastega bradača (Mullus barbatus), dolgoostne rdeče kozice (Parapenaeus longirostris), škampa (Nephrops norvegicus), rdeče-modre kozice (Aristeus antennatus) in orjaške rdeče kozice (Aristaeomorpha foliacea). Upoštevati bi bilo treba tudi vrste iz prilova, ki so bile ulovljene pri pridnenem ribolovu, in pridnene staleže, za katere ni na voljo dovolj podatkov. Načrt bi se moral uporabljati za pridneni ribolov (zlasti z vlečnimi mrežami, stoječimi mrežami, pastmi in parangali), ki se izvaja v vodah Unije ali z ribiškimi plovili Unije zunaj njenih voda v zahodnem Sredozemskem morju.

(15)  Kadar ima umrljivost zaradi rekreacijskega ribolova znaten vpliv na zadevne staleže, bi moral Svet imeti možnost, da določi nediskriminatorne omejitve za rekreativne ribiče. Svet bi moral pri določitvi takih omejitev upoštevati pregledna in objektivna merila. Kadar je ustrezno, bi morale države članice sprejeti sorazmerne ukrepe, potrebne za spremljanje in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova pri rekreacijskem ribolovu. Poleg tega bi moralo biti mogoče sprejeti tehnične ohranitvene ukrepe v zvezi z rekreacijskim ribolovom.

(16)  Geografsko območje uporabe načrta bi moralo temeljiti na geografski razširjenosti staležev, kot izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja. Zaradi boljših znanstvenih informacij bo v prihodnosti morda treba spremeniti podatke o geografski razširjenosti staležev, kot je določena v načrtu. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o prilagoditvi geografske razširjenosti staležev iz načrta, če znanstveno mnenje kaže, da se je geografska razširjenost zadevnih staležev spremenila.

(17)  Namen načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev SRP, zlasti k doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za ciljne staleže, izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže in prilove pelagičnih vrst, ulovljenih pri pridnenem ribolovu, za katere velja najmanjša referenčna velikost ohranjanja, in spodbujanju primernega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo priobalni ribolov in družbeno-ekonomski vidiki. Z načrtom bi se moral izvajati tudi ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da bi se čim bolj zmanjšali negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Načrt bi moral biti skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7), ter s cilji Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) in Direktive Sveta 92/43/EGS(9).

(18)  Primerno je določiti ciljno ribolovno umrljivost (F), ki ustreza cilju doseganja in ohranjanja največjega trajnostnega donosa, in sicer kot razpone vrednosti, ki so skladni z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY). Ti razponi, ki temeljijo na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, so potrebni, da se zagotovi prilagodljivost pri upoštevanju sprememb znanstvenega mnenja, da se prispeva k izvajanju obveznosti iztovarjanja in da se upošteva mešani ribolov. Na podlagi načrta so ti razponi izračunani tako, da omogočajo zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Poleg tega je zgornja meja razpona FMSY določena tako, da se verjetnost zmanjšanja staleža na raven pod mejno referenčno točko za biomaso (BLIM) omeji na največ 5 %.

(19)  Za namen določitve največjega dovoljenega ribolovnega napora bi bilo treba določiti razpone FMSY za „običajno uporabo“ in ob upoštevanju dobrega stanja zadevnih staležev, možnost določitve največjega dovoljenega ribolovnega napora nad temi razponi FMSY za najranljivejše staleže, če je na podlagi znanstvenega mnenja to potrebno za doseganje ciljev te uredbe pri mešanem ribolovu, za preprečevanje škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med različnimi staleži, ali za omejitev medletnih sprememb največjega dovoljenega ribolovnega napora. Ciljno ribolovno umrljivost v skladu s temi razponi FMSY bi bilo treba doseči postopoma, po možnosti do leta 2020 in najpozneje do 1. januarja 2025.

(20)  Za staleže, za katere so na voljo cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom, in zaradi izvajanja zaščitnih ukrepov je treba določiti referenčne točke ohranjanja, izražene kot previdnostne referenčne točke (BPA) in mejne referenčne točke (BLIM).

(21)  Določiti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe, da se zagotovi uresničitev ciljev in se po potrebi začnejo izvajati popravni ukrepi, med drugim kadar se staleži zmanjšajo na raven pod referenčnimi točkami ohranjanja. Popravni ukrepi bi morali vključevati nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013, največji dovoljeni ribolovni napor in druge posebne ohranitvene ukrepe.

(22)  Za zagotovitev preglednega dostopa do ribolova in dosege ciljnih ribolovnih umrljivosti bi bilo treba sprejeti ureditev ribolovnega napora na ravni Unije za vlečne mreže, ki so glavno orodje, ki se uporablja za izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju. Zato je treba določiti skupine ribolovnega napora, da bo lahko Svet vsako leto določil največji dovoljeni ribolovni napor, izražen kot število ribolovnih dni. Ureditev ribolovnega napora bi morala po potrebi vključevati druga ribolovna orodja.

(23)  Glede na skrb vzbujajoče stanje številnih pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju in zaradi znižanja trenutnih visokih ravni ribolovne umrljivosti bi morala ureditev ribolovnega napora vključevati znatno zmanjšanje ribolovnega napora v prvih petih letih izvajanja načrta .

(24)  Države članice bi morale sprejeti posebne ukrepe za zagotovitev učinkovitosti in izvedljivosti ureditve ribolovnega napora z vključitvijo metode za dodeljevanje kvot za ribolovni napor v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013, oblikovanjem seznama plovil, izdajo dovoljenj za ribolov ter evidentiranjem in posredovanjem ustreznih podatkov o ribolovnem naporu.

(25)  Kot prispevek k učinkovitemu doseganju ciljev načrta in v skladu z načeli dobrega upravljanja iz člena 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi morale države članice imeti možnost, da na lokalni ravni spodbujajo sisteme participativnega upravljanja.

(26)  Za zaščito območij odraščanja, občutljivih habitatov in malega ribolova bi morala biti obalna cona vedno namenjena selektivnejšemu ribolovu. Zato bi bilo treba v načrtu za tri mesece vsako leto določiti prepoved ribolova z vlečnimi mrežami znotraj šestih morskih milj od obale, razen na območjih, ki so globlja od izobate 100 m. Moralo bi biti mogoče določiti še druga območja zaprtja, kadar bi s tem lahko zagotovili najmanj 20-odstotno zmanjšanje ulova nedoraslih osličev.

(27)  V zvezi s pridnenimi staleži bi bilo treba sprejeti dodatne ohranitvene ukrepe. Na podlagi znanstvenega mnenja je zlasti primerno določiti dodatne prepovedi na območjih z veliko koncentracijo posameznih drstečih se rib, da bi se zaščitili resno ogroženi odrasli osliči.

(28)  Za staleže prilova in pridnene staleže, za katere ni na voljo dovolj podatkov, bi bilo treba uporabljati previdnostni pristop. Kadar znanstveno mnenje kaže, da so potrebni popravni ukrepi, bi bilo treba v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 sprejeti posebne ohranitvene ukrepe.

(29)  V načrtu bi bilo treba določiti dodatne tehnične ohranitvene ukrepe, ki se sprejmejo z delegiranimi akti. To je potrebno za uresničitev ciljev načrta, zlasti kar zadeva ohranjanje pridnenih staležev in izboljšanje selektivnosti.

(30)  Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba v načrtu ▌določiti dodatne ukrepe upravljanja, ki se nadalje opredelijo v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(31)  Da se omogoči pravočasna prilagoditev načrta ▌tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za dopolnitev te uredbe s popravnimi in tehničnimi ohranitvenimi ukrepi, izvajanje obveznosti iztovarjanja ter spremembo nekaterih elementov načrta. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(10). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(32)  Kot zahteva Uredba (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba določiti rok za predložitev skupnih priporočil držav članic, ki imajo neposreden upravljalni interes.

(33)  Za oceno napredka pri doseganju največjega trajnostnega donosa bi moral načrt ▌ omogočati redno znanstveno spremljanje zadevnih staležev in po možnosti staležev prilova.

(34)  Komisija bi morala v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 redno ocenjevati ustreznost in učinkovitost te uredbe. To ocenjevanje bi moralo slediti rednim ocenam načrta na podlagi znanstvenega mnenja odbora STECF in temeljiti na njih, izvesti pa bi ga bilo treba do … [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta. To obdobje bi omogočilo popolno izvajanje obveznosti iztovarjanja, sprejetje in izvajanje regionaliziranih ukrepov ter vpliv na staleže in ribolov. ▌

(35)  Za zagotovitev pravne varnosti je primerno pojasniti, da se lahko ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, štejejo za upravičene do podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(11).

(36)  Za dosego ravnotežja med ribolovno zmogljivostjo flote in največjim dovoljenim ribolovnim naporom, ki je na voljo, bi morala biti v neuravnoteženih segmentih flote, zajetih v tej uredbi, na voljo podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti. Uredbo (EU) št. 508/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(37)  V skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so bili pred pripravo načrta ustrezno ocenjeni njegovi možni gospodarski in socialni vplivi.

(38)  Ob upoštevanju dejstva, da se največji dovoljeni ribolovni napor določi za vsako koledarsko leto, bi se morale določbe o ureditvi ribolovnega napora uporabljati od 1. januarja 2020. Ob upoštevanju okoljske, družbene in gospodarske trajnosti bi se morale določbe o razponih FMSY in o zaščitnih ukrepih za staleže, ki ne dosegajo ravni previdnostne referenčne točke BPA, uporabljati od 1. januarja 2025 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju.

2.  Ta uredba se uporablja za naslednje staleže:

(a)  rdeče-modra kozica (Aristeus antennatus) na podobmočjih GFCM 1, 5, 6 in 7;

(b)  dolgoostna rdeča kozica (Parapenaeus longirostris) na podobmočjih GFCM 1, 5, 6, ter 9-10-11;

(c)  orjaška rdeča kozica (Aristaeomorpha foliacea) na podobmočjih GFCM 9-10-11;

(d)  oslič (Merluccius merluccius) na podobmočjih GFCM 1-5-6-7 in 9-10-11;

(e)  škamp (Nephrops norvegicus) na podobmočjih GFCM 5, 6, 9 in 11;

(f)  progasti bradač (Mullus barbatus) na podobmočjih GFCM 1, 5, 6, 7, 9, 10 in 11.

3.  Ta uredba se uporablja tudi za staleže prilova, ulovljene v zahodnem Sredozemskem morju med ribolovom staležev, navedenih v odstavku 2. Uporablja se tudi za vse druge pridnene staleže, ki so ulovljeni v zahodnem Sredozemskem morju in za katere ni na voljo dovolj podatkov.

4.  Ta uredba se uporablja za gospodarski ▌ ribolov pridnenih staležev iz odstavkov 2 in 3, kadar se ti vrsti ribolova izvajata v vodah Unije ali ju ribiška plovila Unije izvajajo zunaj njenih voda v zahodnem Sredozemskem morju.

5.  Ta uredba določa tudi podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja v vodah Unije v zahodnem Sredozemskem morju za vse staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in ki so bile ulovljene pri pridnenem ribolovu.

6.  Ta uredba določa tehnične ukrepe, kakor so določeni v členu 13, ki se uporabljajo v zahodnem Sredozemskem morju za kateri koli stalež.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitev pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013, člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009(12) in člena 2 Uredbe (ES) št. 1967/2006 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)   „zahodno Sredozemsko morje“ pomeni vode na geografskih podobmočjih GFCM 1 (severno Alboransko morje), 2 (otok Alboran), 5 (Balearski otoki), 6 (severna Španija), 7 (Levji zaliv), 8 (Korzika), 9 (Ligursko in severno Tirensko morje), 10 (južno Tirensko morje) in 11 (Sardinija), kot so opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(13);

(2)   „zadevni staleži“ pomenijo staleže, navedene v členu 1(2);

(3)  „najranljivejši stalež“ pomeni stalež, pri katerem je bila ob določitvi največjega dovoljenega ribolovnega napora ribolovna umrljivost iz predhodnega leta najbolj oddaljena od vrednosti FMSY, kot je opredeljena v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju;

(4)   „razpon FMSY“ pomeni razpon vrednosti, ki izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti znanstvenega mnenja odbora STECF, ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, v skladu s katerim vse ravni ribolovne umrljivosti znotraj tega razpona dolgoročno dosegajo največji trajnostni donos glede na ribolovni vzorec in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah, ne da bi bilo bistveno prizadeto razmnoževanje zadevnih staležev. Izračunan je tako, da omogoča zmanjšanje dolgoročnega donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Določena je zgornja meja razpona, da se verjetnost zmanjšanja staleža na raven pod mejno referenčno točko (BLIM) omeji na največ 5 %;

(5)   „vrednost FMSY“ pomeni vrednost ocenjene ribolovne umrljivosti, ki pri določenem ribolovnem vzorcu in v trenutnih povprečnih okoljskih razmerah dosega dolgoročno največji donos;

(6)   „MSY FLOWER“ pomeni najnižjo vrednost v razponu FMSY;

(7)   „MSY FUPPER“ pomeni najvišjo vrednost v razponu FMSY;

(8)   „spodnji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od MSY FLOWER do vrednosti FMSY;

(9)   „zgornji razpon FMSY“ pomeni razpon, ki zajema vrednosti od FMSY do MSY FUPPER;

(10)   „BLIM“ pomeni mejno referenčno točko, ki je izražena kot biomasa drstitvenega staleža in izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, ter pod katero je lahko sposobnost razmnoževanja zmanjšana;

(11)   „BPA“ pomeni previdnostno referenčno točko, ki je izražena kot biomasa drstitvenega staleža in izhaja iz najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, zlasti mnenja odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, ter zagotavlja, da je verjetnost zmanjšanja biomase drstitvenega staleža na raven, nižjo od BLIM, manjša od 5 %;

(12)   „skupina ribolovnega napora“ pomeni upravljalno enoto flote države članice, za katero je določen največji dovoljeni ribolovni napor;

(13)  „skupina staležev“ pomeni skupino staležev, ulovljenih skupaj, kot je določeno v Prilogi I;

(14)   „ribolovni dan“ pomeni katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur ali del tega obdobja, med katerim se plovilo nahaja v zahodnem Sredozemskem morju in ga ni v pristanišču.

Člen 3

Cilji

1.  Načrt temelji na ureditvi ribolovnega napora in prispeva k uresničevanju ciljev SRP, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, ter zagotavlja, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

2.  Načrt s čim večjim preprečevanjem in zmanjševanjem neželenega ulova prispeva k odpravi zavržkov in izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere veljajo najmanjše referenčne velikosti ohranjanja v skladu s pravom Unije in za katere se uporablja ta uredba.

3.  Z načrtom se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Načrt je skladen z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem, da se do leta 2020 doseže dobro okoljsko stanje, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES ▌.

4.  Namen načrta je zlasti:

(a)   zagotoviti, da so izpolnjeni pogoji, opisani v deskriptorju 3 iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES; ▌

(b)   prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju, ter

(c)  prispevati k doseganju ciljev iz členov 4 in 5 Direktive 2009/147/ES ter členov 6 in 12 Direktive 92/43/EGS, zlasti da se čim bolj zmanjša negativni vpliv ribolovnih dejavnosti na občutljive habitate in zaščitene vrste.

5.  Ukrepi iz načrta se sprejmejo na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja. ▌

POGLAVJE II

CILJNE VREDNOSTI, REFERENČNE TOČKE OHRANJANJA IN ZAŠČITNI UKREPI

Člen 4

Ciljne vrednosti

1.  Ciljna ribolovna umrljivost v skladu z razponi FMSY, opredeljenim v členu 2, se pri zadevnih staležih doseže ▌postopoma po možnosti do leta 2020 in najpozneje do 1. januarja 2025, nato pa se ohranja v razponih FMSY.

2.  Na podlagi načrta se zahtevajo razponi FMSY, zlasti od odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni.

3.  Svet v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 pri določanju največjega dovoljenega ribolovnega napora ta ribolovni napor določi za vsako skupino ribolovnega napora znotraj razpona FMSY, ki je takrat na voljo za najranljivejši stalež.

4.  Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko največji dovoljeni ribolovni napor določi na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY.

5.  Ne glede na odstavka 1 in 3 se lahko največji dovoljeni ribolovni napor določi na ravni, ki je višja od razpona FMSY, ki je takrat na voljo za najranljivejši stalež, pod pogojem, da vsi zadevni staleži presegajo raven BPA in:

(a)   če je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za doseganje ciljev iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;

(b)   če je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno, da se prepreči resna škoda za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali

(c)   da se spremembe največjega dovoljenega ribolovnega napora med zaporednimi leti omejijo na ne več kot 20 %.

6.  Kadar razponov FMSY za stalež, naveden v členu 1(2), zaradi pomanjkanja ustreznih znanstvenih informacij ni mogoče določiti, se ta stalež upravlja v skladu s členom 12, dokler niso razponi FMSY na voljo na podlagi odstavka 2 tega člena.

Člen 5

Referenčne točke ohranjanja

Na podlagi načrta se zlasti od odbora STECF ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa, priznanega na ravni Unije ali mednarodni ravni, za namene člena 6 zahtevajo naslednje referenčne točke ohranjanja:

(a)   previdnostne referenčne točke, izražene kot biomasa drstitvenega staleža (BPA), ter

(b)   mejne referenčne točke, izražene kot biomasa drstitvenega staleža (BLIM).

Člen 6

Zaščitni ukrepi

1.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od BPA, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnih staležev na ravni, višje od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) se največji dovoljeni ribolovni napor zlasti določi na ravneh, skladnih z ribolovno umrljivostjo, zmanjšano na raven znotraj razpona FMSY za najranljivejši stalež, ob upoštevanju zmanjšanja biomase.

2.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od BLIM, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnih staležev na ravni, višje od ravni, ki omogočajo največji trajnostni donos. Ne glede na člen 4(3) ▌lahko takšni popravni ukrepi vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnih staležev in ustrezno zmanjšanje največjega dovoljenega ribolovnega napora.

3.  Popravni ukrepi iz tega člena lahko vključujejo:

(a)   ukrepe na podlagi členov 7, 8 in 11 do 14 te uredbe ter

(b)   nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

4.  Ukrepi iz tega člena se izberejo v skladu z naravo, resnostjo, trajanjem in ponavljanjem okoliščin, kadar je biomasa drstitvenega staleža pod ravnmi iz člena 5.

POGLAVJE III

RIBOLOVNI NAPOR

Člen 7

Ureditev ribolovnega napora

1.  Ureditev ribolovnega napora se uporablja za vsa plovila, ki z vlečnimi mrežami na območjih iz Priloge I lovijo skupine staležev iz navedene priloge in spadajo v kategorije dolžin iz navedene priloge.

2.  Svet na podlagi znanstvenega mnenja in člena 4 vsako leto določi največji dovoljeni ribolovni napor za vsako skupino ribolovnega napora posamezne države članice.

3.  Z odstopanjem od člena 3(1) in ne glede na odstavek 2 tega člena velja v prvih petih letih izvajanja načrta naslednje:

(a)  največji dovoljeni ribolovni napor se za prvo leto izvajanja načrta zmanjša za 10 % v primerjavi z referenčno vrednostjo z izjemo geografskih podobmočij, na katerih se je v tem obdobju ribolovni napor že zmanjšal za več kot 20 %;

(b)  od drugega do petega leta izvajanja načrta se največji dovoljeni ribolovni napor med tem obdobjem zmanjša za največ 30 %. Da se FMSY doseže do 1. januarja 2025, se lahko poleg zmanjšanja ribolovnega napora uporabijo vsi ustrezni tehnični ali drugi ohranitveni ukrepi, sprejeti v skladu s pravom Unije.

4.  Referenčno vrednost iz odstavka 3 vsaka država članica izračuna za vsako skupino ribolovnega napora ali geografsko podobmočje kot povprečni ribolovni napor, izražen kot število ribolovnih dni med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2017, pri čemer se upoštevajo samo plovila, ki so bila dejavna v navedenem obdobju ▌.

5.  Kadar najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da se znatne količine določenega staleža ulovijo z ribolovnim orodjem, ki ni vlečna mreža, se lahko na podlagi takega znanstvenega mnenja določi največji dovoljeni ribolovni napor za tako posamezno orodje.

Člen 8

Rekreacijski ribolov

1.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da rekreacijski ribolov pomembno vpliva na ribolovno umrljivost staleža, navedenega v členu 1(2), lahko Svet določi nediskriminatorne omejitve za rekreativne ribiče.

2.  Svet pri določanju omejitev iz odstavka 1 upošteva pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, družbena in gospodarska. Uporabljena merila lahko vključujejo zlasti vpliv rekreacijskega ribolova na okolje, pomen navedene dejavnosti za družbo in njen prispevek h gospodarstvu obalnih območij.

3.  Kadar je ustrezno, države članice sprejmejo sorazmerne ukrepe, potrebne za spremljanje in zbiranje podatkov za zanesljivo oceno dejanskih ravni ulova pri rekreacijskem ribolovu.

Člen 9

Obveznosti držav članic

1.  Države članice največji dovoljeni ribolovni napor upravljajo v skladu s pogoji iz členov 26 do 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.  Vsaka država članica se v skladu z merili iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 odloči o metodi dodelitve največjega dovoljenega ribolovnega napora posameznim plovilom ali skupinam plovil, ki plujejo pod njeno zastavo. ▌

3.  Država članica lahko svoje dodelitve ribolovnega napora spremeni, tako da ribolovne dni z ene skupine ribolovnega napora prenese na drugo skupino napora z istega geografskega območja, vendar pod pogojem, da uporablja faktor pretvorbe, ki je podprt z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem. Z izmenjanimi ribolovnimi dnevi in faktorjem pretvorbe takoj seznani Komisijo in druge države članice, najpozneje pa v 10 delovnih dneh.

4.  Kadar država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, dovoli ribolov z vlečnimi mrežami, zagotovi, da je tak ribolov omejen na največ 15 ur na ribolovni dan in pet ribolovnih dni na teden, ali pa uvede enakovredno omejitev.

Države članice lahko zaradi upoštevanja časa potovanja med pristaniščem in ribolovnim območjem odobrijo odstopanje za največ 18 ur na ribolovni dan. Takšna odstopanja se brez odlašanja sporočijo Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.

5.  Kadar plovilo na isti ribolovni dan lovi dve različni skupini staležev, se ne glede na odstavek 3 od največjega dovoljenega ribolovnega napora, dodeljenega temu plovilu za vsako skupino staležev, odbije polovica ribolovnega dneva.

6.  Vsaka država članica plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo in lovijo zadevne staleže, v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009 izda dovoljenja za ribolov za območja iz Priloge I.

7.  Države članice zagotovijo, da se skupna zmogljivost, ki je izražena v GT in kW ter ustreza dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu z odstavkom 6, v obdobju uporabe načrta ne poveča.

8.  Vsaka država članica sestavi in vzdržuje seznam plovil z dovoljenjem za ribolov, izdanim v skladu z odstavkom 6, ter ga sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Države članice svoje sezname prvič posredujejo v treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe, nato pa najpozneje do 30. novembra vsakega leta.

9.  Države članice spremljajo svojo ureditev ribolovnega napora in zagotovijo, da največji dovoljeni ribolovni napor iz člena 7 ne preseže določenih omejitev.

10.  Da se dosežejo cilji načrta, lahko države članice v skladu z načeli dobrega upravljanja iz člena 3 Uredbe (EU) št. 1380/2013 na lokalni ravni spodbujajo sisteme participativnega upravljanja.

Člen 10

Sporočanje ustreznih podatkov

1.  Države članice evidentirajo podatke o ribolovnem naporu in jih posredujejo Komisiji v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009 ter členi 146c, 146d in 146e Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011(14).

2.  Podatki o ribolovnem naporu se združijo za vsak mesec in vsebujejo informacije iz Priloge II. Oblika zapisa, ki se uporablja za združene podatke, je definicijska shema protokola XML na podlagi standarda UN/CEFACT P1000-12.

3.  Države članice podatke o ribolovnem naporu iz odstavka 1 posredujejo Komisiji do 15. dne vsakega meseca.

POGLAVJE IV

TEHNIČNI OHRANITVENI UKREPI

Člen 11

Območja zaprtja

1.  Poleg določb iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1967/2006 velja, da je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja vsako leto za tri mesece, kadar je to ustrezno pa za tri zaporedne mesece, uporaba vlečnih mrež v zahodnem Sredozemskem morju prepovedana znotraj šestih morskih milj od obale, razen na območjih, ki so globlja od izobate 100 m. To trimesečno obdobje letnega zaprtja določi posamezna država članica in velja v obdobju, ki je na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja najustreznejše. To obdobje se brez odlašanja sporoči Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 in pod pogojem, da je to upravičeno zaradi posebnih geografskih ovir, kot je na primer omejena razsežnost epikontinentalnega pasu ali velika oddaljenost ribolovnih območij, lahko države članice na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja določijo druga območja zaprtja, pod pogojem, da se na vsakem geografskem podobmočju doseže vsaj 20-odstotno zmanjšanje ulova nedoraslih osličev. Takšno odstopanje se brez odlašanja sporoči Komisiji in drugim zadevnim državam članicam.

3.  Zadevne države članice do … [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja določijo druga območja zaprtja, za katera obstajajo dokazi o visoki koncentraciji nedoraslih rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja in drstiščih pridnenih staležev, zlasti za zadevne staleže.

4.  Druga območja zaprtja, določena na podlagi odstavka 3, oceni zlasti odbor STECF ali podobni neodvisni znanstveni organ, priznan na ravni Unije ali mednarodni ravni. Če ta ocena pokaže, da zadevna območja zaprtja niso v skladu z njihovimi cilji, države članice na podlagi teh priporočil znova pregledajo zadevna območja.

5.  Kadar območja zaprtja iz odstavka 3 tega člena vplivajo na ribiška plovila več držav članic, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 8 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in členom 18 te uredbe na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja sprejme delegirane akte za vzpostavitev zadevnih območij zaprtja.

Člen 12

Upravljanje staležev prilova in pridnenih staležev, za katere ni na voljo dovolj podatkov

1.  Staleži iz člena 1(3) te uredbe se upravljajo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kakor je opredeljen v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.  Ukrepi za upravljanje staležev iz člena 1(3), zlasti tehnični ohranitveni ukrepi, kot so tisti, navedeni v členu 13, se določijo ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja.

Člen 13

Posebni ohranitveni ukrepi

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 za dopolnitev te uredbe z določitvijo naslednjih tehničnih ohranitvenih ukrepov:

(a)  specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(b)  specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(c)  omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja in ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;

(d)  določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega se uporablja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi, ter

(e)  rekreacijski ribolov.

2.  Ukrepi iz odstavka 1 prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3.

POGLAVJE V

OBVEZNOST IZTOVARJANJA

Člen 14

Določbe o obveznosti iztovarjanja

Za vse staleže vrst v zahodnem Sredozemskem morju, za katere velja obveznost iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, in za naključni ulov pelagičnih vrst v okviru ribolova, ki izkorišča staleže, navedene v členu 1(2) te uredbe, za katere velja obveznost iztovarjanja, se na Komisijo, po posvetovanju z državami članicami ter v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnosti za navedeno obveznost, kot je določeno v točkah (a) do (e) člena 15(5) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE VI

REGIONALIZACIJA

Člen 15

Regionalno sodelovanje

1.  Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz členov 11 do 14 te uredbe.

2.  Za namene odstavka 1 tega člena lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, predložijo skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013:

(a)  prvič najpozneje dvanajst mesecev po … [datum začetka veljavnosti te uredbe] in nato najpozneje dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 17(2) te uredbe;

(b)  do 1. julija v letu pred letom, v katerem naj bi se uporabili ukrepi, in/ali

(c)  kadar menijo, da je to potrebno, zlasti v primeru nenadne spremembe stanja katerega koli od staležev, za katere se uporablja ta uredba.

3.  Pooblastila, podeljena na podlagi členov 11 do 14 te uredbe, ne posegajo v pooblastila, podeljena Komisiji na podlagi drugih določb prava Unije, vključno s pooblastili na podlagi Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE VII

SPREMEMBE IN SPREMLJANJE

Člen 16

Spremembe načrta

1.  Kadar znanstveno mnenje kaže, da se je geografska razširjenost zadevnih staležev spremenila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spreminjanje te uredbe s prilagoditvijo območij iz člena 1(2) in Priloge I, da se upošteva navedena sprememba.

2.  Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja meni, da je treba seznam zadevnih staležev spremeniti, lahko predloži predlog za spremembo tega seznama.

Člen 17

Spremljanje in ocena načrta

1.  Za namene letnega poročila iz člena 50 Uredbe (EU) št. 1380/2013 merljivi kazalniki vključujejo letne ocene trenutne ribolovne umrljivosti nad FMSY (F/FMSY), biomase drstitvenega staleža (SSB) in socialno-ekonomske kazalnike za zadevne staleže in, kadar je možno, staleže prilova. Na podlagi znanstvenega mnenja se lahko dopolnijo z drugimi kazalniki.

2.  Komisija do… [pet let po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih in vplivu načrta na zadevne staleže, in na ribolov, ki te staleže izkorišča, zlasti glede doseganja ciljev iz člena 3.

POGLAVJE VIII

POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 18

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11 do 14 in 16 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … [datuma začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 11 do 14 in 16 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 11 do 14 in 16, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE IX

EVROPSKI SKLAD ZA POMORSTVO IN RIBIŠTVO

Člen 19

Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo

Ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, se štejejo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti za namene točk (a) in (c) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014.

Člen 20

Spremembe Uredbe (EU) št. 508/2014 glede določenih pravil, povezanih z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo

Člen 34 Uredbe (EU) št. 508/2014 se spremeni:

(1)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Podpora na podlagi tega člena se lahko dodeli do 31. decembra 2017, razen če se sprejmejo ukrepi za trajno prenehanje z namenom uresničitve ciljev večletnega načrta za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje pridnenih staležev v zahodnem Sredozemskem morju, vzpostavljenega z Uredbo (EU) …/…(15)Evropskega parlamenta in Sveta*.

_________________

* Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o vzpostavitvi večletnega načrta za ribolov, ki izkorišča pridnene staleže v zahodnem Sredozemskem morju, in spremembi Uredbe (EU) št. 508/2014 (UL L …, str. …).“;

"

(2)  doda se naslednji odstavek:"

„4a. Odhodki, povezani z ukrepi za trajno prenehanje, sprejetimi za uresničitev ciljev Uredbe (EU) …/…(16), so upravičeni do podpore iz ESPR od začetka veljavnosti navedene uredbe.“

"

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 21

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ob upoštevanju okoljske, socialne in ekonomske trajnosti se člen 4 in člen 6(1) uporabljata od 1. januarja 2025.

Člen 7 se uporablja od 1. januarja 2020.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Ureditev ribolovnega napora

(iz člena 7)

Skupine ribolovnega napora so opredeljene kot:

A)  Plovila z vlečnimi mrežami, ki lovijo progastega bradača, osliča, dolgoostno rdečo kozico in škampa v epikontinentalnem pasu in zgornjih predelih kontinentalne strmine.

Vrsta orodja

Geografsko območje

Skupine staležev

Skupna dolžina plovil

Oznaka skupine ribolovnega napora

Vlečne mreže

(TBB, OTB, PTB, TBN, TBS, TB, OTM, PTM, TMS, TM, OTT, OT, PT, TX, OTP, TSP)

Podobmočja GFCM 1-2-5-6-7

Progasti bradač na geografskih podobmočjih 1, 5, 6 in 7; oslič na geografskih podobmočjih 1-5-6-7; dolgoostna rdeča kozica na geografskih podobmočjih 1, 5 in 6 ter škamp na geografskih podobmočjih 5 in 6.

< 12 m

EFF1/MED1_TR1

≥ 12 m in < 18 m

EFF1/MED1_TR2

≥ 18 m in < 24 m

EFF1/MED1_TR3

≥ 24 m

EFF1/MED1_TR4

Podobmočja GFCM 8-9-10-11

Progasti bradač na geografskih podobmočjih 9, ▌10 in 11; oslič na geografskih podobmočjih 9-10-11; dolgoostna rdeča kozica na geografskih podobmočjih 9-10-11 ter škamp na geografskih podobmočjih 9 in 10.

< 12 m

EFF1/MED2_TR1

≥ 12 m in < 18 m

EFF1/MED2_TR2

≥ 18 m in < 24 m

EFF1/MED2_TR3

≥ 24 m

EFF1/MED1_TR4

B)  Plovila z vlečnimi mrežami, ki v globokih vodah lovijo rdeče-modro kozico in orjaško rdečo kozico.

Vrsta orodja

Geografsko območje

Skupine staležev

Skupna dolžina plovil

Oznaka skupine ribolovnega napora

Vlečne mreže

(TBB, OTB, PTB, TBN, TBS, TB, OTM, PTM, TMS, TM, OTT, OT, PT, TX, OTP, TSP)

Podobmočja GFCM 1-2-5-6-7

Rdeče-modra kozica na

geografskih podobmočjih

1, 5, 6 in 7.

< 12 m

EFF2/MED1_TR1

≥ 12 m in < 18 m

EFF2/MED1_TR2

≥ 18 m in < 24 m

EFF2/MED1_TR3

≥ 24 m

EFF2/MED1_TR4

Podobmočja GFCM 8-9-10-11

Orjaška rdeča kozica na

geografskih podobmočjih

9, 10 in 11

< 12 m

EFF2/MED2_TR1

≥ 12 m in < 18 m

EFF2/MED2_TR2

≥ 18 m in < 24 m

EFF2/MED2_TR3

≥ 24 m

EFF2/MED1_TR4

PRILOGA II

Seznam informacij za podatke o ribolovnem naporu

(iz člena 10)

Informacije

Opredelitev in opombe

(1)  Država članica

tričrkovna oznaka ISO države članice zastave, ki sporoča podatke

(2)  Skupina ribolovnega napora

oznaka skupine ribolovnega napora iz Priloge I

(3)  Obdobje ribolovnega napora

začetni in končni datum meseca, o katerem se poroča

(4)  Prijava ribolovnega napora

skupno število ribolovnih dni

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta

Evropski parlament in Svet nameravata razveljaviti pooblastila za sprejemanje tehničnih ukrepov z delegiranimi akti iz člena 13 te uredbe, ko bosta sprejela novo uredbo o tehničnih ukrepih, ki vključuje pooblastilo za sprejemanje enakih ukrepov.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 103.
(2)UL C 367, 10.10.2018, str. 103.
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(4)Izjava z ministrske konference MedFish4Ever na Malti. Ministrska konferenca o trajnosti ribištva v Sredozemlju (Malta, 30. marec 2017).
(5)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).
(6)Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).
(7)Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
(8)Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
(9)Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
(10)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(11)Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).
(12)Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).
(13)Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).
(14)Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).
(15)+UL: prosimo, vstavite številko Uredbe iz dokumenta PE-CONS 32/19 (2018/0050(COD)) v besedilo ter številko, naslov, datum in sklic na UL za to uredbo v opombo.
(16)+UL: prosimo, vstavite številko Uredbe iz dokumenta PE-CONS 32/19 (2018/0050(COD)) v besedilo.


Okrepitev varnosti osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije ***I
PDF 235kWORD 71k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja (COM(2018)0212 – C8-0153/2018 – 2018/0104(COD))
P8_TA-PROV(2019)0345A8-0436/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0212),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 21(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0153/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0436/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi varnosti osebnih izkaznic državljanov Unije in dokumentov za prebivanje, izdanih državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja

P8_TC1-COD(2018)0104


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 21(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V Pogodbi o Evropski uniji (PEU) je izražena trdna odločenost, da se olajša prosto gibanje oseb in hkrati zagotovi varnost narodov Evrope z vzpostavitvijo območja svobode, varnosti in pravice v skladu z določbami PEU in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)  Državljanstvo Unije vsakemu državljanu Unije daje pravico do prostega gibanja ob upoštevanju določenih omejitev in pogojev. To pravico uveljavlja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES(4). Svobodo gibanja in prebivanja določa tudi člen 45 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Prosto gibanje pomeni pravico do vstopa v države članice in izstopa iz njih z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom.

(3)  V skladu z Direktivo 2004/38/ES države članice svojim državljanom izdajajo osebne izkaznice ali potne liste in obnovijo njihovo veljavnost v skladu z nacionalno zakonodajo. Poleg tega navedena direktiva določa, da lahko države članice zahtevajo od državljanov Unije in njihovih družinskih članov, da se prijavijo pri ustreznih organih. Države članice morajo državljanom Unije pod pogoji, določenimi v tem členu, izdati potrdilo o prijavi. Poleg tega morajo države članice v skladu z navedeno direktivo izdati dovoljenja za prebivanje družinskim članom, ki niso državljani države članice, in na podlagi vloge izdati dokumente, ki potrjujejo stalno prebivališče, in izdati dovoljenja za stalno prebivanje.

(4)  V Direktivi 2004/38/ES je določeno, da lahko države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zavrnitev, prenehanje ali preklic katere koli pravice, dodeljene z navedeno direktivo, v primeru zlorabe pravic ali prevare. Kot značilna primera prevare iz navedene direktive sta bila opredeljena ponarejanje dokumentov in lažno predstavljanje pomembnih dejstev v zvezi s pogoji za pravico do prebivanja.

(5)  Varnostne ravni nacionalnih osebnih izkaznic, ki jih izdajajo države članice, in dovoljenj za prebivanje za državljane Unije, ki prebivajo v drugi državi članici, ter njihove družinske člane se močno razlikujejo. Te razlike povečujejo tveganje ponarejanja in zlorabe dokumentov, in državljanom povzročajo tudi praktične težave, ko želijo uresničevati pravico do prostega gibanja. Statistični podatki evropske mreže za analizo tveganja ponaredbe dokumentov kažejo, da se je število goljufij z osebnimi izkaznicami sčasoma povečalo.

(6)  Komisija je v sporočilu z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Krepitev varnosti v svetu mobilnosti: boljša izmenjava informacij na področju boja proti terorizmu in trdnejše zunanje meje“ poudarila ključen pomen varnih potnih listin in osebnih dokumentov za nedvomno ugotovitev identitete osebe ter napovedala, da bo predstavila akcijski načrt, v katerem bo obravnavala goljufije s potnimi listinami. V skladu s tem sporočilom boljši pristop pomeni opiranje na zanesljive sisteme za preprečevanje zlorab in groženj, ki jih za notranjo varnost predstavlja pomanjkljiva varnost dokumentov, zlasti v zvezi s terorizmom in čezmejno kriminaliteto.

(7)  V skladu z akcijskim načrtom Komisije z dne 8. decembra 2016 za okrepitev evropskega odziva na preprečevanje goljufij s potnimi listinami (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt iz leta 2016) naj bi najmanj tri četrtine ponarejenih dokumentov, odkritih na zunanjih mejah, pa tudi na območju brez kontrol na notranjih mejah, izdale države članice in pridružene schengenske države. Med odkritimi lažnimi dokumenti, ki se uporabljajo za potovanje znotraj schengenskega območja, so najpogostejše manj varne nacionalne osebne izkaznice, ki so jih izdale države članice.

(8)  Za preprečevanje zlorabe identitete bi morale države članice zagotoviti, da nacionalno pravo ustrezno kaznuje ponarejanje ali prenarejanje identifikacijskih dokumentov in njihovo uporabo.

(9)  Akcijski načrt iz leta 2016 je obravnaval tveganja, ki so posledica goljufije z osebnimi izkaznicami in dokumenti za prebivanje. Komisija se je v akcijskem načrtu iz leta 2016 in v poročilu o državljanstvu EU obvezala, da bo analizirala možnosti politik za izboljšanje varnosti osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje.

(10)  V skladu z akcijskim načrtom iz leta 2016 so za izdajo pristnih in varnih osebnih izkaznic potrebni zanesljiv postopek evidentiranja identitete in varni izvorni dokumenti ki se uporabljajo kot dokazila v vlogi. Komisija, države članice in ustrezne agencije Unije bi morale še naprej sodelovati in si prizadevati, da bodo izvorni dokumenti manj občutljivi za goljufije, saj je uporaba lažnih izvornih dokumentov vse pogostejša.

(11)  Ta uredba od držav članic ne zahteva uvedbe osebnih izkaznic ali dokumentov za prebivanje, kadar ti niso predvideni v nacionalnem pravu, niti ne vpliva na pristojnost držav članic, da na podlagi nacionalnega prava izdajajo druge dokumente za prebivanje, ki ne sodijo na področje uporabe prava Unije, na primer dovoljenja za prebivanje, izdana za vse osebe s stalnim prebivališčem na njihovem ozemlju, ne glede na njihovo državljanstvo.

(12)  Ta uredba državam članicam ne preprečuje, da za namene ugotavljanja identitete nediskriminatorno sprejemajo druge dokumente, ki niso potne listine, na primer vozniška dovoljenja.

(13)  Identifikacijski dokumenti, izdani državljanom, katerih pravica do prostega gibanja je bila omejena v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki izrecno navajajo, da jih ni mogoče uporabiti kot potne listine, se ne bi smeli šteti kot dokumenti, ki sodijo na področje uporabe te uredbe.

(14)  Potne listine, skladne z delom 5 dokumenta št. 9303 Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) o strojno berljivih potnih listinah (sedma izdaja, 2015) (v nadaljnjem besedilu: dokument ICAO št. 9303), ki se v državah članicah, ki jih izdajo, ne uporabljajo za namene ugotavljanja istovetnosti, kot je potna izkaznica, izdana na Irskem, se ne bi smele obravnavati kot dokumenti, ki sodijo na področje uporabe te uredbe.

(15)  Ta uredba ne vpliva na uporabo osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje s funkcijo elektronske identifikacije s strani držav članic za druge namene, niti ne vpliva na pravila iz Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(5), ki določa vzajemno priznavanje elektronskih identifikacij po vsej Uniji pri dostopu do javnih storitev in državljanom, ki se selijo v drugo državo članico, pomaga s tem ko zahteva vzajemno priznavanje sredstev elektronske identifikacije ob upoštevanju nekaterih pogojev. Izboljšane osebne izkaznice bi morale zagotoviti lažje ugotavljanje istovetnosti in prispevati k boljšemu dostopu do storitev.

(16)  Za ustrezno preverjanje osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje morajo države članice uporabljati pravilen naziv za vsako vrsto dokumenta, ki ga zajema ta uredba. Za olajšanje preverjanja dokumentov, ki jih zajema ta uredba, v drugih državah članicah bi moral biti naziv dokumenta naveden tudi v najmanj enem dodatnem uradnem jeziku institucij Unije. Kadar države članice za osebne izkaznice že uporabljajo dobro uveljavljeno oznako, ki ni „osebna izkaznica“, bi morale imeti možnost, da jo uporabljajo še naprej v svojem uradnem jeziku ali jezikih. Vseeno pa v prihodnje ne bi smeli uvajati novih oznak.

(17)  Varnostne značilnosti so potrebne za preverjanje, ali je dokument verodostojen in za ugotavljanje identitete osebe. Vzpostavitev minimalnih varnostnih standardov in vključitev biometričnih podatkov v osebne izkaznice in dovoljenja za prebivanje za družinske člane, ki niso državljani države članice, sta pomembna koraka k večji varnosti njihove uporabe v Uniji. Vključitev takšnih biometričnih identifikatorjev bi morala omogočiti državljanom Unije, da v celoti izkoristijo svojo pravico do prostega gibanja.

(18)  Shranjevanje podobe obraza in dveh prstnih odtisov (v nadaljnjem besedilu: biometrični podatki) na osebnih izkaznicah in dovoljenjih za prebivanje, kot je že določeno za biometrične potne liste in dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, je primerna kombinacija za zanesljivo ugotavljanje istovetnosti in potrjevanja verodostojnosti z manjšim tveganjem goljufij, da bi povečali varnost osebnih izkaznic in dovoljenj za prebivanje.

(19)  Na splošno bi morale države članice pri preverjanju verodostojnosti dokumenta in identitete njegovega imetnika najprej preveriti podobo obraza, za nedvomno potrditev verodostojnosti dokumenta in identitete imetnika pa bi morale po potrebi preveriti tudi prstne odtise.

(20)  Države članice bi morale v primerih, ko se pri preverjanju biometričnih podatkov ne potrdi verodostojnost dokumenta ali identiteta imetnika, zagotoviti obvezno ročno preverjanje, ki ga opravi strokovno usposobljeno osebje.

(21)  Ta uredba ne zagotavlja pravne podlage za vzpostavitev ali vodenje zbirk podatkov na nacionalni ravni za shranjevanje biometričnih podatkov v državah članicah, kar je vprašanje nacionalnega prava, ki mora biti skladno s pravom Unije na področju varstva podatkov. Ta uredba tudi ne zagotavlja pravne podlage za vzpostavitev ali vodenje centralizirane zbirke podatkov na ravni Unije.

(22)  Biometrične identifikatorje bi bilo treba za namene preverjanja verodostojnosti dokumentov in identitete imetnika zbirati in shranjevati na pomnilniškem mediju osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje. Takšno preverjanje bi lahko izvajalo le ustrezno pooblaščeno osebje in le, kadar zakon zahteva predložitev dokumenta. Poleg tega bi bilo treba biometrične podatke za namene personalizacije osebnih izkaznic ali dokumentov za prebivanje shranjevati zelo varno in le do prevzema dokumenta, vsekakor pa največ 90 dni od datuma izdaje dokumenta. Po preteku tega obdobja bi bilo treba navedene biometrične podatke takoj izbrisati ali uničiti. To ne bi smelo vplivati na morebitno drugo obdelavo teh podatkov v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom na področju varstva podatkov.

(23)  Za namene te uredbe bi bilo treba upoštevati specifikacije dokumenta ICAO št. 9303, ki zagotavljajo globalno interoperabilnost, vključno v zvezi s strojno berljivostjo in uporabo vizualnega pregleda.

(24)  Države članice bi morale imeti možnost, da odločijo, ali bo na dokumentu, ki ga zajema ta uredba, tudi spol osebe. Kadar država članica na takšen dokument vključi spol osebe, bi morala uporabiti specifikacije iz dokumenta ICAO št. 9303, in sicer „F“, „M“ ali „X“ oziroma ustrezno začetnico v jeziku ali jezikih te države članice, kakor je ustrezno.

(25)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila, da se po potrebi zagotovi ustrezno upoštevanje prihodnjih varnostnih standardov in tehničnih specifikacij, sprejetih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1030/2002(6), za osebne izkaznice in dovoljenja za prebivanje. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(7). V ta namen bi moral Komisiji pomagati odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95(8). Sprejeti izvedbeni akti bi lahko po potrebi ostali tajni, da se prepreči nevarnost prenarejanja in ponarejanja.

(26)  Države članice bi morale zagotoviti, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti postopki za zbiranje biometričnih identifikatorjev, ki so skladni s pravicami in načeli iz Listine ▌, Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Države članice bi morale zagotoviti, da je v celotnem postopku zbiranja otrokova korist na prvem mestu. Zato bi moralo biti usposobljeno osebje deležno ustreznega usposabljanja o otrokom primernih praksah za zbiranje biometričnih identifikatorjev.

(27)  Države članice bi morale v primeru težav pri zbiranju biometričnih identifikatorjev zagotoviti, da so vzpostavljeni ustrezni postopki za spoštovanje dostojanstva zadevnih oseb. Zato bi bilo treba upoštevati posebne vidike, povezane s spolom, in posebne potrebe otrok in ranljivih oseb.

(28)  Uvedba minimalnih varnostnih standardov in standardov glede oblike osebnih izkaznic bi morala državam članicam omogočiti zanašanje na verodostojnost teh dokumentov, kadar državljani Unije uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja. Uvedba strožjih varnostnih standardov bi morala javnim organom in zasebnim subjektom zagotoviti ustrezna jamstva, da bi se lahko zanesli na pristnost osebnih izkaznic, ko jih državljani Unije uporabljajo za namene ugotavljanja identitete.

(29)  Razpoznavni znak v obliki dvočrkovne kode za državo članico, ki je izdala dokument, natisnjene v negativu v modrem pravokotniku in obkrožene z dvanajstimi rumenimi zvezdami, omogoča lažji vizualni pregled dokumenta, zlasti kadar imetnik uresničuje pravico do prostega gibanja.

(30)  Medtem ko se ohrani možnost dodatnih nacionalnih značilnosti, bi morale države članice zagotoviti, da te značilnosti ne zmanjšujejo učinkovitosti skupnih varnostnih značilnosti in ne vplivajo negativno na čezmejno združljivost osebnih izkaznic, na primer na sposobnost, da osebne izkaznice lahko berejo stroji, ki jih uporabljajo države članice, ki jih niso izdale.

(31)  Uvedba varnostnih standardov v osebne izkaznice in dovoljenja za prebivanje za družinske člane, ki niso državljani države članice, ne bi smela povzročiti nesorazmernega zvišanja taks za državljane Unije ali državljane tretjih držav. Države članice bi morale to načelo upoštevati pri objavi javnih razpisov.

(32)  Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da bi se z biometričnimi podatki pravilno ugotovila identiteta osebe, ki ji je izdana osebna izkaznica. Zato bi morale preučiti možnost, da bi nacionalni organi, ki izdajajo osebne izkaznice, biometrične identifikatorje, zlasti podobo obraza, zbirali v obliki zapisa v živo.

(33)  Države članice bi si morale med seboj izmenjevati informacije, ki so potrebne za dostop do informacij na varnem pomnilniškem mediju ter za njihovo avtentikacijo in preverjanje. Formati, ki se uporabljajo za varen pomnilniški medij, bi morali biti interoperabilni, tudi kar zadeva avtomatizirane mejne prehode.

(34)  Direktiva 2004/38/ES določa, da se v primeru, kadar državljani Unije ali njihovi družinski člani, ki niso državljani države članice, nimajo potrebnih potnih listin, tem osebam zagotovijo vse razumne možnosti, da potrdijo ali dokažejo na druge načine, da zanje velja pravica do prostega gibanja. Ti načini lahko vključujejo identifikacijske dokumente, ki se začasno uporabljajo, in dovoljenja za prebivanje, izdana takim družinskim članom.

(35)  Ta uredba spoštuje obveznosti iz Listine in Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. Zato se države članice spodbuja, da sodelujejo s Komisijo glede vključitve dodatnih značilnosti, s katerimi bi bila uporaba osebnih izkaznic za invalide, kot so slabovidne osebe, dostopnejša in bolj prijazna. Države članice preučijo uporabo rešitev, kot so mobilne registracijske naprave, za izdajo osebnih izkaznic osebam, ki se niso zmožne osebno zglasiti pri organih, pristojnih za izdajo osebnih izkaznic.

(36)  Dokumenti za prebivanje, izdani državljanom Unije, bi morali vsebovati določene informacije, da se zagotovi, da se kot takšni prepoznajo v vseh državah članicah. To bi moralo olajšati priznavanje uporabe pravice državljanov Unije do prostega gibanja in pravic, povezanih s to uporabo, vendar harmonizacija ne bi smela presegati tega, kar je potrebno za odpravo pomanjkljivosti obstoječih dokumentov. Države članice prosto izbirajo obliko, v kateri se ti dokumenti izdajo, in bi jih lahko izdale v obliki, ki je skladna s specifikacijami iz dokumenta ICAO št. 9303.

(37)  Kar zadeva dokumente za prebivanje, ki se izdajo družinskim članom, ki niso državljani države članice, je primerno uporabiti enako obliko in varnostne značilnosti, kot so določene v Uredbi (ES) št. 1030/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954 Evropskega parlamenta in Sveta(9). Poleg tega, da dokazujejo pravico do prebivanja, so na podlagi teh dokumentov imetniki, za katere sicer velja vizumska obveznost, izvzeti iz vizumske obveznosti, kadar spremljajo državljana Unije na ozemlju Unije ali se mu tam pridružijo.

(38)  Direktiva 2004/38/ES določa, da se dokumenti, izdani družinskim članom, ki niso državljani države članice, imenujejo „dovoljenje za prebivanje družinskega člana državljana Unije“. Dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana Unije bi morala zavoljo lažje identifikacije vsebovati standardizirani naslov in kodo.

(39)  Ob upoštevanju tako varnostnega tveganja kot stroškov za države članice bi bilo treba osebne izkaznice in dovoljenja za prebivanje družinskega člana državljana Unije, ki nimajo zadostnih varnostnih standardov, postopoma opustiti. Na splošno bi moralo ▌obdobje postopnega opuščanja desetih let za osebne izkaznice in petih let za dovoljenja za prebivanje zadoščati za vzpostavitev ravnovesja med običajno pogostostjo zamenjave dokumentov in potrebo po odpravi obstoječe varnostne vrzeli v Uniji. Vendar je iz varnostnih razlogov potrebno krajše ▌obdobje postopnega opuščanja za dokumente, ki nimajo pomembnih varnostnih značilnosti ali ki niso strojno berljivi.

(40)  V zvezi z osebnimi podatki, ki jih je treba obdelati v okviru uporabe te uredbe, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(10). Podrobneje je treba določiti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za obdelane osebne podatke in zlasti za občutljive podatke, kot so biometrični identifikatorji. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali biti seznanjeni s tem, da je v njihovih dokumentih pomnilniški medij, ki vsebuje njihove biometrične podatke, vključno z njihovo brezstično dostopnostjo in z vsemi primeri, kadar se uporabljajo podatki z njihovih osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje. V vsakem primeru bi morali imeti posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, dostop do osebnih podatkov, obdelanih v njihovih osebnih izkaznicah in dokumentih za prebivanje, in imeti pravico, da zahtevajo popravke, tako da se jim izda nov dokument, kadar so ti podatki napačni ali nepopolni. Pomnilniški medij bi moral biti zelo varen, osebni podatki, ki so na njem shranjeni, pa bi morali biti učinkovito zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom.

(41)  Države članice bi morale biti odgovorne za pravilno obdelavo biometričnih podatkov, od njihovega zbiranja do vključitve na zelo varen pomnilniški medij, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(42)  Države članice bi morale biti posebej previdne, kadar sodelujejo z zunanjim ponudnikom storitev. To sodelovanje ne bi smelo izključevati morebitne odgovornosti držav članic na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava za kršitve obveznosti v zvezi z osebnimi podatki.

(43)  V tej uredbi je treba določiti podlago za zbiranje in shranjevanje podatkov na pomnilniškem mediju osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje. Države članice bi morale imeti v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom in ob spoštovanju načel nujnosti in sorazmernosti možnost, da na pomnilniškem mediju hranijo druge▌ podatke za elektronske storitve ali za druge namene v zvezi z osebno izkaznico ali dokumentom za prebivanje. Obdelava takšnih drugih podatkov, vključno z njihovim zbiranjem in nameni, za katere se lahko uporabljajo, bi morala biti dovoljena na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije. Vsi nacionalni podatki bi morali biti fizično ali smiselno ločeni od biometričnih podatkov iz te uredbe in bi se morali obdelati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(44)  Države članice bi morale to uredbo začeti uporabljati najpozneje 24 mesecev po datumu začetka njene veljavnosti. Države članice bi morale od datuma začetka uporabe te uredbe izdajati le dokumente, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

(45)  Komisija bi morala dve leti oziroma enajst let po začetku uporabe te uredbe poročati o njenem izvajanju, med drugim o ustreznosti ravni varnosti, ob upoštevanju njenega učinka na temeljne pravice in načela varstva podatkov. V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(11) bi morala Komisija šest let po datumu začetka uporabe te uredbe in nato vsakih šest let izvesti oceno te uredbe na podlagi informacij, zbranih v okviru posebne ureditve za spremljanje, da bi ocenili dejanske učinke te uredbe in potrebo po nadaljnjem ukrepanju. Države članice bi morale za namene spremljanja zbirati statistične informacije o številu osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, ki so jih izdale.

(46)  Ker ciljev te uredbe, in sicer okrepiti varnost in olajšati uresničevanje pravice do prostega gibanja državljanov Unije in njihovih družinskih članov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(47)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina, vključno s človekovim dostojanstvom, pravico do osebne celovitosti, prepovedjo nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, pravico do enakosti pred zakonom in prepovedjo diskriminacije, pravicami otrok, pravicami starejših, spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do prostega gibanja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Države članice bi morale pri izvajanju te uredbe spoštovati Listino.

(48)  Evropski nadzornik za varstvo podatkov in Agencija za temeljne pravice sta 10. avgusta 2018(12) oziroma 5. septembra 2018 podala mnenje(13)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba krepi varnostne standarde, ki se uporabljajo za osebne izkaznice, ki jih države članice izdajo svojim državljanom, in dokumente za prebivanje, ki jih države članice izdajo državljanom Unije in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja v Uniji.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)  osebne izkaznice, ki jih države članice izdajo svojim državljanom, kakor je določeno v členu 4(3) Direktive 2004/38/ES;

Ta uredba se ne uporablja za identifikacijske dokumente, ki se izdajo začasno za obdobje veljavnosti manj kot šest mesecev.

(b)  potrdila o prijavi, ki se v skladu s členom 8 Direktive 2004/38/ES izdajo državljanom Unije, ki v državi članici gostiteljici prebivajo več kot tri mesece, in listine, ki potrjujejo stalno prebivališče in se v skladu s členom 19 Direktive 2004/38/ES na zahtevo izdajo državljanom Unije;

(c)  dovoljenja za prebivanje, ki se v skladu s členom 10 Direktive 2004/38/ES izdajo družinskim članom državljanov Unije, ki niso državljani države članice, in dovoljenja za stalno prebivanje, ki se v skladu s členom 20 Direktive 2004/38/ES izdajo družinskim članom državljanov Unije, ki niso državljani države članice.

POGLAVJE II

NACIONALNE OSEBNE IZKAZNICE

Člen 3

Varnostni standardi/oblika/specifikacije

1.  Osebne izkaznice, ki jih izdajo države članice, se izdelajo v formatu ID-1 in vsebujejo strojno berljivo polje. Takšne osebne izkaznice temeljijo na specifikacijah in minimalnih varnostnih standardih iz dokumenta ICAO št. 9303 ter izpolnjujejo zahteve iz točk (c), (d), (f) in (g) Priloge k Uredbi (ES) št. 1030/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954.

2.  Podatkovni elementi na osebnih izkaznicah izpolnjujejo specifikacije iz dela 5 dokumenta ICAO št. 9303.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se številka dokumenta lahko vstavi v polje I, navedba spola osebe pa je neobvezna.

3.  Na dokumentu je v uradnem jeziku ali jezikih države članice izdajateljice zapisan naziv dokumenta „osebna izkaznica“ ali druga uveljavljena nacionalna oznaka, izraz „osebna izkaznica„ pa še v vsaj enem drugem uradnem jeziku institucij Unije.

4.  Na sprednji strani osebne izkaznice je dvočrkovna koda države članice, ki je izkaznico izdala, natisnjena v negativu v modrem pravokotniku in obkrožena z dvanajstimi rumenimi zvezdami.

5.  Osebne izkaznice vključujejo zelo varen pomnilniški medij, ki vsebuje podobo obraza imetnika izkaznice in dva prstna odtisa v interoperabilnih digitalnih oblikah. Države članice za zapis biometričnih identifikatorjev uporabljajo tehnične specifikacije, kakor so določene v Sklepu Komisije C(2018)7767(14).

6.  Pomnilniški medij ima zadostno zmogljivost in zmožnost za zagotavljanje integritete, avtentičnosti in zaupnosti podatkov. Shranjeni podatki so brezstično dostopni in zavarovani, kakor je določeno v Sklepu C(2018)7767. Države članice si med seboj izmenjajo informacije, ki so potrebne za avtentikacijo pomnilniškega medija ter za dostop do biometričnih podatkov iz odstavka 5 in njihovo preverjanje.

7.  Otroci, mlajši od 12 let, so lahko izvzeti iz obveznosti odvzema prstnih odtisov.

Otroci, mlajši od 6 let, so izvzeti iz obveznosti odvzema prstnih odtisov.

Osebe, pri katerih je odvzem prstnih odtisov fizično nemogoč, so izvzete iz obveznosti odvzema prstnih odtisov.

8.  Kadar je to potrebno in sorazmerno s ciljem, ki ga je treba doseči, lahko države članice ▌po potrebi vpišejo takšne podrobnosti in zaznamke za rabo na nacionalni ravni, ki so potrebni v skladu z nacionalnim pravom. Učinkovitost minimalnih varnostnih standardov in čezmejna združljivost osebnih izkaznic se zaradi tega ne zmanjšata.

9.  Kadar države članice v osebno izkaznico vključijo dvojni vmesnik ali ločen pomnilniški medij, mora biti dodatni pomnilniški medij skladen z ustreznimi standardi ISO in ne sme posegati v pomnilniški medij iz odstavka 5.

10.  Kadar države članice v osebnih izkaznicah shranjujejo podatke za e-storitve, kot sta e-uprava in e-poslovanje, morajo biti takšni nacionalni podatki fizično ali smiselno ločeni od biometričnih podatkov iz odstavka 5.

11.  Kadar države članice osebnim izkaznicam dodajo dodatne varnostne značilnosti, to ne zmanjša čezmejne združljivosti takšnih osebnih izkaznic in učinkovitosti minimalnih varnostnih standardov.

Člen 4

Obdobje veljavnosti

1.  Obdobje veljavnosti osebne izkaznice je najmanj pet let in največ deset let.

2.  Države članice lahko z odstopanjem od odstavka 1 določijo obdobje veljavnosti:

(a)  krajše od petih let za osebne izkaznice, izdane mladoletnikom;

(b)  v izjemnih primerih krajše od petih let za osebne izkaznice, izdane osebam v posebnih in omejenih okoliščinah in kadar je njihovo obdobje veljavnosti omejeno v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom;

(c)  daljše od desetih let za osebne izkaznice, izdane osebam, starim 70 let ali več.

3.  Države članice izdajo osebno izkaznico, ki velja 12 mesecev ali manj, kadar je začasno fizično nemogoče odvzeti prstni odtis katerega koli prsta vlagatelja.

Člen 5

Postopno opuščanje

1.   Osebne izkaznice, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 3, prenehajo veljati na dan prenehanja njihove veljavnosti ali do ... [deset let po datumu začetka uporabe te uredbe], kar koli nastopi prej. ▌

2.   Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)   osebne izkaznice, ki ne izpolnjujejo minimalnih varnostnih standardov iz dela 2 dokumenta ICAO št. 9303 ali ki ne vključujejo funkcionalnega strojno berljivega polja, opredeljenega v odstavku 3, prenehajo veljati na dan prenehanja njihove veljavnosti ali do ... [pet let po datumu začetka uporabe te uredbe], kar nastopi prej;

(b)  osebne izkaznice oseb, starih 70 let ali več na ... [datum začetka uporabe te uredbe], ki izpolnjujejo minimalne varnostne standarde iz dela 2 dokumenta ICAO št. 9303 in imajo funkcionalno strojno berljivo polje, kakor je opredeljeno v odstavku 3, prenehajo veljati na dan prenehanja njihove veljavnosti.

3.   Funkcionalno strojno berljivo polje za namene odstavka 2 pomeni:

(a)  strojno berljivo polje, skladno z delom 3 dokumenta ICAO št. 9303, ali

(b)  katero koli drugo strojno berljivo polje, za katerega država članica izdajateljica sporoči pravila, ki se zahtevajo za branje in prikazovanje vsebovanih informacij, razen če država članica Komisijo do ... [datum začetka uporabe te uredbe] obvesti o pomanjkanju zmogljivosti za branje in prikazovanje teh informacij.

Komisija po prejemu obvestila iz točke (b) prvega pododstavka ustrezno obvesti zadevno državo članico in Svet.

Poglavje III

Dokumenti za prebivanje za državljane Unije

Člen 6

Minimalne informacije, ki morajo biti navedene

Na dokumentih za prebivanje, kadar jih države članice izdajo državljanom Unije, se navede vsaj naslednje:

(a)  naziv dokumenta v uradnem jeziku ali jezikih zadevne države članice in vsaj v enem drugem uradnem jeziku institucij Unije;

(b)  jasna navedba, da je dokument izdan državljanu Unije v skladu z Direktivo 2004/38/ES;

(c)  številka dokumenta;

(d)  ime (priimek in ime) imetnika;

(e)  datum rojstva imetnika;

(f)   informacije, ki se vključijo na potrdila o prijavi, in dokumenti, ki potrjujejo stalno prebivališče, izdani v skladu s členoma 8 oziroma 19 Direktive 2004/38/ES;

(g)  organ, ki dokument izda;

(h)  na sprednji strani dokumenta, dvočrkovna oznaka države članice, ki izda dokument, natisnjena v negativu v modrem pravokotniku in obkrožena z dvanajstimi rumenimi zvezdami.

Če država članica določi odvzem prstnih odtisov, se ustrezno uporablja člen 3(7).

Osebe, pri katerih je odvzem prstnih odtisov fizično nemogoč, so izvzete iz obveznosti odvzema prstnih odtisov.

Poglavje IV

Dovoljenja za stalno prebivanje za družinske člane, ki niso državljani države članice

Člen 7

Enotna oblika

1.  Pri izdaji dovoljenja za prebivanje družinskim članom državljana Unije, ki niso državljani države članice, države članice uporabijo isto obliko, kakor je določena z Uredbo (ES) št. 1030/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954 in kakor se izvaja s Sklepom C(2018)7767.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je na dovoljenju naveden naziv „Dovoljenje za prebivanje ▌“ ali „Dovoljenje za stalno prebivanje ▌“. Države članice navedejo, da se ti dokumenti izdajo družinskemu članu državljana Unije v skladu z Direktivo 2004/38/ES. Države članice v ta namen uporabijo standardizirano oznako „družinski član EU čl. 10 DIR 2003/38/ES“ oziroma „družinski član EU čl. 20 DIR 2004/38/ES“ v podatkovnem polju [10], kakor je določeno v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1030/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954.

3.  Države članice lahko vnesejo podatke za nacionalno uporabo v skladu z nacionalnim pravom. Države članice pri vnašanju in shranjevanju teh podatkov spoštujejo zahteve, določene v drugem odstavku člena 4 Uredbe (ES) št. 1030/2002, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1954.

Člen 8

Postopno opuščanje obstoječih dovoljenj za prebivanje

1.  Dovoljenja za prebivanje družinskih članov državljana Unije, ki niso državljani države članice, ki ne izpolnjujejo zahtev člena 7, prenehajo veljati na dan prenehanja njihove veljavnosti oziroma do ... [pet let po datumu začetka uporabe te uredbe], kar koli nastopi prej.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 dovoljenja za prebivanje družinskih članov državljana Unije, ki niso državljani države članice, ki ne izpolnjujejo minimalnih varnostnih standardov, določenih v delu 2 dokumenta ICAO št. 9303, ali ki ne vključujejo funkcionalnega strojno berljivega polja skladno z delom 3 dokumenta ICAO št. 9303, prenehajo veljati na dan prenehanja njihove veljavnosti oziroma do ... [dve leti po ... datumu začetka uporabe te uredbe], kar koli nastopi prej.

POGLAVJE V

SKUPNE DOLOČBE

Člen 9

Kontaktne točke

1.  Vsaka država članica določi najmanj en osrednji organ kot kontaktno točko za izvajanje te uredbe. Kadar država članica določi več kot en osrednji organ, določi, kateri od teh organov je kontaktna točka za izvajanje te uredbe. Ime tega organa sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Če država članica spremeni svoj določeni organ, o tem ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.  Države članice zagotovijo, da so kontaktne točke seznanjene z ▌relevantnimi informacijskimi in podpornimi storitvami na ravni Unije, vključno z enotnim digitalnim portalom, določenim v Uredbi (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta(15), in da lahko z njimi sodelujejo.

Člen 10

Zbiranje biometričnih identifikatorjev

1.  Biometrične identifikatorje zbira le usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje, ki ga imenujejo organi, pristojni za izdajanje osebnih izkaznic ali dovoljenj za prebivanje, za namen njihove vključitve v zelo varen pomnilniški medij iz člena 3(5) za osebne izkaznice in iz člena 7(1) za dovoljenja za prebivanje. Z odstopanjem od prvega stavka prstne odtise zbira le usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje teh organov, razen v primeru vlog, ki se oddajo pri diplomatskih in konzularnih organih države članice.

Da se zagotovi skladnost biometričnih identifikatorjev z identiteto vlagatelja, se vlagatelj tekom postopka izdaje za posamezno vlogo vsaj enkrat osebno zglasi.

2.  Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni in učinkoviti postopki za zbiranje biometričnih identifikatorjev, ki so skladni s pravicami in načeli iz Listine, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.

V primeru težav pri zbiranju biometričnih identifikatorjev države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni postopki za zagotavljanje dostojanstva zadevnih oseb.

3.  Kadar se biometrični identifikatorji ne zahtevajo za namen obdelave v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, se za namene personalizacije osebnih izkaznic ali dokumentov za prebivanje shranjujejo zelo varno in le do prevzema dokumenta, vsekakor pa največ 90 dni od datuma izdaje dokumenta. Biometrični identifikatorji se po preteku tega obdobja takoj izbrišejo ali uničijo.

Člen 11

Varstvo osebnih podatkov in odgovornost

1.  Brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/679 države članice zagotovijo varnost, integriteto, avtentičnost in zaupnost podatkov, ki so bili zbrani in shranjeni za namen te uredbe.

2.  Za namen te uredbe se organi, pristojni za izdajo osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, štejejo za upravljavca iz člena 4(7) Uredbe (EU) 2016/679 in so odgovorni za obdelavo osebnih podatkov.

3.  Države članice zagotovijo, da lahko nadzorni organi v celoti izvršujejo svoje naloge iz Uredbe (EU) 2016/679, vključno s tem, da imajo dostop do vseh osebnih podatkov in potrebnih informacij ter do vseh prostorov ali opreme pristojnih organov za obdelavo podatkov.

4.  Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev ne izključuje morebitne odgovornosti države članice na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava za kršitve obveznosti v zvezi z osebnimi podatki.

5.  Informacije v strojno berljivi obliki se v osebno izkaznico ali dokument za prebivanje vključijo samo v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom države članice izdajateljice.

6.  Biometrične podatke, shranjene v pomnilniškem mediju osebnih izkaznic in dokumentov za prebivanje, uporablja samo ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih nacionalnih organov in agencij Unije v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, in sicer za preverjanje:

(a)  pristnost osebne izkaznice ali dokumenta za prebivanje;

(b)  identitete imetnika s pomočjo neposredno dostopnih primerljivih značilnosti, kadar zakon zahteva predložitev osebne izkaznice ali dokumenta za prebivanje.

7.  Države članice vodijo seznam pristojnih organov, ki imajo dostop do biometričnih podatkov, shranjenih v pomnilniškem mediju iz člena 3(5) te uredbe, in ga vsako leto sporočijo Komisiji. Komisija nabor teh nacionalnih seznamov objavi na spletu.

Člen 12

Spremljanje

Komisija do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] vzpostavi podroben program za spremljanje učinkov, rezultatov in vpliva te uredbe, vključno z njenim učinkom na temeljne pravice.

V programu spremljanja se določijo načini in časovni intervali za zbiranje podatkov in drugih potrebnih dokazov. Opredelijo se ukrepi, ki jih sprejmejo Komisija in države članice za zbiranje in analizo podatkov ter drugih dokazov.

Države članice Komisiji predložijo podatke in druge dokaze, potrebne za takšno spremljanje.

Člen 13

Poročanje in ocenjevanje

1.  Komisija dve leti oziroma enajst let po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poroča o njenem izvajanju, zlasti o varstvu temeljnih pravic in osebnih podatkov.

2.  Komisija ▌šest let po začetku uporabe te uredbe in nato vsakih šest let izvede njeno oceno ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. V poročilu se posebna pozornost nameni:

(a)  učinku te uredbe na temeljne pravice;

(b)  mobilnosti državljanov Unije;

(c)  učinkovitosti biometričnega preverjanja pri zagotavljanju varnosti potnih listin;

(d)  morebitni uporabi osebnih izkaznic kot potnih listin;

(e)  morebitni nadaljnji vizualni uskladitvi osebnih izkaznic;

(f)  potrebi po uvedbi skupnih varnostnih značilnosti identifikacijskih dokumentov, ki se uporabljajo začasno, za njihovo boljše prepoznavanje.

3.  Države članice in ustrezne agencije Unije Komisiji pošljejo potrebne informacije za pripravo teh poročil.

Člen 14

Dodatne tehnične specifikacije

1.  Da se po potrebi zagotovi, da osebne izkaznice in dokumenti za prebivanje iz točk (a) in (c) člena 2 izpolnjujejo prihodnje minimalne varnostne standarde, Komisija z izvedbenimi akti določi dodatne tehnične specifikacije v zvezi z:

(a)   dodatnimi varnostnimi značilnostmi in zahtevami, vključno z višjimi standardi zaščite pred prenarejanjem in ponarejanjem;

(b)  tehničnimi specifikacijami za pomnilniški medij za biometrične značilnosti iz člena 3(5) in njihovo varnost, vključno s preprečevanjem nepooblaščenega dostopa in poenostavljenim preverjanjem veljavnosti;

(c)  zahtevami glede kakovosti in skupnimi tehničnimi standardi za podobo obraza in prstne odtise.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.  V skladu s postopkom iz člena 15(2) se lahko sprejme odločitev, da so specifikacije iz tega člena tajne in se ne smejo objaviti. V tem primeru so dostopne samo organom, ki jih države članice imenujejo kot odgovorne za tiskanje, in osebam, ki jih za to ustrezno pooblasti država članica ali Komisija.

3.  Država članica določi en organ, ki je odgovoren za tiskanje osebnih izkaznic, in en organ, ki je odgovoren za tiskanje dovoljenj za prebivanje družinskih članov državljanov Unije, ter imena teh organov sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Države članice imajo pravico, da spremenijo takšne določene organe, o čemer ustrezno obvestijo Komisijo in druge države članice.

Države članice se lahko odločijo, da določijo en sam organ, ki je odgovoren za tiskanje tako osebnih izkaznic kot dovoljenj za prebivanje družinskih članov državljanov Unije, ter sporočijo ime tega organa Komisiji in drugim državam članicam.

Dve ali več držav članic se lahko tudi odločijo, da za te namene določijo en sam organ, in o tem ustrezno obvestijo Komisijo in druge države članice.

Člen 15

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe (ES) št. 1683/95.

Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … [24 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 78.
(2)UL C 367, 10.10.2018, str. 78.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(4)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).
(5)Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
(6) Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1).
(7) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(8) Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).
(9) Uredba (EU) 2017/1954 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 286, 1.11.2017, str. 9).
(10)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(11)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(12) UL C 338, 21.9.2018, str. 22.
(13) Še ni objavljeno.
(14) Izvedbeni sklep Komisije C(2018)7767 z dne 30. novembra 2018 o določitvi tehničnih specifikacij za enotno obliko dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav.
(15) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).


Izboljšanje varnosti cestne infrastrukture ***I
PDF 239kWORD 72k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (COM(2018)0274 – C8-0196/2018 – 2018/0129(COD))
P8_TA-PROV(2019)0346A8-0008/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0274),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 91(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0196/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta, predloženega v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0008/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture(3)

P8_TC1-COD(2018)0129


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Komisija je v sporočilu z dne 20. julija 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom: „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020“ določila strateški cilj Unije, da se do leta 2020 razpolovi število smrtnih žrtev v cestnem prometu v primerjavi z letom 2010 in da se do leta 2050 približamo odpravi smrtnih žrtev. Vendar se je napredek pri doseganju teh ciljev v zadnjih letih zaustavil. Svet je v sklepih z dne 8. junija 2017 o varnosti v cestnem prometu, s katerimi je podprl izjavo iz Vallette iz marca 2017, potrdil nov vmesni cilj, v skladu s katerim naj bi do leta 2030 razpolovili število hudih poškodb v primerjavi z letom 2020. Da bi dosegli oba cilja, so potrebna večja prizadevanja.

(2)  V skladu s pristopom Varni sistem je mogoče smrti in hude telesne poškodbe zaradi prometnih nesreč v veliki meri preprečiti. Skupna odgovornost na vseh ravneh bi morala biti zagotavljanje, da prometne nesreče ne privedejo do hudih ali usodnih poškodb. Z dobro zasnovo in ustreznim vzdrževanjem cest ter jasnimi označbami in znaki na cestah bi se morala omejiti verjetnost prometnih nesreč, s „prizanesljivimi“ cestami (inteligentno načrtovanje cest, s katerim se zagotovi, da napake pri vožnji nimajo takojšnjih resnih posledic in ne privedejo do smrtnih žrtev) pa zmanjšati resnost prometnih nesreč. Komisija bi morala na podlagi izkušenj vseh držav članic pripraviti smernice za zagotovitev in vzdrževanje „prizanesljivih cest“.

(3)  Ceste vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7), so ključnega pomena za spodbujanje evropskega povezovanja. Zato je treba na teh cestah zagotoviti visoko stopnjo varnosti.

(4)  Postopki za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture, izvedeni na omrežju TEN-T, so pripomogli k zmanjšanju smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb v Uniji. Iz ocene učinkov Direktive 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) je razvidno, da so države članice, ki so na svojih državnih cestah in zunaj omrežja TEN-T prostovoljno uvedle načela za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture („RISM“), dosegle boljšo stopnjo varnosti v cestnem prometu od držav, ki tega niso storile.Zato je zaželeno, da se ta načela uporabijo tudi na drugih delih evropskega cestnega omrežja.

(5)  Pomembno je, da ta direktiva, kar zadeva varnost v cestnem prometu, zajema tudi cestne odseke, zgrajene na mostovih, in cestne odseke, ki potekajo skozi predore, v okviru omrežja, ki spada v področje uporabe te direktive, razen predorov, zajetih v Direktivi 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9).

(6)  Zaradi varnosti v cestnem prometu je pomembno, da so v to direktivo zajeti tudi uvozi in izvozi parkirišč vzdolž omrežja, ki spada v področje uporabe te direktive, zlasti ob avtocestah in primarnih cestah.

(7)  Sezonske razmere se med državami članicami in regijami bistveno razlikujejo. Zato je pomembno, da so te razmere ustrezno upoštevane v nacionalnih določbah, s katerimi se prenaša ta direktiva.

(8)  Velik delež prometnih nesreč se zgodi na zelo omejenem deležu cest, ki so zelo prometne, kjer so visoke hitrosti in po katerih širok nabor vozil potuje z različnimi hitrostmi. Zato bi morala omejena razširitev področja uporabe Direktive 2008/96/ES na avtoceste in druge primarne ceste zunaj omrežja TEN-T znatno prispevati k izboljšanju varnosti cestne infrastrukture po vsej Uniji.

(9)  Da bi takšna razširitev področja uporabe imela predvideni učinek, je logično, da primarne ceste, ki niso avtoceste, zajemajo vse ceste, ki v nacionalni klasifikaciji cest spadajo v najvišjo kategorijo cest pod kategorijo „avtocesta“. Iz istega razloga bi bilo treba države članice spodbujati, naj zagotovijo, da v tej direktivi ostanejo zajete najmanj vse ceste, za katere se je pred začetkom njene veljavnosti uporabljala Direktiva 2008/96/ES, tudi če je bilo to prostovoljno.

(10)  Obveznost uporabe postopkov iz Direktive 2008/96/ES za vse projekte gradnje cestne infrastrukture zunaj mestnih območij, ki so izvedeni s pomočjo sredstev EU, bi zagotovila, da se sredstva EU ne porabljajo za gradnjo nevarnih cest.

(11)  Direktiva 2008/96/ES zajema izključno cestno infrastrukturo. Navedena direktiva zato ne vpliva na predpise o cestnem prometu, niti na pristojnost držav članic, da v zvezi s predpisi o cestnem prometu odločajo na podlagi lastne pristojnosti. Spoštovati bi bilo treba Ženevsko konvencijo Združenih narodov o cestnem prometu z dne 19. septembra 1949 in Dunajsko konvencijo o cestnem prometu z dne 8. novembra 1968 ter Dunajsko konvencijo o prometnih znakih in prometni signalizaciji z dne 8. novembra 1968.

(12)  Ocenjevanje varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje na podlagi ocene tveganj se je izkazalo za učinkovito in uspešno orodje za prepoznavanje odsekov omrežja, za katere so potrebni podrobnejši inšpekcijski pregledi varnosti cest in prednostne naložbe v skladu z njihovim potencialom za izboljšanje varnosti celotnega omrežja. Za izboljšanje varnosti v cestnem prometu v celotni Uniji bi bilo treba sistematično oceniti celotno cestno omrežje, ki ga zajema ta direktiva, tudi s pomočjo podatkov, zbranih z elektronskimi in digitalnimi sredstvi.

(13)  Vključitev najboljših elementov prejšnjega „postopka razvrščanja in upravljanja cestnega omrežja, ki je v uporabi, glede na varnost“ v nov postopek ocenjevanja varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje bi morala omogočiti boljše prepoznavanje cestnih odsekov z največjim potencialom za izboljšanje varnosti, na katerih bi ciljno usmerjeni posegi privedli do največjega napredka.

(14)  Da bi izboljšali kakovost, objektivnost in učinkovitost postopkov RISM, je koristno državam članicam dovoliti, da za pregledovanje cestnih odsekov, evidentiranje varnostnih razmer v cestnem prometu in zbiranje drugih podatkov v zvezi z varnostjo cestnega omrežja po potrebi uporabijo tehnologije, ki se nenehno razvijajo.

(15)  Sistematično spremljanje rezultatov postopkov RISM je ključno, da se doseže večja varnost cestne infrastrukture, ki je potrebna za izpolnjevanje ciljev EU na področju varnosti v cestnem prometu. Zato bi bilo treba s prednostnimi akcijskimi načrti zagotoviti, da se potrebni posegi izvedejo čim prej. Zlasti bi bilo treba na podlagi ugotovitev ocene varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje nadalje ukrepati, in sicer s ciljno usmerjenimi inšpekcijskimi pregledi varnosti cest ali, če je to možno in stroškovno učinkovito, z neposrednimi popravnimi ukrepi za odpravo ali zmanjšanje tveganj za varnost v cestnem prometu, ne da bi pri tem povzročili nepotrebno upravno breme.

(16)  Varnost obstoječih cest je treba izboljšati z usmerjanjem naložb v cestne odseke, na katerih se zgodi največ prometnih nesreč in na katerih obstaja največja možnost zmanjšanja števila nesreč.

(17)  Takšne naložbe se lahko v skladu z veljavnimi pogoji podprejo s financiranjem in finančnimi spodbudami na ravni Unije, tako da se dopolnijo ustrezne nacionalne naložbe in spodbude.

(18)  Posebej visoko tveganje za nesreče kažejo odseki cestnega omrežja, ki mejijo na cestne predore vseevropskega prometnega omrežja iz Direktive 2004/54/ES. Za večjo varnost cestnega omrežja, zajetega v tej direktivi, bi bilo treba uvesti skupne inšpekcijske preglede varnosti teh cestnih odsekov, v katerih bi sodelovali predstavniki pristojnih organov za ceste in predore.

(19)  Ranljivi uporabniki cest so leta 2017 prestavljali 47 % vseh smrtnih žrtev v cestnem prometu v Uniji. Z zagotavljanjem, da se v vseh postopkih RISM upoštevajo interesi ranljivih uporabnikov cest, ter s pripravo zahtev glede kakovosti za infrastrukturo v skladu s potrebami teh uporabnikov cest bi se tako morala izboljšati njihova varnost na cesti.

(20)  Da bi države članice lahko izboljšale svoje postopke za zagotovitev operativne uporabe njihovih cestnih označb in prometnih znakov, bi bilo treba določiti skupne specifikacije, kar bi pripomoglo k učinkoviti berljivosti in zaznavnosti cestnih označb in prometnih znakov za voznike in avtomatizirane sisteme za pomoč voznikom.

(21)  Izboljšanje varnosti je prednostna naloga tudi za železniške prehode (tj. signalizacijo, izboljšanje infrastrukture). Agencije Evropske unije za železnice je v poročilu iz leta 2018 o varnosti v železniškem prometu in interoperabilnosti v EU navedla, da je bilo v letu 2016 na 108 000 nivojskih prehodih v Uniji 433 hudih nesreč, v katerih je umrlo 255 ljudi, 217 pa je bilo hudo poškodovanih. Zato bi bilo treba opredeliti nivojska križanja z visokim varnostnim tveganjem ter jih izboljšati.

(22)  Visokokakovostne cestne označbe in prometni znaki so ključnega pomena za podporo voznikom ter povezanim in avtomatiziranim vozilom. Skupne specifikacije za cestne označbe in prometne znake bi morale biti podlaga za uvedbo naprednih povezanih in avtomatiziranih sistemov mobilnosti. Zaželen je skupen evropski pristop v skladu z Dunajsko konvencijo o prometnih znakih in prometni signalizaciji iz leta 1968.

(23)  Za izboljšanje rezultatov, ki se pričakujejo na podlagi uporabe te direktive, ter za zagotovitev ustrezne ravni varnosti v izrednih razmerah bi lahko države članice olajšale sodelovanje med svojimi službami civilne zaščite, reševalnimi službami in prometno policijo, kadar je to primerno in zlasti na čezmejnih cestnih odsekih. Primere, ko je pri teh dejavnostih potrebno sodelovanje med državami članicami, ureja mehanizem Unije na področju civilne zaščite v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta(10).

(24)  Brez poseganja v zakonodajo o javnih naročilih, zlasti v Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11), bi morale biti tehnične specifikacije v zvezi z varnostjo pri javnih naročilih v sektorju cestne infrastrukture javno dostopne.

(25)  Zaradi doseganja transparentnosti in izboljšanja odgovornosti bi bilo treba poročati o ocenah varnosti cest, da bi bili uporabniki cest obveščeni o stanju infrastrukture in na splošno bolje osveščeni.

(26)  Spodbujati je treba izmenjavo izkušenj z metodologijami varnega sistema med izvajalci in izmenjavo informacij med izvedenci za varnost v cestnem prometu.

(27)  Objava rezultatov ocenjevanja varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje bi omogočila primerjavo stopnje varnosti cestne infrastrukture po vsej Uniji.

(28)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, namreč vzpostavitve postopkov za zagotovitev trajno visoke ravni varnosti v cestnem prometu v celotnem omrežju TEN-T ter omrežju avtocest in primarnih cest po vsej EU, in ker je konvergenčno približevanje višjim standardom varnosti cestne infrastrukture mogoče zagotoviti zgolj z izboljšavami v vsej Uniji, se pravi je cilj mogoče bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Posledica ukrepanja na ravni Unije bi bilo varnejše potovanje po Uniji, to pa bi vplivalo na boljše delovanje notranjega trga in podprlo prizadevanja za gospodarsko, družbeno in teritorialno kohezijo.

(29)  Zaradi zagotavljanja, da bo vsebina postopkov RISM tudi nadalje odražala najsodobnejše tehnično znanje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s prilagoditvijo prilog k tej direktivi tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(12). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)  Potrebni so posebni ukrepi za trajno izboljševanje postopkov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter lažje prepoznavanje cestnih označb in prometnih znakov za vozila, opremljena s sistemi za pomoč voznikom ali z višjo stopnjo avtomatizacije. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje ustreznih določb te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(31)  Direktivo 2008/96/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2008/96/ES

Direktiva 2008/96/ES se spremeni:

(1)  člen 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta direktiva od držav članic zahteva, da vzpostavijo in izvajajo postopke v zvezi z oceno učinkov na varnost v cestnem prometu, preverjanjem varnosti v cestnem prometu, inšpekcijskimi pregledi varnosti cest in ocenjevanjem varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje.

2.  Ta direktiva se uporablja za ceste, ki so del vseevropskega cestnega omrežja, za avtoceste in druge primarne ceste, ne glede na to, ali so v fazi projektiranja, gradnje ali v uporabi.

3.  Ta direktiva se uporablja tudi za ceste in projekte gradnje cestne infrastrukture, ki niso zajeti v odstavku 2, so zunaj mestnih območij, nimajo neposrednega dostopa do sosednjih zemljišč in so izvedeni s pomočjo sredstev Unije, z izjemo cest, ki niso odprte za splošni promet motornih vozil, (na primer kolesarske poti), ali cest, ki niso zasnovane za splošni promet (na primer dovozne ceste do industrijskih, kmetijskih ali gozdarskih obratov).

4.  Države članice lahko na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov, povezanih z obsegom prometa in statistiko nesreč, iz področja uporabe te direktive izvzamejo primarne ceste z nizkim tveganjem za varnost.

Države članice lahko v področje uporabe te direktive vključijo tudi ceste, ki niso zajete v odstavkih 2 in 3.

Vsaka država članica do [24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembi] Komisiji uradno sporoči seznam avtocest in primarnih cest na svojem ozemlju ter po tem vse naknadne spremembe tega seznama. Poleg tega vsaka država članica Komisiji uradno sporoči, katere ceste so v skladu s tem odstavkom izvzete ali vključene v področje uporabe te direktive, po tem pa tudi vse naknadne spremembe v zvezi s tem.

Komisija objavi seznam cest, ki ga je prejela v skladu s tem členom.

5.  Ta direktiva se ne uporablja za cestne predore, ki jih zajema Direktiva 2004/54/ES.“;

"

(2)  člen 2 se spremeni:

(a)  točka 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. „vseevropsko cestno omrežje“ pomeni cestno omrežje, opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*;

_____________________

* Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).“;

"

(b)  vstavijo se naslednje točke:"

„2a. „avtocesta“ pomeni cesto, ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil in nima neposrednega dostopa do sosednjih zemljišč ter izpolnjuje naslednja merila:

   (a) ima, razen na posameznih odsekih ali začasno, dva vozna pasova za obe smeri prometa, ločena bodisi z vmesnim ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, bodisi izjemoma na drugačen način;
   (b) v isti višini ne prečka ceste, železniške ali tramvajske proge, kolesarske steze ali pešpoti;
   (c) je posebej označena kot avtocesta;

2b.  „primarna cesta“ pomeni cesto zunaj mestnih območij, ki povezuje večja mesta ali regije ali oboje in spada v najvišjo kategorijo cest pod kategorijo „avtocesta“ v nacionalni klasifikaciji cest, ki velja dne ... [datum objave te direktive o spremembi v UL];“;

"

(c)  točka 5 se črta;

(d)  točki 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:"

„6. „ocena varnosti“ pomeni razvrstitev delov obstoječega cestnega omrežja v kategorije glede na njihovo objektivno izmerjeno vgrajeno varnost;

7.  „ciljno usmerjen inšpekcijski pregled varnosti cest“ pomeni ciljno usmerjeno preiskavo za prepoznavanje nevarnih okoliščin, napak in težav, zaradi katerih je tveganje za nesreče in poškodbe večje, ki temelji na ogledu obstoječe ceste ali cestnega odseka na kraju samem;“;

"

(e)   vstavi se naslednja točka:"

„7a. „redni inšpekcijski pregled varnosti cest“ pomeni rutinsko redno preverjanje lastnosti in napak, ki zahtevajo vzdrževanje zaradi varnosti;“;

"

(f)  doda se naslednja točka:"

„10. „ranljiv uporabnik cest“ pomeni nemotorizirane uporabnike cest, kar zlasti vključuje kolesarje in pešce, ter uporabnike dvokolesnih motornih vozil.“;

"

(3)  v členu 4 se doda naslednji odstavek:"

„5a. Komisija pripravi smernice za zasnovo „prizanesljivih cest“ ter „samopojasnjujočih in samouveljavljajočih cest“ v prvi reviziji faze načrtovanja ter o zahtevah glede kakovosti za ranljive uporabnike cest. Te smernice pripravi v tesnem sodelovanju s strokovnjaki držav članic.“;

"

(4)  člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 5

Ocenjevanje varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje

1.  Države članice zagotovijo, da se ocenjevanje varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje izvede na celotnem delujočem cestnem omrežju, ki ga zajema ta direktiva. ▌

2.  Pri ocenjevanju varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje se stopnja tveganja za nesreče in trke oceni na podlagi:

   (a) primarno vizualnega pregleda lastnosti zasnove ceste (vgrajena varnost), bodisi na kraju samem ali z elektronskimi sredstvi; ter
   (b) analize odsekov cestnega omrežja, ki so v uporabi več kot tri leta in na katerih se je glede na pretok prometa zgodilo sorazmerno veliko hudih prometnih nesreč.

3.  Države članice zagotovijo, da se prvo ocenjevanje varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje izvede najpozneje do leta 2024. Nadaljnja ocenjevanja varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje so dovolj pogosta, da se zagotovijo primerne stopnje varnosti, v vsakem primeru pa se opravijo vsaj vsakih pet let.

4.  ▌Države članice lahko pri izvedbi ocenjevanja varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje upoštevajo okvirne elemente iz Priloge III.

5.  Komisija zagotovi smernice o metodologiji za izvajanje sistematičnih ocen varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje in ocen varnosti.

6.  Države članice na podlagi rezultatov ocenjevanja iz odstavka 1 in zaradi prednostne razvrstitve potreb za nadaljnje ukrepanje vse odseke cestnega omrežja razvrstijo v najmanj tri kategorije glede na njihovo stopnjo varnosti.“;

"

(5)  člen 6 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 6

Redni inšpekcijski pregledi varnosti cest“;

"

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da se redni inšpekcijski pregledi varnosti cest izvajajo dovolj pogosto za vzdrževanje primerne stopnje varnosti zadevne cestne infrastrukture.“;

"

(c)  odstavek 2 se črta;

(d)   odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Države članice zagotovijo varnost odsekov cestnega omrežja, ki mejijo na cestne predore iz Direktive 2004/54/ES, z uvedbo skupnih inšpekcijskih pregledov varnosti cest, v katerih sodelujejo pristojni subjekti, vključeni v izvajanje te direktive in Direktive 2004/54/ES. Skupni inšpekcijski pregledi varnosti cest so dovolj pogosti za vzdrževanje primerne stopnje varnosti, v vsakem primeru pa se izvedejo vsaj vsakih šest let.“;

"

(6)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 6a

Nadaljnji postopki za ceste v uporabi

1.  Države članice zagotovijo, da se na podlagi rezultatov ocenjevanja varnosti v cestnem prometu za celotno omrežje, ki se izvede v skladu s členom 5, uvedejo bodisi nadaljnji ciljno usmerjeni inšpekcijski pregledi varnosti cest ali neposredni popravni ukrepi.

2.  Države članice lahko pri izvajanju ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov varnosti cest upoštevajo okvirne elemente iz Priloge IIa.

3.  Ciljno usmerjene inšpekcijske preglede varnosti cest opravljajo skupine strokovnjakov. Najmanj en član skupine strokovnjakov mora izpolnjevati zahteve iz točke (a) člena 9(4).

4.  Države članice zagotovijo, da so rezultati ciljno usmerjenih inšpekcijskih pregledov varnosti cest ▌osnova za utemeljene odločitve o tem, ali so potrebni popravni ukrepi. Države članice zlasti opredelijo cestne odseke, na katerih so potrebne ▌izboljšave varnosti cestne infrastrukture, in določijo prednostne ukrepe za izboljšanje varnosti teh cestnih odsekov.

5.  Države članice zagotovijo, da so popravni ukrepi v prvi vrsti usmerjeni v cestne odseke z nizkimi stopnjami varnosti, ki ponujajo možnost za izvedbo ukrepov z visokim potencialom za dvig stopnje varnosti in prihranke pri stroških nesreč.

6.  Države članice pripravijo in redno posodabljajo akcijski načrt, osnovan na oceni tveganj, da se spremlja izvajanje potrebnih popravnih ukrepov.▌

Člen 6b

Zaščita ranljivih uporabnikov cest

Države članice zagotovijo, da se pri izvedbi postopkov iz členov 3 do 6 upoštevajo potrebe ranljivih uporabnikov cest.

Člen 6c

Cestne označbe in prometni znaki

1.  Države članice v svojih obstoječih in prihodnjih postopkih za cestne označbe in prometne znake posebno pozornost namenijo njihovi berljivosti in zaznavnosti za voznike in avtomatizirane sisteme za pomoč voznikom. Ti postopki upoštevajo skupne specifikacije, kadar so takšne skupne specifikacije določene v skladu z odstavkom 3.

2.  Skupina strokovnjakov, ki jo ustanovi Komisija, najpozneje do junija 2021 oceni možnost uvedbe skupnih specifikacij, vključno z različnimi elementi, katerih namen je zagotoviti operativno uporabo cestnih označb in prometnih znakov, da bi spodbudila učinkovito berljivost in zaznavnost cestnih označb in prometnih znakov za voznike in avtomatizirane sisteme za pomoč voznikom. Skupino sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenuje država članica. Ocena vključuje posvetovanje z Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo.

Pri oceni se upoštevajo zlasti naslednji elementi:

   (a) interakcija med različnimi tehnologijami za pomoč voznikom in infrastrukturo;
   (b) vpliv vremenskih in atmosferskih pojavov ter prometa na cestne označbe in prometne znake na ozemlju Unije;
   (c) vrsta in pogostost potrebnih vzdrževalnih del za različne tehnologije, vključno z oceno stroškov.

3.  Ob upoštevanju ocene iz odstavka 2 lahko Komisija sprejme izvedbene akte za določitev skupnih specifikacij v zvezi s postopki držav članic iz odstavka 1, katerih namen je zagotoviti operativno uporabo cestnih označb in prometnih znakov, kar zadeva učinkovito berljivost in zaznavnost cestnih označb in prometnih znakov za voznike in avtomatizirane sisteme za pomoč voznikom.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).

Izvedbeni akti ne posegajo v pristojnost Evropskega odbora za standardizacijo na področju standardov za cestne označbe in prometne znake.

Člen 6d

Obveščanje in transparentnost

Komisija objavi evropski zemljevid cestnega omrežja v skladu s področjem uporabe te direktive, ki je dostopen na spletu in na katerem so poudarjene različne kategorije iz člena 5(6).

Člen 6e

Prostovoljno poročanje

Države članice si prizadevajo vzpostaviti nacionalni sistem za namen prostovoljnega poročanja, ki je vsem uporabnikom cest dostopen na spletu, da bi olajšale zbiranje podrobnosti o dogodkih, ki jih pošljejo uporabniki cest in vozila, ter vseh drugih z varnostjo povezanih informacij, za katere uporabniki ocenijo, da predstavljajo dejansko ali potencialno nevarnost v cestni infrastrukturi.“;

"

(7)  v členu 7 se doda naslednji odstavek:"

„1a. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev smernic, v skladu s katerimi je treba poročati o resnosti nesreč, vključno s številom smrtnih žrtev in poškodovanih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13(2).“;

"

(8)  v členu 9 se doda naslednji odstavek:"

„1a. Za izvedence za varnost v cestnem prometu, ki se usposabljajo od ... [5 let po začetku veljavnosti te direktive o spremembi], države članice zagotovijo, da program usposabljanja vključuje vidike, povezane z ranljivimi uporabniki cest in infrastrukturo za te uporabnike.“;

"

(9)  člen 10 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 10

Izmenjava primerov dobre prakse

Zaradi izboljšanja varnosti cest v Uniji Komisija vzpostavi sistem za izmenjavo informacij in primerov dobre prakse med državami članicami, ki med drugim vključuje programe usposabljanja za varnost cest, projekte za izboljšanje varnosti obstoječe cestne infrastrukture in preizkušeno tehnologijo varnosti v cestnem prometu.“;

"

(10)  v členu 11 se črta odstavek 2▌;

(11)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 11a

Poročanje

1.  Države članice Komisiji do 31. oktobra 2025 poročajo o varnostni razvrstitvi celotnega omrežja, ocenjenega v skladu s členom 5. Če je mogoče, poročilo temelji na skupni metodologiji. Če je to smiselno, se v poročilo vključi tudi seznam določb nacionalnih posodobljenih smernic, zlasti v zvezi z izboljšanjem tehnološkega napredka in zaščito ranljivih uporabnikov cest. Od 31. oktobra 2025 se taka poročila predložijo vsakih pet let.

2.  Komisija na podlagi analize nacionalnih poročil iz odstavka 1 najprej do 31. oktobra 2027 in nato vsakih pet let pripravi poročilo o izvajanju te direktive, zlasti v zvezi z elementi iz odstavka 1, ter o možnih nadaljnjih ukrepih, vključno z revizijo te direktive in morebitnimi prilagoditvami tehničnemu napredku, ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

"

(12)  člen 12 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 12

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 12a v zvezi s spremembo prilog, da se ▌prilagodijo tehničnemu napredku.“;

"

(13)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 12a

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se na Komisijo prenese za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 12 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje*.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

_____________________

* UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“;

"

(14)  člen 13 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 13

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

_____________________

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

"

(15)  priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1.  Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... [24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Priloge k Direktivi 2008/96/ES se spremenijo:

(1)  Priloga I se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

OKVIRNI ELEMENTI OCENE UČINKA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU“;

(b)  v oddelku 2 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) promet (npr. obseg prometa, razvrstitev prometa po kategorijah glede na vrsto), vključno z oceno pretoka pešcev in kolesarjev, določenega glede na lastnosti rabe zemljišč ob cesti;“;

(2)  Priloga II se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

OKVIRNI ELEMENTI PREVERJANJ VARNOSTI V CESTNEM PROMETU“;

(b)  v oddelku 1 se doda naslednja točka:

„(n) določbe o ranljivih uporabnikih cest:

i)  določbe o pešcih,

ii)  določbe o kolesarjih, vključno z obstojem nadomestnih poti ali ločitev od hitrega prometa motornih vozil,

iii)  določbe o dvokolesnih motornih vozilih,

iv)  gostota in lokacije prehodov za pešce in kolesarje,

v)  določbe o pešcih in kolesarjih na zadevnih cestah v bližini,

vi)  ločitev pešcev in kolesarjev od hitrega prometa motornih vozil ali obstoj neposrednih nadomestnih poti na cestah nižjega razreda;“;

(c)  v oddelku 2 se točka (h) nadomesti z naslednjim:

„(h) določbe o ranljivih uporabnikih cest:

i)  določbe o pešcih,

ii)  določbe o kolesarjih,

iii)  določbe o dvokolesnih motornih vozilih;“;

(3)  vstavi se naslednja priloga:

„PRILOGA IIa

OKVIRNI ELEMENTI CILJNO USMERJENIH INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV VARNOSTI CEST

1.  Potek cest in prečni prerez:

(a)  vidljivost in vidne razdalje;

(b)  omejitev hitrosti in določanje hitrostnih območij;

(c)  samopojasnjujoča se trasa (tj. „razumljivost“ trase za uporabnike ceste);

(d)  dostop do sosednjih zemljišč in pozidanih območij;

(e)  dostop za rešilna in službena vozila;

(f)  sanacije na mostovih in prepustih;

(g)  ureditev ob cesti (bankine, višina cestišča, zasek in nasutje pobočja).

2.  Križišča in priključki:

(a)  ustreznost vrste križišča/priključka;

(b)  geometrija ureditve križišča/priključka;

(c)  vidljivost in razumljivost (dojemanje) križišč;

(d)  vidljivost na križišču;

(e)  ureditev priključnih pasov na križiščih;

(f)  nadzor prometa na križiščih (npr. znak za ustavitev, prometna signalizacija itd.);

(g)  prisotnost prehodov za pešce in kolesarje.

3.  Določbe o ranljivih uporabnikih cest:

(a)  določbe o pešcih;

(b)  določbe o kolesarjih;

(c)  določbe o dvokolesnih motornih vozilih;

(d)  javna prevozna sredstva in infrastruktura;

(e)  cestni/železniški nivojski prehodi (z navedbo zlasti vrst prehodov in informacij, ali jih nadzoruje osebje ali ne ter ali se upravljajo ročno ali samodejno).

4.  Osvetlitev, znaki in označbe:

(a)  usklajeni prometni znaki, ki ne ovirajo vidljivosti;

(b)  čitljivost prometnih znakov (položaj, velikost, barva);

(c)  kažipoti;

(d)  usklajene cestne označbe in razmejitev;

(e)  čitljivost cestnih označb (položaj, mere in odsevnost v suhih in mokrih razmerah);

(f)  primeren kontrast cestnih označb;

(g)  osvetlitev razsvetljenih cest in križišč;

(h)  ustrezna oprema ob cestah.

5.  Prometna signalizacija:

(a)  delovanje;

(b)  vidnost.

6.  Predmeti, čista območja in varovalne ograje:

(a)  okolje ob cesti, vključno z vegetacijo;

(b)  nevarnosti ob cesti in razdalja od roba cestišča ali kolesarske steze;

(c)  uporabniku prijazna prilagoditev varovalnih ograj (srednjih ločilnih pasov in odbojnih ograj za preprečevanje tveganj za ranljive uporabnike cest);

(d)  zaključek odbojnih ograj;

(e)  primerne varovalne ograje na mostovih in prepustih;

(f)  ograje (na cestah z omejenim dostopom).

7.  Cestišče:

(a)  poškodbe cestišča;

(b)  odpornost na zdrse;

(c)  zemljina/gramoz/kamni;

(d)  zastajanje vode, odvodnjavanje.

8.  Mostovi in predori:

(a)  prisotnost in število mostov;

(b)  prisotnost in število predorov;

(c)  vizualni elementi, ki pomenijo tveganja za varnost infrastrukture.

9.  Druge zadeve:

(a)  zagotovitev varnih parkirišč in počivališč;

(b)  prilagoditve za težka vozila;

(c)  bleščanje žarometov;

(d)  dela na cesti;

(e)  nevarne dejavnosti ob cesti;

(f)  ustrezno obveščanje z opremo z inteligentnimi prometnimi sistemi (npr. spremenljivimi obvestilnimi tablami);

(g)  prostoživeče živali;

(h)  opozorila za bližino šole (če je smiselno).“;

(4)  Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

OKVIRNI ELEMENTI OCENJEVANJA VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ZA CELOTNO OMREŽJE

1.  Splošno:

(a)  vrsta ceste glede na vrsto in velikost regij/mest, ki jih povezuje;

(b)  dolžina cestnega odseka;

(c)  vrsta območja (podeželsko, mestno);

(d)  raba zemljišč (v izobraževalne namene, komercialna, industrijska in proizvodna, stanovanjska, kmetijska in poljedelska, nerazvita območja);

(e)  gostota dostopnih točk do zemljišč;

(f)  prisotnost oskrbovalne poti (npr. za trgovine);

(g)  prisotnost del na cesti;

(h)  prisotnost parkirišč.

2.  Obseg prometa:

(a)  obseg prometa;

(b)  opaženo število motoristov;

(c)  opaženo število pešcev na obeh straneh ceste, ob upoštevanju „hoje vzdolž“ ali „prečkanja“;

(d)  opaženo število kolesarjev na obeh straneh ceste, ob upoštevanju „vožnje vzdolž“ ali „prečkanja“;

(e)  opaženo število težkih vozil;

(f)  ocenjen pretok pešcev na osnovi značilnosti rabe sosednjih zemljišč;

(g)  ocenjen pretok kolesarjev na osnovi značilnosti rabe sosednjih zemljišč.

3.  Podatki o nesrečah:

(a)  število smrtnih žrtev ter kraji in vzroki nesreč s smrtnim izidom glede na kategorije uporabnikov cest;

(b)  število hudih telesnih poškodb in kraji nesreč s hudimi telesnimi poškodbami glede na kategorije uporabnikov cest.

4.  Operativne značilnosti:

(a)  omejitev hitrosti (splošna, za motorna kolesa; za tovornjake);

(b)  operativna hitrost (85. percentil);

(c)  obvladovanje hitrosti in/ali umirjanje prometa;

(d)  prisotnost naprav z inteligentnimi prometnimi sistemi: obvestila o zastojih, spremenljive obvestilne table;

(e)  opozorila o bližini šole;

(f)  prisotnost nadzornika na šolskih prehodih čez cesto v določenih obdobjih.

5.  Geometrijske značilnosti:

(a)  značilnosti prečnega prereza (število, vrsta in širina voznih pasov, ureditev in material sredinskih razmejitvenih bankin, kolesarske poti, pešpoti itd.), vključno z njihovo spremenljivostjo;

(b)  vodoravna ukrivljenost;

(c)  naklon in navpična poravnava;

(d)  vidljivost in vidne razdalje.

6.  Predmeti, čista območja in varovalne ograje:

(a)  okolje ob cesti in čista območja;

(b)  nepremične ovire ob cesti (npr. drogovi cestnih luči, drevesa itd.);

(c)  oddaljenost ovir od roba cestišča;

(d)  gostota ovir;

(e)  opozorilne črte;

(f)  varovalne ograje.

7.  Mostovi in predori:

(a)  prisotnost in število mostov, vključno z ustreznimi informacijami o njih;

(b)  prisotnost in število predorov, vključno z ustreznimi informacijami o njih;

(c)  vizualni elementi, ki pomenijo tveganja za varnost infrastrukture.

8.  Križišča:

(a)  vrsta križišča in število krakov (ob upoštevanju predvsem vrste nadzora in prisotnosti zavarovanih zavojev);

(b)  prisotnost kanaliziranja;

(c)  kakovost križišča;

(d)  obseg sekajočih se cest;

(e)  prisotnost cestnih/železniški prehodov (z navedbo zlasti vrst prehodov in informacij, ali jih nadzoruje osebje ali ne ter ali se upravljajo ročno ali samodejno).

9.  Vzdrževanje:

(a)  poškodbe cestišča;

(b)  protizdrsne lastnosti cestišča;

(c)  stanje bankine (vključno z vegetacijo);

(d)  stanje znakov, označb in razmejitve;

(e)  stanje varovalnih ograj.

10.  Objekti za ranljive uporabnike cest:

(a)  prehodi za pešce in kolesarje (prehodi prek cestišča ter nivojsko ločeni prehodi);

(b)  prehodi za kolesarje (prehodi prek cestišča ter nivojsko ločeni prehodi);

(c)  varovalne ograje za pešce;

(d)  prisotnost pločnikov ali ločenega objekta;

(e)  objekti za kolesarje in njihova vrsta (kolesarske steze, pasovi za kolesarje, drugo);

(f)  kakovost prehodov za pešce glede na vidnost in označenost objekta;

(g)  prehodi za pešce in kolesarje na vstopnem kraku manjšega cestnega priključka;

(h)  obstoj nadomestnih poti za pešce in kolesarje, če niso na voljo ločeni objekti.

11.  Elementi sistemov pred in po trku za blaženje poškodb in resnosti nesreč:

(a)  operativni centri omrežja in druge zmogljivosti za patruljiranje;

(b)  mehanizmi za obveščanje uporabnikov cest o voznih razmerah za preprečevanje nesreč in incidentov;

(c)  sistemi za samodejno zaznavanje incidentov: senzorji in kamere;

(d)  sistemi za obvladovanje incidentov;

(e)  sistemi za komunikacijo z organi nujne pomoči.“;

(5)  priloga IV se spremeni:

(a)  točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. „čim bolj natančno navedbo kraja nesreče, vključno s koordinatami GNSS;“;

(b)  točka 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. resnost nesreče.“.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 261.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(3)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(4) UL C 62, 15.2.2019, str. 261.
(5) UL C ...
(6) Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(7) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
(8) Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 319, 29.11.2008, str. 59).
(9) Direktiva 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L 167, 30.4.2004, str. 39).
(10) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).
(11) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(12) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(13) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


Vseevropski osebni pokojninski produkt (PEPP) ***I
PDF 415kWORD 135k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) (COM(2017)0343 – C8-0219/2017 – 2017/0143(COD))
P8_TA-PROV(2019)0347A8-0278/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0343),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0219/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2017(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0278/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP)

P8_TC1-COD(2017)0143


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Gospodinjstva v Uniji so med največjimi varčevalci na svetu, vendar je večina teh prihrankov na bančnih računih s kratko dospelostjo. Več naložb v kapitalske trge lahko pripomore k reševanju izzivov, ki jih predstavljajo staranje prebivalstva in nizke obrestne mere.

(2)  Starostne pokojnine so bistveni del prihodka upokojencev in za mnoge ljudi ustrezna zagotovitev pokojnin pomeni ločnico med dostojnim življenjem in revščino. So pogoj za uresničevanje temeljnih pravic iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, tudi člena 25 o pravicah starejših, ki določa: „Unija priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju“.

(3)  Unija se srečuje z različnimi izzivi, vključno z demografskimi, ki izhajajo iz tega, da je Evropa starajoča se celina. Poleg tega se karierni vzorci, trg dela in porazdelitev bogastva korenito spreminjajo tudi zaradi digitalne revolucije.

(4)   Za znatni del starostnih pokojnin poskrbijo javni sistemi. Ne glede na izključno nacionalno pristojnost za organizacijo pokojninskih sistemov, kot je določena v Pogodbah, pa so ustrezni prihodki in finančna vzdržnost nacionalnih pokojninskih sistemov ključnega pomena za stabilnost celotne Unije. Usmerjanje več prihrankov Evropejcev iz denarnih in bančnih depozitov v dolgoročne naložbene produkte, kot so prostovoljni pokojninski produkti, katerih dolgoročni cilj je upokojitev, bi koristilo posameznikom (ki bi imeli koristi od večjih donosov in ustreznejših pokojnin) in širšemu gospodarstvu.

(5)  Leta 2015 je 11,3 milijona delovno sposobnih državljanov Unije (starih od 20 do 64 let) prebivalo v državi članici, ki ni bila država njihovega državljanstva, 1,3 milijona državljanov Unije pa je delalo v državi članici, ki ni bila država njihovega prebivališča.

(6)  S prenosnim vseevropskim osebnim pokojninskim produktom (PEPP), katerega dolgoročni cilj je upokojitev, se bo povečala privlačnost produkta, zlasti za mlade in mobilne delavce, prispeval pa bo tudi k še lažjemu uveljavljanju pravic državljanov Unije, da živijo in delajo v vsej Uniji.

(7)  Osebne pokojnine imajo pomembno vlogo pri povezovanju dolgoročnih varčevalcev s priložnostmi za dolgoročne naložbe. Večji, evropski trg za osebne pokojnine bo tudi podpiral razpoložljivost sredstev za institucionalne vlagatelje in naložbe v realno gospodarstvo.

(8)  Ta uredba omogoča oblikovanje osebnega pokojninskega produkta, katerega dolgoročni cilj je upokojitev in ki bo, kolikor je mogoče, upošteval okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, kot so navedeni v načelih za odgovorno vlaganje, ki jih podpirajo Združeni narodi, in bo preprost, zanesljiv, cenovno dostopen, pregleden, uporabniku prijazen in prenosljiv po vsej Uniji ter bo dopolnjeval obstoječe sisteme v državah članicah.

(9)   Notranji trg za osebne pokojninske produkte trenutno ne deluje neovirano. V nekaterih državah članicah še ni trga za osebne pokojninske produkte. V drugih so osebni pokojninski produkti na voljo, vendar je razdrobljenost med nacionalnimi trgi velika. Zato je prenosljivost osebnih pokojninskih produktov omejena. Zaradi tega imajo lahko posamezniki težave pri izvajanju svojih temeljnih svoboščin. Tako bi jim to lahko na primer preprečilo, da bi sprejeli delovno mesto ali se upokojili v drugi državi članici. Poleg tega pomanjkanje standardizacije obstoječih osebnih pokojninskih produktov ponudnikom ovira možnost izvajanja svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev.

(10)  Ker je notranji trg za osebne pokojninske produkte razdrobljen in raznolik, se lahko vpliv PEPP po državah članicah zelo razlikuje, enako raznolike pa so lahko tudi ciljne skupine. V nekaterih državah članicah bi bili lahko PEPP rešitev za ljudi, ki trenutno nimajo dostopa do ustreznih storitev. V drugih državah članicah bi PEPP lahko razširili ponudbo za potrošnike ali ponudili rešitev za mobilne državljane. V nobenem primeru pa PEPP ne bi smeli nadomestiti obstoječih nacionalnih pokojninskih sistemov, saj gre za dodatni in dopolnilni osebni pokojninski produkt.

(11)  Unija kapitalskih trgov bo pomagala mobilizirati kapital v Evropi in ga usmeriti v vsa podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ter infrastrukturne in dolgoročne trajnostne projekte, ki ga potrebujejo za razširitev in ustvarjanje delovnih mest. Eden glavnih ciljev unije kapitalskih trgov je povečati naložbe in izbiro za male vlagatelje z boljšo uporabo evropskih prihrankov. Zato bo PEPP, ki podpira dolgoročno financiranje realnega gospodarstva ob upoštevanju dolgoročnega cilja produkta, ki je upokojitev, in trajnostnosti naložb, korak naprej h krepitvi povezovanja kapitalskih trgov.

(12)  Kot je Komisija napovedala v akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov z dne 30. septembra 2015, „bo ocenila argumente za okvir politike za vzpostavitev uspešnega evropskega trga za enostavne, učinkovite in konkurenčne osebne pokojnine ter opredelila, ali je za ta trg potrebno sprejeti zakonodajo EU.“

(13)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov(4) poudaril, da „je treba spodbujati okolje, ki bo podpiralo inovacije finančnih produktov, ustvarjalo večjo raznolikost in koristi za realno gospodarstvo ter zagotavljalo boljše spodbude za naložbe, ter da bi lahko tako okolje prispevalo tudi k zagotavljanju primernih, varnih in vzdržnih pokojnin, kot je na primer razvoj vseevropskega pokojninskega produkta (PEPP) s preprosto pregledno obliko“.

(14)  Evropski svet je v sklepih z dne 28. junija 2016 pozval „k hitremu in odločnemu napredku, da bi podjetjem zagotovili lažji dostop do financiranja in podpirali naložbe v realno gospodarstvo z uresničevanjem agende unije kapitalskih trgov“.

(15)  Komisija je 14. septembra 2016 v svojem sporočilu Unija kapitalskih trgov – Pospešitev reform napovedala, da bo „preučila predloge za enostaven, učinkovit in konkurenčen osebni pokojninski produkt EU. Ena od obravnavanih možnosti vključuje zakonodajni predlog, ki bi lahko bil predložen leta 2017.“

(16)  Komisija je 8. junija 2017 v svojem sporočilu Vmesni pregled akcijskega načrta o uniji kapitalskih trgov napovedala „zakonodajni predlog o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP) do konca junija 2017. To bo položilo temelje za varnejši, stroškovno učinkovitejši in pregleden trg cenovno dostopnih in prostovoljnih osebnih pokojninskih prihrankov, ki se lahko upravljajo na vseevropski ravni. S tem bo pomagalo zadovoljiti potrebe ljudi, ki želijo povečati svoje pokojninske prihranke, prispevalo k reševanju demografskih izzivov, dopolnjevalo obstoječe pokojninske produkte in načrte ter podprlo stroškovno učinkovitost osebnih pokojnin z zagotavljanjem dobrih priložnosti za dolgoročno vlaganje pokojninskih prihrankov“.

(17)  Oblikovanje PEPP bo prispevalo k povečanju izbire za pokojninsko varčevanje, zlasti za mobilne delavce, in vzpostavilo trg Unije za ponudnike PEPP. Vendar bi moral javne pokojninske sisteme le dopolnjevati.

(18)  Finančno izobraževanje lahko gospodinjstvom pomaga razumeti možnosti varčevanja na področju prostovoljnih osebnih pokojninskih produktov in jih o tem ozaveščati. Varčevalci bi morali imeti tudi možnost razumeti vsa tveganja in lastnosti, ki so povezane s PEPP.

(19)  Zakonodajni okvir za PEPP bo položil temelje za uspešen trg cenovno dostopnih in prostovoljnih naložb, povezanih z varčevanjem za upokojitev, ki se lahko upravljajo na vseevropski ravni. Z dopolnitvijo obstoječih zakonsko predpisanih pokojninskih načrtov in produktov ter pokojninskih načrtov in produktov poklicnega zavarovanja bo okvir pomagal zadovoljiti potrebe ljudi, ki želijo izboljšati ustreznost svojih pokojninskih prihrankov, prispeval k reševanju demografskih izzivov in zagotovil nov močan vir zasebnega kapitala za dolgoročne naložbe. Ta okvir ne bo nadomestil ali uskladil obstoječih nacionalnih osebnih pokojninskih produktov ali načrtov in tudi ne bo vplival na obstoječe nacionalne zakonsko predpisane pokojninske načrte in produkte ter pokojninske načrte in produkte poklicnega zavarovanja.

(20)  PEPP je osebni nepoklicni pokojninski produkt, ki ga varčevalec v PEPP prostovoljno sklene za namene upokojitve. Ker bi moral PEPP omogočati dolgoročno varčevanje kapitala, bi morale biti možnosti predčasnega dviga kapitala omejene in bi se lahko kaznovale.

(21)  Ta uredba usklajuje sklop temeljnih značilnosti PEPP, ki zadeva ključne elemente, kot so distribucija, minimalna vsebina pogodb, naložbena politika, zamenjava ponudnikov ali čezmejno zagotavljanje in prenosljivost. Harmonizacija teh temeljnih značilnosti bo izboljšala enake konkurenčne pogoje za ponudnike osebnih pokojnin na splošno in pripomogla k pospešitvi dokončanja unije kapitalskih trgov ter povezovanju notranjega trga za osebne pokojnine. Privedla bo do oblikovanja pretežno standardiziranega vseevropskega produkta, ki bo na voljo v vseh državah članicah, kar bo potrošnikom omogočilo, da v celoti izkoristijo notranji trg, saj bodo lahko svoje pokojninske pravice prenesli v tujino, in jim ponudilo večjo izbiro med različnimi vrstami ponudnikov, vključno s ponudniki v tujini. Zaradi manjšega števila ovir za čezmejno zagotavljanje storitev pokojninskega zavarovanja bo PEPP povečal konkurenco med ponudniki na vseevropski ravni in ustvaril ekonomije obsega, kar bi moralo koristiti varčevalcem.

(22)  Člen 114 Pogodbe od delovanju Evropske unije (PDEU) omogoča sprejetje aktov v obliki uredb ali direktiv. Sprejetju uredbe je bila dana prednost, saj se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah. Zato bi uredba omogočila hitrejšo uporabo PEPP in hitreje prispevala k obravnavi potrebe po več pokojninskih prihrankih in naložbah v kontekstu unije kapitalskih trgov. Ker se s to uredbo harmonizirajo ključne značilnosti PEPP, za katere veljavnost posebnih nacionalnih pravil ni potrebna, je uredba v tem primeru ustreznejša od direktive. Nasprotno za značilnosti, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe (npr. pogoji za fazo varčevanja), veljajo nacionalna pravila.

(23)  Ta uredba bi morala določati enotna pravila o registraciji, zagotavljanju, distribuciji in nadzorovanju PEPP. Zanje bi morale veljati določbe iz te uredbe, ustrezno sektorsko pravo Unije ter ustrezni delegirani in izvedbeni akti. Poleg tega bi se morali uporabljati zakoni, ki jih države članice sprejmejo pri izvajanju sektorskega prava Unije. Če niso zajeti v tej uredbi ali sektorskem pravu Unije, bi se morali uporabljati ustrezni zakoni držav članic. Za PEPP bi morala veljati tudi pogodba, sklenjena med varčevalcem v PEPP in ponudnikom PEPP (v nadaljnjem besedilu: pogodba o PEPP). V pogodbo o PEPP bi bilo treba vključiti sklop glavnih značilnosti produkta. Ta uredba ne bi smela posegati v pravila Unije o mednarodnem zasebnem pravu, zlasti v pravila o sodni pristojnosti in veljavnem pravu. Ta uredba tudi ne bi smela posegati v nacionalno pogodbeno, socialno, delovno in davčno pravo.

(24)  Iz te uredbe bi moralo biti jasno, da mora biti pogodba o PEPP skladna z vsemi veljavnimi pravili. V pogodbi bi morale biti določene tudi pravice in obveznosti strank, vključevati pa bi morale tudi sklop ključnih značilnosti produkta. Pogodbo o PEPP bi lahko v imenu skupine varčevalcev v PEPP sklenil tudi predstavnik te skupine, kot je združenje neodvisnih varčevalcev, če to stori skladno s to uredbo in veljavnim nacionalnim pravom in če varčevalci v PEPP, ki tako sklenejo pogodbo, prejmejo enake informacije in nasvete kot varčevalci v PEPP, ki sklenejo pogodbo o PEPP bodisi neposredno s ponudnikom PEPP ali prek njegovega distributerja.

(25)  Ponudniki PEPP bi morali imeti dostop do celotnega trga Unije z eno samo registracijo produkta, ki se odobri na podlagi enotnih pravil. Da bi lahko tržili produkt pod oznako „PEPP“, bi morali zaprositi za registracijo pri pristojnih organih. Ta uredba ne preprečuje registracije obstoječega osebnega pokojninskega produkta, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe. Pristojni organi bi morali odločati o registraciji, če ponudnik PEPP, ki zanjo zaprosi, predloži vse potrebne informacije in če obstajajo ustrezni pogoji za izpolnitev zahtev iz te uredbe. Potem ko pristojni organi sprejmejo odločitev o registraciji, bi morali o tem ustrezno obvestiti Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(5), da bi ponudnika PEPP in sam PEPP vnesli v javni centralni register. Registracija bi morala veljati v celotni Uniji. Za učinkovit nadzor skladnosti z enotnimi zahtevami iz te uredbe bi bilo treba o vseh naknadnih spremembah informacij in dokumentov iz postopka registracije nemudoma obvestiti pristojne organe in po potrebi EIOPA.

(26)  EIOPA bi morala vzpostaviti javni centralni register, ki bi vseboval informacije o registriranih PEPP, ki bi se lahko zagotavljale in distribuirale v Uniji, in ponudnikih PEPP, ter seznam držav, v katerih se PEPP ponuja. Kadar ponudniki PEPP ne distribuirajo PEPP na ozemlju države članice, vendar lahko za to državo članico odprejo podračun, da bi zagotovili prenosljivost za svoje stranke PEPP, bi ta register moral vsebovati tudi informacije o državah članicah, za katere ponudnik PEPP ponuja podračune.

(27)  Načini organizacije in pravne ureditve institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje iz Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta(6) se med državami članicami močno razlikujejo. V nekaterih državah članicah lahko te institucije izvajajo samo dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja, medtem ko lahko, vključno s pooblaščenimi subjekti, ki so odgovorni za njihovo delovanje in ravnanje v njihovem imenu, kadar institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje niso pravne osebe, v drugih državah članicah izvajajo dejavnosti poklicnega in osebnega pokojninskega zavarovanja. Zato imajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje različne organizacijske strukture, hkrati pa so deležne tudi različnega nadzora na nacionalni ravni. Obsežnejši kot pri tistih, ki izvajajo samo dejavnosti poklicnega pokojninskega zavarovanja, je pri institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki izvajajo dejavnosti poklicnega in osebnega pokojninskega zavarovanja, zlasti bonitetni nadzor.

Da ne bi ogrozili finančne stabilnosti in bi lahko upoštevali različne organizacijske strukture in nadzor, bi moralo veljati, da lahko PEPP zagotavljajo samo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki imajo tudi dovoljenje, da zagotavljajo osebne pokojninske produkte v skladu z nacionalnim pravom in so pri tem nadzorovane. Poleg tega bi bilo treba tudi za nadaljnjo ohranitev finančne stabilnosti za vsa sredstva in obveznosti v zvezi z zagotavljanjem PEPP vzpostaviti ločeno obračunsko enoto brez možnosti prenosa na druge dejavnosti pokojninskega zavarovanja institucije. Institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki zagotavljajo PEPP, bi morale tudi ves čas izpolnjevati ustrezne standarde, ki jih določa Direktiva (EU) 2016/2341, vključno s podrobnejšimi pravili o naložbah, ki jih pri prenosu te direktive določijo države članice, v katerih so institucije v skladu z navedeno direktivo registrirane ali dovoljene, in določbe o njihovem sistemu upravljanja. Če so določbe iz te uredbe strožje, potem kot za druge ponudnike PEPP velja, da bi se morale uporabljati te določbe.

(28)  Enotno dovoljenje za čezmejno prodajo PEPP bo zagotovilo oblikovanje notranjega trga za PEPP.

(29)  Ponudniki PEPP bi morali imeti možnost distribuirati PEPP, ki so jih izdelali, in tiste, ki jih niso izdelali, če bi bilo to v skladu z ustreznim sektorskim pravom. Distributerji PEPP bi morali imeti pravico distribuirati PEPP, ki jih niso izdelali. Distribuirati bi morali samo tiste PEPP, za katere imajo v skladu z ustreznim sektorskim pravom ustrezno znanje in usposobljenost.

(30)  Ponudniki ali distributerji PEPP bi morali potencialnim varčevalcem v PEPP pred sklenitvijo pogodbe o PEPP svetovati, pri čemer bi bilo treba upoštevati dolgoročni cilj produkta, ki je upokojitev, posamezne zahteve in potrebe varčevalca v PEPP in omejene možnosti izplačila. Pri svetovanju bi morali varčevalca v PEPP predvsem seznaniti z značilnostmi naložbenih možnosti, ravnjo zaščite kapitala in oblikami izplačil.

(31)   Ponudniki PEPP lahko PEPP v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja na ozemlju države članice gostiteljice zagotavljajo, distributerji PEPP pa jih distribuirajo, potem ko za to državo gostiteljico odprejo podračun. Za zagotovitev visoke kakovosti storitev in učinkovitega varstva potrošnikov bi morale matična država članica in države članice gostiteljice tesno sodelovati pri izvrševanju obveznosti iz te uredbe. Kadar ponudniki in distributerji PEPP poslujejo v različnih državah članicah v okviru svobode opravljanja storitev, bi morali biti pristojni organi matične države članice odgovorni za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe, saj so tesneje povezani s ponudnikom PEPP. Da bi zagotovili pošteno razdelitev odgovornosti med pristojnimi organi iz matične države članice in držav članic gostiteljic, bi morali pristojni organi države članice gostiteljice v primeru, da se seznanijo s kršitvami obveznosti, do katerih pride na njihovem ozemlju, o njih obvestiti pristojne organe matične države članice, ki bi morali nato sprejeti ustrezne ukrepe. Poleg tega bi morali imeti pristojni organi države članice gostiteljice pravico, da ukrepajo, če pristojni organi matične države članice ne sprejmejo ustreznih ukrepov ali če sprejeti ukrepi niso zadostni.

(32)  Pristojni organi držav članic bi morali razpolagati z vsemi sredstvi, ki so potrebna za zagotovitev urejenega poslovanja ponudnikov in distributerjev PEPP na celotnem ozemlju Unije v skladu s svobodo ustanavljanja ali svobodo opravljanja storitev. Da bi zagotovili učinkovitost nadzora, bi morali biti vsi ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi, sorazmerni z naravo, obsegom in zahtevnostjo tveganj, povezanih s poslovanjem določenega ponudnika ali distributerja▐.

(33)  Vseevropska razsežnost PEPP se lahko oblikuje ne samo na ravni ponudnika z možnostmi za njegovo čezmejno dejavnost, ampak tudi na ravni varčevalca v PEPP, in sicer s prenosljivostjo PEPP in storitvijo zamenjave, zaradi česar bodo zaščitene osebne pokojninske pravice oseb, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja v skladu s členoma 21 in 45 PDEU. Prenosljivost pomeni, da varčevalec v PEPP prestavi prebivališče v drugo državo članico, pri tem pa ne zamenja ponudnikov PEPP, zamenjava ponudnikov PEPP pa ne vključuje nujno spremembe prebivališča.

(34)  PEPP bi morali sestavljati nacionalni podračuni, pri čemer bi se v vsakem od njih upoštevale značilnosti osebnih pokojninskih produktov, ki omogočajo, da so prispevki v PEPP ali izplačila upravičeni do spodbud, če so na voljo v državi članici, za katero ponudnik PEPP zagotovi podračun. Podračun bi se moral uporabljati za evidenco o prispevkih v fazi varčevanja in izplačilih v fazi izplačevanja v skladu s pravom države članice, za katero je bil odprt. Na ravni varčevalca v PEPP bi bilo treba prvi podračun odpreti ob sklenitvi pogodbe o PEPP.

(35)  Da bi omogočili nemoten prehod za ponudnike PEPP, bi morala obveznost zagotoviti PEPP, ki vsebujejo podračune za najmanj dve državi članici, začeti veljati v treh letih od datuma uporabe te uredbe. Ob uvedbi PEPP bi moral ponudnik PEPP zagotoviti informacije o tem, kateri podračuni so takoj na voljo, da bi se izognili morebitnemu zavajanju varčevalcev v PEPP. Če se varčevalec v PEPP preseli v drugo državo članico in če za to državo članico podračun ni na voljo, bi moral ponudnik PEPP varčevalcu v PEPP omogočiti, da nemudoma in brezplačno izbere drugega ponudnika PEPP, ki zagotavlja podračun za to državo članico. Varčevalec v PEPP bi lahko tudi še naprej vplačeval prispevke v podračun, na katerega jih je vplačeval pred spremembo prebivališča.

(36)  Ob upoštevanju dolgoročnega cilja PEPP, ki je upokojitev, in potrebnega upravnega bremena bi morali ponudniki in distributerji PEPP potencialnim varčevalcem v PEPP in upravičencem iz naslova PEPP zagotoviti jasne, razumljive in primerne informacije, na podlagi katerih bi se ti odločali o svoji upokojitvi. Zaradi enakih razlogov bi morali ponudniki in distributerji PEPP zagotoviti tudi visoko stopnjo preglednosti v različnih fazah PEPP, vključno pred sklenitvijo in ob sklenitvi pogodbe, v fazi varčevanja (vključno z obdobjem pred upokojitvijo) in v fazi izplačevanja. Zagotoviti bi morali zlasti informacije o pridobljenih pravicah iz upokojitve, predvideni višini pokojninskih prejemkov iz naslova PEPP, tveganjih in jamstvih, upoštevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov ter stroških. Kadar predvidene višine pokojninskih prejemkov iz naslova PEPP temeljijo na ekonomskih scenarijih, bi morale te informacije vključevati tudi najboljši ocenjeni scenarij in neugodni scenarij v skrajnem, vendar stvarnem primeru.

(37)  Pred sklenitvijo pogodbe o PEPP bi bilo treba potencialnim varčevalcem v PEPP predložiti vse potrebne informacije za ozaveščeno odločitev. Preden se pogodba o PEPP sklene, bi bilo treba opredeliti zahteve in potrebe v zvezi z upokojitvijo in nuditi svetovanje.

(38)  Za čim večjo preglednost produkta bi morali ponudniki PEPP pripraviti dokument s ključnimi informacijami o PEPP za PEPP, ki jih proizvajajo, še preden se lahko ti PEPP distribuirajo varčevalcem v PEPP. Prav tako bi morali biti odgovorni za pravilnost tega dokumenta. Dokument s ključnimi podatki o PEPP bi moral nadomestiti in prilagoditi dokument s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih na podlagi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(7), ki jih posledično za PEPP ne bi bilo treba zagotoviti. Za osnovni PEPP bi bilo treba pripraviti samostojni dokument s ključnimi informacijami. Kadar ponudnik PEPP ponuja drugačne naložbene možnosti, bi moral pripraviti splošni dokument s ključnimi informacijami tudi za te možnosti, ki pa lahko vsebuje tudi sklice na druge dokumente. Kadar pa potrebnih informacij o drugačnih naložbenih možnostih ni mogoče zagotoviti v enem samem samostojnem dokumentu s ključnimi informacijami, bi bilo treba zagotoviti samostojen dokument za vsako posamezno naložbeno možnost. To pa bi moralo veljati le, če splošni dokument s ključnimi informacijami o naložbenih drugačnih možnostih ne bi bil v interesu strank PEPP. Zato bi morali pristojni organi pri ocenjevanju skladnosti dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP s to uredbo zagotoviti čim večjo primerljivost različnih naložbenih možnosti, pri tem pa po potrebi upoštevati zlasti najnovejše ugotovitve iz vedenjskih analiz, da bi preprečili kognitivno pristranskost na podlagi predstavitve informacij.

(39)  Da bi zagotovili razširjanje in razpoložljivost dokumentov s ključnimi informacijami o PEPP, bi bilo treba v tej uredbi določiti, da mora ponudnik PEPP dokumente s ključnimi informacijami o PEPP objaviti na svojem spletnem mestu. Ponudnik PEPP bi moral dokument objaviti za vsako državo članico, kjer se PEPP v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja distribuira, vsebovati pa bi moral posebne informacije o pogojih v zvezi s fazo varčevanja in fazo izplačevanja za to državo članico.

(40)  Razvoj kalkulatorjev osebnih pokojninskih produktov na nacionalni ravni že poteka. Da bi bili ti kalkulatorji čim bolj uporabni za potrošnike, bi morali pri izračunu upoštevati stroške in provizije, ki jih zaračunajo različni ponudniki PEPP, in morebitne dodatne stroške ali provizije, ki jih zaračunajo posredniki ali drugi členi v naložbeni verigi in ki jih ponudniki PEPP še niso vključili v ceno produkta.

(41)  Podrobnosti v zvezi z informacijami, ki bi jih bilo treba vključiti v dokument s ključnimi podatki o PEPP ▌, in prikaz teh informacij bi bilo treba dodatno uskladiti z regulativnimi tehničnimi standardi, ▌pri tem pa upoštevati obstoječe in potekajoče raziskave o vedenju potrošnikov, vključno z rezultati testiranja učinkovitosti različnih načinov prikazovanja informacij potrošnikom. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov. Osnutek regulativnih tehničnih standardov bi morala pripraviti EIOPA po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi – Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(8), ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(9), kadar je primerno, tudi z Evropsko centralno banko, pristojnimi organi in po potrošniškem in sektorskem testiranju, kot je določeno v tej uredbi, v njih pa bi morala določiti podrobnosti in predstavitev informacij, ki bodo vključene v dokument s ključnimi informacijami o PEPP, pogoje, pod katerimi bi bilo treba ta dokument pregledati in revidirati; pogoje za izpolnjevanje zahteve po posredovanju tega dokumenta; pravila za določitev predpostavk za projekcije pokojninskih prejemkov; podrobnosti o predstavitvi informacij, ki jih mora vključevati obvestilo o pravicah v okviru PEPP; ter minimalna merila, ki jih morajo izpolnjevati tehnike za zmanjševanje tveganj. EIOPA bi morala pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov upoštevati različne možne vrste PEPP, njihovo dolgoročnost, zmožnosti varčevalcev v PEPP in značilnosti PEPP. Pred predložitvijo osnutka regulativnih tehničnih standardov Komisiji bi bilo po potrebi treba izvesti potrošniško in sektorsko testiranje s pravimi podatki. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi EIOPA, glede podrobnosti o sodelovanju in izmenjavi informacij, skupaj z zahtevami, ki so potrebne za predstavitev informacij v standardizirani obliki, ki omogoča primerjavo, ter po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi ter pristojnimi organi in po sektorskem testiranju glede oblike poročanja o nadzoru, in sicer z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

(42)  Dokument s ključnimi informacijami o PEPP bi se moral jasno razlikovati in bi moral biti ločen od vsega drugega promocijskega gradiva.

(43)  Ponudniki PEPP bi morali pripraviti obvestilo o pravicah v okviru PEPP, naslovljeno na varčevalce v PEPP, da bi jim predstavili ključne osebne in splošne podatke o ▌ PEPP in zagotovili najnovejše informacije o njem. Obvestilo o pravicah v okviru PEPP bi moralo biti razumljivo in izčrpno ter vsebovati relevantne in ustrezne informacije, da bi bilo lažje razumeti pokojninske pravice skozi čas in po pokojninskih produktih, ter podpirati mobilnost delovne sile. Obvestilo o pravicah v okviru PEPP bi moralo vsebovati tudi ključne informacije o naložbeni politiki v povezavi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki, in bi moralo navajati, kje in kako lahko varčevalci v PEPP pridobijo dodatne informacije o tem, kako so ti dejavniki upoštevani. Varčevalci v PEPP bi moral vsako leto prejeti obvestilo o pravicah v okviru PEPP.

(44)  Ponudniki PEPP bi morali varčevalce v PEPP dva meseca pred dnem, ko imajo ti možnost spremeniti možnosti izplačila, obvestiti o začetku faze izplačevanja, možnih oblikah izplačevanja in možnosti spremembe oblike izplačil. Kadar je bilo odprtih več podračunov, bi bilo treba varčevalce v PEPP obvestiti o možnem začetku faze izplačevanja za vsak posamezni podračun.

(45)  Upravičenci iz naslova PEPP bi morali informacije o svojih prejemkih iz naslova PEPP in ustrezajočih možnostih izplačila prejemati tudi v fazi izplačevanja. To je zlasti pomembno, kadar upravičenec iz naslova PEPP v fazi izplačila nosi znatno stopnjo naložbenega tveganja.

(46)  Zaradi ustrezne zaščite pravic varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP bi morali imeti ponudniki PEPP možnost izbire naložbene strukture, ki ustreza točno določeni vrsti in trajanju njihovih obveznosti, vključno z dolgoročnimi. Zato je potreben učinkovit nadzor in pristop do predpisov o naložbah, ki ponudnikom PEPP omogoča zadostno prožnost pri odločanju o najvarnejši in najučinkovitejši naložbeni politiki in jih zavezuje k preudarnemu ravnanju v najboljšem dolgoročnem interesu varčevalcev v PEPP kot celote. Upoštevanje načela preudarne osebe zato zahteva naložbeno politiko, ki je prilagojena strukturi strank ponudnika PEPP.

(47)  S postavitvijo načela preudarne osebe kot temeljnega načela kapitalskih naložb in z omogočanjem ponudnikom PEPP, da opravljajo čezmejne dejavnosti, se spodbuja preusmeritev prihrankov v sektor osebnega pokojninskega zavarovanja, kar prispeva h gospodarskemu in socialnemu napredku. Pri načelu preudarne osebe bi bilo treba izrecno upoštevati vlogo, ki jo imajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki v naložbenem procesu.

(48)  Ta uredba bi morala ponudnikom PEPP zagotavljati ustrezno raven naložbene svobode. Kot zelo dolgoročni vlagatelji z majhnimi likvidnostnimi tveganji lahko ponudniki PEPP prispevajo k oblikovanju unije kapitalskih trgov z naložbami v nelikvidna sredstva, kot so delnice, in v druge instrumente z dolgoročno ekonomsko perspektivo, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja (MTF) ali organiziranih sistemih trgovanja (OTF) v razumnih mejah. Koristi imajo lahko tudi od prednosti mednarodne diverzifikacije. Naložb v delnice, denominirane v valutah, ki niso valute njihovih obveznosti, in druge instrumente z dolgoročnim ekonomskim profilom, s katerimi se ne trguje na reguliranih trgih, v večstranskih sistemih trgovanja ali organiziranih trgovalnih sistemih, se zaradi tega ne bi smelo omejevati, razen iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja, v skladu z načelom preudarne osebe, da se zaščitijo interesi varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP.

(49)  V kontekstu oblikovanja unije kapitalskih trgov je razumevanje, kaj so instrumenti z dolgoročnim ekonomskim profilom, široko. Taki instrumenti so neprenosljivi vrednostni papirji in zato nimajo dostopa do likvidnosti na sekundarnih trgih. Pogosto zahtevajo obveznosti za določen čas, kar omejuje možnosti njihovega trženja, in bi morali vključevati udeležbo in dolžniške instrumente v podjetjih, ki ne kotirajo na borzi, ter posojila tem podjetjem. Podjetja, ki ne kotirajo na borzi, vključujejo infrastrukturne projekte, družbe, ki ne kotirajo na borzi, ki si prizadevajo za rast, nepremičnine ali druga sredstva, ki bi lahko bili primerni za dolgoročne naložbe. Projekti za nizkoogljično infrastrukturo in infrastrukturo, ki je odporna na podnebne spremembe, so pogosto v obliki sredstev, ki ne kotirajo na borzi, in se financirajo pretežno z dolgoročnimi krediti. Ponudnike PEPP se glede na dolgoročno naravo njihovih obveznosti spodbuja, naj zadosten del svojega portfelja sredstev namenijo trajnostnim naložbam v realni sektor z dolgoročnimi gospodarskimi koristmi, zlasti infrastrukturnim projektom in podjetjem.

(50)  Okoljski, socialni dejavniki in upravljavski dejavniki so pomembni pri naložbeni politiki in sistemih ponudnikov PEPP za upravljanje tveganj. Ponudnike PEPP bi bilo treba spodbujati, naj take dejavnike upoštevajo v naložbenih odločitvah in upoštevajo, kako so vključeni v njihove sisteme za upravljanje tveganj, da bi preprečili "nasedle naložbe". Informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikih bi morale biti na voljo EIOPA, pristojnim organom in varčevalcem v PEPP.

(51)  Eden izmed ciljev ureditve PEPP je ustvariti varen in stroškovno ugoden produkt dolgoročnega pokojninskega varčevanja. Ker so naložbe v osebne pokojninske produkte dolgoročne, bi bilo treba posebej upoštevati dolgoročne posledice razporeditve sredstev. Upoštevati bi bilo treba zlasti okoljske, socialne in upravljavske dejavnike. Prihranke v PEPP bi bilo treba vložiti ob upoštevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, kot so tisti v ciljih Unije na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, kot so določeni v Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), ciljih Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja in vodilnih načelih Organizacije združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah.

(52)  Za zagotovitev, da ponudniki PEPP izpolnjujejo svoje obveznosti glede oblikovanja naložbene politike v skladu s pravilom preudarne osebe, bi jim bilo treba preprečiti vlaganje v jurisdikcije, ki niso pripravljene sodelovati, kot so opredeljene v zadevnih sklepih Sveta o seznamu jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ali v visoko tvegane tretje države s strateškimi pomanjkljivostmi, opredeljene v veljavni delegirani uredbi Komisije, sprejeti na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(10).

(53)  Glede na dolgoročni cilj PEPP, ki je upokojitev, bi bilo treba oblikovati naložbene možnosti, ki se ponudijo varčevalcu v PEPP, da zajemajo elemente, ki vlagateljem omogočajo naložbeno odločitev, vključno s številom naložbenih možnosti, med katerimi lahko izbirajo. Varčevalec v PEPP bi moral imeti možnost, da po začetni izbiri ob sklenitvi PEPP spremeni to izbiro po najmanj petih letih od sklenitve PEPP ali v primeru kasnejših sprememb od zadnje spremembe naložbene možnosti, tako da se ponudnikom zagotovi zadostna stabilnost za njihovo dolgoročno naložbeno strategijo, hkrati pa tudi zaščita vlagateljev. Vendar bi morali ponudniki PEPP imeti možnost, da varčevalcem v PEPP omogočijo pogosteje spremeniti izbrano naložbeno možnost.

(54)  Osnovni PEPP bi moral biti varen produkt in bi moral veljati za standardno naložbeno možnost. Lahko bi imel obliko tehnike za zmanjševanje tveganja, skladne s ciljem, da se varčevalcu v PEPP povrne vloženi kapital, ali jamstva za vloženi kapital. Tehnika za zmanjševanje tveganja, skladna s ciljem, da se varčevalcu v PEPP povrne vloženi kapital, bi lahko bila konservativna naložbena strategija ali strategija življenjskega cikla, s katero se postopoma zmanjšuje skupna izpostavljenost tveganjem. Jamstva v okviru standardne naložbene možnosti bi morala kriti vsak prispevke v fazi varčevanja po odbitku vseh provizij in stroškov. Jamstva bi lahko krila tudi provizije in stroške ter omogočala popolno ali delno kritje inflacije. Jamstvo za vloženi kapital bi moralo biti na voljo ob začetku faze izplačevanja in med fazo izplačevanja, kot je ustrezno.

(55)  Za zagotovitev stroškovne učinkovitosti in zadostne uspešnosti za varčevalce v PEPP bi bilo treba stroške in provizije za osnovni PEPP omejiti na določen delež privarčevanega kapitala. Medtem ko bi bilo treba to mejo določiti na 1 % privarčevanega kapirala, bi bilo ustrezno dodatno opredeliti vrste stroškov in provizij, ki jih morajo upoštevati regulativni tehnični standardi, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med različnimi ponudniki PEPP in različnimi vrstami PEPP z njihovimi posebnimi strukturami stroškov in provizij. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje takih regulativnih tehničnih standardov, ki ji pripravi EIOPA. Pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov bi morala EIOPA zlasti upoštevati dolgoročno naravo PEPP, različne vrste PEPP in njihovih stroškovnih dejavnikov, povezanih z njihovimi posebnimi značilnostmi, da bi zagotovili pravično in enako obravnavo različnih ponudnikov PEPP in njihovih produktov, pri tem pa upoštevali naravo osnovnega PEPP kot preprostega, stroškovno učinkovitega in preglednega produkta, ki zagotavlja zadosten dolgoročen dejanski naložbeni donos. Poleg tega bi bilo treba s ciljem ohraniti dolgoročno upokojitveno naravo produkta pozorno oceniti obliko izplačil, zlasti ob upoštevanju dosmrtne rente. V tem okviru bi morala EIOPA za zagotovitev, da bodo ponudniki PEPP, ki ponujajo kapitalsko jamstvo, uživali enake konkurenčne pogoje kot drugi ponudniki, ustrezno upoštevati strukturo stroškov in provizij. Poleg tega bi bilo treba redno pregledovati vrednosti deležev stroškov in provizij, da bi zagotovili njihovo stalno ustreznost ob upoštevanju morebitnih sprememb v ravni stroškov. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Da bi zagotovili stalno stroškovno učinkovitost in stranke PEPP zaščitili pred preveč obremenjujočimi stroškovnimi strukturami, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU za spremembo vrednosti deležev, ob upoštevanju njihovih pregledov, zlasti dejanske ravni in sprememb dejanske ravni stroškov in provizij ter učinka omejitve stroškov na razpoložljivost PEPP, in ustreznega tržnega dostopa različnih ponudnikov PEPP, ki ponujajo različne vrste PEPP.

(56)  Pristojni organi bi morali pri izvajanju svojih pooblastil slediti glavnim ciljem, to je varstvu pravic varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP ter stabilnosti in trdnosti ponudnikov PEPP.

(57)  Kadar je ponudnik PEPP institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje ali upravitelj alternativnih investicijskih skladov EU (EU UAIS), bi moral za hrambo ▌sredstev, ki ustrezajo zagotavljanju PEPP, imenovati depozitarja. Potrebni so dodatni zaščitni ukrepi v zvezi s subjektom, ki deluje kot depozitar, in njegovimi funkcijami, saj so trenutno pravila v zvezi z depozitarjem, določena v Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11), namenjena skladom, ki se tržijo zgolj profesionalnim vlagateljem – z izjemo evropskih dolgoročnih investicijskih skladov iz Uredbe (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta(12), ki se tržijo malim vlagateljem) –, sektorsko pravo, ki se uporablja za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, pa ne zahteva imenovanja depozitarja v vseh primerih. Za zagotovitev najvišje ravni zaščite vlagateljev v zvezi s hrambo sredstev, ki ustrezajo zagotavljanju PEPP, ta uredba določa, da morajo institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in EU UAIS, ki ponujajo PEPP, upoštevati pravila iz Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(13), kar zadeva imenovanje depozitarja, izvajanje njegovih nalog in njegove naloge glede nadzora.

(58)  Preglednost in pravičnost stroškov in provizij sta bistveni za krepitev zaupanja varčevalcev v PEPP in omogočata, da sprejemajo ozaveščene odločitve. Zato bi bilo treba prepovedati uporabo nepreglednih metod oblikovanja cen.

(59)  Da se dosežejo cilji iz te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z določitvijo pogojev za izvajanje pooblastila EIOPA in pristojnih organov za posredovanje ter meril in dejavnikov, ki jih mora uporabiti EIOPA pri določanju, kdaj obstaja pomemben pomislek glede zaščite varčevalca v PEPP. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(14). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(60)  Brez poseganja v pravico strank PEPP, da sprožijo postopek pred sodiščem, bi bilo treba med ponudniki PEPP ali distributerji PEPP in strankami PEPP vzpostaviti dostopne, ustrezne, neodvisne, nepristranske, pregledne in učinkovite postopke za alternativno reševanje sporov, da bi se razrešili spori, ki izhajajo iz pravic in obveznosti iz te uredbe.

(61)  Ponudniki PEPP in distributerji PEPP bi morali za vzpostavitev učinkovitega in uspešnega postopka reševanja sporov uvesti učinkovit pritožbeni postopek, ki bi ga lahko njihove stranke uporabile, preden se spor prične reševati v postopku za alternativno reševanje sporov ali pred sodiščem. Pritožbeni postopek bi moral vsebovati kratke in jasno določene časovne okvire, ko bi moral ponudnik PEPP ali distributer PEPP odgovoriti na pritožbo. Organi za alternativno reševanje sporov bi morali imeti zadostne zmogljivosti za sodelovanje pri ustreznem in učinkovitem čezmejnem sodelovanju na področju sporov, povezanih s pravicami in obveznostmi na podlagi te uredbe.

(62)  Varčevalci v PEPP bi morali imeti pravico, da med fazo varčevanja ▌v jasnem, hitrem in varnem postopku zamenjajo ponudnika PEPP, ki se nahaja v isti ali drugi državi članici, da bi lahko našli boljše pogoje za svoje naložbe, s tem pa bi spodbudili tudi konkurenco med ponudniki PEPP. Vendar ponudniki PEPP ne bi smeli biti obvezani zagotavljati storitve zamenjave za PEPP, kadar varčevalci izplačila prejemajo v obliki dosmrtne rente. Med zamenjavo bi morali ponudniki PEPP prenesti ustrezen znesek ali, če je to ustrezno, sredstva v naravi z računa za PEPP in ga zapreti. Varčevalci v PEPP bi morali skleniti pogodbe s ponudniki PEPP prejemniki za odprtje novega računa za PEPP. Novi račun za PEPP bi moral imeti enako strukturo podračunov kot prejšnji račun za PEPP.

(63)  Med storitvijo zamenjave se lahko varčevalci v PEPP odločijo za prenos sredstev v naravi le, kadar gre za zamenjavo med ponudnikoma PEPP (kot so investicijska podjetja ali drugi upravičeni ponudniki, ki imajo dodatno licenco), ki opravljata upravljanje portfeljev za varčevalce v PEPP. V tem primeru je potrebno pisno soglasje ponudnika prejemnika. V primeru kolektivnega upravljanja naložb zamenjava sredstev v naravi ni mogoča, saj ni ločitve sredstev za vsakega varčevalca v PEPP.

(64)  Postopek zamenjave bi moral biti za varčevalca v PEPP preprost. Zato bi moral biti ponudnik PEPP prejemnik odgovoren za sprožitev in upravljanje postopka v imenu varčevalca v PEPP in na njegovo zahtevo. Ponudniki PEPP bi lahko pri vzpostavitvi storitve zamenjave prostovoljno uporabili tudi dodatna orodja, kot so tehnične rešitve. Glede na vseevropsko naravo produkta bi morali imeti varčevalci v PEPP možnost, da nemudoma in brezplačno zamenjajo ponudnika, če se preselijo v državo članico, v kateri ni podračuna za njihov PEPP.

(65)  Pred dajanjem pooblastila za zamenjavo bi moral biti varčevalec v PEPP obveščen o vseh korakih postopka in stroških, potrebnih za zamenjavo, da bi lahko sprejel ozaveščeno odločitev o storitvi zamenjave.

(66)  Za uspešno zamenjavo je potrebno sodelovanje ponudnika PEPP prenositelja. Zato bi moral ponudnik PEPP prejemnik ponudniku PEPP prenositelju predložiti vse informacije, potrebne za ponovno vzpostavitev plačil na drug račun za PEPP. Vendar pa take informacije ne bi smele presegati tistega, kar je potrebno za izvedbo zamenjave.

(67)  Varčevalci v PEPP ne bi smeli utrpeti finančnih izgub, vključno s plačilom stroškov in obresti, zaradi napak enega od ponudnikov PEPP, vključenih v postopek zamenjave. Zlasti ne bi smeli imeti nobenih finančnih izgub zaradi plačila dodatnih provizij, obresti ali drugih stroškov ter glob in kazni ali utrpeti druge finančne škode zaradi zamud pri izvedbi zamenjave. Ker bi bilo treba kapitalsko zaščito zagotoviti ob začetku faze izplačevanja in med fazo izplačevanja, kot je ustrezno, ponudnik PEPP prenositelj ne bi smel biti obvezan, da v času zamenjave zagotovi kapitalsko zaščito ali jamstvo. Ponudnik PEPP bi se lahko tudi odločil zagotoviti kapitalsko zaščito ali jamstvo v času zamenjave.

(68)  Varčevalci v PEPP bi morali imeti možnost sprejeti ozaveščeno odločitev pred zamenjavo. Ponudnik PEPP prejemnik bi moral izpolnjevati vse zahteve glede distribucije in informacij, vključno z dokumentom s ključnimi informacijami o PEPP, nasveti in ustreznimi informacijami o stroških, povezanih z zamenjavo, in morebitnih negativnih učinkih na kapitalsko zaščito, kadar gre za zamenjavo PEPP z jamstvom. Stroški za zamenjavo, ki jih zaračuna ponudnik PEPP prenositelj, bi morali znašati največ toliko, da ne bi pomenili ovire za mobilnost, v nobenem primeru pa ne bi smeli presegati 0,5 % ustreznega zneska ali denarne vrednosti sredstev v naravi, ki se prenašajo.

(69)  Varčevalci v PEPP bi morali imeti pravico, da ob sklenitvi PEPP in odpiranju novega podračuna izberejo način izplačila (rente, enkratni znesek ali drugo) v fazi izplačevanja, vendar z možnostjo, da svojo izbiro spremenijo eno leto pred začetkom faze izplačevanja, ob začetku faze izplačevanja ali v času zamenjave, da bi lahko svojo izbiro načina izplačila najbolje prilagodili svojim potrebam, ko se približujejo upokojitvi. Če ponudnik PEPP da na voljo več kot eno obliko izplačil, bi moralo biti mogoče, da bi se varčevalec v PEPP odločil za drugačno izbiro izplačil za vsak podračun, odprt v njegovem računu za PEPP.

(70)  Ponudniki PEPP bi morali imeti možnost, da varčevalcem PEPP dajo na voljo široko paleto oblik izplačevanja. S tem pristopom bi dosegli cilj povečane uporabe PEPP zaradi povečane prožnosti in izbire za varčevalce v PEPP. Ponudnikom bi omogočil, da svoje PEPP oblikujejo na najbolj stroškovno učinkovit način. Skladen je z drugimi politikami Unije in politično izvedljiv, saj daje državam članicam dovolj prožnosti, da se odločijo, kakšne oblike izplačevanja želijo spodbujati. V skladu z dolgoročnim ciljem produkta, ki je upokojitev, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da sprejmejo ukrepe, da bi prednost namenile določenim oblikam izplačil, kot so količinske omejitve izplačil v enkratnem znesku za dodatno spodbujanje dosmrtnih rent in postopnih izplačil.

(71)   Glede na vseevropsko naravo PEPP je treba zagotoviti dosledno visoko raven zaščite varčevalcev v PEPP po celotnem notranjem trgu. Za to so potrebna ustrezna orodja za učinkovit boj proti kršitvam in preprečevanje škode za potrošnike. Zato bi bilo treba pooblastila EIOPA in pristojnih organov okrepiti z mehanizmom, izrecno namenjenim za preprečevanje ali omejevanje trženja, distribucije ali prodaje katerih koli PEPP, pri katerih se porajajo resni pomisleki glede zaščite varčevalcev v PEPP, tudi kar zadeva dolgoročni cilj produkta, ki je upokojitev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela, skupaj z ustreznimi pooblastili EIOPA za usklajevanje in sprejemanje nujnih ukrepov.

Pooblastila EIOPA bi morala temeljiti na členu 9(5) Uredbe (EU) št. 1094/2010, da bi zagotovili, da se bodo lahko takšni mehanizmi posredovanja uporabili v primeru znatnih pomislekov glede zaščite varčevalcev v PEPP, vključno v zvezi s posebnim dolgoročnim ciljem PEPP, ki je upokojitev. Kadar so izpolnjeni pogoji, bi morali pristojni organi imeti možnost kot previdnostni ukrep uvesti prepoved ali omejitev, preden se PEPP trži, distribuira ali proda varčevalcem v PEPP. Ta pooblastila ponudnika PEPP ne odvezujejo odgovornosti upoštevati vse ustrezne zahteve iz te uredbe.

(72)  Zajamčiti bi bilo treba popolno preglednost stroškov in provizij, povezanih z naložbo v PEPP. Med ponudniki bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji, hkrati pa bi bilo zagotovljeno varstvo potrošnikov. Za različne produkte bi bile na voljo primerjalne informacije, kar bi spodbudilo konkurenčno oblikovanje cen.

(73)  Čeprav bi stalen nadzor ponudnikov PEPP izvajali zadevni pristojni organi, bi morala EIOPA koordinirati nadzor PEPP, da bi se zagotovila dosledna uporaba poenotene nadzorne metodologije, s čimer bi prispevali k vseevropski naravi PEPP, katerega dolgoročni cilj je upokojitev.

(74)  Da bi okrepili pravice potrošnikov in olajšali dostop do pritožbenega postopka, bi bilo treba varčevalcem v PEPP omogočiti, da posamezno ali kolektivno vlagajo pritožbe pri pristojnih organih države članice prebivališča, ne glede na to, kje je prišlo do kršitve.

(75)  EIOPA bi morala sodelovati s pristojnimi organi in spodbujati sodelovanje in usklajenost med njimi. Pri tem bi morala EIOPA imeti vlogo pri pooblastilu pristojnih organov za uporabo nadzornih ukrepov s tem, da bi zagotovila dokazila o kršitvah, povezanih s PEPP. Prav tako bi morala zagotoviti zavezujočo mediacijo v primeru nesoglasja med pristojnimi organi v čezmejnih situacijah.

(76)  Za zagotavljanje, da ponudniki PEPP in distributerji PEPP spoštujejo to uredbo ter da zanje po celotni Uniji velja podobna obravnava, bi bilo treba zagotoviti upravne kazni in druge ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

(77)  V skladu s sporočilom Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ in da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, je pomembno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih upravnih kazni in drugih ukrepov v primeru kršitev te uredbe.

(78)  Čeprav države članice lahko določijo pravila za upravne kazni in kazenske sankcije za iste kršitve, se od njih ne bi smelo zahtevati, da določijo pravila za upravne kazni za kršitve te uredbe, za katere velja nacionalno kazensko pravo. Če se namesto upravnih kazni za kršitve te uredbe ohranijo kazenske sankcije, to ne bi smelo zmanjšati zmožnosti pristojnih organov ali kako drugače vplivati nanje, da za namene te uredbe sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah, da imajo dostop do informacij in da pravočasno izmenjujejo informacije s temi organi, tudi po prijavi zadevnih kršitev pristojnim pravosodnim organom za namene kazenskega pregona.

(79)  Pristojni organi bi morali biti pooblaščeni, da izrečejo denarne kazni, ki so dovolj visoke, da odtehtajo dejanski ali potencialni dobiček, ter odvračilne tudi za večja finančna podjetja in njihovo vodstveno osebje.

(80)  Da bi zagotovili dosledno uporabo kazni po Uniji, bi morali pristojni organi pri ugotavljanju vrste upravnih kazni ali drugih ukrepov in ravni denarnih kazni upoštevati vse zadevne okoliščine.

(81)  Za zagotovitev, da imajo odločitve o kršitvah in kaznih, ki jih sprejmejo pristojni organi, odvračilni učinek na širšo javnost, in za krepitev varstva potrošnikov z opozarjanjem na PEPP, ki se distribuirajo ob kršenju te uredbe, bi bilo treba te odločitve objaviti, razen če bi tako razkritje ogrožalo stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku.

(82)  Za ugotavljanje morebitnih kršitev bi morali imeti pristojni organi potrebna preiskovalna pooblastila in vzpostaviti učinkovite mehanizme za omogočanje poročanja o morebitnih ali dejanskih kršitvah.

(83)  Ta uredba ne bi smela posegati v določbe iz zakonodaj držav članic v zvezi s kaznivimi dejanji.

(84)  Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede v okviru te uredbe, kot je izmenjava ali prenos osebnih podatkov, ki ga izvedejo pristojni organi, ali obdelava osebnih podatkov, ki jo izvedejo ponudniki PEPP ali distributerji PEPP, bi morala biti opravljena v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega Parlamenta in Sveta(15) in Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta(16). Vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvedejo evropski nadzorni organi, bi morala biti opravljena v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega Parlamenta in Sveta(17).

(85)   Glede na občutljivost osebnih finančnih podatkov je ključnega pomena strogo varstvo podatkov. Zato je priporočljivo, da organi za varstvo podatkov tesno sodelujejo pri izvajanju in nadzoru te uredbe.

(86)  Postopek registracije in uradnega obvestila iz te uredbe ne bi smel nadomestiti nobenih dodatnih veljavnih nacionalnih postopkov, da bi imeli možnost izkoristiti prednosti in spodbude, določene na nacionalni ravni.

(87)  Vrednotenje te uredbe bi bilo treba opraviti med drugim tako, da se ocenijo spremembe na trgu, kot je pojav novih oblik PEPP ter razvoj na drugih področjih prava Unije in izkušnje držav članic. Tako vrednotenje bi moralo upoštevati različne cilje in namene vzpostavitve dobro delujočega trga PEPP in bi zlasti moralo ovrednotiti, ali je ta uredba privedla do tega, da več evropskih državljanov varčuje za vzdržne in ustrezne pokojnine. Pomembnost minimalnih evropskih standardov za nadzor ponudnikov PEPP zahteva tudi vrednotenje ponudnikov PEPP glede na skladnost s to uredbo in veljavnim sektorskim pravom.

(88)  Glede na možne dolgoročne posledice te uredbe je bistvenega pomena, da se pozorno spremlja razvoj dogodkov v začetni fazi uporabe. Komisija bi morala pri vrednotenju upoštevati tudi izkušnje EIOPA, deležnikov in strokovnjakov ter Evropskemu parlamentu in Svetu poročati morebitna opažanja.

(89)  S to uredbo bi bilo treba zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in načel, ki jih posebej priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem pravice starejših do dostojnega in neodvisnega življenja in do udeležbe v socialnem in kulturnem življenju, pravice do varstva osebnih podatkov, lastninske pravice, svobode gospodarske pobude, načela enakosti spolov in načela visoke ravni varstva potrošnikov.

(90)  Ker ciljev te uredbe, in sicer okrepiti varstvo varčevalcev v PEPP in povečati njihovo zaupanje v PEPP, vključno pri čezmejni distribuciji teh produktov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi svojih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa enotna pravila o registraciji, proizvodnji, distribuciji in nadzoru osebnih pokojninskih produktov, ki se distribuirajo v Uniji pod oznako „vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „osebni pokojninski produkt“ pomeni produkt, ki:

(a)  temelji na prostovoljni pogodbi med posameznim varčevalcem in pravnim subjektom ter dopolnjuje zakonsko predpisan ali poklicni pokojninski produkt;

(b)  zagotavlja dolgoročno akumulacijo kapitala z izrecnim ciljem zagotavljanja dohodka ob upokojitvi in z omejenimi možnostmi predčasnega dviga pred upokojitvijo;

(c)  ni niti zakonsko predpisan niti poklicni pokojninski produkt;

(2)  „vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“ pomeni dolgoročni varčevalni osebni pokojninski produkt, ki ga v okviru pogodbe o PEPP zagotavlja ▌ finančno podjetje, ki je do tega upravičeno po členu 6(1), in ga varčevalec v PEPP ali neodvisno združenje varčevalcev v PEPP v imenu svojih članov sklene z namenom upokojitve in ga ni mogoče predčasno odkupiti ali pa je to mogoče v zelo omejenih primerih ter je registriran v skladu s to uredbo;

(3)  „varčevalec v PEPP“ pomeni fizično osebo, ki ima sklenjeno pogodbo o PEPP s ponudnikom PEPP;

(4)  „pogodba o PEPP“ pomeni pogodbo med varčevalcem v PEPP in ponudnikom PEPP, ki izpolnjuje pogoje iz člena 4;

(5)  „račun za PEPP“ pomeni osebni pokojninski račun, ki se vodi na ime varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP in se uporablja za beleženje transakcij ter varčevalcu v PEPP omogoča redno vplačevanje zneskov za upokojitev, upravičencu iz naslova PEPP pa prejemanje ▌prejemkov iz naslova PEPP;

(6)  „upravičenec iz naslova PEPP" pomeni fizično osebo, ki prejema prejemke iz naslova PEPP;

(7)  „stranka PEPP“ pomeni varčevalca v PEPP, potencialnega varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP;

(8)  „distribucija PEPP“ pomeni svetovanje, predlaganje ali izvajanje drugih pripravljalnih opravil pred sklenitvijo pogodb o zagotovitvi PEPP, sklepanje takih pogodb ali pomoč pri njihovem vodenju in izvajanju, vključno z zagotavljanjem informacij o eni ali več pogodbah o PEPP v skladu z merili, ki jih stranka PEPP izbere na spletnem mestu ali v drugih medijih, ter zagotavljanje lestvice PEPP, vključno s primerjavo cen in produktov, ali popust na ceno PEPP, kadar lahko stranka PEPP neposredno ali posredno sklene pogodbo o PEPP z uporabo spletnega mesta ali drugega medija;

(9)  „pokojninski prejemki iz naslova PEPP“ pomeni prejemke, plačane ob upokojitvi ali v pričakovanju upokojitve v eni od oblik iz člena 58(1);

(10)  „prejemki iz naslova PEPP“ pomeni pokojninske prejemke iz naslova PEPP in druge dodatne prejemke, do katerih je upravičenec iz naslova PEPP upravičen v skladu s pogodbo o PEPP, zlasti v zelo omejenih primerih predčasnega odkupa ali če pogodba o PEPP krije tudi biometrična tveganja;

(11)  „faza varčevanja“ pomeni obdobje, v katerem se sredstva zbirajo na računu za PEPP, in običajno traja, dokler se ne začne faza izplačevanja;

(12)  „faza izplačevanja“ pomeni obdobje, v katerem se sredstva, zbrana na računu za PEPP, lahko črpajo za kritje upokojitve ali drugih prihodkovnih zahtev;

(13)  „renta“ pomeni znesek, ki se kot donos naložbe izplačuje v določenih razmikih v obdobju, kot je življenje upravičenca iz naslova PEPP ali določeno število let;

(14)  „postopna izplačila“ pomeni poljubne zneske, ki jih lahko upravičenci iz naslova PEPP ▌v rednih razmikih črpajo do določene zgornje meje;

(15)  ▌„ponudnik PEPP“ pomeni finančno podjetje iz člena 6(1), ki ima dovoljenje za proizvodnjo PEPP in njegovo distribucijo;

(16)  ▌„distributer PEPP“ pomeni finančno podjetje iz člena 6(1), ki ima dovoljenje za distribucijo PEPP, ki jih ne proizvede samo, investicijsko podjetje, ki zagotavlja naložbeno svetovanje, ali zavarovalnega posrednika, kot je opredeljen v točki 3 člena 2(1) Direktive (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta(18);

(17)  „trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki:

(a)  stranki PEPP omogoča, da shrani informacije, ki so naslovljene nanjo osebno, tako da so dostopne za poznejšo uporabo in za obdobje, primerno glede na namen teh informacij, ter

(b)  ji omogoča nespremenjen prikaz shranjenih informacij;

(18)  „pristojni organi“ ▌ pomeni nacionalne organe, ki jih vsaka država članica imenuje za nadzor ponudnikov oziroma distributerjev PEPP ali za opravljanje dolžnosti iz te uredbe;

(19)  „matična država članica ponudnika PEPP“ pomeni matično državo članico, kot je opredeljena v ustreznem zakonodajnem aktu iz člena 6(1);

(20)  „matična država članica distributerja PEPP“ pomeni:

(a)  kadar je distributer fizična oseba, državo članico, v kateri ima prebivališče;

(b)  kadar je distributer pravna oseba, državo članico, v kateri je njegov registrirani sedež, kadar pa ga po nacionalnem pravu nima, pomeni državo članico, v kateri je njegova glavna uprava;

(21)  „država članica gostiteljica ponudnika PEPP“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica ponudnika PEPP, v kateri ponudnik PEPP v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja zagotavlja PEPP, ali za katero odpre podračun;

(22)  „država članica gostiteljica distributerja PEPP“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica distributerja PEPP, v kateri distributer PEPP distribuira PEPP v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja;

(23)  „podračun“ pomeni nacionalni razdelek, ki se odpre znotraj vsakega računa za PEPP in ki izpolnjuje pravne zahteve in pogoje za uporabo morebitnih spodbud, ki jih za vlaganje v PEPP na nacionalni ravni določi država članica, v kateri ima varčevalec v PEPP ▌prebivališče; posledično je lahko posameznik varčevalec v PEPP ali upravičenec iz naslova PEPP v vsakem podračunu, kar je odvisno od posameznih pravnih zahtev za fazo varčevanja in fazo izplačevanja;

(24)  „kapital“ pomeni skupne kapitalske prispevke ▌, izračunane na podlagi zneskov, ki jih je mogoče vložiti po odbitku vseh provizij, stroškov in izdatkov, ki jih neposredno ali posredno krijejo varčevalci v PEPP;

(25)  „finančni instrumenti“ pomeni instrumente, določene v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta(19).

(26)  „depozitar“ pomeni institucijo, ki je zadolžena za hrambo sredstev in nadzor nad izpolnjevanjem pravil sklada in veljavnega prava;

(27)   „osnovni PEPP“ pomeni naložbeno možnost iz člena 45;

(28)  „tehnike za zmanjševanje tveganja“ pomeni tehnike za sistematično zmanjševanje obsega izpostavljenosti tveganjem in/ali verjetnosti za njihovo pojavitev;

(29)  „biometrična tveganja“ pomeni tveganja, povezana s smrtjo, invalidnostjo in/ali dolgoživostjo;

(30)  „zamenjava ponudnikov“ pomeni prenos ustreznih zneskov ali, če je ustrezno, sredstev v naravi v skladu s členom 52(4) od enega ponudnika PEPP k drugemu z enega računa za PEPP na drugega na zahtevo varčevalca v PEPP, in sicer z zaprtjem prejšnjega računa za PEPP brez poseganja v točko (e) člena 53(4);

(31)  „svetovanje“ pomeni zagotovitev osebnega priporočila ponudnika ali distributerja PEPP stranki PEPP glede ene ali več pogodb o PEPP ▌;

(32)  „partnerstvo“ pomeni sodelovanje med ponudniki PEPP, ki ponujajo podračune za različne države članice, v okviru storitve prenosljivosti iz člena 19(2);

(33)  „okoljski, socialni in upravljavski dejavniki“ pomeni problematiko okolja, socialnih zadev in upravljanja, na primer iz Pariškega sporazuma, ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih objavili Združeni narodi, vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter načel Združenih narodov za odgovorno vlaganje.

Člen 3

Veljavni predpisi

Za registracijo, proizvodnjo, distribucijo in nadzor PEPP veljajo:

(a)  ta uredba in

(b)   za področja, ki jih ne ureja ta uredba ▌:

(i)  ustrezno sektorsko pravo Unije, vključno z ustreznimi delegiranimi in izvedbenimi akti;

(ii)  zakonodaja, ki jo države članice sprejmejo pri izvajanju ustreznega sektorskega prava Unije in ukrepov, ki so izrecno povezani s PEPP;

(iii)  druga nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za PEPP.

Člen 4

Pogodba o PEPP

1.  Pogodba o PEPP določa izrecne določbe zanj v skladu z veljavnimi pravili iz člena 3.

2.  Pogodba o PEPP zajema predvsem:

(a)  opis osnovnega PEPP iz člena 45, vključno z informacijami o jamstvu za vloženi kapital ali o naložbeni strategiji, s katero naj bi poskrbeli kapitalsko zaščito;

(b)  kjer je ustrezno, opis alternativnih naložbenih možnosti iz člena 42(2);

(c)  pogoje, ki veljajo za spremembo naložbene možnosti iz člena 44;

(d)  če PEPP krije biometrično tveganje, podatke o tem kritju, vključno z okoliščinami, v katerih jih je mogoče uveljaviti;

(e)  opis pokojninskih prejemkov iz naslova PEPP, zlasti možne oblike izplačil in pravico do spremembe oblike izplačila, kakor je navedeno v členu 58;

(f)  pogoje, povezane s storitvijo prenosljivosti iz členov 17 do 20, vključno z informacijami o državah članicah, za katere je na voljo podračun;

(g)  pogoje za storitev zamenjave iz členov 52 do 55;

(h)  kategorije stroškov in skupne stroške, po možnosti izražene kot odstotni delež in kot denarni znesek;

(i)  pogoje v zvezi s fazo varčevanja za podračun države članice, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče, kot je navedeno v členu 47;

(j)  pogoje v zvezi s fazo izplačevanja za podračun države članice, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče, kot je navedeno v členu 57;

(k)  po potrebi pogoje, pod katerimi se pridobljene ugodnosti ali spodbude vrnejo državi članici, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče.

POGLAVJE II

REGISTRACIJA

Člen 5

Registracija

1.  PEPP se lahko v Uniji zagotavlja in distribuira tam, kjer je registriran v javnem centralnem registru pri EIOPA v skladu s členom 13.

2.  Registracija PEPP velja v vseh državah članicah. Registracija ponudniku PEPP omogoča zagotavljanje, distributerju pa distribuiranje PEPP, ki je registriran v javnem centralnem registru iz člena 13.

Nadzor nad skladnostjo s to uredbo se izvaja nepretrgoma in v skladu s poglavjem IX.

Člen 6

Vloga za registracijo PEPP

1.  Za registracijo PEPP lahko zaprosijo samo naslednja finančna podjetja, ki imajo dovoljenje ali so registrirana po pravu Unije:

(a)  kreditne institucije z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(20);

(b)  zavarovalnice z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta(21), ki ponujajo neposredna življenjska zavarovanja v skladu s členom 2(3) Direktive 2009/138/ES in Prilogo II k navedeni direktivi;

(c)  institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki imajo dovoljenje ali so registrirane ▌v skladu z Direktivo (EU) 2016/2341 in so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščene in ustrezno nadzorovane tudi za zagotavljanje osebnih pokojninskih produktov. V tem primeru se za vsa sredstva in obveznosti, ki ustrezajo poslu zagotavljanja PEPP, vzpostavi ločena obračunska enota brez možnosti prenosa na druge dejavnosti pokojninskega zavarovanja institucije;

(d)  investicijska podjetja z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ki zagotavljajo upravljanje portfeljev ▌;

(e)  investicijske družbe ali družbe za upravljanje, ki pridobijo dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(f)   upravitelji alternativnih investicijskih skladov EU (EU UAIS), ki pridobijo dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU.

2.  Finančna podjetja iz odstavka 1 vlogo za registracijo PEPP predložijo svojim pristojnim organom. Vloga vsebuje:

(a)  ▌standardne pogodbene pogoje pogodbe o PEPP, ki se predlagajo varčevalcem v PEPP, kot je navedeno v členu 4;

(b)  informacije o identiteti vložnika ▌;

(c)  informacije o ureditvi glede portfelja in upravljanja tveganja ter upravnih nalog v zvezi s PEPP, vključno z ureditvami iz členov 19(2), 42(5) in 49(3);

(d)  kjer je ustrezno, seznam držav članic, v katerih ponudnik PEPP, ki je vložnik, namerava tržiti PEPP;

(e)  informacije o identiteti depozitarja, kjer je ustrezno;

(f)  ključne informacije o PEPP, kot je navedeno v členu 26;

(g)   seznam držav članic, za katere bo ponudnik PEPP, ki je vložnik, zmožen takoj odpreti podračun.

3.   Pristojni organi v 15 delovnih dneh od prejema vloge iz odstavka 2 ocenijo, ali je popolna.

Če vloga ni popolna, določijo rok, do katerega jim mora vložnik posredovati dodatne informacije. Ko je vloga popolna, pristojni organi o tem ustrezno obvestijo vložnika.

4.   Ko je predložena popolna vloga v skladu z odstavkom 3, pristojni organi v treh mesecih odločijo o registraciji PEPP, a samo, če je vložnik upravičen do zagotavljanja PEPP v skladu z odstavkom 1 ter če so informacije in dokumenti, predloženi v vlogi za registracijo iz odstavka 2, skladni s to uredbo.

5.   Ko pristojni organi odločijo o registraciji PEPP, v petih delovnih dneh posredujejo EIOPA svojo odločitev ter informacije in dokumente iz točk (a), (b), (d), (f) in (g) odstavka 2, o tem pa ustrezno obvestijo tudi ponudnika PEPP, ki je vložnik.

EIOPA nima pristojnosti in ne nosi odgovornosti za odločitve o registraciji, ki so jih sprejeli pristojni organi.

Kadar pristojni organi registracijo zavrnejo, o tem izdajo obrazloženo odločitev, zoper katero se lahko vloži pritožba.

6.  Če je za posamezno vrsto finančnega podjetja iz odstavka 1 v državi članici pristojnih več organov, država članica imenuje samo en pristojni organ za vsako vrsto finančnega podjetja iz odstavka 1, ki je odgovoren za postopek registracije in za komuniciranje z EIOPA.

Vse naknadne spremembe informacij in dokumentacije v vlogi iz odstavka 2 se nemudoma sporočijo pristojnim organom. Kadar so spremembe povezane z informacijami in dokumenti iz točk (a), (b), (d), (f) in (g) odstavka 2, jih pristojni organi nemudoma sporočijo EIOPA.

Člen 7

Registracija PEPP

1.  Ko je sporočena odločitev o registraciji ter so v skladu s členom 6(5) posredovane tudi informacije in dokumenti, EIOPA v petih delovnih dneh registrira PEPP v javnem centralnem registru, kakor je navedeno v členu 13, in o tem nemudoma obvesti pristojne organe.

2.  Pristojni organi v petih delovnih dneh od prejetega obvestila o registraciji PEPP iz odstavka 1 o tem obvestijo ponudnika PEPP, ki je vložnik.

3.   Ponudnik PEPP lahko PEPP zagotavlja, distributer pa ga distribuira od datuma registracije PEPP v javnem centralnem registru iz člena 13.

Člen 8

Pogoji za preklic registracije PEPP

1.  Pristojni organi izdajo odločitev o preklicu registracije PEPP, kadar:

(a)  se ponudnik PEPP izrecno odreče registraciji;

(b)  ponudnik PEPP pridobi registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na drug nezakonit način;

(c)  ponudnik PEPP resno ali sistematično krši to uredbo ali

(d)  ponudnik PEPP ali PEPP ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bila registracija odobrena.

2.  Ko pristojni organi odločijo o preklicu registracije PEPP, svojo odločitev v petih delovnih dneh posredujejo EIOPA in o tem obvestijo tudi ponudnika PEPP, ki je vložnik.

3.  EIOPA v petih delovnih dneh od prejetega obvestila o preklicu registracije iz odstavka 2 prekliče registracijo PEPP in o tem obvesti pristojne organe.

4.  Pristojni organi v petih delovnih dneh od obvestila o preklicu registracije PEPP iz odstavka 3 obvestijo ponudnika PEPP, ki je vložnik, o preklicu in datumu preklica.

5.  Od datuma preklica registracije PEPP v javnem centralnem registru iz člena 13 ponudnik PEPP ne sme več zagotavljati PEPP, distributer pa ga ne distribuirati.

6.  Kadar EIOPA v skladu z dolžnostjo sodelovanja med pristojnimi organi in EIOPA iz člena 66 prejme informacije o okoliščinah iz točke (b) ali (c) odstavka 1 tega člena, pristojne organe ponudnika PEPP pa zaprosi, naj preverijo obstoj teh okoliščin in ji posredujejo svoje ugotovitve in ustrezne informacije.

7.  Preden se sprejme odločitev o preklicu registracije PEPP, si pristojni organi in EIOPA po najboljših močeh prizadevajo obvarovati interese varčevalcev v PEPP.

Člen 9

Označevanje ▌

Oznaka „vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“ se v zvezi z osebnim pokojninskim produktom lahko uporablja samo, če jih EIOPA registrira, da se lahko distribuirajo pod oznako „PEPP“ v skladu s to uredbo.

Člen 10

Distribucija PEPP

1.  Finančna podjetja iz člena 6(1) lahko distribuirajo PEPP, ki jih proizvedejo sama. Distribuirajo lahko tudi PEPP, ki jih ne proizvedejo sama, če je to v skladu z ustreznim sektorskim pravom, po katerem smejo distribuirati produkte, ki jih sama ne proizvedejo.

2.  Zavarovalni posredniki, registrirani v skladu z Direktivo (EU) 2016/97, in investicijska podjetja, ki imajo v skladu z Direktivo 2014/65/EU dovoljenje za investicijsko svetovanje, opredeljeno v točki 4 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU , lahko distribuirajo PEPP, ki jih ne proizvedejo sami.

Člen 11

Bonitetna ureditev, ki se uporablja za različne vrste ponudnikov

Ponudniki in distributerji PEPP ▌spoštujejo to uredbo ter ustrezno bonitetno ureditev, ki se uporablja zanje v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 6(1) in člena 10(2).

Člen 12

Objava nacionalnih predpisov

1.  Ustrezni nacionalni organ objavi in posodablja besedilo nacionalnih zakonov ter drugih predpisov, ki urejajo pogoje, povezane s fazo varčevanja, kot je navedeno v členu 47, in pogoje, povezane s fazo izplačevanja, kot je navedeno v členu 57, po možnosti vključno z informacijami o dodatnih nacionalnih postopkih za uporabo prednosti in spodbud.

2.  Vsi pristojni organi v državi članici imajo na svojem spletnem mestu ažurno povezavo do besedil iz odstavka 1.

3.  Objava besedil iz odstavka 1 je namenjena samo obveščanju in za ustrezne nacionalne organe ne ustvarja pravnih obveznosti ali odgovornosti.

Člen 13

Javni centralni register

1.  EIOPA vodi javni centralni register, v katerem so navedeni vsi PEPP, registrirani na podlagi te uredbe, registracijska številka vsakega PEPP, njegov ponudnik ▌, pristojni organi ponudnika PEPP, datum registracije vsakega PPEP, popoln seznam držav članic, v katerih se ta PEPP ponuja, in popoln seznam držav članic, za katere ponudnik PEPP ponuja podračun. Register je javno na voljo v elektronski obliki in se ustrezno posodablja.

2.  Pristojni organi obvestijo EIOPA o povezavah iz člena 12(2) in te informacije redno posodabljajo.

3.  EIOPA objavi in posodablja povezave iz odstavka 2 v javnem centralnem registru iz odstavka 1.

POGLAVJE III

ČEZMEJNO ZAGOTAVLJANJE IN PRENOSLJIVOST PEPP

ODDELEK I

SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV IN SVOBODA USTANAVLJANJA

Člen 14

Izvajanje svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja ponudnikov in distributerjev PEPP

1.   Ponudniki PEPP lahko zagotavljajo, distributerji PEPP pa distribuirajo PEPP na ozemlju države članice gostiteljice v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja pod pogojem, da je to skladno z ustreznimi predpisi in postopki, ki so določeni po pravu Unije, ki se uporablja zanje, kot je navedeno v točkah (a), (b), (d) in (e) člena 6(1) ali iz člena 10(2), ali na podlagi tega prava, in po tem, ko sporočijo, da nameravajo za to državo članico gostiteljico odpreti podračun v skladu s členom 21.

2.   Ponudniki PEPP iz točk (c) in (f) člena 6(1) spoštujejo pravila iz člena 15.

Člen 15

Izvajanje svobode opravljanja storitev za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in EU UAIS

1.  Ponudniki PEPP iz točk (c) in (f) člena 6(1), ki nameravajo v okviru svobode opravljanja storitev začeti zagotavljati PEPP varčevalcem v PEPP na ozemlju države članice gostiteljice, najprej sporočijo, da nameravajo odpreti podračun za to državo članico v skladu s členom 21, nato pa pristojnim organom v svoji matični državi članici posredujejo naslednje informacije:

(a)  ime in naslov ponudnika PEPP;

(b)  državo članico, v kateri namerava ponudnik PEPP zagotavljati ali distribuirati PEPP varčevalcem v PEPP.

2.  Pristojni organi matične države članice v desetih delovnih dneh po prejemu pošljejo te informacije državi članici gostiteljici s potrditvijo, da ponudnik PEPP iz odstavka 1 tega člena izpolnjuje vse zahteve iz člena 6(1). Te informacije se sporočijo pristojnim organom države članice gostiteljice, razen če pristojni organi matične države članice utemeljeno dvomijo, da so upravni postopki, povezani z zagotavljanjem PEPP ali s finančnim položajem ponudnika PEPP iz točk (c) in (f) člena 6(1) ustrezni.

Kadar pristojni organi matične države članice zavrnejo posredovanje informacij pristojnemu organu države članice gostiteljice, v enem mesecu po prejemu vseh informacij in dokumentov sporočijo zadevnemu ponudniku PEPP razloge za zavrnitev. Za zavrnitev ali opustitev odgovora velja v matični državi članici ponudnika PEPP pravica do pritožbe.

3.  Pristojni organi države članice gostiteljice v 10 delovnih dneh po prejemu informacij iz odstavka 1 potrdijo, da so jih prejeli. Pristojni organi matične države članice nato obvestijo ponudnika PEPP, da so pristojni organi države članice gostiteljice informacije prejeli in da lahko ponudnik začne zagotavljati PEPP varčevalcem v PEPP v tej državi članici.

4.  Če pristojni organi matične države članice v 10 delovnih dneh od datuma posredovanja informacij iz odstavka 2 še ne dobijo potrdila o prejemu iz odstavka 3, obvestijo ponudnika PEPP, da lahko začne v tej državi članici gostiteljici zagotavljati storitve.

5.  V primeru spremembe katere koli informacije iz odstavka 1 ponudnik PEPP o spremembi obvesti pristojne organe matične države članice vsaj en mesec pred izvajanjem spremembe. Pristojni organi matične države članice čim prej obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice o spremembi, nikakor pa ne pozneje kot en mesec od prejema obvestila.

6.   Države članice gostiteljice lahko za namene tega postopka za izvajanje pooblastil, ki so prenesena na pristojne organe države članice gostiteljice, imenujejo pristojne organe, ki niso navedeni v točki 18 člena 2. O tem obvestijo Komisijo in EIOPA ter navedejo morebitno razdelitev teh nalog.

Člen 16

Pooblastila pristojnih organov države članice gostiteljice

1.  Kadar pristojni organi države članice gostiteljice utemeljeno menijo, da se z distribuiranjem PEPP na njenem ozemlju ali z odprtjem podračuna za to državo članico kršijo obveznosti iz veljavnih pravil iz člena 3, svoje ugotovitve sporočijo pristojnim organom matične države članice ponudnika ali distributerja PEPP.

2.  Pristojni organi matične države članice po oceni informacij, ki jih prejmejo v skladu z odstavkom 1, po potrebi nemudoma sprejmejo ustrezne ukrepe, da to popravijo. O morebitnih ukrepih obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice.

3.  Kadar so ukrepi, ki jih sprejmejo pristojni organi matične države članice, nezadostni ali jih celo ni, in ponudnik ali distributer PEPP še naprej distribuira PEPP na način, ki je nedvomno v nasprotju z interesi države članice gostiteljice varčevalca v PEPP ali v nasprotju s pravilnim delovanjem trga osebnih pokojninskih produktov v tej državi članici, potem pristojni organi države članice gostiteljice o tem obvestijo pristojne organe matične države članice in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnjih nepravilnosti, po potrebi vključno s tem, da ponudniku ali distributerju PEPP preprečijo nadaljnje distribuiranje PEPP na njihovem ozemlju.

Poleg tega lahko pristojni organi matične države članice ali države članice gostiteljice zadevo posredujejo EIOPA in jo zaprosijo za pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

4.  Odstavki 1 do 3 ne posegajo v pristojnost države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne in nediskriminatorne ukrepe za preprečitev ali sankcioniranje nepravilnosti, storjenih na njenem ozemlju, kadar je takojšnje ukrepanje nujno potrebno, da se obvarujejo pravice potrošnikov v državi članici gostiteljici, in kadar enakovredni ukrepi domače države članice niso ustrezni ali jih ni, ali pa kadar so nepravilnosti v nasprotju s pravnimi določbami, ki varujejo splošno dobro, in sicer strogo samo toliko, kolikor je potrebno. V teh primerih imajo države članice gostiteljice možnost, da ponudniku ali distributerju PEPP na svojem ozemlju preprečijo izvajanje novega posla.

5.  Ukrepi, ki jih pristojni organi države članice gostiteljice sprejmejo v okviru tega člena, se sporočijo ponudniku ali distributerju PEPP v dobro obrazloženem dokumentu ter se o njih nemudoma obvesti tudi pristojne organe matične države članice.

ODDELEK II

PRENOSLJIVOST

Člen 17

Storitev prenosljivosti

1.  Varčevalci v PEPP imajo pravico, da uporabijo storitev prenosljivosti, ki jim omogoča, da še naprej vplačujejo prispevke na svoj obstoječi račun za PEPP, kadar spremenijo prebivališče zaradi selitve v drugo državo članico.

2.  Ko varčevalci v PEPP izkoristijo storitev prenosljivosti, imajo pravico, da obdržijo vse prednosti in spodbude, ki jih zagotavlja ponudnik PEPP in ki so povezane z neprekinjenim vlaganjem v njihove PEPP.

Člen 18

Zagotavljanje storitve prenosljivosti

1.  Ponudniki PEPP zagotovijo storitev prenosljivosti iz člena 17 varčevalcem v PEPP, ki imajo pri njih račun za PEPP in zaprosijo za to storitev.

2.  Kadar ponudnik ali distributer PEPP ponudi PEPP, mora potencialnim varčevalcem v PEPP zagotoviti informacije o storitvi prenosljivosti in o tem, kateri podračuni so že na voljo.

3.  V treh letih od datuma začetka uporabe te uredbe vsak ponudnik PEPP na zahtevo pri ponudniku PEPP ponuja podračun za vsaj dve državi članici.

Člen 19

Podračuni PEPP

1.  Kadar ponudniki PEPP varčevalcem v PEPP ponujajo storitev prenosljivosti v skladu s členom 17, zagotovijo, da novo odprti podračun v okviru računa za PEPP ustrezajo pravnim zahtevam in pogojem, ki jih za PEPP na nacionalni ravni v skladu s členoma 47 in 57 določi nova država članica, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče. Vse transakcije na računu za PEPP se beležijo na ustreznem podračunu. Za vplačevanje prispevkov na podračun in dvige z njega lahko veljajo različni pogodbeni pogoji.

2.  Brez poseganja v veljavno sektorsko pravo velja, da lahko ponudniki PEPP zagotovijo skladnost z zahtevami iz odstavka 1 tudi tako, da sklenejo partnerstvo z drugim registriranim ponudnikom PEPP (v nadaljnjem besedilu: partner).

Partner mora biti glede na obseg funkcij, ki naj bi jih izvajal, zanje ustrezno kvalificiran in mora biti zmožen te prenesene funkcije opravljati. Ponudnik PEPP s partnerjem sklene pisni dogovor. Dogovor je pravno izvršljiv, pravice in obveznosti ponudnika PEPP in partnerja pa so v njem jasno opredeljene. Dogovor je skladen z ustreznimi pravili in postopki za prenos pooblastila in podizvajanje, določenimi v veljavnem pravu Unije, kakor je opredeljeno v členu 6(1). Ne glede na ta dogovor pa edino ponudnik PEPP nosi odgovornost za svoje obveznosti iz te uredbe.

Člen 20

Odprtje novega podračuna

1.   ▌Ponudnik PEPP nemudoma po tem, ko je obveščen , da se je varčevalec v PEPP preselil v drugo državo članico in spremenil prebivališče, varčevalca obvesti ▌o možnosti odprtja novega podračuna v okviru njegovega ▌računa za PEPP in o roku, v katerem bo mogoče ta podračun odpreti ▌.

V tem primeru mu ponudnik PEPP brezplačno zagotovi dokument s ključnimi informacijami o PEPP, ki vsebuje posebne zahteve iz točke (g) člena 28(3) za podračun za novo državo članico, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče.

Če nov podračun ni na voljo, ponudnik PEPP obvesti varčevalca v PEPP o tem, da ima pravico nemudoma in brezplačno zamenjati ponudnika in da lahko še naprej varčuje na zadnjem odprtem podračunu.

2.  Če namerava varčevalec v PEPP izkoristiti možnost odprtja podračuna, ponudnika PEPP obvesti o:

(a)  svoji novi državi članici prebivališča;

(b)  datumu, od katerega ▌se prispevki nakazujejo na novi podračun;

(c)  vseh relevantnih informacijah o drugih pogojih za PEPP.

3.  Varčevalec v PEPP lahko še naprej vplačuje prispevke na zadnji odprti podračun.

4.   Ponudnik PEPP varčevalcu v PEPP ponudi individualizirano priporočilo, v katerem je razloženo, ali bi bilo odprtje novega podračuna v okviru varčevalčevega računa za PEPP in vplačevanje prispevkov na novi podračun ugodnejše od nadaljnjega vplačevanja prispevkov v zadnji odprti podračun.

5.  Če ponudnik PEPP ne more zagotoviti odprtja novega podračuna za novo državo članico, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče, lahko varčevalec v PEPP skladno s svojo izbiro:

(a)  nemudoma in brezplačno zamenja ponudnika PEPP ne glede na zahteve iz člena 52(3) o pogostosti zamenjave ali pa

(b)  še naprej vplačuje prispevke na zadnji odprti podračun.

6.  Novi podračun se odpre s ▌spremembo obstoječe pogodbe o PEPP med varčevalcem v PEPP in ponudnikom PEPP v skladu z veljavnim pogodbenim pravom. Datum odprtja se določi v pogodbi ▌.

Člen 21

Zagotavljanje informacij o prenosljivosti pristojnim organom

1.  Ponudnik PEPP, ki želi prvič odpreti nov podračun za državo članico gostiteljico, o tem obvesti pristojne organe matične države članice.

2.  Obvestilu priloži naslednje informacije in dokumente:

(a)  standardne pogodbene pogoje pogodbe o PEPP iz člena 4, vključno s prilogo o novem podračunu;

(b)  dokument s ključnimi informacijami o PEPP, v katerem so v skladu s točko (g) člena 28(3) navedene posebne zahteve za novi podračun;

(c)   obvestilo o pravicah v okviru PEPP iz člena 36;

(d)  po potrebi informacije o pogodbenih ureditvah iz člena 19(2).

3.  Pristojni organi matične države članice preverijo, ali je posredovana dokumentacija popolna, in v 10 delovnih dneh od prejema popolne dokumentacije to posredujejo pristojnim organom države članice gostiteljice.

4.  Pristojni organi države članice gostiteljice po prejemu informacij in dokumentov iz odstavka 2 nemudoma potrdijo, da so jih prejeli.

5.  Pristojni organi matične države članice nato obvestijo ponudnika PEPP, da so pristojni organi države članice gostiteljice informacije prejeli in da lahko za to državo članico odpre podračun.

Če pristojni organi matične države članice v 10 delovnih dneh od datuma posredovanja dokumentacije iz odstavka 3 ne dobijo potrdila o prejemu iz odstavka 4, obvestijo ponudnika PEPP, da lahko za to državo članico gostiteljico odpre podračun.

6.  Če se informacije in dokumenti iz odstavka 2 kakor koli spremenijo, ponudnik PEPP o tem obvesti pristojne organe matične države članice vsaj en mesec pred izvajanjem spremembe. Pristojni organi matične države članice čim prej obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice o spremembi, nikakor pa ne pozneje kot en mesec po prejemu obvestila.

POGLAVJE IV

ZAHTEVE GLEDE DISTRIBUCIJE IN INFORMACIJ

ODDELEK I

Splošne določbe

Člen 22

Splošno načelo

Ponudniki in distributerji PEPP pri opravljanju dejavnosti distribucije PEPP vedno ravnajo odkrito, pošteno in strokovno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank PEPP.

Člen 23

Ureditev distribucije, ki se uporablja za različne vrste ponudnikov in distributerjev PEPP

1.   Različne vrste ponudnikov in distributerjev PEPP za distribucijo PEPP upoštevajo naslednja pravila:

(a)  zavarovalnice, kot so opredeljene v točki (b) člena 6(1) te uredbe, in zavarovalni posredniki, kot so opredeljeni v členu 10(2) te uredbe, upoštevajo veljavno nacionalno pravo, s katerim se izvajajo pravila iz poglavij V in VI Direktive (EU) 2016/97, razen členov 20, 23, 25 in člena 30(3) navedene direktive za distribucijo zavarovalnih naložbenih produktov, vse neposredno veljavno pravo Unije glede distribucije teh produktov, sprejeto na podlagi navedenih pravil, in to uredbo, razen člena 34(4);

(b)  investicijska podjetja, kot so opredeljena v členu 10(2) te uredbe, upoštevajo veljavno nacionalno pravo, s katerim se izvajajo pravila o trženju in distribuciji finančnih instrumentov iz prvega pododstavka člena 16(3) ▌ ter členov 23, 24 in 25 Direktive 2014/65/EU, razen člena 24(2) ter člena 25(2) in (4) navedene direktive, in vse neposredno veljavno pravo Unije, sprejeto na podlagi navedenih določb, in to uredbo, razen člena 34(4);

(c)  vsi ostali ponudniki ▌in distributerji PEPP upoštevajo veljavno nacionalno pravo, s katerim se izvajajo pravila o trženju in distribuciji finančnih instrumentov iz prvega pododstavka člena 16(3) ter členov 23, 24 in 25 Direktive 2014/65/EU, razen člena 24(2) ter člena 25(2), (3) in (4) navedene direktive, vse neposredno veljavno pravo Unije, sprejeto na podlagi navedenih določb, in to uredbo.

2.  Pravila iz točke (a) odstavka 1 se uporabljajo samo, če veljavno nacionalno pravo, s katerim se izvajajo pravila iz poglavij V in VI Direktive (EU) 2016/97, ne vsebuje strožjih določb.

Člen 24

Elektronska distribucija in drugi trajni nosilci podatkov

Ponudniki in distributerji PEPP vse dokumente in informacije iz tega poglavja ▌strankam PEPP brezplačno zagotovijo v elektronski obliki pod pogojem, da jih lahko stranka PEPP shrani tako, da so ji dostopne za poznejšo uporabo, in za toliko časa, kot je primerno za namene teh informacij, ter da orodje omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij.

Ponudniki in distributerji PEPP te dokumente in informacije na zahtevo brezplačno zagotovijo tudi na drugem trajnem nosilcu podatkov, tudi v papirni obliki. Ponudniki in distributerji PEPP obvestijo stranke PEPP, da imajo pravico zahtevati brezplačno kopijo teh dokumentov na drugem trajnem nosilcu podatkov, tudi v papirni obliki.

Člen 25

Nadzor produktov ter zahteve glede upravljanja

1.  Ponudniki PEPP vzdržujejo, izvajajo in pregledujejo postopek za odobritev vsakega PEPP ali bistvene prilagoditve že obstoječega PEPP, preden se distribuira strankam PEPP.

Postopek odobritve produkta mora biti sorazmeren in primeren glede na naravo PEPP.

Postopek odobritve produkta opredeli ugotovljeni ciljni trg za vsak PEPP in zagotovi, da so ocenjena vsa relevantna tveganja tega trga in da je predvidena distribucijska strategija skladna z ugotovljenim ciljnim trgom ter da se sprejmejo smotrni ukrepi za zagotovitev, da se bo PEPP distribuiral na ugotovljenem ciljnem trgu.

Ponudnik PEPP razume in redno pregleduje PEPP, ki jih zagotavlja, pri čemer upošteva vse dogodke, ki bi lahko bistveno vplivali na morebitno tveganje ugotovljenega ciljnega trga, zato da oceni vsaj to, ali so ti PEPP še skladni s potrebami ugotovljenega ciljnega trga in ali je načrtovana distribucijska strategija še vedno ustrezna.

Ponudniki PEPP dajo distributerjem PEPP na voljo vse ustrezne informacije o PEPP in o postopku odobritve produkta, vključno z ugotovljenim ciljnim trgom vsakega PEPP.

Distributerji PEPP vzpostavijo ustrezne ureditve za pridobitev informacij iz petega pododstavka in za razumevanje značilnosti ter ugotovljenega ciljnega trga vsakega PEPP.

2.  Politike, postopki in ureditve iz tega člena ne posegajo v druge zahteve v okviru te uredbe ali zahteve, ki se uporabljajo na podlagi te uredbe, vključno z zahtevami v zvezi z razkritjem, primernostjo ali ustreznostjo, prepoznavanjem in obvladovanjem nasprotja interesov, ▌spodbudami ter okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki.

ODDELEK II

PREDPOGODBENE INFORMACIJE

Člen 26

Dokument s ključnimi informacijami o PEPP

1.  Preden se PEPP predlaga varčevalcem v PEPP, ponudnik PEPP za ta PEPP produkt v skladu z zahtevami iz tega oddelka pripravi dokument s ključnimi informacijami o PEPP ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

2.  Dokument s ključnimi informacijami o PEPP so predpogodbene informacije. Biti mora natančen, pošten in jasen ter ne sme biti zavajajoč. Vsebovati mora ključne informacije ter biti skladen z vsemi zavezujočimi pogodbenimi dokumenti, ustreznimi deli dokumentov, ki sestavljajo ponudbo, ter pravili in pogoji, ki veljajo za PEPP.

3.  Dokument s ključnimi informacijami o PEPP je samostojen dokument, ki se jasno razlikuje od promocijskega gradiva. Ne vsebuje sklicevanja na promocijsko gradivo. Vsebuje lahko sklicevanje na druge dokumente, po potrebi tudi na prospekte, vendar le, če je to povezano z informacijami, ki jih je treba v skladu s to uredbo vključiti v dokument s ključnimi informacijami o PEPP.

Za osnovni PEPP se pripravi ločen dokument s ključnimi informacijami o PEPP.

4.  Kadar ponudnik PEPP varčevalcu v PEPP zagotavlja več različnih alternativnih naložbenih možnosti in vseh informacij o teh osnovnih naložbenih možnostih, ki se zahtevajo v členu 28(3), ni mogoče posredovati v enotnem, strnjenem in samostojnem dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP, ponudniki PEPP pripravijo eno od naslednjega:

(a)  samostojen dokument s ključnimi informacijami o PEPP za vsako alternativno naložbeno možnost;

(b)  splošni dokument s ključnimi informacijami o PEPP, v katerem so vsaj na splošno opisane alternativne naložbene možnosti in je navedeno, kje in kako je mogoče dobiti podrobnejše predpogodbene informacije o naložbah, na katere se opirajo te naložbene možnosti.

5.  Dokument s ključnimi informacijami o PEPP se v skladu s členom 24 pripravi v kratki in strnjeni obliki. Ta dokument:

(a)  je zasnovan in oblikovan tako, da je zlahka berljiv in da so črke primerne velikosti za branje;

(b)  je osredotočen na ključne informacije, ki jih stranke PEPP potrebujejo;

(c)  je jasen ter napisan tako, da je omogočeno in olajšano razumevanje informacij, zlasti v jasnem, jedrnatem in razumljivem jeziku in slogu.

6.  Kadar so v dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP uporabljene barve, ne smejo biti zaradi tega informacije nič manj razumljive, kot če je natisnjen ali fotokopiran v črno-beli tehniki.

7.  Kadar se v dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP uporabi blagovna znamka ali logotip ponudnika PEPP ali skupine, ki ji pripada, ne sme odvračati pozornosti od informacij, ki jih vsebuje dokument, ali zakrivati besedila.

8.  Ponudniki in distributerji PEPP poleg dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP potencialnim varčevalcem v PEPP zagotovijo sklic na vsa javno dostopna poročila o ▌finančnem stanju ponudnika PEPP, tudi o njegovi solventnosti, ter jim tako omogočijo preprost dostop do teh informacij.

9.   Potencialnim varčevalcem v PEPP se zagotovijo tudi informacije o pretekli uspešnosti izbrane naložbene možnosti za vsaj deset let ▌, kadar pa se PEPP zagotavlja manj od desetih let, za vsa leta zagotavljanja PEPP. Informacijam o pretekli uspešnosti je priložena izjava: „Uspešnost v preteklosti ne nakazuje uspešnosti v prihodnosti.“

Člen 27

Jezik dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP

1.  Dokument s ključnimi informacijami o PEPP se sestavi v uradnih jezikih ali v vsaj enem od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v tistem delu države članice, v katerem se PEPP distribuira, ali v drugem jeziku, ki ga odobrijo pristojni organi te države članice, če pa ni napisan v nobenem od teh jezikov, se v enega od njih prevede.

Prevod zvesto in natančno odraža vsebino izvirnega dokumenta.

2.  Če se PEPP v državi članici oglašuje s promocijskim gradivom, napisanim v enem ali več uradnih jezikov te države članice, se dokument s ključnimi informacijami o PEPP sestavi vsaj v teh uradnih jezikih.

3.  Dokument s ključnimi informacijami o PEPP se slepim in slabovidnim varčevalcem v PEPP na zahtevo da na voljo v ustrezni obliki.

Člen 28

Vsebina dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP

1.  Naslov „Dokument s ključnimi informacijami o PEPP“ je na vidnem mestu na vrhu prve strani dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP.

Dokument vsebuje elemente v zaporedju, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

2.  Tik pod naslovom je obrazložitev. Ta se glasi:"

„V tem dokumentu so navedene ključne informacije o tem vseevropskem osebnem pokojninskem produktu (PEPP). To ni promocijsko gradivo. Te informacije so predpisane z zakonom, zato da se lahko seznanite z naravo, tveganji in stroški tega osebnega pokojninskega produkta ter možnim dobičkom in izgubo in ga primerjate z drugimi PEPP.“

"

3.  Dokument ključnimi informacijami o PEPP vsebuje naslednje informacije:

(a)  na začetku dokumenta: ime PEPP, podatek, ali gre za osnovni PEPP ali ne, identiteto in kontaktne podatke ponudnika PEPP, informacije o pristojnih organih ponudnika PEPP, registracijsko številko PEPP v javnem centralnem registru in datum dokumenta;

(b)  izjavo: „Pokojninski produkt, ki je opisan v tem dokumentu, je dolgoročni produkt z omejenimi možnostmi odkupa in iz njega ni mogoče poljubno izstopiti.“;

(c)  v oddelku z naslovom „Za kakšen produkt gre?“, naravo in glavne značilnosti PEPP, med drugim:

(i)  njegove dolgoročne cilje in načine, kako se bodo dosegli, zlasti to, ali naj bi se cilji dosegli z neposredno ali posredno izpostavljenostjo osnovnim naložbenim sredstvom, vključno z opisom osnovnih instrumentov ali referenčnih vrednosti, navedejo se tudi trgi, v katere vlaga ponudnik PEPP, ter obrazloži, kako se določa donos;

(ii)  opis ciljne skupine varčevalcev v PEPP, ki naj bi se jim ta PEPP tržil, zlasti v smislu njihove zmožnosti kritja naložbenih izgub in izpolnitve naložbenega obdobja;

(iii)  izjavo o tem,

­  ali je pri osnovnem PEPP na voljo jamstvo za kapital ali pa uporablja tehniko za zmanjševanje tveganja, ki je skladna s ciljem, tako da se lahko varčevalcu v PEPP vloženi kapital povrne, oziroma

­  ali in do katere mere alternativne naložbene možnosti, če so na voljo, zagotavljajo jamstvo ali tehnike za zmanjševanje tveganja;

(iv)  opis pokojninskih prejemkov iz naslova PEPP, zlasti morebitne oblike izplačil in pravico do spremembe oblike izplačil, kakor je določeno v členu 59(1);

(v)  kadar PEPP krije biometrično tveganje: podrobnosti o tem, katera tveganja se krijejo in o zavarovalnih nadomestilih, vključno z okoliščinami, v katerih se ta nadomestila lahko zahtevajo;

(vi)  informacije o storitvi prenosljivosti, vključno s sklicevanjem na javni centralni register iz člena 13, kadar so navedene informacije o pogojih za fazo varčevanja in fazo izplačevanja, ki jih v skladu s členoma 47 in 57 določijo države članice;

(vii)  izjavo o posledicah morebitnega predčasnega izstopa varčevalca v PEPP iz PEPP, vključno z vsemi veljavnimi pristojbinami, penali in morebitno izgubo kapitalske zaščite ter morebitnih drugih ugodnosti in spodbud;

(viii)  izjavo o posledicah za varčevalca v PEPP, če bi nehal plačevati prispevke v PEPP;

(ix)  informacije o podračunih, ki so na voljo, in o pravicah varčevalca v PEPP iz člena 20(5);

(x)  informacijo, da ima varčevalec v PEPP pravico do zamenjave ponudnika in pravico do informacij o storitvi zamenjave iz člena 56;

(xi)  pogoje, ki veljajo za spremembo naložbene možnosti iz člena 44;

(xii)  informacije v zvezi z uspešnostjo naložb ponudnika PEPP v smislu okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, kadar so na voljo;

(xiii)  pravo, ki se uporabi za pogodbo o PEPP, kadar stranki nimata proste izbire prava, ali, kadar stranki prosto izbirata veljavno pravo, pravo, za katero ponudnik PEPP predlaga, da se izbere;

(xiv)  kadar je ustrezno, navedbo, ali za varčevalca v PEPP obstaja obdobje, v katerem si lahko premisli ali prekliče pristop;

(d)  v oddelku z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“ kratek opis profila tveganja in donosa, ki vsebuje naslednje elemente:

(i)  zbirni kazalnik tveganj s pojasnilnim opisom tega kazalnika ter njegovih glavnih omejitev in s pojasnilnim opisom tveganj, ki so bistvenega pomena za PEPP, niso pa ustrezno zajeta v zbirnem kazalniku tveganj;

(ii)  podatke o največji možni izgubi vloženega kapitala in tudi navedbo:

­  ali lahko varčevalec v PEPP izgubi ves vloženi kapital oziroma

­  ali varčevalec v PEPP tvega, da bo moral prevzeti še dodatne finančne zaveze ali obveznosti;

(iii)  ustrezne scenarije uspešnosti in predpostavke, iz katerih ti scenariji izhajajo;

(iv)  kadar je ustrezno, pogoje, pod katerimi se varčevalcem v PEPP izplača donos, ali o vnaprej določenih zgornjih mejah izplačil;

(v)  izjavo, da lahko davčno pravo matične države članice varčevalca v PEPP vpliva na dejansko izplačilo;

(e)  v oddelku z naslovom „Kaj se zgodi, če [naziv ponudnika PEPP] ne more izplačati vlagateljev?“ kratko navedbo, ali odškodninska ali jamstvena shema za vlagatelje omogoča kritje izgube, in če je tako, za katero shemo gre, ime poroka ter katera tveganja so zajeta in katera ne;

(f)  v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“ stroške v zvezi z naložbo v PEPP, vključno z neposrednimi in posrednimi stroški, ki jih nosi varčevalec v PEPP, ter enkratnimi in ponavljajočimi se stroški, prikazanimi z zbirnimi kazalniki teh stroškov, za primerjavo pa tudi skupne stroške, izražene v denarnih zneskih in odstotnih deležih, da se ponazorijo skupni učinki vseh stroškov na naložbo.

V dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP se jasno navede, da ponudnik ali distributer PEPP posreduje podrobne informacije o vseh morebitnih stroških distribucije, ki še niso zajeti v zgoraj navedenih stroških, tako da se bodo lahko varčevalci v PEPP seznanili s kumulativnim učinkom vseh skupnih stroškov na donos naložbe;

(g)  v oddelku „Katere posebne zahteve veljajo za podračun za [državo članico mojega prebivališča]?":

(i)  v pododdelku: „Zahteve za fazo vplačevanja prispevkov“:

opis pogojev za fazo varčevanja v skladu s členom 47, kot jih določi država članica, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče;

(ii)  v pododdelku: „Zahteve za fazo izplačila“:

opis pogojev za fazo izplačila v skladu s členom 57, kot jih določi država članica, kjer ima varčevalec v PEPP prebivališče;

(h)  v oddelku „Kako se lahko pritožim?“: informacije o tem, kako in komu se lahko varčevalec v PEPP pritoži glede PEPP ali glede ravnanja ponudnika ali distributerja PEPP.

4.  Večplastno navajanje informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 3, je dovoljeno, kadar je dokument s ključnimi informacijami o PEPP zagotovljen v elektronski obliki, tako da se lahko podrobni deli informacij predstavijo v pojavnih oknih ali s povezavami na spremljajoče plasti. V tem primeru mora biti omogočeno, da se ves dokument s ključnimi informacijami o PEPP natisne kot en sam dokument.

5.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, EIOPA po posvetovanju z drugimi nadzornimi organi ter po potrošniškem in sektorskem testiranju pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a)  podrobnosti predstavitve, vključno z obliko in dolžino dokumenta, ter vsebino vsakega od elementov informacij iz odstavka 3;

(b)  metodologijo, na kateri temelji prikaz tveganja in donosa iz točk (d)(i) in (iv) odstavka 3;

(c)  metodologijo za izračun stroškov, vključno s specifikacijo zbirnih kazalnikov, kot je opredeljeno v točki (f) odstavka 3;

(d)  kadar so informacije predstavljene elektronsko in z večplastnim navajanjem, določi, katere informacije morajo biti vključene v prvo plast in katere se zagotovijo v dodanih podrobnejših plasteh.

EIOPA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov upošteva različne vrste PEPP, njihovo dolgoročno naravo, zmožnosti varčevalcev v PEPP ter tudi značilnosti PEPP, da se varčevalcem v PEPP omogoči izbira med različnimi naložbenimi ali drugimi možnostmi, ki jih ponuja PEPP, tudi kadar se lahko izbira opravi v različnih obdobjih ali se v prihodnosti spremeni.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 29

Promocijsko gradivo

Promocijsko gradivo, ki vsebuje specifične informacije v zvezi s PEPP, ne vsebuje izjav, ki bi bile nasprotne informacijam iz dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP ali bi zmanjševale pomen tega dokumenta. V promocijskem gradivu se navede, da je na voljo dokument s ključnimi informacijami o PEPP ter kako in kje ga je mogoče dobiti, vključno s spletnim mestom ponudnika PEPP.

Člen 30

Revizija dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP

1.  Ponudnik PEPP vsaj enkrat letno pregleda informacije v dokumentu s ključnimi informacijami o PEPP in dokument nemudoma revidira, če se pri pregledu pokaže, da so potrebne spremembe. Revidirana različica je na voljo takoj, ko je mogoče.

2.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, EIOPA po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi ter na podlagi potrošniškega in sektorskega testiranja pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi pogoje, pod katerimi se dokument s ključnimi informacijami o PEPP pregleda in revidira.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [dvanajst mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 31

Civilna odgovornost

1.  Ponudnik PEPP samo na podlagi dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP, vključno z njegovim prevodom, ne nosi civilne odgovornosti, razen če je ta dokument zavajajoč, netočen ali neskladen z ustreznimi deli pravno zavezujočih predpogodbenih in pogodbenih dokumentov ali zahtevami iz člena 28.

2.  Varčevalec v PEPP, ki dokaže, da je pri sklenitvi pogodbe o PEPP utrpel škodo, ker se je v okoliščinah iz odstavka 1 zanašal na dokument s ključnimi informacijami o PEPP, pripravljen v zvezi z zadevnim produktom, lahko od ponudnika PEPP zahteva odškodnino za to škodo v skladu z nacionalnim pravom.

3.  Pojmi, kot sta „škoda“ ali „odškodnina“ iz odstavka 2, ki niso opredeljeni, se razlagajo in uporabljajo v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, kot je določeno z ustreznimi pravili mednarodnega zasebnega prava.

4.  Ta člen ne izključuje nadaljnjih zahtevkov iz naslova civilne odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom.

5.  Obveznosti iz tega člena ne smejo biti omejene ali odpravljene s pogodbenimi klavzulami.

Člen 32

Pogodbe o PEPP, ki krijejo biometrična tveganja

Kadar dokument s ključnimi informacijami o PEPP zadeva pogodbo o PEPP, ki krije biometrična tveganja, ima ponudnik PEPP obveznosti iz tega oddelka le do varčevalca v PEPP.

Člen 33

Zagotavljanje dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP

1.  Ponudnik ali distributer PEPP, ki potencialnim varčevalcem v PEPP svetuje o PEPP ali jim da naprodaj PEPP, zagotovi vse dokumente s ključnimi informacijami o PEPP, pripravljene v skladu s členom 26, dovolj zgodaj, preden so ti varčevalci v PEPP zavezani s katero koli pogodbo o PEPP ali ponudbo v zvezi s to pogodbo o PEPP.

2.  Ponudnik ali distributer PEPP lahko izpolni zahteve iz odstavka 1 tako, da dokument s ključnimi informacijami o PEPP posreduje fizični osebi, ki ima pisno pooblastilo, da v imenu varčevalca v PEPP odloča o naložbah v zvezi s transakcijami, sklenjenimi v okviru tega pisnega pooblastila.

3.  Da bi se ta člen dosledno uporabljal, EIOPA po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi, kadar je to primerno, pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerim natančno opredeli pogoje za izpolnitev zahteve po posredovanju dokumenta s ključnimi informacijami o PEPP, kot je določeno v odstavku 1.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [dvanajst mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

ODDELEK III

SVETOVANJE ▌

Člen 34

Ugotavljanje zahtev in potreb ter zagotavljanje svetovanja

1.  Pred sklenitvijo pogodbe o PEPP ponudnik ali distributer PEPP ▌na podlagi zahtevanih informacij, ki jih je prejel od potencialnega varčevalca v PEPP, opredeli zahteve in potrebe tega potencialnega varčevalca v PEPP v zvezi z upokojitvijo, vključno z morebitno potrebo po nakupu produkta, ki nudi rento, ter mu zagotovi objektivne informacije o PEPP na razumljiv način, da mu omogoči ozaveščeno odločitev.

Vsaka predlagana pogodba o PEPP je v skladu z zahtevami in potrebami varčevalca v PEPP v zvezi z upokojitvijo, ob upoštevanju njegovih pridobljenih pravic iz upokojitve.

2.  Ponudnik ali distributer PEPP pred sklenitvijo pogodbe o PEPP svetuje potencialnemu varčevalcu v PEPP tako, da mu poda individualno priporočilo, ki pojasnjuje, zakaj je določen PEPP, po potrebi pa tudi določena naložbena možnost, najustreznejša glede na zahteve in potrebe varčevalca v PEPP.

Ponudnik ali distributer PEPP potencialnemu varčevalcu v PEPP zagotovi individualizirane projekcije pokojninskih prejemkov za priporočeni produkt na podlagi najzgodnejšega datuma začetka faze izplačevanja in izjavo o omejitvi odgovornosti, v kateri je navedeno, da bi se te projekcije lahko razlikovale od končne vrednosti pridobljenih prejemkov iz naslova PEPP. Če informacije o projekcijah pokojninskih prejemkov temeljijo na ekonomskih scenarijih, te informacije vključujejo tudi najboljši ocenjen primer in neugoden primer, ob upoštevanju posebne narave pogodbe o PEPP.

3.  Če se osnovni PEPP ponuja brez vsaj jamstva za kapital, ponudnik ali distributer PEPP jasno pojasni, da obstajajo PEPP z jamstvom za kapital, razloge, zakaj priporoča osnovni PEPP na podlagi tehnike za zmanjševanje tveganja, skladne s ciljem, da se varčevalcu v PEPP povrne vloženi kapital, ter jasno prikaže vsa dodatna tveganja, ki bi jih lahko takšni PEPP vsebovali v primerjavi z osnovnim PEPP na podlagi kapitalskega jamstva, ki zagotavlja jamstvo za kapital. To pojasnilo je pisno.

4.  Ponudnik ali distributer PEPP iz točke (c) člena 23(1) te uredbe pri svetovanju od potencialnega varčevalca v PEPP zahteva, da predloži informacije v zvezi s svojim znanjem in izkušnjami s področja naložb, povezanih s ponujenim ali zahtevanim PEPP, o njegovem finančnem položaju, vključno z njegovo sposobnostjo kritja izgub, ter o njegovih naložbenih ciljih, vključno z njegovim dovoljenim tveganjem, da bi lahko ponudnik ali distributer PEPP varčevalcu ali potencialnemu varčevalcu v PEPP priporočil enega ali več PEPP, ki so zanj primerni in predvsem v skladu z njegovim dovoljenim tveganjem in sposobnostjo kritja izgub.

5.  Odgovornosti ponudnika ali distributerja PEPP ni mogoče zmanjšati, če je svetovanje v celoti ali delno zagotovljeno prek avtomatiziranega ali polavtomatiziranega sistema.

6.  Ponudniki in distributerji PEPP brez poseganja v strožje sektorsko pravo, ki se uporablja, pristojnim organom na njihovo zahtevo zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki svetujejo o PEPP, potrebno znanje in sposobnosti za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo. Države članice objavijo merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje znanja in sposobnosti.

ODDELEK IV

INFORMACIJE MED TRAJANJEM POGODBE

Člen 35

Splošne določbe

1.  Ponudniki PEPP za vsakega varčevalca v PEPP sestavijo strnjen individualni dokument s ključnimi informacijami, ki ga posredujejo med fazo varčevanja, pri tem pa upoštevajo posebno naravo nacionalnih pokojninskih sistemov ter vse ustrezno pravo, vključno z nacionalnim socialnim, delovnim in davčnim pravom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o pravicah v okviru PEPP). Naslov dokumenta vsebuje besedilo „obvestilo o pravicah v okviru PEPP“.

2.  Na vidnem mestu je naveden točen datum, na katerega se nanašajo informacije v obvestilu o pravicah v okviru PEPP ▌.

3.  Informacije v obvestilu o pravicah v okviru PEPP morajo biti točne in posodobljene.

4.  Ponudnik PEPP vsako leto za vsakega varčevalca v PEPP pripravi obvestilo o pravicah v okviru PEPP.

5.  Vse vsebinske spremembe informacij v obvestilu o pravicah v okviru PEPP v primerjavi s preteklim letom so jasno navedene.

6.  Poleg tega, da prejme obvestilo o pravicah v okviru PEPP, se varčevalca v PEPP ves čas trajanja pogodbe nemudoma obvešča o vseh spremembah naslednjih informacij:

(a)  pogodbenih pogojev, vključno s splošnimi in posebnimi pogoji police;

(b)  naziva ▌ponudnika PEPP, njegove pravne oblike ali naslova sedeža in po potrebi podružnice, ki je sklenila pogodbo;

(c)  informacij o tem, kako naložbena strategija upošteva okoljske, socialne in upravljavske dejavnike.

Člen 36

Obvestilo o pravicah v okviru PEPP

1.  Obvestilo o pravicah v okviru PEPP vključuje vsaj naslednje ključne informacije za varčevalce v PEPP:

(a)  osebne podatke o varčevalcu v PEPP in najzgodnejši datum, ko se lahko faza izplačevanja začne za kateri koli podračun;

(b)  naziv in kontaktni naslov ponudnika PEPP ter identifikacijo pogodbe o PEPP;

(c)  državo članico, v kateri ima ponudnik PEPP dovoljenje ali v kateri je registriran, ter nazive pristojnih organov;

(d)  informacije o projekcijah pokojninskih prejemkov na podlagi datuma iz točke (a) in izjavo o omejitvi odgovornosti, v kateri je navedeno, da bi se te projekcije utegnile razlikovati od končne vrednosti pridobljenih prejemkov iz naslova PEPP. Če projekcije pokojninskih prejemkov temeljijo na ekonomskih scenarijih, te informacije vključujejo tudi najboljši ocenjen primer in neugoden primer, ob upoštevanju posebne narave pogodbe o PEPP;

(e)  informacije o prispevkih, ki sta jih varčevalec v PEPP ali katera koli tretja oseba vplačala na račun za PEPP, za obdobje zadnjih 12 mesecev;

(f)   razčlenitev neposrednih in posrednih stroškov, ki jih je imel varčevalec v PEPP v zadnjih 12 mesecih, pri čemer se navedejo upravni stroški, stroški hrambe sredstev, stroški, povezani s premoženjskimi transakcijami, in drugi stroški, ter ocena vpliva stroškov na končne prejemke iz naslova PEPP; takšne stroške je treba izraziti v denarju in kot odstotek prispevkov v zadnjih 12 mesecih;

(g)  po potrebi informacije o naravi in mehanizmu jamstva ali tehnik za zmanjševanje tveganja iz člena 46;

(h)  po potrebi število in vrednost enot, ki ustrezajo prispevkom varčevalca v PEPP v zadnjih 12 mesecih;

(i)  skupni znesek na računu za PEPP varčevalca v PEPP na dan izdaje obvestila iz člena 35;

(j)  informacije o pretekli uspešnosti naložbene možnosti varčevalca v PEPP, ki zajema uspešnost za vsaj deset let delovanja PEPP ali za vsa leta delovanja PEPP, kadar je to obdobje krajše od deset let. Informacijam o pretekli uspešnosti je priložena izjava, da „uspešnost v preteklosti ne nakazuje uspešnosti v prihodnosti“;

(k)  za račune za PEPP, ki imajo več kot en podračun, se informacije v obvestilu o pravicah v okviru PEPP razčlenijo za vse obstoječe podračune;

(l)  informacije o investicijski politiki v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki.

2.  EIOPA ob posvetovanju z Evropsko centralno banko in pristojnimi organi pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi pravila za določitev predpostavk za projekcije pokojninskih prejemkov iz točke (d) odstavka 1 tega člena ter iz člena 34(2). Ponudniki PEPP uporabljajo ta pravila za določanje, kadar je to ustrezno, letne stopnje nominalnih naložbenih donosov, letne stopnje inflacije in trenda za prihodnje plače.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

Člen 37

Dopolnilne informacije

1.  V obvestilu o pravicah v okviru PEPP je navedeno, kje in kako pridobiti dodatne informacije, vključno z:

(a)  nadaljnjimi praktičnimi informacijami o pravicah in možnostih, ki jih ima varčevalec v PEPP, vključno glede naložb, faze izplačevanja, storitve zamenjave in storitve prenosljivosti;

(b)  letnimi računovodskimi izkazi in letnimi poročili ponudnika PEPP, ki so javno na voljo;

(c)  pisno izjavo o načelih naložbene politike ponudnika PEPP, ki vključujejo vsaj informacije o metodah merjenja naložbenega tveganja, izvajanih postopkih upravljanja tveganj ter strateški naložbeni strukturi glede na naravo in trajanje obveznosti v okviru PEPP, ter kako se pri naložbeni politiki upoštevajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki;

(d)  kjer je primerno, informacijami o predpostavkah, uporabljenih za zneske, izražene v letnih pokojninskih rentah, zlasti glede na stopnjo rente, vrsto ponudnika PEPP in trajanje rente;

(e)  ravnjo prejemkov iz naslova PEPP v primeru ▌odkupa pred datumom iz točke (a) člena 36(1).

2.  Da se zagotovi dosledna uporaba člena 36 in tega člena, EIOPA po posvetovanju z drugimi nadzornimi organi ter na podlagi potrošniškega in sektorskega testiranja pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi podrobnosti prikaza informacij iz člena 36 in tega člena. V zvezi s predstavitvijo informacij o pretekli uspešnosti iz točke (j) člena 36(1) se upoštevajo razlike med naložbenimi možnostmi, zlasti če varčevalec v PEPP nosi naložbeno tveganje, če je naložbena možnost odvisna od starosti ali vključuje usklajevanje trajanja.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ...[12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi  10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3.  Da bi omogočile primerjavo z nacionalnimi produkti, lahko države članice brez poseganja v člen 34(2) in točko (d) člena 36(1) od ponudnikov PEPP zahtevajo, da varčevalcem v PEPP zagotovijo dodatne projekcije pokojninskih prejemkov, države članice pa določijo pravila za določitev predpostavk.

Člen 38

Informacije, ki se varčevalcem v PEPP dajo v obdobju pred upokojitvijo in upravičencem iz naslova PEPP v fazi izplačevanja

1.  Poleg izjave o pravicah v PEPP ponudniki PEPP vsakemu varčevalcu v PEPP dva meseca pred datumi iz točk (a) in (b) člena 59(1) ali na zahtevo varčevalca v PEPP podajo informacije o prihodnjem začetku faze izplačevanja, možnih oblikah izplačil ter možnosti, da varčevalec v PEPP v skladu s členom 59(1) spremeni obliko izplačil.

2.   Ponudniki PEPP med fazo izplačevanja upravičencem iz naslova PEPP letno zagotavljajo informacije o prejemkih iz naslova PEPP in ustreznih oblikah izplačil.

Če varčevalec v PEPP med fazo izplačevanja še naprej plačuje prispevke ali nosi naložbeno tveganje, ponudnik PEPP še naprej zagotavlja izjavo o pravicah v PEPP, ki vsebuje ustrezne informacije.

Člen 39

▌ Informacije na zahtevo varčevalcev v PEPP in upravičencev iz naslova PEPP

Ponudnik PEPP na zahtevo varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP ali njunih predstavnikov predloži ▌dopolnilne informacije iz člena 37(1) in dopolnilne informacije o predpostavkah, uporabljenih za pripravo projekcij iz točke (d) člena 36(1).

ODDELEK V

POROČANJE NACIONALNIM ORGANOM

Člen 40

Splošne določbe

1.  Poleg informacij, ki jih zagotavljajo v skladu z ustreznim sektorskim pravom, ponudniki PEPP pristojnim organom predložijo informacije, ki so potrebne za namene nadzora. Te dodatne informacije po potrebi vključujejo ▌informacije, ki so potrebne za opravljanje naslednjih dejavnosti v okviru postopka nadzornega pregleda:

(a)  oceno sistema upravljanja, ki ga uporabljajo ponudniki PEPP, poslov, ki jih izvajajo, načel vrednotenja, uporabljenih za solventnost, tveganj, s katerimi se soočajo, in sistemov za upravljanje tveganja ter njihove strukture kapitala, potreb in upravljanja;

(b)  sprejetje ustreznih odločitev, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nadzornih pravic in dolžnosti.

2.  Poleg pooblastil, ki so na njih prenesena v skladu z nacionalnim pravom, imajo pristojni organi naslednja pooblastila:

(a)  da določijo naravo, obseg in obliko informacij iz odstavka 1, ki jih od ponudnikov PEPP zahtevajo v vnaprej določenih časovnih presledkih, ob vnaprej določenih dogodkih ali med poizvedbami v zvezi s položajem ponudnika PEPP;

(b)  da od ponudnikov PEPP pridobijo informacije v zvezi s pogodbami, ki jih hranijo ponudniki PEPP, ali v zvezi s pogodbami, ki jih sklenejo s tretjimi strankami, ter

(c)  da zahtevajo informacije od zunanjih strokovnjakov, kot so revizorji in aktuarji.

3.  Informacije iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo:

(a)  kakovostne ali količinske elemente ali primerno kombinacijo obojega;

(b)  pretekle, sedanje ali prihodnje elemente ali primerno kombinacijo teh elementov;

(c)  podatke iz notranjih ali zunanjih virov ali primerno kombinacijo obojega.

4.  Informacije iz odstavkov 1 in 2:

(a)  odražajo naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ponudnika PEPP, zlasti pa tveganja, ki so del tega posla;

(b)  so dostopne, popolne z vseh pomembnih vidikov, primerljive in ves čas dosledne;

(c)  so ustrezne, zanesljive in razumljive.

5.  Ponudniki PEPP pristojnim organom enkrat letno predložijo naslednje informacije:

(a)  za katere države članice ponudnik PEPP ponuja podračune;

(b)  število obvestil v skladu s členom 20(1), prejetih od varčevalcev v PEPP, ki so preselili svoje prebivališče v drugo državo članico;

(c)  število zahtev za odprtje podračuna in število podračunov, odprtih v skladu s členom 20(2);

(d)  število zahtev varčevalcev v PEPP za zamenjavo in dejanski prenos v skladu s točko (a) člena 20(5);

(e)  število zahtev varčevalcev v PEPP za zamenjavo in dejanski prenos v skladu s členom 52(3).

Pristojni organi informacije posredujejo EIOPA.

6.  Ponudniki PEPP imajo vzpostavljene primerne sisteme in strukture za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 do 5 ter pisna pravila, ki jih odobri upravljalni, nadzorni ali upravni organ ponudnika PEPP in ki zagotavljajo stalno primernost predloženih informacij.

7.  Pristojni organi EIOPA na njeno zahtevo omogočijo dostop do vseh informacij, ki jih predložijo ponudniki PEPP, in jih ta potrebuje za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

8.  Kadar so prispevki v PEPP in prejemki iz naslova PEPP upravičeni do ugodnosti ali spodbud, ponudnik PEPP v skladu z ustreznim nacionalnim pravom ustreznemu nacionalnemu organu, kjer je to ustrezno, predloži vse informacije, ki so potrebne za nudenje ali povračilo takih prednosti in spodbud, prejetih v zvezi s takimi prispevki in prejemki.

9.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 72 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo dodatnih informacij iz odstavkov 1 do 5 tega člena, da se v ustrezni meri zagotovi zbliževanje nadzornega poročanja.

EIOPA po posvetovanju z drugimi nadzornimi organi in pristojnimi organi in na podlagi sektorskega testiranja pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov glede oblike nadzornega poročanja.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

POGLAVJE V

FAZA VARČEVANJA

ODDELEK I

NALOŽBENA PRAVILA ZA PONUDNIKE PEPP

Člen 41

Naložbena pravila

1.  Ponudniki PEPP vlagajo premoženje, ki ustreza PEPP, v skladu s pravilom preudarne osebe in zlasti v skladu z naslednjimi pravili:

(a)  premoženje se naloži ob kar največji dolgoročni koristi za varčevalce v PEPP kot celoto. V primeru morebitnih nasprotij interesov ponudnik PEPP ali subjekt, ki upravlja njegov portfelj, zagotovi, da se naložba izvede v izključnem interesu varčevalcev v PEPP;

(b)  ponudniki PEPP ob spoštovanju pravila preudarne osebe upoštevajo tveganja, povezana z naložbenimi odločitvami na okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, ter njihov morebiten dolgoročni učinek;

(c)  premoženje se naloži tako, da zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost vsega portfelja;

(d)  premoženje se naloži predvsem na reguliranih trgih. Naložbe v premoženje, s katerim ni dovoljeno trgovati na organiziranih finančnih trgih, se omejijo na preudarno raven;

(e)  naložbe v izvedene finančne instrumente so dopustne le pod pogojem, da ti instrumenti prispevajo k zmanjšanju naložbenih tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja. Vrednotiti jih je treba po načelu previdnosti ob upoštevanju osnovnega sredstva in jih vključiti v vrednotenje sredstev ponudnika PEPP. Ponudniki PEPP se morajo izogibati tudi pretirani izpostavljenosti tveganjem nasproti eni sami nasprotni stranki in drugim izvedenim poslom;

(f)  naložbe morajo biti primerno razpršene na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na samo eno premoženje, izdajatelja ali skupino podjetij in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti. Naložbe v premoženje, ki ga izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ponudnika PEPP ne smejo izpostaviti pretirani koncentraciji tveganj;

(g)  premoženje se ne vlaga v jurisdikcije, ki so v veljavnih sklepih Sveta vključene na seznam jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ali v visoko tvegane tretje države s strateškimi pomanjkljivostmi, opredeljene v veljavni delegirani uredbi Komisije, sprejeti na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849;

(h)  ponudnik PEPP ne izpostavlja sebe ali premoženja, ki ustreza PEPP, tveganjem, ki izhajajo iz prevelikega finančnega vzvoda in prevelike spremembe ročnosti.

2.  Pravila iz točk (a) do (h) odstavka 1 se uporabljajo samo v primeru, da v relevantnem sektorskem pravu, ki se uporablja za ponudnika PEPP, ni strožjih predpisov.

ODDELEK II

NALOŽBENE MOŽNOSTI ZA VARČEVALCE V PEPP

Člen 42

Splošne določbe

1.  Ponudniki PEPP lahko varčevalcem v PEPP ponudijo do šest naložbenih možnosti.

2.  Naložbene možnosti vključujejo osnovni PEPP, lahko pa vključujejo tudi alternativne naložbene možnosti.

3.  Ponudniki PEPP vse naložbene možnosti oblikujejo na podlagi jamstva ali tehnike za zmanjševanje tveganja, ki zagotavljata zadostno zaščito varčevalcev v PEPP.

4.  Zagotavljanje jamstev ureja ustrezno sektorsko pravo, ki se uporablja za ponudnika PEPP.

5.  Ponudniki PEPP iz točk (c), (d), (e) in (f) člena 6(1) lahko nudijo PEPP z jamstvom le v sodelovanju s kreditnimi institucijami ali zavarovalnicami, ki lahko dajejo takšna jamstva v skladu s sektorskim pravom, ki se uporablja zanje. Te institucije ali zavarovalnice so odgovorne samo za jamstvo.

Člen 43

Izbira naložbene možnosti s strani varčevalca v PEPP

Varčevalec v PEPP se za naložbeno možnost odloči po tem, ko prejme ustrezne informacije in nasvete, ob sklenitvi pogodbe o PEPP.

Člen 44

Pogoji za spremembo izbrane naložbene možnosti

1.  Če ponudnik PEPP ponuja alternativne naložbene možnosti, se lahko varčevalec v PEPP, ko varčuje v PEPP, po najmanj petih letih od sklenitve pogodbe o PEPP, v primeru naknadnih sprememb pa po petih letih od zadnje spremembe naložbene možnosti, odloči za drugo naložbeno možnost. Ponudnik PEPP lahko varčevalcu v PEPP dovoli, da spremeni naložbene možnosti bolj pogosto.

2.  Sprememba naložbene možnosti je za varčevalca v PEPP brezplačna.

Člen 45

Osnovni PEPP

1.  Osnovni PEPP je varen produkt, ki predstavlja standardno naložbeno možnost. Oblikujejo ga ponudniki PEPP na podlagi jamstva za kapital, ki zapade na začetku faze izplačevanja in, če je ustrezno, med fazo izplačevanja, ali tehnike za zmanjševanje tveganja, skladne s ciljem, da se varčevalcu v PEPP povrne vloženi kapital.

2.  Stroški in provizije osnovnega PEPP ne presegajo 1 % nakopičenega kapitala na leto.

3.  Da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje za različne ponudnike PEPP in različne vrste PEPP, EIOPA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi vrste stroškov in provizij iz odstavka 2, po potrebi po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi.

EIOPA pri pripravi osnutka regulativnih tehničnih standardov upošteva različne možne vrste PEPP, dolgoročni cilj PEPP, ki je upokojitev, ter različne možne značilnosti PEPP, zlasti izplačila v obliki dolgoročnih rent ali letnega črpanja sredstev vsaj do starosti, ki ustreza pričakovani življenjski dobi varčevalca v PEPP. EIOPA oceni tudi posebno naravo zaščite kapitala s posebnim poudarkom na kapitalskem jamstvu. EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

4.  Komisija vsaki dve leti od datuma začetka uporabe te uredbe po posvetovanju z EIOPA in po potrebi z drugimi evropskimi nadzornimi organi preveri ustreznost vrednosti deleža iz odstavka 2. Komisija zlasti upošteva dejansko raven in spremembe dejanske ravni stroškov in pristojbin ter vpliv na razpoložljivost PEPP.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 72 za spremembo vrednosti deleža iz odstavka 2 tega člena glede na njene preglede, da se ponudnikom PEPP omogoči ustrezen dostop na trg.

Člen 46

Tehnike za zmanjševanje tveganja

1.  Z uporabo tehnik za zmanjševanje tveganja se zagotovi, da je naložbena strategija za PEPP zasnovana tako, da bo v prihodnosti ustvarila stabilne in primerne individualne pokojninske prihodke iz naslova PEPP ter da zagotavlja pravično obravnavo vseh generacij varčevalcev v PEPP.

Vse tehnike za zmanjševanje tveganja, ki se uporabljajo na podlagi osnovnega PEPP ali alternativnih naložbenih možnosti, morajo biti zdrave, solidne in skladne s profilom tveganja ustrezne naložbene možnosti.

2.  Veljavne tehnike za zmanjševanja tveganja med drugim vključujejo:

(a)  določbe za postopno prilagoditev naložbene strukture, da bi zmanjšali finančno tveganje naložb za kohorte, ki ustrezajo preostalemu obdobju (življenjski cikel);

(b)  določbe, na podlagi katerih se vzpostavljajo rezerve iz prispevkov ali naložbenih donosov, ki se varčevalcem v PEPP dodelijo na pošten in pregleden način, da bi zmanjšali naložbene izgube, ali

(c)  določbe za uporabo ustreznih jamstev za zaščito pred naložbenimi izgubami.

3.  Da bi se zagotovila dosledna uporabo tega člena, EIOPA po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi in na podlagi sektorskega testiranja pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi minimalna merila, ki jih morajo izpolnjevati tehnike za zmanjševanje tveganja, ob upoštevanju različnih vrst PEPP in njihovih posebnih značilnosti ter različnih vrst ponudnikov PEPP in razlik med njihovo bonitetno ureditvijo.

EIOPA osnutek teh regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

ODDELEK III

DRUGI VIDIKI FAZE VARČEVANJA

Člen 47

Pogoji v zvezi s fazo varčevanja

1.  Pogoje v zvezi s fazo varčevanja za nacionalne podračune določijo države članice, razen če so določeni v tej uredbi.

2.  Taki pogoji lahko vključujejo predvsem starostne omejitve za začetek faze varčevanja, minimalno trajanje faze varčevanja, najvišji in najnižji znesek prispevkov ter njihovo pogostost▌.

POGLAVJE VI

ZAŠČITA VLAGATELJEV

Člen 48

Depozitar

1.  Ponudniki PEPP iz točk (c), (e) in (f) člena 6(1) za hrambo sredstev v zvezi z zagotavljanjem PEPP in nalogami glede nadzora imenujejo enega ali več depozitarjev.

2.  Za imenovanje depozitarja, izvajanje njegovih nalog v zvezi s hrambo sredstev in odgovornostjo ter njegovimi nalogami glede nadzora se ustrezno uporablja poglavje IV Direktive 2009/65/ES.

Člen 49

Kritje biometričnih tveganj

1.  Ponudniki PEPP lahko ponudijo PEPP z možnostjo zagotovitve kritja biometričnih tveganj.

2.  Kritje biometričnih tveganj ureja ustrezno sektorsko pravo, ki se uporablja za varčevalca v PEPP. Kritje biometričnih tveganj se lahko med podračuni razlikuje.

3.  Ponudniki PEPP iz točk (a), (c), (d), (e) in (f) člena 6(1) lahko ponudijo PEPP z možnostjo kritja biometričnih tveganj. V tem primeru se kritje odobri samo s sodelovanjem z zavarovalnicami, ki lahko krijejo ta tveganja v skladu s sektorskim pravom, ki se uporablja zanje. Zavarovalnica je v celoti odgovorna za kritje biometričnih tveganj.

Člen 50

Pritožbe

1.  Ponudniki in distributerji PEPP vzpostavijo in uporabljajo ustrezne in učinkovite postopke za reševanje pritožb, ▌ ki jih vložijo stranke PEPP v zvezi s svojimi pravicami in obveznostmi na podlagi te uredbe.

2.  Navedeni postopki se uporabljajo v vsaki državi članici, v kateri ponudnik ali distributer PEPP ponuja svoje storitve, na voljo pa so v uradnem jeziku zadevne države članice, kot ga izbere stranka PEPP, ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita ponudnik ali distributer PEPP in stranka PEPP.

3.  Ponudniki in distributerji PEPP si po najboljših močeh prizadevajo odgovoriti na pritožbe strank PEPP, in sicer elektronsko ali na drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu s členom 24. Odgovor vse izpostavljene zadeve obravnava v ustreznem času, najpozneje pa v 15 delovnih dneh od prejema pritožbe. V izjemnih primerih, če odgovor ne more biti zagotovljen v 15 delovnih dneh zaradi razlogov, na katere ponudnik ali distributer PEPP ne more vplivati, mora ta poslati začasni odgovor, v katerem jasno navede razloge za zamudo pri odgovoru na pritožbo in določi rok, v katerem bo stranka PEPP prejela končni odgovor. Rok za prejem končnega odgovora v nobenem primeru ne sme biti daljši od 35 delovnih dni.

4.  Ponudniki in distributerji PEPP stranko PEPP obvestijo o vsaj enem subjektu za alternativno reševanje sporov, ki je pristojen za obravnavo sporov glede pravic in obveznosti strank PEPP na podlagi te uredbe.

5.  Informacije o postopkih iz odstavka 1 morajo biti jasno in izčrpno navedene ter lahko dostopne na spletnem mestu ponudnika ali distributerja PEPP, v podružnici ter v splošnih pogojih pogodbe med ponudnikom in distributerjem PEPP in stranko PEPP. V njih se navede, kako je mogoče dobiti več informacij o zadevnem subjektu za alternativno reševanje sporov in pogojih za njegovo uporabo.

6.  Pristojni organi vzpostavijo postopke, ki strankam PEPP in drugim zainteresiranim stranem, vključno z združenji potrošnikov, omogočajo, da pri pristojnih organih vložijo pritožbe glede domnevnih kršitev te uredbe s strani ponudnikov in distributerjev PEPP. V vseh primerih se pritožnikom pošlje odgovor.

7.  V primerih, ki zadevajo več kot eno državo članico, lahko pritožnik izbere, da svojo pritožbo vloži pri pristojnih organih svoje države članice, ne glede na to, kje je kršitev izvedena.

Člen 51

Zunajsodno reševanje sporov

1.  Ustrezni, neodvisni, nepristranski, pregledni in učinkoviti postopki za alternativno reševanje sporov, da se razrešijo spori med strankami PEPP in ponudniki ali distributerji PEPP glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, se vzpostavijo v skladu z Direktivo 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta(22), pri čemer se uporabijo obstoječi pristojni organi, kjer je ustrezno. Taki postopki za alternativno reševanje sporov se uporabljajo za ponudnike ali distributerje PEPP, zoper katere se začnejo ti postopki, pristojnost zadevnega organa za alternativno reševanje pa se razširi na te ponudnike ali distributerje PEPP.

2.  Organi iz odstavka 1 učinkovito sodelujejo pri reševanju čezmejnih sporov v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te uredbe.

POGLAVJE VII

ZAMENJAVA PONUDNIKOV PEPP

Člen 52

Zagotavljanje storitve zamenjave računov

1.  Ponudniki PEPP zagotovijo storitev zamenjave računov, v okviru katere se na zahtevo varčevalca v PEPP prenesejo ustrezni zneski ali, če je ustrezno, sredstva v naravi v skladu z odstavkom 4, z računa za PEPP, odprtega pri ponudniku PEPP prenositelju, na nov račun za PEPP z istimi podračuni, odprt pri ponudniku PEPP prejemniku, prejšnji račun za PEPP pa se zapre.

V okviru storitve zamenjave ponudnik PEPP prenositelj posreduje ponudniku PEPP prejemniku vse informacije, povezane z vsemi podračuni prejšnjega računa za PEPP, vključno z zahtevo glede poročanja. Ponudnik PEPP prejemnik te informacije registrira na ustreznih podračunih.

Varčevalec v PEPP lahko zahteva zamenjavo ponudnika PEPP, in sicer se lahko odloči za ponudnika PEPP s sedežem v isti državi članici (nacionalna zamenjava) ali drugi državi članici (čezmejna zamenjava). Varčevalec v PEPP ima pravico zamenjati ponudnika PEPP kadarkoli med fazo varčevanja in fazo izplačevanja.

2.  Ne glede na odstavek 1 ponudniki PEPP niso obvezani zagotavljati storitve zamenjave za PEPP, kadar varčevalci v PEPP izplačila prejemajo v obliki dosmrtne rente.

3.  Varčevalec v PEPP lahko, brez poseganja v točko (a) člena 20(5), ponudnika PEPP zamenja najmanj pet let od sklenitve pogodbe o PEPP, v primeru poznejše zamenjave pa pet let od zadnje menjave. Ponudnik PEPP lahko varčevalcu v PEPP dovoli, da ponudnike PEPP zamenja bolj pogosto.

4.  Če zamenjava poteka med ponudniki PEPP, ki opravljajo individualno upravljanje portfelja za varčevalce v PEPP, se lahko varčevalci v PEPP odločijo, da bodo sredstva prenesli v naravi ali v ustrezajočih zneskih. V vseh ostalih primerih je dovoljen samo prenos ustrezajočih zneskov.

Za prenos sredstev v naravi na zahtevo varčevalca v PEPP je potrebno pisno soglasje ponudnika PEPP prejemnika.

Člen 53

Storitev zamenjave

1.  Na zahtevo varčevalca v PEPP, potem ko se varčevalec v PEPP na podlagi informacij, ki jih je prejel od ponudnikov PEPP, kot je določeno v členu 56, odloči, da storitev zamenjave sproži ponudnik PEPP prejemnik. ▌

2.  Zahtevek varčevalca v PEPP ▌se napiše v uradnem jeziku države članice, kjer je sprožena storitev zamenjave, ali v katerem koli drugem jeziku, za katerega se dogovorijo stranke. V zahtevku varčevalec v PEPP:

(a)  ponudniku PEPP prenositelju zagotovi izrecno soglasje za izvedbo vsake od nalog iz odstavka 4, ponudniku PEPP prejemniku pa zagotovi izrecno soglasje za izvedbo vsake od nalog iz odstavka 5;

(b)   v dogovoru s ponudnikom PEPP prejemnikom določi, od katerega datuma se plačila opravljajo na račun za PEPP, odprt pri ponudniku PEPP prejemniku.

Ta datum je vsaj dva tedna po datumu, na katerega ponudnik PEPP prejemnik prejme dokumente, ki mu jih prenese ponudnik PEPP prenositelj v skladu z odstavkom 4.

Države članice lahko zahtevajo, da varčevalec v PEPP zahtevek poda v pisni obliki in da se mu zagotovi kopija sprejetega zahtevka.

3.  Ponudnik PEPP prejemnik v petih delovnih dneh od prejema zahtevka iz odstavka 2 od ponudnika PEPP prenositelja zahteva, naj izvede naslednje naloge iz odstavka 4.

4.  Ponudnik PEPP prenositelj po prejemu zahtevka od ponudnika PEPP prejemnika ▌:

(a)  v petih delovnih dneh pošlje varčevalcu v PEPP in ponudniku PEPP prejemniku izjavo o pravicah v PEPP za obdobje od datuma zadnje pripravljene izjave o pravicah v PEPP do datuma zahtevka;

(b)  v petih delovnih dneh pošlje ponudniku PEPP prejemniku seznam obstoječih sredstev, ki se prenašajo v primeru prenosa sredstev v naravi iz člena 52(4);

(c)  preneha sprejemati vplačila na račun za PEPP na datum, ki ga v zahtevku iz točke (b) odstavka 2 določi varčevalec v PEPP;

(d)  prenese ustrezne zneske ali, kjer je primerno, sredstva v naravi v skladu s členom 52(4) z računa za PEPP na nov račun za PEPP, odprt pri ponudniku PEPP prejemniku, na datum, ki ga v zahtevku določi varčevalec v PEPP;

(e)  zapre račun za PEPP na datum, ki ga določi varčevalec v PEPP, če varčevalec v PEPP nima zapadlih obveznosti ▌. Ponudnik PEPP prenositelj varčevalca v PEPP takoj obvesti, kadar zapadle obveznosti preprečujejo zaprtje njegovega računa za PEPP.

5.  Ponudnik PEPP prejemnik, ▌kot je to določeno v zahtevku in kolikor mu to omogočajo informacije, ki jih zagotovi ponudnik PEPP prenositelj ali varčevalec v PEPP, ▌se na vse potrebne načine pripravi na sprejemanje vplačil in jih sprejema od datuma, ki ga določi varčevalec v PEPP v zahtevku.

Člen 54

Provizije in stroški, povezani s storitvijo zamenjav

1.  Varčevalci v PEPP imajo brezplačen dostop do svojih osebnih podatkov, ki jih imata ponudnik PEPP prenositelj ali prejemnik.

2.  Ponudnik PEPP prenositelj zagotovi informacije, ki jih zahteva ponudnik PEPP prejemnik v skladu s točko (a) člena 53(4), ne da bi to zaračunal varčevalcu v PEPP ali ponudniku PEPP prejemniku.

3.  Skupne provizije in stroški, ki jih ponudnik PEPP prenositelj lahko zaračuna varčevalcu v PEPP za zaprtje računa za PEPP pri njem, so omejene na dejanske upravne stroške, ki jih je imel ponudnik PEPP, in ne presegajo 0,5 % ustreznega zneska ali denarne vrednosti sredstev v naravi, ki se prenesejo ponudniku PEPP prejemniku.

Države članice lahko določijo nižji odstotek provizij in stroškov iz prvega pododstavka in drugačen odstotek, če ponudnik PEPP varčevalcem v PEPP omogoča pogostejšo menjavo ponudnika PEPP, kot je določeno v členu 52(3).

Ponudnik PEPP prenositelj ponudniku PEPP prejemniku ne zaračuna dodatnih provizij ali stroškov.

4.  ▌Ponudnik PEPP prejemnik lahko zaračuna le dejanske upravne in transakcijske stroške storitve zamenjave.

Člen 55

Varstvo varčevalcev v PEPP pred finančno izgubo

1.  Vsako finančno izgubo, vključno s provizijami, stroški in obrestmi, ki jo utrpi varčevalec v PEPP in je posledica tega, da ponudnik PEPP, vključen v postopek zamenjave, ni ravnal skladno s svojimi obveznostmi iz člena 53, ta ponudnik PEPP nemudoma povrne.

2.  Odgovornost na podlagi odstavka 1 ne velja v primeru izjemnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere ponudnik PEPP, ki skuša uveljavljati te okoliščine, ne more vplivati, posledice pa bi bile kljub vsem nasprotnim prizadevanjem neizogibne, ali v primerih, ko ponudnika PEPP zavezujejo druge pravne obveznosti iz prava Unije ali nacionalnega prava.

3.  Obveznost na podlagi odstavka 1 se določi v skladu s pravnimi zahtevami, ki se uporabljajo na nacionalni ravni.

4.  Varčevalec v PEPP nosi ▌vsa tveganja finančne izgube, povezana z odkupom sredstev na računu za PEPP v naravi, do katerih pride pri prenosu od ponudnika PEPP prenositelja ponudniku PEPP prejemniku, kot je določeno v členu 52(4).

5.  Ponudnik PEPP prenositelj ni dolžan zagotoviti kapitalske zaščite ali nuditi jamstva v času zamenjave.

Člen 56

Informacije o storitvi zamenjave

1.  Ponudniki PEPP varčevalcem v PEPP dajo naslednje informacije o storitvi zamenjave, da se varčevalcu v PEPP omogoči sprejetje ozaveščene odločitve:

(a)  vloge ponudnika PEPP prenositelja in prejemnika pri vsakem koraku postopka zamenjave iz člena 53;

(b)  časovni okvir za dokončanje posameznih korakov;

(c)  provizije in stroški, ki se zaračunajo za postopek zamenjave;

(d)   možne posledice zamenjave, zlasti glede kapitalske zaščite ali jamstva, in druge informacije v zvezi s storitvijo zamenjave;

(e)  informacije o možnosti prenosa sredstev v naravi, kjer je primerno.

Ponudnik PEPP prejemnik izpolnjuje zahteve iz poglavja IV.

Ponudnik PEPP prejemnik, kjer je primerno, varčevalca v PEPP obvesti o obstoju sistema jamstva, vključno s sistemom jamstva za vloge, odškodninsko shemo za vlagatelje ali sistemom jamstev za zavarovanja, ki krije varčevalca v PEPP ▌.

2.  Informacije iz odstavka 1 tega člena so na voljo na spletnem mestu ponudnika PEPP. Varčevalcem v PEPP se informacije na njihovo zahtevo zagotovijo v skladu z zahtevami iz člena 24.

POGLAVJE VIII

FAZA IZPLAČEVANJA

Člen 57

Pogoji v zvezi s fazo izplačevanja

1.   Pogoje v zvezi s fazo izplačevanja in izplačili nacionalnih podračunov določijo države članice, razen če so določeni v tej uredbi.

2.  Taki pogoji lahko vključujejo zlasti določitev najnižje starosti za začetek faze izplačevanja, najdaljšega obdobje za vključitev v PEPP pred dopolnitvijo upokojitvene starosti ▌, pa tudi pogoje za odkup pred najnižjo starostjo za začetek faze izplačevanja, zlasti v primeru posebnih težav.

Člen 58

Oblika izplačil

1.  Ponudniki PEPP varčevalcem v PEPP omogočijo eno ali več od naslednjih oblik izplačil:

(a)  rente;

(b)  enkratni znesek;

(c)  postopna izplačila;

(d)  kombinacije navedenega.

2.  Varčevalci v PEPP izberejo obliko izplačil v fazi izplačevanja, ko sklenejo pogodbo o PEPP in ko zaprosijo za odprtje novega podračuna. Oblika izplačil se lahko med podračuni razlikuje.

3.  Države članice lahko brez poseganja v odstavek 1 tega člena ali v člen 57 ali 59 sprejmejo ukrepe za dajanje prednosti določenim oblikam izplačil. Taki ukrepi lahko vključujejo količinske omejitve za izplačila v enkratnem znesku, da bi dodatno spodbudili druge oblike izplačil iz odstavka 1 tega člena. Take količinske omejitve se uporabljajo samo za izplačila, ki ustrezajo kapitalu, privarčevanemu na podračunih PEPP, ki so povezani z državo članico, katere nacionalno pravo določa količinske omejitve za izplačila v enkratnem znesku.

4.  Države članice lahko določijo pogoje, pod katerimi se jim vrnejo dodeljene prednosti in spodbude.

Člen 59

Spremembe oblike izplačil

1.  Če ponudnik PEPP zagotavlja različne oblike izplačil, je varčevalcu v PEPP dovoljeno, da spremeni obliko izplačil za vsak odprt podračun:

(a)  eno leto pred začetkom faze izplačevanja;

(b)  na začetku faze izplačevanja;

(c)  v času zamenjave.

Sprememba oblike izplačila je za varčevalca v PEPP brezplačna.

2.  Ponudnik PEPP ob prejemu zahteve varčevalca v PEPP, da spremeni obliko izplačil, varčevalcu v PEPP v jasni in razumljivi obliki zagotovi informacije o finančnih posledicah take spremembe za varčevalca v PEPP ali upravičenca iz naslova PEPP, zlasti v zvezi z učinkom na nacionalne spodbude, ki bi se lahko uporabile za obstoječe podračune PEPP varčevalca v PEPP.

Člen 60

Pokojninsko načrtovanje in svetovanje o izplačilih

1.  Ponudnik PEPP za osnovni PEPP na začetku faze izplačevanja varčevalcu v PEPP ponudi individualno pokojninsko načrtovanje glede trajnostne rabe kapitala, privarčevanega na podračunih PEPP, pri čemer upošteva vsaj:

(a)  vrednost kapitala, nakopičenega na podračunih PEPP;

(b)  skupni znesek drugih pridobljenih pravic iz upokojitve in

(c)  dolgoročne zahteve in potrebe, povezane z upokojitvijo, varčevalca v PEPP.

2.  Pokojninsko načrtovanje iz odstavka 1 vključuje individualno priporočilo varčevalcu v PEPP o njegovi optimalni obliki izplačil, razen če se zagotovi le ena oblika izplačil. Če plačilo enkratnega zneska ni v skladu s potrebami varčevalca v PEPP, povezanimi z upokojitvijo, se v ta namen svetovanju priloži opozorilo.

POGLAVJE IX

NADZOR

Člen 61

Nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi, in spremljanje, ki ga izvaja EIOPA

1.  Pristojni organi ponudnika PEPP stalno in v skladu z ustreznimi sektorskimi nadzornimi sistemi in standardi nadzirajo skladnost s to uredbo. Odgovorni so tudi za nadzor spoštovanja obveznosti, določenih v pravilih ali aktih o ustanovitvi ponudnika PEPP, ter ustreznosti njegovih ureditev in organizacije v zvezi z nalogami, ki jih morajo izpolniti za zagotavljanje PEPP.

2.  EIOPA in pristojni organi spremljajo zagotovljene ali distribuirane osebne pokojninske produkte, da preverijo, ali so takšni produkti označeni kot „PEPP“ ali da je predlagano, da so taki produkti PEPP le, če so registrirani v skladu s predlagano uredbo.

Člen 62

Pooblastila pristojnih organov

Vsaka država članica zagotovi, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

Člen 63

Pooblastila pristojnih organov za poseganje v zvezi s produkti

1.  Pristojni organi lahko v svoji državi članici oziroma iz nje prepovejo ali omejijo trženje oziroma distribucijo PEPP pod naslednjimi pogoji:

(a)  pristojni organi so prepričani, da obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da ima PEPP znatne ali ponovne pomisleke glede zaščite varčevalca ali predstavlja tveganje za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali za stabilnost celotnega oziroma dela finančnega sistema v vsaj eni državi članici;

(b)  ukrep je sorazmeren ob upoštevanju narave ugotovljenih tveganj, podučenosti varčevalcev v PEPP in verjetnega učinka ukrepa na varčevalce v PEPP, ki so sklenili pogodbo o PEPP;

(c)  pristojni organi so se ustrezno posvetovali s pristojnimi organi v drugih državah članicah, na katere morda ukrep znatno vpliva, in

(d)  ukrep nima diskriminatornega učinka na storitve ali dejavnosti, ki se zagotavljajo iz druge države članice.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko pristojni organi na podlagi previdnostnega načela uvedejo prepoved ali omejitev, preden se PEPP začne tržiti ali distribuirati varčevalcem v PEPP. Pristojni organi določijo, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.

2.  Pristojni organi v skladu s tem členom ne uvedejo prepovedi ali omejitve, razen če najmanj en mesec, preden naj bi ukrep začel učinkovati, pisno ali na drug način, o katerem se organi dogovorijo, obvestijo vse druge pristojne organe in EIOPA o podrobnostih:

(a)  PEPP, na katerega se nanaša predlagani ukrep;

(b)  natančne narave predlagane prepovedi ali omejitve in predvidenem začetku učinkovanja ter

(c)  dokazila, na katerem temelji njihova odločitev in na podlagi katerega imajo utemeljene razloge za domnevo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 1.

3.  V izjemnih primerih lahko pristojni organi, kadar menijo, da je treba z nujnimi ukrepi na podlagi tega člena preprečiti, da bi PEPP povzročil škodo, in so hkrati izpolnjeni vsi pogoji iz tega člena, obenem pa z enomesečnim rokom za obvestilo očitno ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti specifičnega vprašanja ali odpraviti grožnje, sprejmejo začasni ukrep, o katerem najmanj 24 ur pred predvidenim začetkom učinkovanja uradno pisno obvesti vse druge pristojne organe in EOIPA. Začasni ukrep pristojnih organov ne sme trajati več kot tri mesece.

4.  Pristojni organi na svojih spletnih mestih objavijo uradno obvestilo o odločitvi o uvedbi prepovedi ali omejitve iz odstavka 1. V tem obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi, v kolikšnem času po objavi obvestila začnejo ukrepi učinkovati, in dokazi, na podlagi katerih pristojni organ meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 1. Prepoved ali omejitev velja le za ukrep, sprejet po objavi uradnega obvestila.

5.  Pristojni organi prekličejo prepoved ali omejitev, če pogoji iz odstavka 1 niso več izpolnjeni.

Člen 64

Spodbujanje in usklajevanje

1.  EIOPA ima pri ukrepih, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členom 63, spodbujevalno in usklajevalno vlogo. EIOPA zlasti zagotavlja, da so ukrepi, ki jih sprejme pristojni organ, utemeljeni in sorazmerni ter da je ravnanje pristojnih organov po potrebi usklajeno.

2.  EIOPA po prejemu uradnega obvestila v skladu s členom 63 o prepovedi ali omejitvi, ki bo uvedena v skladu z navedenim členom, izda mnenje, ali je prepoved ali omejitev utemeljena in sorazmerna. Če EIOPA meni, da je za odpravo nevarnosti potreben ukrep drugih pristojnih organov, to navede v svojem mnenju. Mnenje se objavi na spletnem mestu EIOPA.

3.  Če pristojni organ predlaga sprejetje ukrepov ali sprejme ukrepe, ki so v nasprotju z izdanim mnenjem EIOPA iz odstavka 2, ali v nasprotju s tem mnenjem zavrne sprejetje ukrepov, na svojem spletnem mestu takoj objavi uradno obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za tako ravnanje.

Člen 65

Pooblastila EIOPA za poseganje v zvezi s produkti

1.  EIOPA v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 spremlja trg PEPP, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v Uniji.

2.  EIOPA lahko v skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1094/2010, kadar so pogoji iz odstavkov 3 in 4 tega člena izpolnjeni, začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih PEPP ali PEPP z določenimi lastnostmi v Uniji.

EIOPA določi, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.

3.  EIOPA sprejme odločitev v skladu z odstavkom 2 tega člena po posvetovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi, kjer je primerno, in samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)  predlagani ukrep obravnava pomembno skrb za zaščito varčevalcev v PEPP, tudi za dolgoročni cilj produkta, ki je upokojitev, ali grožnjo za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)  v regulativnih zahtevah po pravu Unije, ki se uporabljajo za PEPP, ta grožnja ni obravnavana;

(c)  pristojni organ ali organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili grožnjo, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

Če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko EIOPA kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 2, preden se PEPP trži, distribuira ali se proda strankam PEPP.

4.  EOIPA pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:

(a)  nima negativnega učinka na učinkovitost finančnih trgov ali za varčevalce v PEPP, ki bi bil nesorazmeren glede na njegove koristi, oziroma

(b)  ne povzroča nevarnosti regulativne arbitraže.

Kadar pristojni organ ali organi sprejmejo ukrep iz člena 63, lahko EIOPA sprejme kateri koli ukrep iz odstavka 2 tega člena, ne da bi ji bilo pri tem treba izdati mnenje iz člena 64.

5.  Preden se EIOPA odloči, da bo sprejela kateri koli ukrep iz tega člena, pristojne organe uradno obvesti o predlaganem ukrepu.

6.  EIOPA na svojem spletnem mestu objavi uradno obvestilo o odločitvi o sprejetju ukrepov iz tega člena. V tem obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi in v kolikšnem času po objavi uradnega obvestila začnejo ukrepi učinkovati. Prepoved ali omejitev velja le za ukrep, sprejet po tem, ko so ukrepi začeli učinkovati.

7.  EIOPA prepoved ali omejitev iz odstavka 2 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če prepoved ali omejitev po teh treh mesecih ni podaljšana, preneha veljati.

8.  Vsak ukrep, ki ga EIOPA sprejme v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.

9.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 72 za dopolnitev te uredbe z merili in dejavniki, ki jih mora EIOPA uporabljati pri določanju, kdaj obstaja pomemben pomislek glede zaščite varčevalca v PEPP, tudi glede dolgoročnega cilja produkta, ki je upokojitev, ali grožnje za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali za stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali njegovega dela iz točke (a) odstavka 3.

Ta merila in dejavniki vključujejo:

(a)  stopnjo zapletenosti PEPP ter povezavo z vrsto varčevalca v PEPP, pri kateri se trži ali ki se ji proda;

(b)  stopnjo inovativnosti PEPP, dejavnosti ali prakse;

(c)  finančni vzvod, ki ga PEPP ali praksa zagotavlja;

(d)  glede na pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, velikost ali skupni znesek nakopičenega kapitala PEPP.

Člen 66

Sodelovanje in skladnost

1.  Vsak pristojni organ prispeva k dosledni uporabi te uredbe v vsej Uniji.

2.  Pristojni organi medsebojno sodelujejo v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(23) ter direktivami 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2014/65/EU, (EU) 2016/97 in (EU) 2016/2341.

3.  Pristojni organi in EIOPA medsebojno sodelujejo za namene opravljanja svojih dolžnosti na podlagi te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010.

4.  Pristojni organi in EIOPA si izmenjujejo vse informacije in dokumente, potrebne za opravljanje svojih dolžnosti na podlagi te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1094/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe.

5.  EIOPA za zagotavljanje dosledne uporabe tega člena pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih se določijo podrobnosti o ▌sodelovanju in izmenjavi informacij skupaj z zahtevami, potrebnimi za prikaz navedenih informacij v standardizirani obliki, ki omogoča primerjavo.

EIOPA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

POGLAVJE X

KAZNI

Člen 67

Upravne kazni in drugi ukrepi

1.  Brez poseganja v nadzorne pristojnosti pristojnih organov in pravico držav članic, da predpišejo in izrečejo kazenske sankcije, države članice določijo pravila o ustreznih upravnih kaznih in drugih ukrepih, ki se uporabljajo pri kršitvah te uredbe, ter naredijo vse, kar je potrebno, da se zagotovi njihovo izvajanje. Upravne kazni in drugi ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice lahko sklenejo, da za kršitve, za katere so v skladu z nacionalnim pravom že določene kazenske sankcije, ne bodo določile pravil o upravnih kaznih, kot je navedeno v prvem pododstavku.

Države članice do datuma začetka uporabe te uredbe obvestijo Komisijo in EIOPA o pravilih iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo in EIOPA nemudoma obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.  Upravne kazni in drugi ukrepi iz odstavka 3 tega člena se uporabljajo vsaj v primerih, kadar:

(a)  finančno podjetje iz člena 6(1) pridobi registracijo za PEPP na podlagi netočnih ali zavajajočih izjav ali na kakšen koli drug nedovoljen način s kršitvijo členov 6 in 7;

(b)  finančno podjetje iz člena 6(1) zagotavlja oziroma distribuira produkte z oznako „vseevropski osebni pokojninski produkt“ ali „PEPP“ brez zahtevane registracije;

(c)  ponudnik PEPP ni zagotovil storitve prenosljivosti ter je tako kršil člena 18 oziroma 19 ali informacij o tej storitvi, ki se zahtevajo na podlagi členov 20 in 21, ali kadar ni izpolnil zahtev in obveznosti iz poglavja IV, poglavja V, členov 48 in 50 in poglavja VII;

(d)  depozitar ni izpolnil svojih nalog glede nadzora iz člana 48.

3.   Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s situacijami iz odstavka 2 tega člena pooblaščeni, da izrečejo vsaj naslednje upravne kazni in druge ukrepe:

(a)  javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 69 navedena identiteta fizične ali pravne osebe in vrsta kršitve;

(b)  odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)  začasno prepoved opravljanja upravljavske funkcije v takih družbah kateremu koli članu upravljalnega, nadzornega ali upravnega organa finančnega podjetja ali drugi odgovorni fizični osebi;

(d)  v primeru pravne osebe najvišje upravne globe v višini najmanj 5 000 000 EUR oziroma v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na ... [datum začetka veljavnosti te uredbe];

(e)  v primeru pravne osebe najvišje upravne globe iz točke (d), ki lahko znašajo do 10 % celotnega letnega prometa glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni, nadzorni ali upravni organ; kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(24), je celotni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni obliki prihodka v skladu z zadevnimi računovodskimi zakonodajnimi akti na podlagi zadnjih razpoložljivih konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih odobri upravljalni, nadzorni ali upravni organ končnega obvladujočega podjetja;

(f)  v primeru fizične osebe najvišje upravne globe v višini najmanj 700 000 EUR oziroma v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na ... [datum začetka veljavnosti te uredbe];

(g)  najvišje upravne globe v višini vsaj dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je korist mogoče opredeliti, četudi ta presega najvišji znesek iz točk (d), (e) oziroma (f).

4.  Vsaka odločitev v zvezi z izrekom upravnih kazni ali drugih ukrepov iz prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 3 je ▌obrazložena, zanjo pa velja pravica do pritožbe pred sodiščem.

5.  Pristojni organi pri izvajanju svojih pooblastil iz prvega pododstavka odstavka 1 in odstavka 3 tesno sodelujejo, da zagotovijo, da upravne kazni in drugi ukrepi dajejo rezultate, za katere si prizadeva ta uredba, in usklajujejo svoje delovanje, da bi se izognili morebitnemu podvajanju in prekrivanju pri uporabi upravnih kazni in drugih ukrepov v čezmejnih primerih.

Člen 68

Izvajanje pooblastil za nalaganje upravnih kazni in drugih ukrepov

1.  Pristojni organi pooblastila za nalaganje upravnih kazni in drugih ukrepov iz člena 67 izvajajo v skladu s svojimi nacionalnimi pravnimi okviri:

(a)  neposredno,

(b)  v sodelovanju z drugimi organi,

(c)  z zahtevkom, naslovljenim na pristojne sodne organe.

2.  Pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih kazni ali drugih ukrepov, naloženih v skladu s členom 67(3), upoštevajo vse relevantne okoliščine, kjer je primerno, tudi:

(a)  pomembnost, težo in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(c)  finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana zlasti s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistim premoženjem odgovorne fizične osebe;

(d)  pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(e)  izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče opredeliti;

(f)  raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnimi organi, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(g)  prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

Člen 69

Objava upravnih kazni in drugih ukrepov

1.  Pristojni organi vse odločitve o izreku upravne kazni ali drugega ukrepa zaradi kršitve te uredbe nemudoma objavijo na svojih uradnih spletnih mestih, potem ko je naslovnik upravne kazni ali drugega ukrepa obveščen o odločitvi.

2.  Objava iz odstavka 1 vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve, identiteti odgovornih oseb ter o naloženih upravnih kaznih ali drugih ukrepih.

3.  Kadar je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete in osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnih organov na podlagi ocene za vsak posamezen primer nesorazmerna ali če po mnenju pristojnih organov taka objava ogroža stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, pristojni organi:

(a)  odložijo objavo odločitve o izreku upravne kazni ali drugega ukrepa, dokler ni več razlogov proti objavi, ali

(b)  objavijo odločitev, s katero se izreče upravna kazen ali drug ukrep, in vanjo za razumno obdobje ne vključijo identitete in osebnih podatkov naslovnika, če bodo v tem obdobju predvidoma prenehali obstajati razlogi za anonimno objavo in če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito zaščito zadevnih osebnih podatkov, ali

(c)  sploh ne objavijo odločitve o izreku upravne kazni ali drugega ukrepa, če se možnosti iz točk (a) in (b) štejeta za nezadostni, da bi z njima zagotovili:

(i)  da stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena;

(ii)  sorazmernosti objave takih odločitev glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne.

4.  V primeru odločitve, da se upravna kazen ali drugi ukrep objavi anonimno, kot je navedeno v odstavku 3(b), se lahko objava ustreznih podatkov odloži. Kadar je odločitev o izreku upravne kazni ali drugega ukrepa predmet pritožbe pred ustreznim sodnim organom, pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih takoj objavijo tudi te informacije in vse poznejše informacije o rezultatu te pritožbe. Objavijo se tudi vse sodne odločbe, s katerimi se razveljavi izrek upravne kazni ali drugega ukrepa.

5.  Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava iz odstavkov 1 do 4 ostane na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v objavi, se hranijo le na uradnih spletnih mestih pristojnih organov, in sicer toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

Člen 70

Obveznost predložitve informacij EIOPA v zvezi z upravnimi kaznimi in drugimi ukrepi

1.  Pristojni organi obvestijo EIOPA o vseh upravnih kaznih in drugih ukrepih, ki so bili izrečeni, vendar niso bili objavljeni v skladu s točko (c) člena 69(3), vključno z morebitnimi pritožbami v zvezi z njimi in njihovim izidom.

2.  Pristojni organi EIOPA letno zagotovijo zbirne informacije o vseh upravnih kaznih ali drugih ukrepih, izrečenih v skladu s členom 67.

EIOPA te informacije objavi v letnem poročilu.

3.  Kadar se države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 67(1) odločijo opredeliti kazenske sankcije za kršitve te uredbe, njihovi pristojni organi EIOPA vsako leto zagotovijo anonimizirane in zbirne podatke o vseh opravljenih kazenskih preiskavah in izrečenih kazenskih sankcijah. EIOPA anonimizirane podatke o izrečenih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.

4.  Kadar pristojni organi javno objavijo upravno kazen, drug ukrep ali kazensko sankcijo, o tem hkrati poročajo EIOPA.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 71

Obdelava osebnih podatkov

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe, ponudniki in distributerji PEPP ter pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES. EIOPA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe spoštuje Uredbo (EU) 2018/1725.

Člen 72

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 40(9), 45(4) in 65(9) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem tega štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 40(9), 45(4) in 65(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 40(9), 45(4) ali 65(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 73

Vrednotenje in poročilo

1.  Komisija pet let po datumu začetka uporabe te uredbe in nato vsakih pet let opravi vrednotenje te uredbe in po posvetovanju z EIOPA in po potrebi z drugimi evropskimi nadzornimi organi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.  V poročilu je zajeto zlasti naslednje:

(a)  delovanje postopka registracije PEPP v skladu s poglavjem II;

(b)  prenosljivost, zlasti podračuni, ki so na voljo varčevalcem v PEPP, in možnost, da lahko varčevalec še naprej prispeva na zadnji odprti podračun, v skladu s členom 20(3) in (4);

(c)  razvoj partnerstev;

(d)  delovanje storitve zamenjave ter višina provizij in stroškov;

(e)  tržni delež PEPP in učinek te uredbe na zagotavljanje pokojnin v Evropi, vključno z zamenjavo obstoječih produktov in uporabo osnovnega PEPP;

(f)  pritožbeni postopek;

(g)  vključenost okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v naložbeno politiko PEPP;

(h)  višina provizij, stroškov in izdatkov, ki jih neposredno ali posredno nosijo varčevalci v PEPP, vključno z oceno morebitnega nedelovanja trga;

(i)  skladnost ponudnikov PEPP s to uredba in standardi, ki jih določa relevantno sektorsko pravo;

(j)  uporaba različnih tehnik za zmanjševanje tveganja pri ponudnikih PEPP;

(k)  zagotavljanje PEPP v okviru svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja;

(l)  ali bi razkritje informacij o pretekli uspešnosti produkta prineslo kaj prednosti morebitnim prihodnjim varčevalcem v PEPP, glede na to, da bodo v PEPP že vključene informacije o scenarijih uspešnosti;

(m)  ali je varčevalcem v PEPP ponujeno ustrezno svetovanje, zlasti glede možnih oblik izplačil.

Pri oceni iz točke (e) prvega pododstavka se upoštevajo razlogi za neodprtje podračunov v nekaterih državah članicah in ocenijo napredek in prizadevanja ponudnikov PEPP, da bi zasnovali tehnične rešitve za odprtje podračunov.

3.  Komisija ustanovi skupino ustreznih deležnikov, ki bo stalno spremljala razvoj in izvajanje PEPP. Skupina vključuje vsaj EIOPA, pristojne organe, predstavnike panoge in potrošnikov ter neodvisne strokovnjake.

Sekretariat skupine je EIOPA.

Člen 74

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se začne uporabljati 12 mesecev po objavi delegiranih aktov iz členov 28(5), 30(2), 33(3), 36(2), 37(2), 45(3) in 46(3) v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 81, 2.3.2018, str. 139.
(2)UL C 81, 2.3.2018, str. 139.
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019.
(4)UL C 11, 12.1.2018, str. 24.
(5)Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
(6) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).
(7)Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP), (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).
(8) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(9) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(10) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(11)Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(12)Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).
(13)Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(14) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(15)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(16)Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
(17)Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(18) Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).
(19) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL C 173, 12.6.2014, str. 349).
(20)Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(21)Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).
(22)Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).
(23)Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1)
(24)Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).


Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ***I
PDF 360kWORD 75k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (COM(2017)0253 – C8-0137/2017 – 2017/0085(COD))
P8_TA-PROV(2019)0348A8-0270/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0253),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 153(1)(i) in (2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0137/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice, poljskega sejma in poljskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 6. decembra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. novembra 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika;

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za pravne zadeve (A8-0270/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU

P8_TC1-COD(2017)0085


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (b) člena 153(2) v povezavi s točko (i) člena 153(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Točka (i) člena 153(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na področju enakosti moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu.

(2)  Enakost moških in žensk je eno temeljnih načel Unije. Drugi pododstavek člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) določa, da Unija spodbuja enakost žensk in moških. Podobno člen 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) določa, da je treba enakost moških in žensk zagotoviti na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo.

(3)  Člen 33 Listine za uskladitev družinskega in poklicnega življenja določa pravico do zaščite pred odpustitvijo zaradi materinstva ter pravico do plačanega porodniškega in starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka.

(4)  Unija je ratificirala Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov iz leta 2006. Navedena konvencija je torej sestavni del pravnega reda Unije, pravne akte Unije pa je treba, kolikor je mogoče, razlagati skladno s konvencijo. Konvencija zlasti v členu 7(1) določa, da njene pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi invalidnim otrokom zagotovijo, da enako kot drugi otroci uživajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine.

(5)  Države članice so ratificirale Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989. Člen 18(1) navedene konvencije določa, da imata oba starša skupno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj ter da bi morale biti otrokove koristi njuna poglavitna skrb.

(6)  Politike za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja bi morale prispevati k doseganju enakosti spolov s spodbujanjem udeležbe žensk na trgu dela, enako porazdelitvijo odgovornosti za oskrbo med moškimi in ženskami ter odpravo vrzeli med spoloma pri dohodku in plačah. Take politike bi morale upoštevati demografske spremembe, vključno z učinki staranja prebivalstva.

(7)  Zaradi izzivov, ki izhajajo iz demografskih sprememb, skupaj s posledičnim pritiskom na javne izdatke v nekaterih državah članicah, se pričakuje, da se bo potreba po neformalni oskrbi povečala.

(8)  Na ravni Unije več direktiv na področju enakosti spolov in delovnih pogojev že obravnava nekatera vprašanja, ki so pomembna za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zlasti direktivi 2006/54/ES(6) in 2010/41/EU(7) Evropskega parlamenta in Sveta ter direktive Sveta 92/85/EGS(8), 97/81/ES(9) in 2010/18/EU(10).

(9)   Načela enakosti spolov in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja so potrjena v načelih 2 in 9 evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija.

(10)  Vendar je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja še vedno velik izziv za številne starše in delavce z obveznostmi oskrbe, zlasti zaradi vse pogostejšega podaljšanega delovnega časa in sprememb delovnih urnikov, ki ima negativen vpliv na zaposlenost žensk. Pomemben dejavnik, ki prispeva k prenizki udeležbi žensk na trgu dela, so težave pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti. Ko imajo ženske otroke, pogosto delajo manj ur v plačani zaposlitvi ter porabijo več časa za izpolnjevanje neplačanih obveznosti oskrbe. Izkazalo se je, da tudi skrb za bolnega ali oskrbovanega sorodnika negativno vpliva na zaposlenost žensk, saj morajo nekatere ženske trg dela zapustiti v celoti.

(11)  Obstoječi pravni okvir Unije zagotavlja omejene spodbude za moške, da bi prevzeli enakopraven delež obveznosti oskrbe. Veliko držav članic nima plačanega očetovskega in starševskega dopusta, kar prispeva k temu, da očetje dopust redko izrabijo. Neuravnoteženo zasnovane politike za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja med ženskami in moškimi krepijo spolne stereotipe ter razlike med spoloma pri delu in oskrbi. Namen politik o enaki obravnavi bi moral biti obravnavati vprašanje stereotipov o moških in ženskih poklicih in vlogah, socialne partnerje pa se spodbuja, da opravljajo svojo ključno nalogo obveščanja tako delavcev kot delodajalcev ter njihovega ozaveščanja o boju proti diskriminaciji. Pri ureditvah za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ki jih izrabijo očetje, kot so dopust ali prožne ureditve dela, se je prav tako pokazalo, da imajo pozitiven vpliv, saj zmanjšajo relativni obseg neplačanega družinskega dela, ki ga opravljajo ženske, in ženskam zagotovijo več časa za plačano zaposlitev.

(12)   Države članice bi morale pri izvajanju te direktive upoštevati tudi, da je enaka izraba dopusta, ki ga moški in ženske vzamejo iz družinskih razlogov, odvisna tudi od drugih ustreznih ukrepov, na primer zagotavljanja dostopnega in cenovno ugodnega otroškega varstva in storitev dolgoročne oskrbe, ki so ključnega pomena za to, da starši in druge osebe z obveznostmi oskrbe lahko vstopijo na trg dela, na njem ostanejo ali pa se nanj vrnejo. Tudi odprava dejavnikov, ki odvračajo od iskanja zaposlitve, spodbudi prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu, najpogosteje ženske, da se v celoti vključijo na trg dela.

(13)  Za oceno učinka te direktive bi morale Komisija in države članice še naprej medsebojno sodelovati, da bi razvile primerljive statistične podatke, ločene po spolu.

(14)  Komisija je v skladu s členom 154 PDEU opravila dvofazno posvetovanje z vodstvom in delavci o izzivih, povezanih z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Socialni partnerji niso dosegli soglasja o začetku pogajanj o navedenih zadevah, tudi o starševskem dopustu. Vendar je treba na tem področju ukrepati ter posodobiti in prilagoditi veljavni pravni okvir ob upoštevanju rezultata navedenih posvetovanj in javnega posvetovanja, ki se je izvedlo, da bi se pridobila mnenja deležnikov in državljanov.

(15)  Direktiva 2010/18/EU ureja starševski dopust z izvajanjem okvirnega sporazuma, sklenjenega med socialnimi partnerji. Ta direktiva temelji na pravilih iz Direktive 2010/18/EU ter jih dopolnjuje s krepitvijo obstoječih in uvedbo novih pravic. Direktivo 2010/18/EU bi bilo treba razveljaviti in nadomestiti s to direktivo.

(16)  Ta direktiva določa minimalne zahteve v zvezi z očetovskim dopustom, starševskim dopustom in oskrbovalskim dopustom ter prožnimi ureditvami dela za delavce, ki so starši, ali oskrbovalce. Z olajševanjem usklajevanja poklicnega in družinskega življenja takih staršev in oskrbovalcev bi ta direktiva morala prispevati k ciljem, ki temeljijo na Pogodbah, in sicer k enakosti moških in žensk glede priložnosti na trgu dela, enaki obravnavi pri delu ter spodbujanju visoke stopnje zaposlenosti v Uniji.

(17)  Ta direktiva se uporablja za vse delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugo delovno razmerje, vključno s pogodbami o zaposlitvi ali v zvezi z delovnimi razmerji delavcev s krajšim delovnim časom, delavcev s pogodbo za določen čas ali oseb, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kot je bilo prej določeno v Direktivi 2010/18/EU. Ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) države članice opredelijo pogodbe o zaposlitvi in delovna razmerja v zvezi z merili za določanje statusa delavca.

(18)   Države članice so pristojne za opredelitev zakonskega stana in družinskega statusa, pa tudi za določitev, katere osebe se štejejo kot starš, mati in oče.

(19)  Da bi se spodbudila bolj enaka porazdelitev odgovornosti za oskrbo med ženskami in moškimi ter da bi se omogočilo zgodnje ustvarjanje vezi med očeti in otroki, bi bilo treba uvesti pravico do očetovskega dopusta za očete ali, kadar in kolikor je to priznano z nacionalnim pravom, za enakovrednega drugega starša. Tak očetovski dopust bi bilo treba izrabiti okrog rojstva otroka in bi moral biti jasno povezan z rojstvom za namene zagotavljanja oskrbe. Države članice lahko očetovski dopust odobrijo tudi v primeru mrtvorojenega otroka. Države članice določijo, ali bodo dovolile, da se del očetovskega dopusta izrabi pred rojstvom otroka, ali bodo zahtevale, da se celoten očetovski dopust izrabi po rojstvu, časovni okvir, v katerem naj se očetovski dopust izrabi ter ali je mogoče, in pod katerimi pogoji, očetovski dopust izrabiti v obliki skrajšanega delovnega časa, v izmeničnih obdobjih, na primer več zaporednih dni dopusta, ločenega z obdobji dela, ali v drugih prožnih oblikah. Države članice lahko določijo, ali je očetovski dopust izražen v delovnih dneh, tednih ali drugih časovnih enotah, ob upoštevanju, da deset delovnih dni ustreza dvema koledarskima tednoma. Da bi se upoštevale razlike med državami članicami, bi morala pravica do očetovskega dopusta veljati ne glede na zakonski stan ali družinski status, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu.

(20)  Ker večina očetov ne izrabi svoje pravice do starševskega dopusta ali velik delež svoje pravice do dopusta prenese na matere, ta direktiva minimalno obdobje starševskega dopusta, ki ga ni mogoče prenesti z enega starša na drugega, podaljšuje z enega na dva meseca, da bi se očete spodbudilo k izrabi starševskega dopusta, pri tem pa ohranila pravica posameznega starša, da vzame vsaj štirimesečni starševski dopust, kot to določa Direktiva 2010/18/EU. Namen zagotavljanja, da sta vsakemu od staršev izključno na voljo najmanj dva meseca starševskega dopusta in da tega ni mogoče prenesti na drugega starša, je spodbuditi očete, da izkoristijo svojo pravico do takšnega dopusta. Prav tako se s tem spodbuja in olajšuje ponovno vključitev mater na trg dela po obdobju materinskega in starševskega dopusta.

(21)  Na podlagi te direktive se za delavce, ki so starši, jamči minimalno obdobje štirih mesecev starševskega dopusta. Države članice se spodbuja, da vsem delavcem, ki imajo starševske obveznosti, odobrijo pravico do starševskega dopusta v skladu z nacionalnimi pravnimi ureditvami.

(22)  Države članice bi morale imeti možnost, da določijo rok za vnaprejšnje obvestilo delodajalcu, ki ga mora delavec upoštevati, ko želi izrabiti pravico do starševskega dopusta, in odločijo, ali je pravica do starševskega dopusta vezana na določeno obdobje zaposlitve. Zaradi vse večje raznolikosti pogodbenih dogovorov bi bilo treba pri izračunu obdobja zaposlitve upoštevati vse zaporedne pogodbe za določen čas pri istem delodajalcu. Da bi se uravnotežile potrebe delavcev in potrebe delodajalcev, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo, ali bodo delodajalcem omogočile odložitev dodelitve starševskega dopusta pod določenimi pogoji, ob upoštevanju zahteve, da bi morali delodajalci pisno podati razloge za takšen odlog.

(23)  Zaradi prožnosti je verjetneje, da bo vsak od staršev, zlasti očetje, izkoristil svojo pravico do starševskega dopusta, zato bi se moralo delavcem omogočiti, da zahtevajo izrabo starševskega dopusta v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, v izmeničnih obdobjih, na primer več zaporednih tednov dopusta, ločenih z obdobji dela, ali v drugih prožnih oblikah. Delodajalec bi moral imeti možnost, da sprejme ali zavrne tako zahtevo za starševski dopust v oblikah, ki niso polna odsotnost z dela. Države članice bi morale oceniti, ali bi bilo treba pogoje za dostop do starševskega dopusta in njegove podrobne ureditve prilagoditi posebnim potrebam staršev, ki so v posebno neugodnem položaju.

(24)   Obdobje, v katerem bi delavci morali imeti pravico do starševskega dopusta, bi moralo biti povezano s starostjo otroka. To starost bi bilo treba določiti tako, da bi se obema staršema omogočilo, da dejansko izrabita svojo pravico do starševskega dopusta v celoti v skladu s to direktivo.

(25)  Za olajšanje vrnitve na delovno mesto po obdobju starševskega dopusta je treba delavce in delodajalce spodbuditi k prostovoljnemu ohranjanju stikov med obdobjem dopusta in sprejetju ustreznih dogovorov za lažjo ponovno vključitev na delovno mesto. O teh stikih in dogovorih se dogovorijo zadevne strani, pri čemer upoštevajo nacionalno pravo, kolektivne pogodbe ali prakso. Delavci bi morali biti obveščeni o postopkih napredovanja in internih razpisih ter bi morali imeti možnost, da v teh postopkih sodelujejo in se prijavijo na takšne razpise.

(26)   Študije kažejo, da v državah članicah, ki zagotavljajo obsežnejši starševski dopust očetom in ki delavcem zagotovijo sorazmerno visoko plačilo ali nadomestilo v času dopusta, očetje ta dopust pogosteje izrabijo in da je trend zaposlenosti mater v teh državah pozitiven. Zato je primerno, da se obstoj takšnih sistemov še naprej dovoli, pod pogojem, da izpolnjujejo določena minimalna merila, namesto da se zagotavlja plačilo ali nadomestilo za očetovski dopust, kakor je določeno v tej direktivi.

(27)  Da bi imeli moški in ženske z obveznostmi oskrbe večje možnosti, da ostanejo del delovne sile, bi moral imeti vsak delavec pravico do oskrbovalskega dopusta petih dni na leto. Države članice se lahko odločijo, da je tak dopust mogoče izrabiti v obdobjih enega ali več delovnih dni na posamezni primer. Da bi upoštevali različne nacionalne sisteme, bi morale države članice imeti možnost, da oskrbovalski dopust dodelijo na podlagi referenčnega obdobja, ki ni eno leto, glede na osebo, ki potrebuje oskrbo ali podporo, ali glede na posamezni primer. Predvidena je nadaljnja rast potrebe po oskrbi zaradi staranja prebivalstva in posledično tudi s tem povezano povečanje pojava s starostjo povezane oslabljenosti. Povečanje potrebe po oskrbi bi morale države članice upoštevati pri razvoju svojih politik oskrbe, vključno v zvezi z oskrbovalskim dopustom. Države članice se spodbuja, naj zagotovijo pravico do oskrbovalskega dopusta v zvezi z drugimi sorodniki, na primer starimi starši in sorojenci. Države članice lahko zahtevajo predhodno zdravniško potrdilo o potrebi po obsežnejši oskrbi ali podpori iz resnih zdravstvenih razlogov.

(28)  Vsi delavci bi morali poleg pravice do oskrbovalskega dopusta iz te direktive brez izgube pravic iz delovnega razmerja, ki so jih že pridobili ali ki jih šele pridobivajo, ohraniti svojo pravico do prostih delovnih ur v primeru višje sile zaradi nujnih in nepričakovanih družinskih razlogov, kot jo zagotavlja Direktiva 2010/18/EU, v skladu s pogoji, ki jih določijo države članice.

(29)  Da bi se povečale spodbude za delavce, ki so starši ▌, zlasti za moške, k izrabi obdobja dopusta iz te direktive, bi morali imeti delavci med dopustom pravico do zadostnega nadomestila.

(30)  Države članice bi morale zato določiti raven plačila ali nadomestila glede na minimalno obdobje očetovskega dopusta, ki je vsaj enaka višini nacionalnega nadomestila za odsotnost zaradi bolezni. Ker imata priznanje očetovskega in materinskega dopusta podobne cilje, in sicer ustvarjanje vezi med starši in otrokom, se države članice spodbuja, naj za očetovski dopust zagotovijo plačilo ali nadomestilo, ki je enako plačilu ali nadomestilu za materinski dopust na nacionalni ravni.

(31)  Države članice bi morale določiti ustrezno raven plačila ali nadomestila za minimalno neprenosljivo obdobje starševskega dopusta, ki je zagotovljen s to direktivo. Z namenom omogočanja dostojnega življenjskega standarda bi morale države članice pri določanju višine plačila ali nadomestila za minimalno neprenosljivo obdobje starševskega dopusta upoštevati dejstvo, da izraba starševskega dopusta pogosto povzroči izgubo družinskega dohodka ter da prejemniki prvega dohodka v gospodinjstvu svojo pravico do starševskega dopusta lahko izrabijo le, če prejmejo zadostno plačilo.

(32)  Čeprav se države članice lahko same odločijo, ali bodo zagotovile plačilo ali nadomestilo za oskrbovalski dopust, se jih spodbuja k uvedbi takšnega plačila ali nadomestila, da bi zagotovile učinkovito izrabo pravic oskrbovalcev, zlasti moških.

(33)  Ta direktiva ne posega v koordinacijo sistemov socialne varnosti na podlagi uredb (ES) št. 883/2004(11) in (EU) št. 1231/2010(12) Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 859/2003(13). Država članica, pristojna za socialno varnost delavca, se določi s temi uredbami.

(34)  Da bi se delavce, ki so starši, in oskrbovalce, spodbudilo, da ostanejo na trgu dela, bi bilo treba takim delavcem omogočiti, da urnik dela prilagodijo svojim osebnim potrebam in željam. V ta namen in ob osredotočanju na potrebe delavcev imajo delavci pravico, da zahtevajo prožne ureditve dela, kar bi jim omogočilo, da prilagodijo svoje razporeditve delovnega časa, po potrebi tudi z ureditvami glede dela na daljavo, gibljivim delovnim časom ali skrajšanjem delovnega časa za namene zagotavljanja oskrbe. ▌

(35)  Da bi se obravnavale potrebe tako delavcev kot delodajalcev, bi morale imeti države članice možnost, da omejijo trajanje prožnih ureditev dela, vključno z vsakršnim skrajšanjem delovnega časa ali ureditvijo glede dela na daljavo. Čeprav se je krajši delovni čas izkazal za koristnega, saj nekaterim ženskam omogoča, da po rojstvu otroka ali oskrbi sorodnika, ki potrebuje oskrbo ali podporo, ostanejo na trgu dela, so lahko zaradi dolgih obdobij skrajšanega delovnega časa prispevki za socialno varnost nižji, kar pozneje pomeni nižjo ali neobstoječo pravico do pokojnine.

(36)  Delodajalci bi morali imeti možnost, da pri obravnavi zahtev za prožno ureditev dela med drugim upoštevajo trajanje zahtevane prožne ureditve dela, pa tudi svoje vire in operativne zmogljivosti, da nudijo takšno ureditev. Delodajalec bi moral imeti možnost, da se odloči, ali bo sprejel ali zavrnil zahtevo delavca za prožno ureditev dela. Posebne okoliščine, zaradi katerih obstaja potreba po prožnih ureditvah dela, se lahko spremenijo. Delavci zato ne bi smeli imeti le pravice do vrnitve k prvotnim razporeditvam delovnega časa ob koncu vzajemno dogovorjenega obdobja, ampak bi morali imeti možnost, da to zahtevajo prej, kadar je to potrebno zaradi spremembe temeljnih okoliščin.

(37)  Ne glede na zahtevo po oceni, ali bi bilo treba pogoje dostopa do starševskega dopusta in podrobne ureditve v zvezi s tem prilagoditi posebnim po