Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 16. april 2019 - Strasbourg 
Statistika Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ***I
 Pristop Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah ***
 Ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah ***I
 Sporazum med EU in Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa ***
 Mednarodni sporazum o oljčnem olju in namiznih oljkah ***
 Imenovanje člana Računskega sodišča – Viorel Ștefan
 Imenovanje članice Računskega sodišča – Ivana Maletić
 Zaščita oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije ***I
 Čezmejna distribucija kolektivnih naložbenih podjemov (direktiva) ***I
 Čezmejna distribucija kolektivnih naložbenih podjemov (uredba) ***I
 Kapitalske zahteve (uredba) ***I
 Kapitalske zahteve (direktiva) ***I
 Sposobnost kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (uredba) ***I
 Sposobnost kreditnih institucij in investicijskih podjetij za pokrivanje izgub in dokapitalizacijo (direktiva) ***I
 Vrednostni papirji, kriti z državnimi obveznicami ***I
 Evropski nadzorni organi in finančni trgi ***I
 Makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitev Evropskega odbora za sistemska tveganja ***I
 Trgi finančnih instrumentov in začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) ***I
 Bonitetni nadzor investicijskih podjetij (direktiva) ***I
 Bonitetne zahteve za investicijska podjetja (uredba) ***I
 Pregledni in predvidljivi delovni pogoji v Evropski uniji ***I
 Evropski organ za delo ***I
 Ohranjanje ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi ***I
 Uredba o evropski statistiki podjetij ***I
 Preiskave urada OLAF in sodelovanje z Evropskim javnim tožilstvom ***I
 Vzpostavitev instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole ***I
 Vzpostavitev programa „Carina“ za sodelovanje na področju carine ***I
 Trženje in uporaba predhodnih sestavin za eksplozive ***I
 Skupni okvir za evropsko statistiko glede oseb in gospodinjstev ***I
 Interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ***I
 Interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila in migracij ***I
 Evropska mreža uradnikov za zvezo za priseljevanje ***I
 Zahteve za homologacijo motornih vozil v zvezi s splošno varnostjo ***I

Statistika Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ***I
PDF 253kWORD 91k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti (COM(2018)0307 – C8-0182/2018 – 2018/0154(COD))
P8_TA-PROV(2019)0359A8-0395/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0307),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0182/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0395/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Da bi se obravnavale nove potrebe v Uniji po statistiki o azilu in upravljanih selitvah in ker se značilnosti selitev hitro spreminjajo, je treba vzpostaviti okvir, ki omogoča hiter odziv na spreminjajoče se potrebe glede statistike o azilu in upravljanih selitvah.
(2)  Da bi se obravnavale nove potrebe v Uniji po statistiki o selitvah in mednarodni zaščiti in ker se značilnosti selitvenih tokov hitro spreminjajo, je treba vzpostaviti okvir, ki omogoča hiter odziv na spreminjajoče se potrebe glede statistike o selitvah in mednarodni zaščiti.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Zaradi stalnih sprememb in raznolikosti sedanjih selitvenih tokov so potrebni celoviti in primerljivi statistični podatki o priseljencih, razčlenjeni po spolu, da bi razumeli dejansko stanje, opredelili ranljivosti in neenakosti ter oblikovalcem politike zagotovili zanesljive podatke in informacije za določitev prihodnjih javnih politik.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Da bi se Uniji zagotovila podpora pri učinkovitem odzivanju na izzive, ki jih prinašajo selitve, je treba podatke o azilu in upravljanih selitvah zbrati več kot enkrat na leto.
(3)  Da bi se Uniji zagotovila podpora pri učinkovitem odzivanju na izzive, ki jih prinašajo selitve, ter pri razvoju politik, ki upoštevajo vidik spola in temeljijo na človekovih pravicah, je treba podatke o azilu in upravljanih selitvah zbrati več kot enkrat na leto.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Statistika o azilu in upravljanih selitvah je ključna za proučitev, opredelitev in oceno zelo različnih politik, zlasti v zvezi z odzivi na prihod oseb, ki poskušajo v Evropi pridobiti varstvo.
(4)  Statistika o azilu in upravljanih selitvah je ključna za proučitev, opredelitev in oceno zelo različnih politik, zlasti v zvezi z odzivi na prihod oseb, ki poskušajo v Evropi pridobiti varstvo, namen pa je doseči najboljše rešitve.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Statistika o selitvah in mednarodni zaščiti je bistvena, da se zagotovi pregled nad selitvenimi tokovi v Uniji in državam članicam omogoči pravilna uporaba prava Unije ob upoštevanju temeljnih pravic, ki so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah ter Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Preganjanje na podlagi spola osebe je razlog, da oseba zaprosi za mednarodno zaščito in da se ji zaščita prizna. Nacionalni in evropski statistični organi bi morali zbirati statistične podatke o vlogah za mednarodno zaščito zaradi spola, vključno z nasiljem na podlagi spola.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Da bi dosegli cilje Uredbe (ES) št. 862/2007, bi bilo treba dodeliti dovolj sredstev za zbiranje, analizo in razširjanje zelo kakovostne nacionalne statistike in statistike Unije o selitvah in mednarodni zaščiti, zlasti s podpiranjem ukrepov v zvezi s tem v skladu z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 1a;
______________
1a Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  S to uredbo se zagotavljata pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravica do varstva osebnih podatkov, kakor sta določeni v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
(10)  S to uredbo se zagotavljajo pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do varstva osebnih podatkov, prepoved diskriminacije in enakost spolov, kakor je določeno v členih 7, 8, 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a.
______________
1a Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, naj bi omogočalo opredelitev in analizo posebnih ranljivosti ter zmožnosti žensk in moških, pri čemer se pokažejo vrzeli in neenakosti. S podatki o selitvah, ki upoštevajo vidik spola, se lahko spodbudi večja enakost in zagotovijo možnosti za prikrajšane skupine. V statistikah o selitvah bi bilo treba upoštevati tudi spremenljivke, kot sta spolna identiteta in spolna usmerjenost, da bi zbrali podatke o izkušnjah oseb LGBTQI+ ter neenakostih v selitvenem in azilnem postopku.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo razčlenitev. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (25).
(11)  Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo pravil o ustreznih oblikah za sporočanje podatkov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
__________________
__________________
25 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
25 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 862/2007 tehnološkemu in gospodarskemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 za posodobitev nekaterih opredelitev in o njeni dopolnitvi za določitev združevanja podatkov in dodatnih razčlenitev ter pravil glede standardov natančnosti in kakovosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1a. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
________________
1a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Učinkovito spremljanje uporabe Uredbe (ES) št. 862/2007 zahteva njeno ocenjevanje v rednih časovnih presledkih. Komisija bi morala za namene poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu natančno oceniti statistične podatke, zbrane v skladu z Uredbo (ES) št. 862/2007, njihovo kakovost in pravočasno sporočanje. Tesno bi se bilo treba posvetovati z vsemi akterji, ki sodelujejo pri zbiranju podatkov o azilu, vključno z agencijami Združenih narodov ter drugimi ustreznimi mednarodnimi in nevladnimi organizacijami.
Obrazložitev
Evropska komisija v skladu s členom 12 Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta poroča o uporabi uredbe. Poročila bi morala slediti temeljiti oceni izvajanja in posvetovanju s ključnimi akterji, ki sodelujejo pri zbiranju podatkov in analizi, na področju selitev in mednarodne zaščite.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 1 – odstavek 1 – točka c
(-1)  V členu 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  upravnih in sodnih postopkih in procesih v državah članicah, ki se nanašajo na priseljevanje, izdajo dovoljenj za prebivanje, državljanstvo, azil in druge oblike mednarodne zaščite in preprečevanje nezakonitega priseljevanja.
„(c) upravnih in sodnih postopkih in procesih v državah članicah, ki se nanašajo na priseljevanje, izdajo dovoljenj za prebivanje, državljanstvo, azil in druge oblike mednarodne zaščite, nedovoljeni vstop in bivanje ter vrnitve.
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32013L0033)
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka j
(-1a)  Člen 2 se spremeni:
(a)  V odstavku 1 se točka (j) nadomesti z naslednjim:
(j)  „vloga za mednarodno zaščito“ pomeni vlogo za mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v členu 2(g) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (2)
(j) „vloga za mednarodno zaščito“ pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v členu 2(h) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta2;
_______________
_______________
2 UL L 304, 30.9.2004, str. 12.
2 Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka b (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka k
(b)  V odstavku 1 se točka (j) nadomesti z naslednjim:
(k)  „status begunca“ pomeni status begunca, kakor je opredeljen v členu 2(d) Direktive 2004/83/ES;
(k) „status begunca“ pomeni status begunca, kakor je opredeljen v členu 2(e) Direktive 2011/95/EU;
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka c (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka l
(c)  V odstavku 1 se točka (l) nadomesti z naslednjim:
(l)  „status subsidiarne zaščite“ pomeni status subsidiarne zaščite, kakor je opredeljen v členu 2(f) Direktive 2004/83/ES;
(l) „status subsidiarne zaščite“ pomeni status subsidiarne zaščite, kakor je opredeljen v členu 2(g) Direktive 2011/95/EU;
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka d (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka m
(d)  V odstavku 1 se točka (m) nadomesti z naslednjim:
(m)  „družinski člani“ pomeni družinske člane, kakor so opredeljeni v členu 2(i) Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (3)
(m) „družinski člani“ pomeni družinske člane, kakor so opredeljeni v členu 2(g) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta3;
_______________
_______________
3 UL L 50, 25.2.2003, str. 1.
3 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 18
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka e (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka o
(d)  V odstavku 1 se točka (o) nadomesti z naslednjim:
(o)  „mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika brez spremstva, kakor je opredeljen v členu 2(i) Direktive 2004/83/ES;
(o) „mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika brez spremstva, kakor je opredeljen v členu 2(l) Direktive 2011/95/EU;
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 19
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka f (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka p
(f)  V odstavku 1 se točka (p) nadomesti z naslednjim:
(p)  „zunanje meje“ pomeni zunanje meje, kakor so opredeljene v členu 2(2) Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (12)
(p) „zunanje meje“ pomeni zunanje meje, kakor so opredeljene v členu 2(2) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta5;
________________
________________
5 UL L 105, 13.4.2006, str. 1.
5 Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka g (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka q
(g)  V odstavku 1 se točka (q) nadomesti z naslednjim:
(q)  „državljani tretjih držav, ki jim je bil vstop zavrnjen“ pomeni državljane tretjih držav, ki jim je bil na zunanji meji zavrnjen vstop, ker ne izpolnjujejo vseh pogojev vstopa iz člena 5(1) Uredbe (ES) št. 562/2006 in ne spadajo v nobeno kategorijo oseb iz člena 5(4) navedene uredbe;
(q) „državljani tretjih držav, ki jim je bil vstop zavrnjen“ pomeni državljane tretjih držav, ki jim je bil na zunanji meji zavrnjen vstop, ker ne izpolnjujejo vseh pogojev vstopa iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2016/399 in ne spadajo v nobeno kategorijo oseb iz člena 5(2) navedene uredbe;
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 21
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka h (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka s a (novo)
(h)  V odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(sa) „odstranitev“ pomeni odstranitev, kakor je opredeljena v členu 3(5) Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta*;
________________
* Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).ׅ“
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka i (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka s b (novo)
(i)  V odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(sb) „prostovoljni odhod“ pomeni prostovoljni odhod, kakor je opredeljen v členu 3(8) Direktive 2008/115/ES;“
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka j (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 1 – točka s c (novo)
(j)  V odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(sc) „prostovoljni odhod s pomočjo“ pomeni prostovoljni odhod, kakor je opredeljen v členu 3(8) Direktive 2008/115/ES, podprt z logistično, finančno in drugo materialno pomočjo;“
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo) – točka k (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 2 – odstavek 3
(k)  Odstavek 3 se črta.
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 b (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 3
(-1b)  Člen 3 se nadomesti z naslednjim:
Člen 3
„Člen 3
Statistike o meddržavnih selitvah, prebivalstvu z običajnim prebivališčem in pridobitvi državljanstva
Statistike o meddržavnih selitvah, prebivalstvu z običajnim prebivališčem in pridobitvi državljanstva
1.  Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) statistike o številu:
1.  Države članice posredujejo Komisiji (Eurostatu) statistike o številu:
(a)  priseljencev na območje države članice, razčlenjene po:
(a)  priseljencev na območje države članice, razčlenjene po:
(i)  skupinah državljanstev po starosti in spolu;
(i)  skupinah državljanstev po starosti in spolu;
(ii)  skupinah držav rojstva po starosti in spolu;
(ii)  skupinah držav rojstva po starosti in spolu;
(iii)  skupinah držav prejšnjega običajnega prebivališča po starosti in spolu;
(iii)  skupinah držav prejšnjega običajnega prebivališča po starosti in spolu;
(b)  odseljencev z območja države članice, razčlenjene po:
(b)  odseljencev z območja države članice, razčlenjene po:
(i)  skupinah državljanstev;
(i)  skupinah državljanstev;
(ii)  starosti;
(ii)  starosti;
(iii)  spolu;
(iii)  spolu;
(iv)  skupinah držav prihodnjega običajnega prebivališča;
(iv)  skupinah držav prihodnjega običajnega prebivališča;
(c)  oseb z običajnim prebivališčem v državi članici ob koncu referenčnega obdobja, razčlenjene po:
(c)  oseb z običajnim prebivališčem v državi članici ob koncu referenčnega obdobja, razčlenjene po:
(i)  skupinah državljanstev po starosti in spolu;
(i)  skupinah državljanstev po starosti in spolu;
(ii)  skupinah držav rojstva po starosti in spolu;
(ii)  skupinah držav rojstva po starosti in spolu;
(d)  oseb z običajnim prebivališčem na ozemlju države članice, ki so v referenčnem letu pridobile državljanstvo države članice in so prej imele državljanstvo druge države članice ali tretje države ali so bile prej brez državljanstva, pri čemer se podatki razčlenijo po starosti in spolu ter po prejšnjem državljanstvu zadevnih oseb in po tem, ali je bila oseba prej brez državljanstva.
(d)  oseb z običajnim prebivališčem na ozemlju države članice, ki so v referenčnem letu pridobile državljanstvo države članice in so prej imele državljanstvo druge države članice ali tretje države ali so bile prej brez državljanstva, pri čemer se podatki razčlenijo po starosti in spolu ter po prejšnjem državljanstvu zadevnih oseb in po tem, ali je bila oseba prej brez državljanstva.
(da)  oseb z običajnim prebivališčem na ozemlju države članice, ki so v referenčnem letu pridobile dovoljenje za dolgotrajno prebivanje, pri čemer se podatki razčlenijo po starosti in spolu.
2.  Statistike iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dvanajstih mesecih po koncu referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2008.
2.  Statistike iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dvanajstih mesecih po koncu referenčnega leta. Prvo referenčno leto je 2020.
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?qid=1538559664710&uri=CELEX:32007R0862)
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka a – točka -a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka c
(-a)  V odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  vlog za mednarodno zaščito, ki so bile v referenčnem obdobju umaknjene.
„(c) vlog za mednarodno zaščito, ki so bile v referenčnem obdobju umaknjene, razčlenjenih po vrsti umika.
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in katerih vloga je bila obravnavana v pospešenem postopku iz člena 31(8) Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta*;
__________________
* Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d b (novo)
(db)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in katerih vloga je bila v referenčnem obdobju obravnavana v postopkih na meji iz člena 43 Direktive 2013/32/EU;
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d c (novo)
(dc)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo v referenčnem obdobju vključene kot družinski član in so v skladu s členoma 24(3) in 25(6) Direktive 2013/32/EU izključene iz pospešenega postopka ali postopka na meji.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d d (novo)
(dd)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito brez registracije v sistemu Eurodac iz člena 14 Uredbe (EU) št. 603/2003 Evropskega parlamenta in Sveta*;
__________________
* Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d e (novo)
(de)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v referenčnem obdobju vključene v tako vlogo kot družinski član in lahko predložijo dokazilo, ki je lahko v pomoč pri ugotavljanju njihove identitete;
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d f (novo)
(df)  oseb, ki so vložile naknadno prošnjo za mednarodno zaščito iz člena 40 Direktive 2013/32/EU ali so bile v referenčnem obdobju vključene v to prošnjo kot družinski član;
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d g (novo)
(dg)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v referenčnem obdobju v tako vlogo vključene kot družinski član in so bile skladno z Direktivo 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta* na koncu referenčnega obdobja v pridržanju, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po mesecu pridržanja teh oseb in razlogih za pridržanje;
____________________
* Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d h (novo)
(dh)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in za katere je v skladu z Direktivo 2013/33/EU v referenčnem obdobju veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja njihovo pridržanje;
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d i (novo)
(di)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in za katere je v skladu z Direktivo 2013/33/EU v referenčnem obdobju veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja alternativo pridržanju, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po vrsti alternative, kot sledi:
(i)  javljanje;
(ii)  predložitev finančnega jamstva;
(iii)  obveznost zadrževanja na določenem mestu;
(iv)  druga vrsta alternative pridržanju;
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d j (novo)
(dj)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo v referenčnem obdobju vključene kot družinski član in za katere je v skladu z Direktivo 2013/33/EU na koncu referenčnega obdobja veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja alternativo pridržanju, pri čemer so podatki razčlenjeni po mesecu, ko je bila za to osebo izdana upravna ali sodna odločba, in nadalje razčlenjeni po vrsti alternative, kot sledi:
(i)  javljanje;
(ii)  predložitev finančnega jamstva;
(iii)  obveznost zadrževanja na določenem mestu;
(iv)  druga vrsta alternative pridržanju;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d k (novo)
(dk)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito in za katere je bila v referenčnem obdobju opravljena ocena starosti;
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d l (novo)
(dl)  odločb o oceni starosti prosilcev, razčlenjenih na:
(i)  ocene, iz katerih izhaja, da je prosilec mladoletna oseba;
(ii)  ocene, iz katerih izhaja, da je prosilec polnoletna oseba;
(iii)  nedokončne ali opuščene ocene.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d m (novo)
(dm)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in za katere se je v referenčnem obdobju ugotovilo, da potrebujejo posebna postopkovna jamstva v skladu s členom 24 Direktive 2013/32/EU ali so prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema v smislu člena 2(k) Direktive 2013/33/EU;
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d n (novo)
(dn)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in so v referenčnem obdobju koristile brezplačno pravno pomoč iz člena 20 Direktive 2013/32/EU, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po postopkih na prvi in drugi stopnji;
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d o (novo)
(do)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ali so bile v tako vlogo vključene kot družinski član in ki so na koncu referenčnega obdobja imele koristi od materialnih pogojev za sprejem v skladu s členom 17 Direktive 2013/33/EU, ki prosilcem zagotavljajo ustrezen življenjski standard;
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d p (novo)
(dp)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito kot mladoletniki brez spremstva in ki jim je bil v referenčnem obdobju dodeljen zastopnik v skladu s členom 25 Direktive 2013/32/EU;
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d q (novo)
(dq)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ter so bile priznane kot mladoletniki brez spremstva in so v referenčnem obdobju imele dostop do izobraževalnega sistema v skladu s členom 14 Direktive 2013/33/EU;
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d r (novo)
(dr)  oseb, ki so predložile vlogo za mednarodno zaščito ter so bile priznane kot mladoletniki brez spremstva in so bile v referenčnem obdobju dodeljene v skladu s členom 31(3) Direktive 2011/95/EU, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po razlogih dodelitve;
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – točka d s (novo)
(ds)  povprečnem številu mladoletnikov brez spremstva na skrbnika v referenčnem obdobju;
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 1 – zadnji pododstavek
Statistike se razčlenijo po starosti in spolu ter državljanstvu zadevnih oseb in mladoletnikov brez spremstva. Statistike se nanašajo na referenčna obdobja enega koledarskega meseca in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega meseca. Prvi referenčni mesec je januar 2020.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka a1 – točka b a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 2 – točka a
(ba)  V odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
(a)  oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, ki zavračajo vloge za mednarodno zaščito, vključno z odločbami, ki štejejo vloge za nesprejemljive ali za neutemeljene, in odločbami na podlagi prednostnih in pospešenih postopkov, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi;
(a) oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, ki zavračajo vloge za mednarodno zaščito in ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi, razčlenjene na:
(i)  odločbe, ki štejejo vloge za nesprejemljive, nadalje razčlenjene po razlogu za nesprejemljivost;
(ii)  odločbe, ki vloge zavračajo kot neutemeljene;
(iii)  odločbe, ki vloge zavračajo kot očitno neutemeljene v rednem postopku, nadalje razčlenjene po razlogih za zavrnitev;
(iv)  odločbe, ki vloge zavračajo kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku, nadalje razčlenjene po razlogih za pospešitev in razlogih za zavrnitev;
(v)  odločbe, ki vloge zavračajo, ker je prosilec upravičen do notranje zaščite v državi izvora v skladu s členom 8 Direktive 2011/95/EU;“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b b (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 2 – točka b
(bb)  V odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
(b)  oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, ki dodeljujejo ali odvzemajo status begunca, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi;
(b) oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi ter ki dodeljujejo, razveljavljajo ali odpravljajo status begunca ali zavračajo njegovo podaljšanje zaradi prenehanja, izključitve ali drugih razlogov; odločbe, ki kot razlog navajajo prenehanje ali izključitev, se nadalje razčlenijo po posameznih razlogih za prenehanje ali izključitev;“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b c (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 2 – točka c
(bc)  V odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, ki dodeljujejo ali odvzemajo status, dodeljen s subsidiarno zaščito, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi;
(c) oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi ter ki dodeljujejo, razveljavljajo, ali odpravljajo status subsidiarne zaščite ali zavračajo njegovo podaljšanje zaradi prenehanja, izključitve ali drugih razlogov; odločbe, ki kot razlog navajajo prenehanje ali izključitev, se nadalje razčlenijo po posameznih razlogih za prenehanje ali izključitev;“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b d (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 2 – točka e a (novo)
(bd)  V odstavku 2 se vstavi naslednja točka:
„(ea) oseb, ki jih zajemajo odločbe prve stopnje, s katerimi se zmanjšajo ali odvzamejo materialni pogoji za sprejem, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi, razčlenjene po vrsti odločbe, trajanju zmanjšanja ali odvzema in razlogu.“
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 2 – zadnji pododstavek
Statistike se razčlenijo po starosti in spolu ter državljanstvu zadevnih oseb in mladoletnikov brez spremstva. Zajemajo referenčna obdobja treh koledarskih mesecev in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega obdobja. Prvo referenčno obdobje je od januarja do marca 2020.“
Statistike se razčlenijo po starosti in spolu ter državljanstvu zadevnih oseb in mladoletnikov brez spremstva. Zajemajo referenčna obdobja treh koledarskih mesecev in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega obdobja. Prvo referenčno obdobje je od januarja do marca 2020.“
Te statistike se dodatno razčlenijo po odločbah, ki so sprejete po osebnem razgovoru, in odločbah, ki so sprejete brez osebnega razgovora. Statistike o odločbah, sprejetih po osebnem razgovoru, se dodatno razčlenijo po osebnih razgovorih, na katerih je prosilec koristil storitve tolmača, in osebnih razgovorih, na katerih prosilec ni koristil storitev tolmača.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka d a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 3 – točka b
(da)  V odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
(b)  oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, ki zavračajo vloge za mednarodno zaščito, vključno z odločbami, ki štejejo vloge za nesprejemljive ali za neutemeljene, in odločbami na podlagi prednostnih in pospešenih postopkov, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi;
(b) oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, ki zavračajo vloge za mednarodno zaščito in ki jih v referenčnem obdobju v postopku pritožbe ali revizije sprejmejo upravni ali sodni organi, razčlenjeno na:
(i)  odločbe, ki štejejo vloge za nesprejemljive, nadalje razčlenjene po razlogu za nesprejemljivost;
(ii)  odločbe, ki vloge zavračajo kot neutemeljene;
(iii)  odločbe, ki vloge zavračajo kot očitno neutemeljene v rednem postopku, nadalje razčlenjene po razlogih za zavrnitev;
(iv)  odločbe, ki vloge zavračajo kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku, nadalje razčlenjene po razlogih za pospešitev in razlogih za zavrnitev;
(v)  odločbe, ki vloge zavračajo, ker je prosilec upravičen do zaščite v državi izvora v skladu s členom 8 Direktive 2011/95/EU;“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka d b (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 3 – točka c
(db)  V odstavku 3 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
(c)  oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, ki dodeljujejo ali odvzemajo status begunca, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo sodni ali upravni organi;
(c) oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi ter ki dodeljujejo, razveljavljajo ali odpravljajo status begunca ali zavračajo njegovo podaljšanje zaradi prenehanja, izključitve ali drugih razlogov; odločbe, ki kot razlog navajajo prenehanje ali izključitev, se nadalje razčlenijo po posameznih razlogih za prenehanje ali izključitev;“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka d c (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 3 – točka d
(dc)  V odstavku 3 se točka (d) nadomesti z naslednjim:
(d)  oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, ki dodeljujejo ali odvzemajo status subsidiarne zaščite, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo sodni ali upravni organi;
(d) oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi ter ki dodeljujejo, razveljavljajo ali odpravljajo status subsidiarne zaščite ali zavračajo njegovo podaljšanje zaradi prenehanja, izključitve ali drugih razlogov; odločbe, ki kot razlog navajajo prenehanje ali izključitev, se nadalje razčlenijo po posameznih razlogih za prenehanje ali izključitev;“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka d d (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 3 – točka g a (novo)
(dd)  V odstavku 3 se doda naslednja točka:
„(ga) oseb, ki jih zajemajo končne odločbe, s katerimi se zmanjšajo ali odvzamejo materialni pogoji za sprejem, ki jih v referenčnem obdobju sprejmejo upravni ali sodni organi, razčlenjene po vrsti odločbe, trajanju zmanjšanja ali odvzema in razlogu.“
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka e
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 3 – zadnji pododstavek
„Statistike iz točk (b), (c), (d), (e), (f) in (g) so razčlenjene po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb in mladoletnikih brez spremstva. Poleg tega je statistika iz točke (g) razčlenjena po državi prebivališča in vrsti odločbe o azilu. Nanašajo se na referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2020.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka e a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
(ea)  Vstavi se naslednji odstavek:
„3a. Države članice Komisiji (Eurostat) zagotovijo statistične podatke o trajanju pritožb v koledarskih dnevih, in sicer od vložitve pritožbe do prvostopenjskega sklepa o pritožbi.“
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka e
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 4 – zadnji pododstavek
Te statistike zajemajo referenčna obdobja enega koledarskega leta in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno leto je leto 2020.
Te statistike se razčlenijo po starosti in spolu ter državljanstvu zadevnih oseb in mladoletnikov brez spremstva. Te statistike zajemajo referenčna obdobja enega koledarskega meseca in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v treh mesecih od konca referenčnega leta. Prvo referenčno obdobje je januar 2020.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka h a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 4 – odstavek 4 (novo)
(ha)  Doda se naslednji odstavek:
„4a. Statistike iz odstavka 1 do 4 se razčlenijo po mesecu predložitve vloge.“
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) – točka a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 5 – naslov
(1a)  Člen 5 se spremeni:
(a)  Naslov se nadomesti z naslednjim:
Statistike o preprečevanju nezakonitega vstopa v državo in bivanja v njej
„Statistike o preprečevanju nedovoljenega vstopa v državo in bivanja v njej“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) – točka b (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 5 – odstavek 1 – točka a
(b)  V odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
(a)  državljanov tretjih držav, katerim je bil zavrnjen vstop na območje države članice na zunanji meji;
„(a) državljanov tretjih držav, katerim je bil zavrnjen vstop na območje države članice na zunanji meji, pri čemer so ti podatki razčlenjeni po starosti, spolu in državljanstvu;
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) – točka c (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 5 – odstavek 1 – točka b
(c)  V odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
(b)  državljanov tretjih držav, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili ilegalno na ozemlju države članice v skladu z nacionalno zakonodajo glede priseljevanja.
„(b) državljanov tretjih držav, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili nedovoljeno na ozemlju države članice v skladu z nacionalno zakonodajo glede priseljevanja.
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) – točka d (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 3
(b)  Tretji pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:
Statistike na podlagi točke (b) so razčlenjene po starosti in spolu ter po državljanstvu zadevnih oseb.
Statistike na podlagi točke (b) so razčlenjene po starosti in spolu, državljanstvu zadevnih oseb, razlogih za prijetje in kraju prijetja.
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka -a (novo)
(-a)  številu vlog za dovoljenje za prebivanje, ki jih prvič predložijo državljani tretjih držav, razčlenjene po državljanstvu, razlogu za predložitev vloge, starosti in spolu;
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka -a a (novo)
(-aa)  številu zavrnjenih vlog za dovoljenje za prebivanje, ki jih prvič predložijo državljani tretjih držav, razčlenjene po državljanstvu, razlogu za predložitev vloge, starosti in spolu;
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka -a b (novo)
(-ab)  številu vlog za dovoljenje za prebivanje, s katerimi se spremeni status priseljenca ali razlog za prebivanje, ki so bile zavrnjene v referenčnem obdobju, razčlenjene po državljanstvu, razlogu za zavrnitev dovoljenja, starosti in spolu;
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka a – točka i
(i)  dovoljenja, izdana v referenčnem obdobju, pri čemer se je dovoljenje za prebivanje dodelilo osebi prvič, podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja, trajanju veljavnosti dovoljenja ter po starosti in spolu;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka a – točka ii
(ii)  dovoljenja, izdana v referenčnem obdobju, pri čemer je oseba spremenila status priseljenca ali razlog za prebivanje, podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja, trajanju veljavnosti dovoljenja ter po starosti in spolu;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka a – točka iii
(iii)  dovoljenja, veljavna na koncu referenčnega obdobja (število dovoljenj, ki so bila izdana in niso prenehala veljati zaradi umika ali poteka veljavnosti), podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, razlogu za izdajo dovoljenja, trajanju veljavnosti dovoljenja ter po starosti in spolu;
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 6 – odstavek 1 – točka b
(b)  številu rezidentov za daljši čas na koncu referenčnega obdobja, podatki pa morajo biti razčlenjeni po državljanstvu, vrsti statusa rezidenta za daljši čas ter starosti in spolu.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Za statistike iz točk (-a), (-aa) in (a) se dovoljenja, izdana iz družinskih razlogov, nadalje razčlenijo po razlogu in statusu združevalca družine, ki je državljan tretje države.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka a
(-a)  V odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
(a)  številom državljanov tretjih držav, za katere je bilo ugotovljeno, da so nezakonito na ozemlju države članice, in za katere velja upravna ali sodna odločba ali akt, ki določa ali navaja, da je njihovo bivanje nezakonito, in jim predpisuje obveznost, da zapustijo ozemlje države članice, razčlenjenih po državljanstvu zadevnih oseb;
„(a) številom državljanov tretjih držav, za katere je bilo ugotovljeno, da so nedovoljeno na ozemlju države članice, in za katere velja upravna ali sodna odločba ali akt, ki določa ali navaja, da je njihovo bivanje nedovoljeno, in jim predpisuje obveznost, da zapustijo ozemlje države članice, razčlenjenih po državljanstvu zadevnih oseb in razlogih za to odločitev;“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka a a (novo)
(-aa)  V odstavku 1 se doda naslednje:
„(aa) številom državljanov tretjih držav iz točke (a) tega odstavka, za katere je na koncu referenčnega obdobja veljala upravna ali sodna odločba ali akt o prepovedi vstopa v skladu s členom 11 Direktive 2008/115/ES, razčlenjene po državljanstvu teh oseb;“
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a b (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka a b (novo)
(-ab)  V odstavku 1 se vstavi naslednja točka:
„(ab) številom državljanov tretjih držav, za katere je v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta* v referenčnem obdobju veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki določa njihovo pridržanje;“
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a c (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka a c (novo)
(-ac)  V odstavku 1 se vstavi naslednja točka:
„(ac) številom državljanov tretjih držav, za katere je v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta na koncu referenčnega obdobja veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja njihovo pridržanje, razčlenjene po mesecu pridržanja teh državljanov tretjih držav;“
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a d (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka a d (novo)
(-ad)  V odstavku 1 se vstavi naslednja točka:
„(ad) številom državljanov tretjih držav, za katere je v referenčnem obdobju v skladu z Direktivo 2008/115/ES veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja alternativo pridržanju, razčlenjene po vrsti alternative;
(i)  javljanje;
(ii)  predložitev finančnega jamstva;
(iii)  obveznost zadrževanja na določenem mestu;
(iv)  druga vrsta alternative pridržanju;“
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a e (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka a e (novo)
(-ae)  V odstavku 1 se vstavi naslednja točka:
„(ae) številom državljanov tretjih držav, za katere je v skladu z Direktivo 2008/115/ES na koncu referenčnega obdobja veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja alternativo pridržanju, razčlenjene po mesecu izdaje upravne ali sodne odločbe ali akta proti tem osebam in nadalje razčlenjene po vrsti alternative, kot sledi:
(i)  javljanje;
(ii)  predložitev finančnega jamstva;
(iii)  obveznost zadrževanja na določenem mestu;
(iv)  druga vrsta alternative pridržanju;“
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a f (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka a f (novo)
(-af)  V odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(af) številom državljanov tretjih držav, za katere je v referenčnem obdobju veljala odločba o odlogu odstranitve v skladu s členom 9 Direktive 2008/115/ES, razčlenjene po razlogu za odložitev in državljanstvu zadevnih oseb;“
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka -a g (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka a g (novo)
(-ag)  V odstavku 1 se vstavi naslednje:
„(ag) številom državljanov tretjih držav, za katere je v referenčne obdobju veljala upravna ali sodna odločba ali akt, ki odreja njihovo pridržanje, in ki so sprožili postopek sodnega pregleda v skladu s členom 15(2) Direktive 2008/115/ES;“
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka b
(b)  številom državljanov tretjih držav, ki so dejansko zapustili ozemlje države članice zaradi upravne ali sodne odločbe ali akta iz točke (a), razčlenjenih po državljanstvu vrnjenih oseb, vrsti vračanja in prejete pomoči ter namembni državi.
(b)  številom državljanov tretjih držav, ki so dejansko zapustili ozemlje države članice zaradi upravne ali sodne odločbe ali akta iz točke (a), razčlenjenih po državljanstvu vrnjenih oseb, vrsti vračanja in prejete pomoči ter namembni državi, razčlenjene po vrnitvah državljanov tretjih držav v države izvora .
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 1 – točka b a (novo)
(aa)  V odstavku 1 se doda naslednja točka:
„(ba) številom državljanov tretjih držav, ki so zapustili ozemlje države članice zaradi upravne ali sodne odločbe ali akta, razčlenjene po vrsti odločbe ali akta, kot sledi:
(i)  v skladu s formalnim sporazumom Unije o ponovnem sprejemu;
(ii)  v skladu z neformalnim sporazumom Unije o ponovnem sprejemu;
(iii)  v skladu z nacionalnim sporazumom o ponovnem sprejemu;
Te statistike se nadalje razčlenijo po namembni državi in državljanstvu zadevne osebe.“
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 7 – odstavek 2
2.  Statistike iz odstavka 1 se nanašajo na referenčna obdobja treh koledarskih mesecev in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh mesecih od konca referenčnega obdobja. Prvo referenčno obdobje je od januarja do marca 2020.
2.  Statistike iz odstavka 1 se razčlenijo po starosti in spolu zadevne osebe ter po mladoletnikih brez spremstva. Nanašajo se na referenčna obdobja enega koledarskega meseca in se posredujejo Komisiji (Eurostatu) v dveh tednih od konca referenčnega obdobja. Prvo referenčno obdobje je januar 2020.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 9 – odstavek 2
(4a)  V členu 9 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Države članice Komisiji (Eurostatu) poročajo o uporabljenih virih podatkov, razlogih za izbiro teh virov in vplivih izbranih virov podatkov na kakovost statistik in uporabljenih metodah ocenjevanja ter Komisijo (Eurostat) obveščajo o spremembah v zvezi z njimi.
„2. Države članice Komisiji (Eurostatu) poročajo o uporabljenih virih podatkov, razlogih za izbiro teh virov in vplivih izbranih virov podatkov na kakovost statistik, mehanizmih, ki so bili uporabljeni za zagotovitev varstva osebnih podatkov, in uporabljenih metodah ocenjevanja ter Komisijo (Eurostat) obveščajo o spremembah v zvezi z njimi.
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 9 a (novo)
(4b)  Vstavi se naslednji člen:
„Člen 9a
Delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo opredelitev iz člena 2(1).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo te uredbe z:
(a)  opredelitvijo kategorij skupin držav rojstva, skupin držav prejšnjega in prihodnjega običajnega prebivališča in skupin državljanstev, kakor je določeno v členu 3(1);
(b)  opredelitvijo kategorij razlogov za izdajo dovoljenj o prebivanju, kakor je določeno v členu 6(1)(a);
(c)  opredelitvijo dodatnega razčlenjevanja;
(d)  določitvijo pravil o standardih natančnosti in kakovosti.“
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 10 – odstavek 1
Komisiji se dodelijo pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev razčlenitev v skladu s členi 4, 5, 6 in 7 ter določitev pravil o ustreznih oblikah za sporočanje podatkov iz člena 9.
Komisija sprejeme izvedbene akte za določitev pravil o ustreznih oblikah za sporočanje podatkov iz člena 9. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 10 – odstavek 2 – točka d
(b)  V odstavku 2 se točka (d) črta.
(b)   Odstavek 2 se črta.
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 10 a (novo)
(5a)  Vstavi se naslednji člen:
„Člen 10a
Izvajanje prenosa pooblastila
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].
3.  Pooblastilo iz člena 9a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo) – točka a (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 11 – naslov
(5b)  Člen 11 se spremeni:
(a)  Naslov se nadomesti z naslednjim:
Odbor
„Postopek v odboru“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo) – točka b (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 11 – odstavek 1
(b)  Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
1.  Pri sprejemanju izvedbenih ukrepov Komisiji pomaga Odbor za statistične programe, ustanovljen s Sklepom 89/382/EGS, Euratom.
„1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št 182/2011.“
(https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/HTML/?uri=CELEX:32007R0862&from=sl)
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo) – točka c (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 11 – odstavek 2
(c)  Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8Sklepa.
„2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 10 Uredbe (EU) št. 182/2011, ob upoštevanju določb člena 11 Uredbe.
Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b – točka d (novo)
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 11 – odstavek 3
(d)  Odstavek 3 se črta.

Pristop Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah ***
PDF 122kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (06929/2019 – C8-0133/2019 – 2018/0214(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0360A8-0187/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06929/2019),

–  ob upoštevanju Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, ki je bil podpisan v Ženevi 20. maja 2015 (11510/2018),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0133/2019),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano (A8-0187/2019),

1.  odobri pristop Evropske unije k aktu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


Ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah ***I
PDF 230kWORD 67k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (COM(2018)0365 – C8-0383/2018 – 2018/0189(COD))
P8_TA-PROV(2019)0361A8-0036/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0365),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0383/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0036/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja s tremi izjavami Komisije, priloženimi tej resoluciji, od katerih bosta prva in druga objavljeni v seriji L Uradnega lista Evropske unije, skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah(2)

P8_TC1-COD(2018)0189


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Da bi Unija lahko v celoti izvrševala svojo izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike in v celoti izpolnjevala svoje zaveze na podlagi Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) Svetovne trgovinske organizacije, bo v skladu s Sklepom Sveta (EU) .../...(5) postala pogodbenica Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt)(6), države članice pa bo pooblastila, da ga v interesu Unije tudi ratificirajo ali k njemu pristopijo. Pogodbenice Ženevskega akta so članice posebne unije, ki je bila vzpostavljena z Lizbonskim sporazumom o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji(7) (v nadaljnjem besedilu: posebna unija). V skladu s členom 4 Sklepa (EU) .../... Unijo in države članice, ki so ratificirale Ženevski akt ali k njemu pristopile, v zvezi s tem aktom v posebni uniji zastopa Komisija.

(2)  Primerno je določiti pravila, ki bodo Uniji ▌omogočala ▌ izvrševanje ▌ pravic in izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo na podlagi Ženevskega akta Unija in države članice, ki ga ratificirajo ali k njemu pristopijo.

(3)  Ženevski akt ščiti označbe porekla, vključno z „označbami porekla“ in geografskimi označbami, kakor so opredeljene v uredbah (ES) št. 110/2008(8), (EU) št. 1151/2012(9), (EU) št. 1308/2013(10) in (EU) št. 251/2014(11) Evropskega parlamenta in Sveta▌, za vse označbe pa se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz„ geografske označbe“.

(4)  Komisija bi morala ▌pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) po pristopu Unije k Ženevskemu aktu vložiti in zatem rednovlagati zahtevke za mednarodno registracijo ▌geografskih označb z ozemlja Unije, ki so zaščitene na njenem ozemlju, v njegovem registru (v nadaljnjem besedilu: mednarodni register) Ti zahtevki bi morali temeljiti na uradnih obvestilih držav članic, ki zahtevke vložijo na lastno pobudo ali na zahtevo fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta. Države članice bi morale pri oblikovanju uradnih obvestil preučiti gospodarski interes mednarodne zaščite zadevnih geografskih označb ter upoštevati zlasti proizvodno in izvozno vrednost, zaščito v okviru drugih sporazumov ter trenutno ali morebitno zlorabo v zadevnih tretjih državah.

(5)  Z vključitvijo geografskih označb v mednarodni register bi se morali zagotavljati kakovostni proizvodi, poštena konkurenca in varstvo potrošnikov. Čeprav imajo geografske označbe pomembno kulturno in ekonomsko vrednost, bi bilo treba njihovo vključitev oceniti glede na vrednost, ustvarjeno za lokalne skupnosti, da bi se podpiral razvoj podeželja in spodbujale nove zaposlitvene možnosti v proizvodnji, predelavi in drugih s tem povezanih storitvah.

(6)  Komisija bi morala uporabiti redne mehanizme za posvetovanje z državami članicami, trgovinskimi združenji in proizvajalci Unije, da bi vzpostavila stalen dialog z ustreznimi deležniki.

(7)  Vzpostaviti bi bilo treba ustrezne postopke, s katerimi bi Komisija preučila geografske označbe iz pogodbenic Ženevskega akta, ki niso države članice (v nadaljnjem besedilu: tretje pogodbenice), in ki so registrirane v mednarodnem registru, da se določi postopek za odločanje o zaščiti v Uniji in po potrebi o razveljavitvi take zaščite.

(8)  Postopek Unije za izvrševanje zaščite geografskih označb iz tretjih pogodbenic, ki so registrirane v mednarodnem registru, bi moral biti skladen s poglavjem III Ženevskega akta, zlasti s členom 14 tega akta, v skladu s katerim mora vsaka pogodbenica omogočiti učinkovita pravna sredstva za zaščito registriranih geografskih označb in zagotoviti, da lahko pravne postopke za zagotavljanje njihove zaščite sproži javni organ ali katera koli zainteresirana stran, ne glede na to, ali je to fizična ali pravna, javna ali zasebna oseba, odvisno od pravnega sistema in prakse pogodbenice. Za zagotovitev zaščite nacionalnih in regionalnih blagovnih znamk ter blagovnih znamk Unije skupaj z geografskimi označbami in ob upoštevanju zaščitnega ukrepa v zvezi s predhodnimi pravicami iz blagovne znamke iz člena 13(1) Ženevskega akta bi bilo treba zagotoviti soobstoj predhodnih blagovnih znamk in geografskih označb, ki so registrirane v mednarodnem registru in ki so pridobile zaščito v Uniji ali pa se v njej uporabljajo.

(9)  Države članice, ki še niso pogodbenice Lizbonskega sporazuma iz leta 1958, kakor je bil revidiran v Stockholmu 14. julija 1967 in spremenjen 28. septembra 1979 (v nadaljnjem besedilu: Lizbonski sporazum), zaradi izključne pristojnosti Unije ne bi smele ratificirati navedenega sporazuma niti k njemu pristopiti.

(10)  Države članice, ki so že pogodbenice Lizbonskega sporazuma, lahko ostanejo njegove pogodbenice, zlasti zaradi zagotovitve kontinuitete podeljenih pravic in izpolnjevanja obveznosti na podlagi navedenega sporazuma. Vendar pa bi morale delovati izključno v interesu Unije in ob doslednem spoštovanju izključne pristojnosti Unije. Te države članice bi morale zato svoje pravice in obveznosti na podlagi Lizbonskega sporazuma uveljavljati ob doslednem spoštovanju pooblastila, ki ga Unija podeli v skladu s pravili iz te uredbe. Da bi spoštovali enotni sistem zaščite geografskih označb, ki ga je Unija vzpostavila za kmetijske proizvode, in da bi še okrepili usklajevanje na notranjem trgu, na podlagi Lizbonskega sporazuma ne bi smele registrirati nobenih novih označb porekla proizvodov, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 110/2008, Uredbe (EU) št. 1151/2012, Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali Uredbe (EU) št. 251/2014.

(11)  Navedene države članice so na podlagi Lizbonskega sporazuma registrirale označbe porekla. Za zagotovitev njihove nadaljnje zaščite bi bilo treba vzpostaviti prehodno ureditev v skladu z zahtevami iz navedenega sporazuma, Ženevskega akta in pravnega reda Unije.

(12)  Navedene države članice so sprejele zaščito označb porekla tretjih pogodbenic. Da se jim zagotovijo sredstva za izpolnjevanje njihovih mednarodnih obveznosti, ki so jih sprejele pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu, bi bilo treba vzpostaviti prehodno ureditev, ki bi imela učinke samo na nacionalni ravni in ne bi vplivala na trgovino v Uniji ali na mednarodno trgovino.

(13)  Zdi se ustrezno, da pristojbine, ki jih je treba plačati v skladu z Ženevskim aktom in Skupnim pravilnikom v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta za vložitev zahtevka pri Mednarodnem uradu za mednarodno registracijo geografske označbe, in pristojbine, ki jih je treba plačati za druge vpise v mednarodni register in za pridobitev izvlečkov, potrdil ali drugih informacij v zvezi z vsebino navedene mednarodne registracije, krije država članica, iz katere je geografska označba, fizična ali pravna osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenec, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta. Države članice bi morale imeti možnost zahtevati, da nekatere ali vse pristojbine plača fizična ali pravna oseba ali upravičenec.

(14)  Za kritje kakršnega koli primanjkljaja v proračunu za poslovanje posebne unije bi bilo treba Uniji omogočiti, da v okviru sredstev, ki so za ta namen na voljo v letnem proračunu Unije, zagotovi posebni prispevek, ki ga glede na ekonomsko in kulturno vrednost zaščite geografskih označb v skladu s členom 24(4) Ženevskega akta določi skupščina posebne unije.

(15)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje članstva Unije v posebni uniji bi bilo treba na Komisijo ob pristopu k Ženevskemu aktu prenesti izvedbena pooblastila za določitev seznama geografskih označb za vložitev zahtevka za njihovo mednarodno registracijo pri Mednarodnem uradu, za naknadno vložitev zahtevka za mednarodno registracijo geografske označbe pri Mednarodnem uradu, zavrnitev ugovora, odločitev o podelitvi zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, umik zavrnitve učinkov mednarodne registracije, zahtevo za izbris mednarodne registracije, uradno obvestilo o razveljavitvi zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji in za podelitev pooblastila državi članici, da opravi potrebne spremembe v zvezi z označbo porekla proizvoda, ki je zaščiten na podlagi ene od uredb iz člena 1 te uredbe, in o tem uradno obvesti Mednarodni urad. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(12).

(16)  Treba je zagotoviti, da bo Komisija spremljala in ocenjevala, kako se s časom spreminja sodelovanje Unije pri tem aktu. Da bi lahko izvedla tako ocenjevanje, bi morala Komisija med drugim upoštevati naslednje: število geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in za katere so bili vloženi zahtevki za mednarodno registracijo, ter primere, v katerih so zaščito zavrnile tretje pogodbenice, spremembe števila tretjih držav, ki sodelujejo pri Ženevskem aktu, ukrepe, ki jih je Komisija sprejela za povečanje tega števila, pa tudi učinek sedanjega pravnega reda EU na področju geografskih označb na privlačnost Ženevskega akta za tretje države ter število in vrsto geografskih označb iz pogodbenic iz tretjih držav, ki jih je Unija zavrnila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila in postopke v zvezi z ukrepi Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt).

Za namene te uredbe se za označbe porekla, vključno z „označbami porekla“ in geografskimi označbami, kakor so opredeljene v Uredbi (ES) št. 110/2008, Uredbi (EU) št. 1151/2012, Uredbi (EU) št. 1308/2013 in Uredbi (EU) št. 251/2014, v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „geografske označbe“.

Člen 2

Mednarodna registracija geografskih označb ▌

1.  Komisija bo kot pristojni organ pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) v skladu s členom 5(1) in (2) Ženevskega akta po pristopu Unije k temu aktu vložila in zatem redno vlagala zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije.

2.  Države članice lahko v ta namen od Komisije zahtevajo, da v mednarodnem registru registrira geografske označbe z njihovega ozemlja, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije. Taka zahteva lahko temelji na:

(a)  zahtevi fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(b)  njihovi lastni pobudi.

3.  Komisija na podlagi teh zahtev sprejme izvedbene akte, v katerih navede seznam geografskih označb iz ▌ odstavka 1 tega člena, v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

Člen 3

Izbris geografske označbe iz države članice Unije, ki je registrirana v mednarodnem registru

1.  Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva, da se iz mednarodnega registra izbriše registracija geografske označbe iz države članice Unije:

(a)  če ta geografska označba ni več zaščitena v Uniji ali

(b)  na zahtevo države članice, iz katere je geografska označba, ki lahko temelji na:

(i)  zahtevi fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(ii)  njeni lastni pobudi.

2.  Izvedbeni akt iz odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

3.  Komisija o zahtevi za izbris nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

Člen 4

Objava geografskih označb iz tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

1.  Komisija objavi vse mednarodne registracije geografskih označb, o katerih jo v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad in ki so registrirane v mednarodnem registru ter katerih pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ni država članica, pod pogojem, da se objava nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije.

2.  Mednarodna registracija se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije, v objavi pa se navedeta tudi vrsta proizvoda in država porekla.

Člen 5

Presoja geografskih označb iz tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

1.   Komisija objavi vse mednarodne registracije geografskih označb, o katerih jo v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad in ki so registrirane v mednarodnem registru ter katerih pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 ▌ Ženevskega akta, ni država članica, da bi ugotovila, ali vsebujejo obvezne elemente iz pravila 5(2) Skupnega pravilnika v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik)(13) ter podatke v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi iz pravila 5(3) Skupnega pravilnika, ter da bi presodila, ali se objava nanaša na proizvod, v zvezi s katerim je ▌zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije.

2.  Rok za izvedbo take presoje ne presega štirih mesecev od datuma registracije geografske označbe v mednarodnem registru in ne vključuje presoje drugih posebnih določb Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, standardi trženja in označevanjem živil.

Člen 6

Postopek ugovora za geografske označbe tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

1.   Organi države članice ali tretje države, ki ni pogodbenica porekla, ali fizična ali pravna oseba z legitimnim interesom in s sedežem v Uniji ali tretji državi, ki ni pogodbenica porekla, lahko v štirih mesecih od datuma objave imena geografske označbe v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4 pri Komisiji vložijo ugovor v enem od uradnih jezikov Unije.

2.   Tak ugovor v zvezi z geografsko označbo, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4, je dopusten samo, če je vložen v roku iz odstavka 1 tega člena in če vsebuje enega ali več naslednjih razlogov:

(a)  geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, je v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme in bi lahko potrošnika zavajala glede pravega porekla proizvoda;

(b)  geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, je v celoti ali delno homonimno ime geografske označbe, ki je že zaščitena v Uniji, in v praksi ni zadostne razlike med pogoji lokalne in tradicionalne uporabe ter predstavitve geografske označbe, predlagane za zaščito, in geografske označbe, ki je že zaščitena v Uniji, pri čemer se upošteva potreba po zagotovitvi pravične obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov;

(c)  z zaščito geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji bi na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije kršili predhodno pravico iz blagovne znamke;

(d)  z zaščito predlagane geografske označbe v Uniji bi ogrozili uporabo popolnoma ali delno identičnega imena ali izključne narave blagovne znamke na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije ali obstoj proizvodov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave imena geografske označbe v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4;

(e)  geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, se nanaša na proizvod, v zvezi s katerim ▌ni zagotovljena zaščita geografskih označb na ravni Unije;

(f)  ime, za katero se zahteva registracija, je generično ime na ozemlju Unije;

(g)  pogoji iz točk (i) in (ii) člena 2(1) Ženevskega akta niso izpolnjeni;

(h)  geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, je homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno sklepa, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

3.   Komisija razloge za ugovor iz odstavka 2 preuči za ozemlje Unije ali del tega ozemlja.

Člen 7

Odločitev o zaščiti geografskih označb tretjih držav, registriranih v mednarodnem registru, v Uniji

1.  Kadar se na podlagi presoje, izvedene v skladu s členom 5(1), ugotovi, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni, in ni prejet noben ugovor ali če prejeti ugovori niso dopustni, Komisija po potrebi zavrne prejete nedopustne ugovore in sprejme odločitev o odobritvi zaščite geografske označbe z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.  Kadar se na podlagi presoje, izvedene v skladu s členom 5(1), ugotovi, da pogoji iz navedenega odstavka niso izpolnjeni, ali če je prejet dopusten ugovor v smislu člena 6(2), Komisija sprejme odločitev o tem, ali naj se zaščita geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, odobri z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). V primeru geografskih označb proizvodov, ki ne spadajo v pristojnost odborov iz člena 15(1), odločitev sprejme Komisija ▌.

3.   Odločitev o odobritvi zaščite geografske označbe v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena določi obseg odobrene zaščite in lahko vključuje pogoje, ki so združljivi z Ženevskim aktom, in zlasti odobri natančno opredeljeno prehodno obdobje iz člena 17 Ženevskega akta in pravila 14 Skupnega pravilnika.

4.   Komisija v skladu s členom 15(1) Ženevskega akta o zavrnitvi učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije uradno obvesti Mednarodni urad v enem letu od prejema uradnega obvestila o mednarodni registraciji v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta ali v roku dveh let v primerih iz prvega odstavka člena 5 Sklepa Sveta (EU) .…/…(14)(15).

5.  Komisija lahko na svojo pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) sprejme izvedbeni akt, s katerim v celoti ali delno umakne zavrnitev, o kateri je bil prej uradno obveščen Mednarodni urad. Komisija o takem umiku nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad.

Člen 8

Uporaba geografskih označb

1.   Izvedbeni akti, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 7, se uporabljajo brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z dajanjem proizvodov na trg in zlasti v zvezi s skupno ureditvijo kmetijskih trgov, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi in označevanjem živil. ▌

2.   Ob upoštevanju odstavka 1 lahko geografske označbe, zaščitene v skladu s to uredbo, uporabljajo vsi gospodarski subjekti, ki tržijo proizvod v skladu z mednarodno registracijo.

Člen 9

Razveljavitev učinkov geografske označbe tretje države, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji

1.  Komisija lahko na svojo pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom sprejme izvedbene akte, s katerimi v celoti ali delno razveljavi učinke zaščite geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji v enem ali več od naslednjih primerov:

(a)  geografska označba ni več zaščitena v pogodbenici porekla;

(b)  geografska označba ni več registrirana v mednarodnem registru;

(c)  kadar ni več zagotovljena skladnost z obveznimi elementi iz pravila 5(2) Skupnega pravilnika ali s podatki v zvezi s kakovostjo, slovesom ali značilnostmi, kakor je določeno v pravilu 5(3) Skupnega pravilnika.

2.  Izvedbeni akt iz ▌ odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) in šele potem, ko so fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenci, kakor so opredeljeni v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, imeli možnost zaščititi svoje pravice.

3.  Če se za razveljavitev ne more več vložiti pritožba, Komisija nemudoma uradno obvesti Mednarodni urad o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije geografske označbe na ozemlju Unije ▌v skladu s točko (a) ali (c) odstavka 1.

Člen 10

Povezava z blagovnimi znamkami

1.   Zaščita geografske označbe ne vpliva na veljavnost predhodne blagovne znamke na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije, ki je bila v dobri veri zahtevana ali registrirana ali pridobljena z uporabo na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije.

2.   Geografska označba, registrirana v mednarodnem registru, se ne zaščiti na ozemlju Unije, če bi zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke ter trajanja časa, ko se je ta uporabljala, zaščita navedene geografske označbe na ozemlju Unije lahko zavajala potrošnika glede prave identitete proizvoda.

3.   Brez poseganja v odstavek 2 se lahko ▌blagovna znamka, ki je bila v dobri veri zahtevana, registrirana ali pridobljena z uporabo, če to predvideva zadevna zakonodaja, na ozemlju države članice, regionalne unije držav članic ali Unije pred datumom, ko je Mednarodni urad uradno obvestil Komisijo o objavi mednarodne registracije geografske označbe, in katere uporaba bi bila v nasprotju z zaščito geografske označbe, še naprej uporablja in obnavlja za zadevni proizvod ne glede na zaščito geografske označbe, če ni razlogov za ničnost ali razveljavitev na podlagi Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta(16) ali na podlagi Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta(17). V takšnih primerih se dovolita uporaba geografske označbe in uporaba zadevne blagovne znamke.

Člen 11

Prehodne določbe za označbe porekla iz držav članic EU, ki so že registrirane v okviru Lizbonskega sporazuma

1.  V zvezi z vsako označbo porekla za proizvod, ki je zaščitena na podlagi ene od uredb iz člena 1 te uredbe in izvira iz države članice, ki je pogodbenica Lizbonskega sporazuma, zadevna država članica:

(a)  zahteva mednarodno registracijo navedene označbe porekla v skladu z Ženevskim aktom, če je zadevna država članica ratificirala Ženevski akt ali k njemu pristopila na podlagi pooblastila iz člena 3 Sklepa (EU)..../.... (18), ali

(b)  zahteva, da se registracija navedene označbe porekla izbriše iz mednarodnega registra.

Zadevne države članice izbiro opravijo na podlagi:

(a)  zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(b)  njihove lastne pobude.

Zadevne države članice uradno obvestijo Komisijo o izbiri iz prvega pododstavka v treh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica v sodelovanju s Komisijo pri Mednarodnem uradu preveri vse spremembe, ki jih je treba opraviti v skladu s pravilom 7(4) Skupnega pravilnika za namen registracije v skladu z Ženevskim aktom.

Komisija pooblasti državo članico, da opravi potrebne spremembe in o tem z izvedbenim aktom uradno obvesti Mednarodni urad v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.  V zvezi z vsako označbo porekla za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1 te uredbe, vendar ni zaščitena na podlagi nobene od teh uredb in izvira iz države članice, ki je pogodbenica Lizbonskega sporazuma, zadevna država članica:

(a)  zahteva registracijo v skladu z zadevno uredbo ali

(b)  zahteva, da se registracija navedene označbe porekla izbriše iz mednarodnega registra.

Zadevne države članice izbiro opravijo na podlagi:

(a)  zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali

(b)  njihove lastne pobude.

Zadevne države članice uradno obvestijo Komisijo o izbiri iz prvega pododstavka in predložijo svoje zadevne zahteve v treh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica zahteva mednarodno registracijo navedene označbe porekla v skladu z Ženevskim aktom, če je zadevna država članica ratificirala Ženevski akt ali k njemu pristopila na podlagi pooblastila iz člena 3 Sklepa (EU) ..../.... (19), v roku enega leta od datuma registracije geografske označbe na podlagi zadevne uredbe. Uporabljata se četrti in peti pododstavek odstavka 1.

Če se zahteva za registracijo v skladu z zadevno uredbo zavrne in so bila izčrpana vsa s tem povezana pravna sredstva na upravni in sodni ravni ali če zahteva za registracijo v skladu z Ženevskim aktom ni bila predložena v skladu s četrtim pododstavkom tega odstavka, zadevna država članica nemudoma zahteva, da se registracija navedene geografske označbe izbriše iz mednarodnega registra.

3.  Glede označb porekla za proizvode, ki ne spadajo v področje uporabe ene od uredb iz člena 1 te uredbe in pri katerih zaščita geografskih označb na ravni Unije ni zagotovljena, lahko država članica, ki je že pogodbenica Lizbonskega sporazuma, ohrani kakršno koli obstoječo registracijo v mednarodnem registru.

Taka država članica lahko predloži tudi nadaljnje zahtevke za registracijo takih označb porekla v mednarodnem registru na podlagi Lizbonskega sporazuma, ki izvirajo z njenega ozemlja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  zadevna država članica je Komisijo uradno obvestila o osnutku zahtevka za registracijo takih označb porekla. Tako uradno obvestilo vsebuje dokaz, da zahtevek izpolnjuje zahteve za registracijo na podlagi Lizbonskega sporazuma; ter

(b)  Komisija v dveh mesecih po prejemu takega uradnega obvestila ni izdala negativnega mnenja. Negativno mnenje se lahko izda samo po posvetovanju z zadevno državo članico ter v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, kadar dokazila, zahtevana v skladu s točko (a), ne dokazujejo v zadostni meri, da so zahteve za registracijo na podlagi Lizbonskega sporazuma izpolnjene, ali če bi registracija imela negativen učinek na trgovinsko politiko Unije.

Če Komisija zahteva dodatne informacije o uradnem obvestilu, predloženem v skladu s točko (a), je rok za ukrepanje Komisije en mesec od prejema zahtevanih informacij.

Komisija nemudoma obvesti druge države članice o vsakem uradnem obvestilu, predloženem v skladu s točko (a).

Člen 12

Prehodna zaščita za označbe porekla iz tretjih držav, ki so registrirane v okviru Lizbonskega sporazuma

1.   Tiste države članice, ki so bile pogodbenice Lizbonskega sporazuma pred pristopom Unije k Ženevskemu aktu, lahko z nacionalnim sistemom zaščite še naprej ščitijo označbe porekla iz tretje države, ki je pogodbenica Lizbonskega sporazuma ▌ , z učinkom od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta, kar zadeva označbe porekla, ki so bile do tega datuma registrirane v okviru Lizbonskega sporazuma.

2.  Taka zaščita v okviru nacionalnega sistema zaščite:

(a)  se nadomesti z zaščito v okviru sistema zaščite EU za določeno označbo porekla, če je zaščita zagotovljena na podlagi odločitve iz člena 7 te uredbe po pristopu zadevne tretje države k Ženevskemu aktu, pod pogojem, da se z zaščito, zagotovljeno v skladu z odločitvijo iz člena 7 te uredbe, ohranja neprekinjena zaščita zadevne označbe porekla v zadevni državi članici;

(b)  preneha za določeno označbo porekla, kadar se konča učinek mednarodne registracije.

3.   Kadar se označba porekla iz tretje države ▌ ne registrira na podlagi te uredbe ali če nacionalna zaščita ni nadomeščena v skladu s točko (a) odstavka 2 , je za posledice ▌take nacionalne zaščite ▌odgovorna izključno zadevna država članica.

4.   Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu z odstavkom 1, imajo učinke samo na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino v Uniji ali na mednarodno trgovino.

5.  Države članice iz odstavka 1 pošljejo Komisiji vsa uradna obvestila Mednarodnega urada v okviru Lizbonskega sporazuma, ki jih Komisija nato pošlje vsem drugim državam članicam.

6.  Države članice iz odstavka 1 tega člena Mednarodni urad obvestijo, da ne morejo zagotoviti nacionalne zaščite označbe porekla za proizvod, ki spada na področje uporabe ene od uredb iz člena 1 te uredbe, registrirane in priglašene v skladu z Lizbonskim sporazumom, od datuma, ko Unija postane pogodbenica Ženevskega akta.

Člen 13

Pristojbine

Pristojbine, ki jih je treba plačati v skladu s členom 7 Ženevskega akta, kot je navedeno v Skupnem pravilniku, ▌ krije država članica, iz katere je geografska označba, ali fizična ali pravna oseba iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenec, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta. Države članice lahko zahtevajo, da nekatere ali vse pristojbine plača fizična ali pravna oseba ali upravičenec.

Člen 14

Finančni prispevek

Če so viri prihodkov posebne unije v skladu s točko (v) člena 24(2) ▌Ženevskega akta, lahko Unija za ta namen dodeli posebni prispevek v okviru razpoložljivih sredstev iz letnega proračuna Unije.

Člen 15

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomagajo naslednji odbori v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 glede naslednjih proizvodov:

(a)  za proizvode vinskega sektorja, ki spadajo v področje uporabe člena 92(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov, ustanovljen s členom 229 navedene uredbe;

(b)  za aromatizirane vinske proizvode, kot so opredeljeni v členu 3 Uredbe (EU) št. 251/2014 ▌, Odbor za aromatizirane vinske proizvode, ustanovljen s členom 34 navedene uredbe;

(c)  za žgane pijače, kot so opredeljene v členu 2 Uredbe (ES) št. 110/2008 ▌, Odbor za žgane pijače, ustanovljen s členom 25 navedene uredbe;

(d)  za kmetijske proizvode in živila, za katere se uporablja prvi pododstavek člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012, Odbor za politiko kakovosti kmetijskih proizvodov, ustanovljen s členom 57 navedene uredbe.

2.   Pri sklicevanju na navedeni odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16

Spremljanje in pregled

Komisija do... [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe] oceni sodelovanje Unije pri Ženevskem aktu in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Ocena med drugim temelji na naslednjih vidikih:

(a)  številu geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije in za katere so bili vloženi zahtevki za mednarodno registracijo, ter primerih, v katerih so zaščito zavrnile tretje pogodbenice;

(b)  spremembi števila tretjih držav, ki sodelujejo pri Ženevskem aktu, ukrepih, ki jih je Komisija sprejela za povečanje tega števila, pa tudi učinku sedanjega pravnega reda Unije na področju geografskih označb na privlačnost Ženevskega akta za tretje države ter

(c)  številu in vrsti geografskih označb iz pogodbenic iz tretjih držav, ki jih je Unija zavrnila.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski Parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode

Komisija je seznanjena z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o morebitni razširitvi zaščite geografskih označb EU na nekmetijske proizvode.

Komisija je novembra 2018 začela študijo, ki bi dopolnila študijo iz leta 2013, da bi pridobila dodatne gospodarske in pravne dokaze o zaščiti nekmetijskih geografskih označb na enotnem trgu ter dodatne podatke o vprašanjih, kot so konkurenčnost, nelojalna konkurenca, ponarejanje, dojemanje potrošnikov, stroški in koristi ter učinkovitost modelov zaščite nekmetijskih geografskih označb ob upoštevanju načela sorazmernosti.

V skladu z načeli boljšega pravnega urejanja in zavezami iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bo Komisija preučila študijo in poročilo o sodelovanju Unije v Ženevskem aktu, kot je navedeno v členu o spremljanju in pregledu uredbe o delovanju Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, ter preučila morebitne naslednje korake.

Izjava Komisije o postopku iz člena 9a(3) Uredbe

Komisija ugotavlja, da čeprav je postopek iz člena 9a(3) Uredbe nujen s pravnega vidika zaradi izključne pristojnosti Unije, lahko vseeno navede, da bi bilo v okviru sedanjega pravnega reda EU vsako tako posredovanje Komisije izjemno in ustrezno utemeljeno. Med posvetovanji z državo članico si bo Komisija po najboljših močeh prizadevala, da skupaj z državo članico razreši vsakršne pomisleke, da se prepreči izdaja negativnega mnenja. Komisija ugotavlja, da bi bila zadevna država članica o morebitnem negativnem mnenju pisno obveščena in v skladu s členom 296 PDEU tudi o razlogih zanj. Komisija nadalje ugotavlja, da negativno mnenje ne bi preprečilo vložitve nadaljnje vloge za isto oznako porekla, če so bili razlogi za negativno mnenje ustrezno obravnavani ali ne veljajo več.

Izjava Komisije o predlogu sklepa Sveta o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

Komisija ugotavlja, da ima Unija izključno zunanjo pristojnost za geografske označbe in k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma pristopa kot samostojna pogodbenica. To sledi iz sodbe Sodišča Evropske unije z dne 25. oktobra 2017 (zadeva C-389/15 – Komisija proti Svetu). Glede na izključno zunanjo pristojnost EU države članice same ne morejo postati pogodbenice Ženevskega akta in ne bi smele več same zaščititi geografskih označb, ki jih na novo registrirajo tretje države, vključene v lizbonski sistem. Ker se Komisija zaveda izjemnih okoliščin, da je sedem držav članic že dolgo pogodbenic Lizbonskega sporazuma, da imajo po njem registrirane veliko intelektualne lastnine in da je potreben gladek prehod, bi se bila izjemoma pripravljena strinjati, da se v tem posebnem primeru Bolgariji, Češki, Slovaški, Franciji, Madžarski, Italiji in Portugalski dovoli, da v interesu EU pristopijo k Ženevskemu aktu.

Komisija odločno nasprotuje vztrajanju Sveta, da bi se vsem državam članicam EU, ki to želijo, dovolila ratifikacija Ženevskega akta ali pristop k njemu skupaj z Unijo, za kar kot razlog navaja ureditev glasovalnih pravic Unije iz točke (b)(ii) člena 22(4) Ženevskega akta in ne navedenih izjemnih okoliščin.

Poleg tega želi Komisija opozoriti, da ker Unija izvaja notranjo pristojnost pri geografskih označbah za kmetijstvo, države članice EU ne morejo imeti lastnih nacionalnih sistemov za zaščito kmetijskih geografskih označb.

Zato si Komisija med drugimi pravicami pridržuje pravico do uporabe pravnih sredstev proti sklepu Sveta in v vsakem primeru meni, da ta zadeva ne more predstavljati precedensa za katere koli druge obstoječe ali prihodnje mednarodne sporazume / sporazume Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, zlasti, vendar ne samo, če je EU sama na podlagi svoje izključne pristojnosti že ratificirala mednarodne sporazume.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 55.
(2)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(3)UL C 110, 22.3.2019, str. 55.
(4)Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(5)UL L […], […], str. […].
(6)http://www.wipo.int/edocs/lexdocs/treaties/en/lisbon/trt_lisbon_009en.pdf
(7)http://www.wipo.int/export/sites/www/lisbon/en/legal_texts/lisbon_agreement.pdf
(8)Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).
(9)Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343 14.12.2012, str. 1).
(10)Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).
(11)Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).
(12)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(13)Skupni pravilnik v okviru Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma, ki ga je skupščina posebne unije sprejela 11. oktobra 2017, http://www.wipo.int/meetings/en/doc_details.jsp?doc_id=376416, dok. WIPO A/57/11 z dne 11. oktobra 2017.
(14)Sklep Sveta (EU) ... o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (UL L …, …, str. …).
(15)+UL: prosimo, v besedilo vstavite številko sklepa iz dokumenta ST 6929/19 , v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL za ta sklep.
(16) Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.7.2017, str. 1).
(17) Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 336, 23.12.2015, str. 1).
(18)+UL: prosimo, v besedilo vstavite številko sklepa iz dokumenta ST 6929/19.
(19)+UL: prosimo, v besedilo vstavite številko sklepa iz dokumenta ST 6929/19.


Sporazum med EU in Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa ***
PDF 122kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa (15056/2018 – C8-0051/2019 – 2016/0156(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0362A8-0191/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15056/2018),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in vlado Republike Filipini o nekaterih vidikih zračnega prometa(1),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0051/2019),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0191/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Filipini.

(1) UL L 322, 18.12.2018, str. 3.


Mednarodni sporazum o oljčnem olju in namiznih oljkah ***
PDF 121kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 (06781/2019 – C8-0134/2019 –2017/0107(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0363A8-0186/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06781/2019),

–  ob upoštevanju osnutka Mednarodnega sporazuma o oljčnem olju in namiznih oljkah iz leta 2015 (11178/2016),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0134/2019),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0186/2019),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


Imenovanje člana Računskega sodišča – Viorel Ștefan
PDF 121kWORD 48k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o imenovanju Viorela Ştefana za člana Računskega sodišča (C8-0049/2019 – 2019/0802(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0364A8-0194/2019

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0049/2019),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0194/2019),

A.  ker se je Svet s pismom z dne 8. aprila 2019 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Viorela Ștefana za člana Računskega sodišča;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

C.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 8. aprila 2019 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  ne odobri predloga Sveta, da se Viorela Ştefana imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Imenovanje članice Računskega sodišča – Ivana Maletić
PDF 120kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o imenovanju Ivane Maletić za članico Računskega sodišča (C8-0116/2019 – 2019/0803(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0365A8-0195/2019

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0116/2019),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0195/2019),

A.  ker se je Svet s pismom z dne 5. marca 2019 posvetoval z Evropskim parlamentom o imenovanju Ivane Maletić za članico Računskega sodišča;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

C.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 8. aprila 2019 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Ivano Maletić imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


Zaščita oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije ***I
PDF 378kWORD 124k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM(2018)0218 – C8-0159/2018 – 2018/0106(COD))
P8_TA-PROV(2019)0366A8-0398/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0218),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 16, 33, 43, 50, 53(1), 62, 91, 100, 103, 109, 114, 168, 169, 192, 207 in 325(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0159/2018),

–  ob upoštevanju mnenj Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) ter členov 16, 43(2), 50, 53(1), 91, 100, 114, 168(4), 169, 192(1) in 325(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča z dne 26. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2018(2),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za ustavne zadeve (A8-0398/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije(3)

P8_TC1-COD(2018)0106


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 16, ▌43(2), 50, 53(1), ▌91, 100, ▌114, 168(4), 169, 192(1) ▌in 325(4) Pogodbe ter Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 31 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča(6),

ob upoštevanju mnenja skupine oseb, ki jih imenuje Znanstveno-tehnični odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic v skladu s členom 31 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(7),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Osebe, ki delajo za javno ali zasebno organizacijo ali ki so pri delovnih dejavnostih s tako organizacijo v stiku, so pogosto prve seznanjene z grožnjami ali škodo za javni interes, ki se pojavijo v tem okviru. S tem ko prijavljajo nepravilnosti, imajo te osebe ključno vlogo pri razkrivanju in preprečevanju kršitev zakona, ki škodijo javnemu interesu, ter ohranjanju blaginje družbe. Vendar potencialne žvižgače strah pred povračilnimi ukrepi pogosto odvrača, da bi prijavili svoje pomisleke ali sume kršitve. V tem smislu je tako na evropski kot na mednarodni ravni vse bolj priznana pomembnost zagotovitve uravnotežene in učinkovite zaščite žvižgačev.

(2)  Na ravni Unije so prijave in javna razkritja s strani žvižgačev prva komponenta pri izvrševanju prava in politik Unije: v nacionalne izvršilne sisteme in izvršilne sisteme Unije prispevajo informacije, ki vodijo do učinkovitega odkrivanja, preiskovanja in pregona kršitev prava Unije,kar povečuje preglednost in odgovornost.

(3)  Na nekaterih področjih politike lahko kršitve prava Unije, ne glede na to, ali so v nacionalnem pravu označene kot upravne, kazenske ali druge kršitve, povzročijo resno škodo za javni interes v smislu povzročanja znatnih tveganj za blaginjo družbe. Če so bile na teh področjih ugotovljene pomanjkljivosti pri izvrševanju in ker so žvižgači običajno v privilegiranem položaju, ki jim omogoča razkritje kršitev, je treba okrepiti izvrševanje, tako da se vzpostavijo učinkoviti, zaupni in varni kanali za prijavo ter zagotovi učinkovita zaščita žvižgačev pred povračilnimi ukrepi ▌.

(4)  Zaščita žvižgačev, ki je trenutno na voljo v Evropski uniji, je razdrobljena po državah članicah in neenakomerno porazdeljena po področjih politike. Čezmejne posledice kršitev prava Unije, ki jih razkrivajo žvižgači, kažejo, kako lahko nezadostna zaščita v eni državi članici ne le negativno vpliva na delovanje politik EU v tej državi članici, temveč se lahko razširi tudi v druge države članice in na Unijo kot celoto.

(5)  V skladu s tem bi se morali za navedene akte in področja politik uporabljati skupni minimalni standardi za zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev, kadar

(i)  je treba izboljšati izvrševanje;

(ii)  je premajhno število prijav s strani žvižgačev ključni dejavnik, ki vpliva na izvrševanje, in

(iii)  kršitve prava Unije resno škodujejo javnemu interesu.

Države članice lahko uporabo nacionalnih določb razširijo na druga področja, da bi zagotovile celosten in skladen okvir na nacionalni ravni.

(6)  Zaščita žvižgačev je potrebna za izboljšanje izvrševanja prava Unije o javnem naročanju. Poleg potrebe po preprečevanju in odkrivanju goljufij in korupcije v okviru izvrševanja proračuna EU, tudi v okviru javnih naročil, je treba obravnavati nezadostno izvrševanje pravil o javnih naročilih s strani nacionalnih javnih organov in subjektov javnih služb pri naročanju blaga, dela in storitev. Kršitve takih pravil povzročajo izkrivljanje konkurence, povečujejo stroške poslovanja, kršijo interese vlagateljev in delničarjev ter na splošno zmanjšujejo privlačnost naložb in ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje za vsa podjetja v Evropi, kar otežuje pravilno delovanje notranjega trga.

(7)  Na področju finančnih storitev je zakonodajalec Unije že potrdil dodano vrednost zaščite žvižgačev. Po finančni krizi, ki je razkrila resne pomanjkljivosti pri izvrševanju ustreznih pravil, so bili v številnih zakonodajnih instrumentih na tem področju uvedeni ukrepi za zaščito žvižgačev, vključno s kanali za notranjo in zunanjo prijavo ter izrecno prepovedjo povračilnih ukrepov(8). Še posebej v kontekstu bonitetnega okvira, ki se uporablja za kreditne institucije in investicijska podjetja, Direktiva 2013/36/EU določa zaščito žvižgačev, ki je razširjena tudi na Uredbo (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

(8)  V zvezi z varnostjo izdelkov, danih na notranji trg, so glavni vir zbiranja dokazov podjetja, ki so vključena v proizvodno in distribucijsko verigo, kar prijavam žvižgačev daje visoko dodano vrednost, saj so veliko bližje viru možnih nepoštenih in nezakonitih proizvodnih, uvoznih ali distribucijskih praks v zvezi z nevarnimi izdelki. To upravičuje uvedbo zaščite žvižgačev v zvezi z varnostnimi zahtevami za „usklajene proizvode“(9) in „neusklajene proizvode“(10). Zaščita žvižgačev je tudi bistvenega pomena za preprečevanje preusmerjanja strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter obrambnih proizvodov, saj spodbuja prijave kršitev, kot so ponarejeni dokumenti, spremenjene oznake in goljufive pridobitve strelnega orožja znotraj skupnosti, kadar gre pri kršitvah za preusmeritev z zakonitega na nezakoniti trg. Zaščita žvižgačev bo pripomogla tudi k preprečevanju nezakonite izdelave doma narejenih eksplozivov, saj bo prispevala k pravilni uporabi omejitev in nadzora v zvezi s predhodnimi sestavinami za eksplozive.

(9)  Pomen zaščite žvižgačev v smislu preprečevanja kršitev pravil Unije o varnosti v prometu, ki lahko ogrozijo človeška življenja, in odvračanja od teh kršitev je že bil priznan v sektorskih instrumentih Unije o varnosti v letalstvu(11) in varnosti v pomorskem prometu(12), ki določajo prilagojene varstvene ukrepe za zaščito žvižgačev in posebne kanale za prijavo. Ti instrumenti vključujejo tudi zaščito pred povračilnimi ukrepi za delavce, ki prijavijo svoje nenamerne napake (tako imenovana „kultura pravičnosti“). V teh dveh sektorjih je treba dopolniti in razširiti obstoječe elemente zaščite žvižgačev ter zagotoviti tako zaščito za povečanje izvrševanja varnostnih standardov za druge vrste prometa, in sicer za promet po celinskih plovnih poteh ter cestni in železniški promet.

(10)  Zbiranje dokazov, preprečevanje, odkrivanje in obravnavanje kaznivih dejanj zoper okolje in nezakonito ravnanje ali opustitev ravnanja ter morebitne kršitve v zvezi z varstvom okolja ostajajo izziv in jih je treba okrepiti, kot je zapisano v Sporočilu Komisije „Ukrepi EU za izboljšanje okoljske skladnosti in upravljanja“ z dne 18. januarja 2018(13). Čeprav pravila o zaščiti žvižgačev trenutno obstajajo le v enem sektorskem instrumentu za varstvo okolja(14), je treba uvesti tako zaščito za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravnega reda Unije na področju okolja, saj lahko kršitve na tem področju povzročijo ▌ škodo za javni interes z morebitnimi učinki prelivanja prek nacionalnih meja. To je pomembno tudi v primerih, ko lahko nevarni proizvodi povzročijo okoljsko škodo.

(11)  Izboljšanje zaščite žvižgačev bi prispevalo tudi k preprečevanju in odvračanju od kršitev pravil Euratoma o jedrski varnosti, zaščiti pred sevanjem ter odgovornem in varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Okrepilo bi tudi izvrševanje obstoječih določb revidirane direktive o jedrski varnosti(15) na področju učinkovite kulture jedrske varnosti in zlasti člena 8b(2)(a), ki med drugim zahteva, da pristojni regulativni organ vzpostavi sisteme upravljanja, ki dajejo ustrezno prednost jedrski varnosti ter osebje in upravo na vseh ravneh spodbujajo k preverjanju učinkovitosti izvajanja ustreznih varnostnih načel in praks ter pravočasni prijavi nepravilnosti v zvezi z varnostjo.

(12)  Podobne ugotovitve utemeljujejo uvedbo zaščite žvižgačev, da se nadgradijo obstoječe določbe in preprečijo kršitve pravil EU na področju prehranske verige, zlasti na področju varnosti hrane in krme ter zdravja, zaščite in dobrobiti živali. Različna pravila Unije, oblikovana na teh področjih, so med seboj tesno povezana. Uredba (ES) št. 178/2002(16) določa splošna načela in zahteve, na katerih temeljijo vsi ukrepi Unije in nacionalni ukrepi v zvezi s hrano in krmo, s posebnim poudarkom na varnosti hrane, da se zagotovi visoka raven varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov v zvezi s hrano ter učinkovito delovanje notranjega trga. Ta uredba med drugim zagotavlja, da se nosilcem živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo prepreči, da bi svoje zaposlene in druge odvračali od sodelovanja s pristojnimi organi, kadar bi to lahko preprečilo, zmanjšalo ali odpravilo tveganje, povezano s hrano. Zakonodajalec Unije je na področju „pravil o zdravju živali“ sprejel podoben pristop z Uredbo (EU) 2016/429, ki določa pravila za preprečevanje in nadzor živalskih bolezni, ki se prenašajo na živali ali ljudi(17). Direktiva Sveta 98/58/ES in Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 in Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 določajo pravila v zvezi z zaščito in dobrobitjo živali na kmetijah, med prevozom in pri usmrtitvi.

(13)  V istem smislu so lahko prijave žvižgačev ključne za odkrivanje in preprečevanje, zmanjševanje ali odpravljanje tveganj za javno zdravje in varstvo potrošnikov, nastalih zaradi kršitev pravil Unije, ki bi sicer lahko ostala neodkrita. Varstvo potrošnikov je zlasti močno povezano tudi s primeri, ko lahko nevarni izdelki povzročijo znatno škodo potrošnikom ▌.

(14)  Varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, določeno v členih 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah, je še eno področje, na katerem žvižgači lahko pomagajo razkriti kršitve prava Unije, ki lahko ▌ škodujejo javnemu interesu. Podobni pomisleki se nanašajo na kršitve direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov(18), ki uvaja obveščanje o incidentih (vključno s tistimi, ki ne ogrožajo osebnih podatkov) in varnostne zahteve za subjekte, ki opravljajo osnovne storitve v številnih sektorjih (npr. energetika, zdravstvo, promet, bančništvo itd.), za ponudnike ključnih digitalnih storitev (npr. storitve računalništva v oblaku) in za dobavitelje osnovnih dobrin, kot so voda, električna energija in plin. Prijave žvižgačev na tem področju so posebno koristne za preprečevanje varnostnih incidentov, ki bi lahko vplivali na ključne gospodarske in socialne dejavnosti ter digitalne storitve v splošni rabi, pa tudi za preprečevanje vseh kršitev zakonodaje Unije o varstvu podatkov. Pomagajo zagotavljati kontinuiteto storitev, ki so bistvene za delovanje notranjega trga in blaginjo družbe.

(15)  Zaščita finančnih interesov Unije, ki se nanaša na boj proti goljufijam, korupciji in katerim koli drugim nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na porabo odhodkov Unije, zbiranje prihodkov Unije in sredstva Unije, je prav tako ključno področje, na katerem je treba okrepiti izvrševanje prava Unije. Krepitev zaščite finančnih interesov Unije zajema tudi izvrševanje proračuna Unije v zvezi z odhodki, nastalimi na podlagi Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Pomanjkanje učinkovitega izvrševanja na področju finančnih interesov Unije, vključno z goljufijami in korupcijo na nacionalni ravni, povzroča zmanjšanje prihodkov Unije in zlorabo sredstev EU, kar lahko izkrivlja javne naložbe in rast ter ogroža zaupanje državljanov v ukrepe EU. Člen 325 PDEU od Unije in držav članic zahteva, da ukrepajo zoper take dejavnosti. Zadevni ukrepi Unije v zvezi s tem vključujejo zlasti Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, ki jo za najhujše vrste goljufijam sorodnih ravnanj dopolnjujejo Direktiva (EU) 2017/1371 in Konvencija, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, z dne 26. julija 1995, vključno z njenimi protokoli z dne 27. septembra 1996(19), 29. novembra 1996(20) in 19. junija 1997 (Konvencija in protokoli, ki ostajajo v veljavi za države članice, ki jih ne zavezuje Direktiva (EU) 2017/1372), ter Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 (OLAF).

(16)  Skupni minimalni standardi za zaščito žvižgačev bi morali biti določeni tudi za kršitve v zvezi z notranjim trgom iz člena 26(2) PDEU. Poleg tega naj bi v skladu s sodno prakso Sodišča z ukrepi Unije, namenjenimi vzpostavitvi ali zagotavljanju delovanja notranjega trga, prispevali k odpravi obstoječih ali nastajajočih ovir za prosti pretok blaga ali svobodo opravljanja storitev ali k odpravi izkrivljanja konkurence.

(17)  Konkretno bi z zaščito žvižgačev, zato da bi se izboljšalo izvrševanje konkurenčnega prava Unije, vključno z državno pomočjo, zaščitili učinkovito delovanje trgov v Uniji, omogočili enake konkurenčne pogoje za podjetja in ustvarili koristi za potrošnike. V zvezi s pravili konkurence, ki se uporabljajo za podjetja, je bil pomen notranjih prijav pri odkrivanju kršitev konkurenčnega prava že priznan v politiki EU o prizanesljivosti in tudi z nedavno uvedbo anonimnega orodja za žvižgače s strani Evropske komisije. Kršitve v zvezi s konkurenco in državno pomočjo zadevajo člene 101, 102, 106, 107 in 108 PDEU ter pravila sekundarne zakonodaje, sprejete za uporabo teh členov.

(18)  Dejanja, s katerimi se kršijo pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, in ureditve, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost in se izogniti pravnim obveznostim, ki izničujejo cilj ali namen veljavnega prava o davku od dohodkov pravnih oseb, negativno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga. Povzročijo lahko nepošteno davčno konkurenco in obsežne davčne utaje, izkrivljajo enake konkurenčne pogoje za podjetja in povzročajo izgubo davčnih prihodkov za države članice in proračun Unije kot celoto. Ta direktiva zagotavlja zaščito pred povračilnimi ukrepi za tiste, ki prijavijo utajo in/ali nepoštene ureditve, ki bi sicer lahko ostale neodkrite, da bi okrepili zmožnost pristojnih organov, da zaščitijo pravilno delovanje notranjega trga ter odpravijo izkrivljanja in ovire za trgovino, ki vplivajo na konkurenčnost podjetij na notranjem trgu, kar je neposredno povezano s pravili o prostem pretoku ter pomembno tudi za uporabo pravil o državni pomoči. Zaščita žvižgačev dopolnjuje nedavne pobude Komisije, namenjene izboljšanju preglednosti in izmenjavi informacij na področju obdavčevanja ter oblikovanju pravičnejšega okolja za obdavčitev dohodkov pravnih oseb v Uniji, da bi se povečala učinkovitost držav članic pri odkrivanju ureditev, ki omogočajo utajo, in/ali nepoštenih ureditev, ki bi sicer ostale neodkrite, ter bo pripomogla k odvračanju od takih ureditev, čeprav ta direktiva ne harmonizira niti vsebinskih niti postopkovnih določb v zvezi z davki.

(19)  V členu 1(1)(a) je stvarno področje uporabe te direktive določeno z napotilom na seznam aktov iz Priloge (dela I in II). Če je stvarno področje uporabe teh aktov določeno z napotili na akte Unije, navedene v njihovih prilogah, to pomeni, da so tudi ti akti del stvarnega področja uporabe te direktive Poleg tega bi bilo treba napotilo na akte v Prilogi razumeti tako, da vključuje vse izvedbene ali delegirane ukrepe na nacionalni ravni in ravni Unije, sprejete na podlagi teh aktov. Napotilo na akte Unije v Prilogi k tej direktivi je treba razumeti tudi kot dinamično, tj. če je bil ali bo akt Unije v Prilogi spremenjen, se napotilo nanaša na akt, kot je bil spremenjen; če je bil ali bo akt Unije v Prilogi nadomeščen, se napotilo nanaša na novi akt.

(20)  Nekateri akti Unije, zlasti na področju finančnih storitev, kot sta Uredba (EU) št. 596/2014 o zlorabi trga(21) in Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392, sprejeta na podlagi navedene uredbe(22), že vsebujejo podrobna pravila o zaščiti žvižgačev. Taka veljavna zakonodaja Unije, vključno s seznamom iz dela II Priloge, bi morala ohraniti vse posebnosti, prilagojene zadevnim sektorjem, ki jih zagotavljajo ti akti. To je zlasti pomembno pri ugotavljanju, za katere pravne subjekte na področju finančnih storitev, preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma trenutno velja obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo. Da bi se zagotovili doslednost in pravna varnost v vseh državah članicah, bi se morala ta direktiva uporabljati za vse zadeve, ki jih ne urejajo sektorski instrumenti, ta direktiva pa bi morala te instrumente dopolnjevati, če ne urejajo teh zadev, tako da bi bili.v celoti usklajeni z minimalnimi standardi. Ta direktiva bi morala zlasti dodatno pojasniti obliko notranjih in zunanjih kanalov, obveznosti pristojnih organov in posebne oblike zaščite, ki se na nacionalni ravni zagotavljajo proti povračilnim ukrepom. V zvezi s tem je v členu 28(4) Uredbe (EU) št. 1286/2014 določena možnost, da države članice poskrbijo za kanal za notranjo prijavo na področju, ki ga ureja navedena uredba. Zaradi skladnosti z minimalnimi standardi, določenimi v tej direktivi, bi se morala obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo, določena v členu 4(1) te direktive, uporabljati tudi v zvezi z Uredbo (EU) št. 1286/2014.

(21)  Direktiva ne bi smela posegati v zaščito, do katere so upravičeni zaposleni pri prijavi kršitev delovnega prava Unije. Zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu člen 11 okvirne Direktive 89/391/EGS od držav članic že zahteva, da se delavcev ali predstavnikov delavcev ne sme postaviti v slabši položaj, če od delodajalcev zahtevajo ali jim predlagajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti za delavce in/ali za odstranitev virov nevarnosti. Delavci in njihovi predstavniki lahko pri pristojnih nacionalnih organih sprožijo vprašanja, če menijo, da so sprejeti ukrepi in sredstva, ki jih uporablja delodajalec, neustrezni za zagotavljanje varnosti in zdravja.

(22)  Države članice lahko določijo, da se lahko prijave pritožb glede medosebnih konfliktov, ki zadevajo izključno prijavitelja, tj. pritožb o medosebnih konfliktih med prijaviteljem in drugim zaposlenim, obravnavajo v skladu z drugimi razpoložljivimi postopki.

(23)  Ta direktiva ne posega v zaščito, ki jo zagotavljajo postopki za prijavo morebitnih nezakonitih dejavnosti, vključno z goljufijo ali korupcijo, ki škodijo interesom Unije, ali neizpolnjevanja poklicnih dolžnosti, ki bi lahko pomenilo hudo kršitev dolžnosti uradnikov in drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v členu 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/69(23). Direktiva se uporablja, če uradniki EU prijavo vložijo v delovnem okolju zunaj svojega delovnega razmerja z institucijami EU.

(24)  Nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice. Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za prijave kršitev, povezanih z javnimi naročili z obrambnimi ali varnostnimi vidiki, če so ti zajeti v členu 346 PDEU, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Če države članice odločijo, da bodo zaščito, ki jo zagotavlja ta direktiva, razširile na dodatna področja ali akte, ki ne spadajo na področje uporabe te direktive, lahko zadevne države članice sprejmejo posebne določbe za zaščito ključnih interesov nacionalne varnosti v zvezi s tem.

(25)  Ta direktiva tudi ne bi smela posegati v varovanje tajnih podatkov, za katere pravo Unije ali veljavni zakoni ali drugi predpisi v zadevni državi članici zaradi varnostnih razlogov zahtevajo, da se zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom. ▌ Poleg tega določbe te direktive ne bi smele vplivati na obveznosti, ki izhajajo iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU ali Sklepa Sveta z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU.

(26)  Ta direktiva ne bi smela vplivati na varstvo zaupnosti komunikacije med odvetniki in njihovimi strankami (upravičenost odvetnikov do varovanja poklicne skrivnosti), kot je določeno v nacionalnem pravu in, kjer je ustrezno, pravu Unije, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Ta direktiva poleg tega ne bi smela vplivati na dolžnost ohranjanja zaupnosti komunikacije med izvajalci zdravstvenih storitev, tudi terapevti, in njihovimi pacienti ter kartotek pacientov (zasebnost pri zdravstveni obravnavi), kot je določeno v nacionalnem pravu in pravu Unije.

(27)  Zaposleni v drugih poklicih so lahko upravičeni do varstva na podlagi te direktive, če prijavijo informacije, zaščitene po veljavnih poklicnih pravilih, če je prijava teh informacij potrebna za razkritje kršitev znotraj področja uporabe te direktive.

(28)  Medtem ko ta direktiva pod določenimi pogoji zagotavlja omejeno izvzetje iz odgovornosti, tudi kazenske odgovornosti, v primeru kršitve zaupnosti, pa ne vpliva na nacionalna pravila o kazenskem postopku, zlasti tista, s katerimi naj bi zagotovili integriteto preiskav in postopkov ali pravico zadevnih oseb do obrambe. To ne posega v možnost, da se ukrepi za zaščito uvedejo v druge vrste nacionalnega procesnega prava, zlasti obrnjeno dokazno breme v nacionalnih upravnih, civilnih ali delovnopravnih postopkih.

(29)  Ta direktiva ne bi smela posegati v nacionalna pravila o uveljavljanju pravic predstavnikov delavcev do obveščenosti, posvetovanja in sodelovanja v kolektivnih pogajanjih ter njihovo zagovarjanje pravic delavcev iz delovnega razmerja. To ne bi smelo posegati v raven zaščite, ki jo zagotavlja ta direktiva.

(30)  Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za primere, ko osebe, ki so bile na podlagi zavestne privolitve identificirane kot obveščevalci ali so bile kot take registrirane v zbirkah podatkov, ki jih upravljajo imenovani organi na nacionalni ravni, kot so carinski organi, prijavijo kršitve organom pregona v zameno za nagrado ali kompenzacijo. Take prijave se vršijo v skladu s posebnimi postopki, katerih namen je zagotoviti anonimnost prijaviteljev, da bi se zaščitila njihova telesna nedotakljivost; ti postopki se razlikujejo od kanalov za prijavo, določenih v tej direktivi.

(31)  Osebe, ki prijavijo informacije o grožnjah ali škodi za javni interes, ki so jih pridobile v okviru delovnih dejavnosti uveljavljajo svojo pravico do svobode izražanja. Pravica do svobode izražanja in obveščanja, določena v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in v členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR), zajema pravico prejemanja in širjenja informacij ter medijsko svobodo in pluralizem.

(32)  V skladu s tem ta direktiva temelji na sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice o pravici do svobode izražanja in na načelih, ki jih je na tej podlagi razvil Svet Evrope v svojem priporočilu o zaščiti žvižgačev iz leta 2014(24).

(33)  Da bi lahko uživali zaščito, bi morali prijavitelji glede na okoliščine in informacije, ki so jim bile na voljo v času prijave, utemeljeno domnevati, da so zadeve, ki so jih prijavili, resnične. To je ključni zaščitni ukrep pred zlonamernimi, neresnimi ali nepoštenimi prijavami, ki zagotavlja, da osebe, ki so v času prijave namerno in zavestno prijavile napačne ali zavajajoče informacije, niso upravičene do zaščite. Hkrati zagotavlja, da v primeru, ko prijavitelj nenamerno poda netočno prijavo, zaščita še vedno velja. Podobno bi morali biti prijavitelji upravičeni do zaščite v skladu s to direktivo, če utemeljeno domnevajo, da prijavljene informacije spadajo na področje uporabe Direktive. Motivi, ki so prijavitelja privedli do prijave, ne bi smeli biti pomembni za to, ali se prijavitelju zagotovi zaščita ali ne.

(34)  Prijavitelji se načeloma lažje odločajo za notranjo prijavo, razen če imajo razloge za zunanjo prijavo. Empirične študije kažejo, da se večina žvižgačev odloči za notranjo prijavo znotraj organizacije, v kateri delajo. Notranja prijava je tudi najboljši način, da se informacije posredujejo osebam, ki bi lahko prispevale k hitri in učinkoviti rešitvi tveganj za javni interes. Hkrati bi moral imeti prijavitelj možnost, da izbere najprimernejši kanal za prijavo glede na posamezne okoliščine primera. Poleg tega je treba v skladu z merili iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice zaščititi javna razkritja, pri čemer se upoštevajo demokratična načela, kot so preglednost in odgovornost, ter temeljne pravice, kot sta svoboda izražanja in medijska svoboda, medtem ko se interes delodajalcev, da upravljajo svoje organizacije in zaščitijo svoje interese, uskladi z interesom, da se javnost zaščiti pred škodo.

(35)  Brez poseganja v obstoječe obveznosti omogočanja anonimnih prijav na podlagi prava Unije lahko države članice odločijo, ali zasebni in javni subjekti ter pristojni organi sprejemajo anonimne prijave kršitev, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in v zvezi z njimi tudi nadalje ukrepajo. Vendar bi morale biti osebe, ki so anonimno prijavile ali javno razkrile zadevo, ki spada na področje uporabe te direktive in izpolnjuje njene pogoje, upravičene do zaščite na podlagi te direktive, če so bile naknadno identificirane in so izpostavljene povračilnim ukrepom.

(36)  Zaščito je treba zagotoviti v primerih, ko osebe na podlagi zakonodaje Unije zadevo prijavijo institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije, na primer v zvezi z goljufijami zoper proračun Unije.

(37)  Prijavitelji potrebujejo posebno pravno varstvo, če pridobijo informacije, ki jih prijavijo v okviru delovnih dejavnosti, ker tako tvegajo povračilne ukrepe, povezane z delom (na primer zaradi kršitve obveznosti zaupnosti ali zvestobe). Temeljni razlog za njihovo zaščito je njihova ekonomska ranljivost v razmerju do osebe, od katere so dejansko odvisni zaradi dela. Če tako neravnovesje moči na delovnem področju ne obstaja (na primer za navadne pritožnike ali druge navzoče osebe), potrebe po zaščiti pred povračilnimi ukrepi ni.

(38)  Učinkovito izvrševanje prava Unije zahteva, da se zaščita zagotovi čim večjemu številu kategorij oseb, ki imajo ne glede na to, ali so državljani EU ali državljani tretjih držav, zaradi svojih dejavnosti, povezanih z delom (ne glede na naravo teh dejavnosti in ne glede na to, ali so plačane ali ne), privilegiran dostop do informacij o kršitvah, ki bi jih bilo treba prijaviti v javnem interesu, in ki bi lahko bili izpostavljeni povračilnim ukrepom, če jih prijavijo. Države članice bi morale zagotoviti, da se potreba po zaščiti določi glede na vse ustrezne okoliščine in ne le glede na naravo razmerja, tako da zajema cel krog ljudi, ki so v širšem smislu povezani z organizacijo, v kateri je prišlo do kršitve.

(39)  Zaščita bi se morala v prvi vrsti uporabljati za osebe, ki imajo status „delavcev“ v smislu člena 45(1) PDEU, kakor ga razlaga Sodišče Evropske unije, tj. za osebe, ki za določeno obdobje za drugo osebo in pod njenim vodstvom opravljajo storitve, v zameno za to pa prejemajo plačilo. Ta pojem zajema tudi javne uslužbence. Zaščito bi bilo torej treba podeliti tudi delavcem v nestandardnih zaposlitvenih razmerjih, vključno z delavci s krajšim delovnim časom in delavci, zaposlenimi za določen čas, ter osebami s pogodbo o zaposlitvi in tistimi, ki imajo z agencijo za zagotavljanje začasnega dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, v prekarnih vrstah razmerij, pri katerih je pogosto težko uporabiti običajno zaščito pred nepošteno obravnavo.

(40)  Zaščito bi bilo treba razširiti tudi na nadaljnje kategorije fizičnih ▌ oseb, ki lahko, čeprav niso „delavci“ v smislu člena 45(1) PDEU, igrajo ključno vlogo pri odkrivanju kršitev prava in se lahko znajdejo v položaju ekonomske ranljivosti pri delovnih dejavnostih. Na primer na področjih, kot je varnost izdelkov, so dobavitelji veliko bližje viru možnih nepoštenih in nezakonitih proizvodnih, uvoznih ali distribucijskih praks nevarnih izdelkov; pri uporabi sredstev Unije so svetovalci, ki opravljajo svoje storitve, v privilegiranem položaju, ki jim omogoča, da opozorijo na kršitve, katerim so priča. Za take kategorije oseb, vključno s samozaposlenimi osebami, ki opravljajo storitve, samostojnimi delavci, zunanjimi izvajalci, podizvajalci in dobavitelji, se običajno uvedejo povračilni ukrepi, ki so lahko na primer v obliki predčasnega prenehanja ali odpovedi pogodbe o storitvah, licence ali dovoljenja, izgube posla, izgube dohodka, prisile, ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrstitve na črno listo, bojkotiranja poslov ali škodovanja njihovemu ugledu. Delničarji in osebe upravljalnih organov so lahko prav tako izpostavljeni povračilnim ukrepom, na primer v finančnem smislu ali v obliki ustrahovanja ali nadlegovanja, uvrstitve na črno listo ali škodovanja njihovem ugledu. Zaščito bi bilo treba odobriti tudi osebam, katerih delovno razmerje se je končalo, in kandidatom za zaposlitev ali opravljanje storitev za organizacijo, ki so informacije o kršitvah prava pridobili med postopkom zaposlovanja ali v drugem obdobju pogajanja pred podpisom pogodbe, in bi lahko bili izpostavljeni povračilnim ukrepom, na primer v obliki negativnih referenc delodajalca, uvrstitve na črno listo ali bojkotiranja posla.

(41)  Učinkovita zaščita žvižgačev pomeni tudi zaščito dodatnih kategorij oseb, ki so, ne glede na to, da niso finančno odvisne od delovnih dejavnosti, kljub temu lahko izpostavljene povračilnim ukrepom zaradi razkritja kršitev. Povračilni ukrepi proti prostovoljcem in plačanim ali neplačanim pripravnikom se lahko izvedejo tako, da se njihove storitve ne uporabljajo več, z negativno referenco delodajalca za prihodnjo zaposlitev ali da se kako drugače škoduje njihovemu ugledu ali možnostim za poklicno napredovanje.

(42)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje resne škode za javni interes je nujno, da pojem kršitve vključuje tudi zlorabe prava, kot so določene v sodni praksi Sodišča, in sicer dejanja ali opustitve dejanj, za katere se zdi, da formalno niso protizakonite, vendar so v nasprotju s predmetom ali namenom prava.

(43)  Učinkovito preprečevanje kršitev prava Unije zahteva, da se zaščita odobri ▌ osebam, ki zagotovijo informacije, potrebne za razkritje že storjenih kršitev, kršitev, do katerih še ni prišlo, vendar obstaja velika verjetnost, da bodo storjene, dejanj ali opustitve dejanj, ki jih lahko prijavitelj utemeljeno šteje za kršitve prava Unije, ter poskusov prikrivanja kršitev. Iz istih razlogov je zaščita upravičena tudi za osebe, ki ne predložijo dokazov, vendar vzbudijo utemeljene pomisleke ali sume. Hkrati se zaščita ne bi smela uporabljati za prijavo informacij, ki so že v celoti na voljo v javni domeni, ali za neutemeljene govorice in domneve.

(44)  Da bi bil lahko prijavitelj upravičen do pravnega varstva zaradi povračilnih ukrepov, morata biti prijava in škodljiva obravnava, ki jo je neposredno ali posredno utrpel, tesno (vzročno-posledično) povezani. Učinkovita zaščita žvižgačev kot način za krepitev izvrševanja prava Unije zahteva široko opredelitev povračilnih ukrepov, ki zajema vsako dejanje ali opustitev dejanja v delovnem okolju, ki jim škoduje. Ta direktiva delodajalcem ne preprečuje, da bi sprejeli z zaposlitvijo povezane odločitve, ki jih ni spodbudila prijava ali javno razkritje.

(45)  Zaščito pred povračilnimi ukrepi z namenom zaščite svobode izražanja in medijske svobode bi bilo treba zagotoviti tako osebam, ki prijavljajo informacije o dejanjih ali opustitvah dejanj znotraj organizacije (notranje prijave) ali zunanjemu organu (zunanje prijave), kot osebam, ki te informacije razkrijejo javnosti (na primer javnosti neposredno prek spletnih platform ali družbenih medijev ali medijem, izvoljenim funkcionarjem, organizacijam civilne družbe, sindikatom ali poklicnim/poslovnim organizacijam).

(46)  Žvižgači so zlasti pomemben vir za preiskovalne novinarje. Zagotavljanje učinkovite zaščite žvižgačev pred povračilnimi ukrepi povečuje pravno varnost (potencialnih) žvižgačev in s tem spodbuja in olajšuje žvižgaštvo tudi medijem. V zvezi s tem je zaščita žvižgačev kot novinarskih virov ključnega pomena, da se zaščiti vloga psa čuvaja preiskovalnega novinarstva v demokratičnih družbah.

(47)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje kršitev prava Unije je bistveno, da zadevne informacije hitro dosežejo tiste, ki so najbližje viru težav, ki so najbolj usposobljeni za preiskovanje in ki imajo po možnosti pooblastila za odpravo teh težav. Načeloma bi bilo treba prijavitelje zato spodbuditi, da bi naprej uporabili notranje kanale in zadevo prijavili svojemu delodajalcu, če so jim taki kanali na voljo in je mogoče razumno pričakovati, da bodo delovali. To zlasti drži, kadar prijavitelj meni, da bi bilo mogoče kršitev učinkovito obravnavati znotraj zadevne organizacije in da ni tveganja za povračilne ukrepe. To zahteva tudi, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju določijo ustrezne notranje postopke za prejemanje prijav in nadaljnje ukrepanje. Ta spodbuda zadeva tudi primere, ko so bili ti kanali vzpostavljeni, ne da bi bilo to potrebno na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. To načelo bi moralo spodbuditi kulturo dobrega komuniciranja in družbene odgovornosti v organizacijah, pri čemer se šteje, da prijavitelji znatno prispevajo k samopopravi in odličnosti.

(48)  Za pravne subjekte v zasebnem sektorju je obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo sorazmerna z njihovo velikostjo in stopnjo tveganja, ki jo njihove dejavnosti pomenijo za javni interes. Veljati bi morala za vse družbe s 50 ali več zaposlenimi, ne glede na naravo njihovih dejavnosti, na podlagi njihove obveznosti obračunavanja DDV. Po ustrezni oceni tveganja lahko države članice tudi od drugih podjetij zahtevajo, da v posebnih primerih vzpostavijo kanale za notranjo prijavo (npr. zaradi znatnih tveganj, ki lahko izhajajo iz njihovih dejavnosti).

(49)  Ta direktiva ne posega v možnost držav članic, da spodbujajo zasebne subjekte z manj kot 50 zaposlenimi, da vzpostavijo kanale za notranjo prijavo in nadaljnje ukrepanje, vključno z določitvijo manj predpisujočih zahtev za te kanale, kot so zahteve iz člena 5, če te zahteve zagotavljajo zaupnost in skrbno nadaljnje ukrepanje po prijavi.

(50)  Izvzetje malih in mikro podjetij iz obveznosti vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo se ne bi smelo uporabljati za zasebna podjetja, ki so trenutno dolžna vzpostaviti kanale za notranjo prijavo na podlagi aktov Unije iz dela I.B in dela II Priloge.

(51)  Jasno bi moralo biti, da bi morali imeti prijavitelji v primeru zasebnih pravnih subjektov, ki ne zagotavljajo kanalov za notranjo prijavo, možnost neposredne prijave pristojnim organom po zunanji poti in zagotovljena bi jim morala biti zaščita pred povračilnimi ukrepi, določena s to direktivo.

(52)  Za zagotovitev zlasti spoštovanja pravil o javnem naročanju v javnem sektorju bi morala obveznost vzpostavitve kanalov za notranjo prijavo veljati za vse javne pravne subjekte na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, sorazmerno z njihovo velikostjo.

(53)  Pod pogojem, da je zaupnost identitete prijavitelja zagotovljena, lahko vsak posamezni zasebni in javni pravni subjekt določi, kakšno vrsto kanala za prijavo bo vzpostavil. Konkretneje, dovoljene bi morale biti pisne prijave, ki se lahko predložijo po pošti, v fizične predal(e) za pritožbe, ali prek spletne platforme (intranet ali internet) in/ali ustne prijave, ki se lahko podajo na dežurno telefonsko številko ali prek drugega sistema za pošiljanje glasovnih sporočil. Na zahtevo prijavitelja bi morali ti kanali omogočati tudi osebna srečanja v razumnem časovnem roku.

(54)  Tudi tretjim osebam se lahko dovoli prejemanje prijav v imenu zasebnih in javnih subjektov, če zagotavljajo ustrezna jamstva glede neodvisnosti, zaupnosti, varstva podatkov in tajnosti. To so lahko zunanji ponudniki platforme za prijave, zunanji svetovalci, revizorji, predstavniki sindikatov ali predstavniki delavcev.

(55)  Brez poseganja v zaščito, ki jo imajo predstavniki sindikatov ali predstavniki delavcev pri opravljanju svoje funkcije na podlagi drugih pravil Unije in nacionalnih pravil, bi jim bilo treba zagotoviti zaščito na podlagi te direktive, kadar zadevo prijavijo kot delavci, pa tudi kadar zagotavljajo svetovanje in podporo prijavitelju.

(56)  Postopki za notranjo prijavo bi morali zasebnim pravnim subjektom omogočiti sprejem in natančno preučitev vseh prijav, ki jih predložijo zaposleni v subjektu in njegovih podružnicah ali povezanih podjetjih (skupini), poleg tega pa, kolikor je to mogoče, zastopniki skupine in dobavitelji ter osebe, ki pridobijo informacije pri delu s subjektom in skupino.

(57)  Od strukture zasebnega pravnega subjekta je odvisno, katere osebe ali službe znotraj njega bi bile najbolj primerne, da se jim dodeli pristojnost za prejemanje prijav in nadaljnje ukrepanje, vendar bi v vsakem primeru njihova funkcija morala zagotavljati neodvisnost in odsotnost navzkrižja interesov. V manjših subjektih bi bila to lahko dvojna funkcija, ki bi jo opravljal uslužbenec na položaju, ki mu omogoča, da neposredno poroča vodji organizacije, kot npr. glavni nadzornik za skladnost, vodja kadrovske službe, pooblaščenec za integriteto, pravni svetovalec ali uradnik za varstvo podatkov, finančni direktor, glavni notranji revizor ali član upravnega odbora.

(58)  Kar zadeva notranje prijave, je čim bolj razumljivo obveščanje prijavitelja o nadaljnjem ukrepanju v zvezi s prijavo, kolikor je to pravno mogoče, ključnega pomena za vzpostavitev zaupanja v učinkovitost celotnega sistema zaščite žvižgačev in zmanjšuje verjetnost nadaljnjih nepotrebnih prijav ali javnih razkritij. Prijavitelja bi bilo treba v razumnem roku obvestiti o ukrepu, ki je predviden ali sprejet kot nadaljnji ukrep, in o razlogih za sprejetje tega nadaljnjega ukrepa (na primer napotitev na druge kanale ali postopke v primeru prijav, ki zadevajo izključno individualne pravice prijavitelja, zaključek postopka zaradi pomanjkanja dokazov ali drugih razlogov, začetek notranje preiskave ter po možnosti njenih ugotovitev in/ali ukrepov, sprejetih za obravnavo tega vprašanja, predložitev zadeve pristojnemu organu za nadaljnjo preiskavo), kolikor take informacije ne posegajo v notranjo preiskavo ali preiskavo ali vplivajo na pravice osebe, ki jo prijava zadeva. V vseh primerih bi bilo treba prijavitelja obvestiti o napredku in rezultatih preiskave. Prijavitelja se lahko med preiskavo zaprosi, da predloži dodatne informacije, čeprav tega ni dolžen storiti.

(59)  Ta razumni rok ne bi smel trajati več kot tri mesece. Kadar se o ustreznem nadaljnjem ukrepanju še odloča, bi bilo treba prijavitelja obvestiti o tem in o kakršnih koli nadaljnjih povratnih informacijah, ki jih lahko pričakuje.

(60)  Osebe, ki nameravajo prijaviti kršitve prava Unije, bi morale imeti možnost, da sprejmejo informirano odločitev o tem, ali naj kršitev prijavijo ter kako in kdaj naj jo prijavijo. Zasebni in javni subjekti, ki imajo vzpostavljene postopke za notranje prijavo, zagotovijo informacije o teh postopkih ter o postopkih za zunanjo prijavo ustreznim pristojnim organom. Take informacije morajo biti lahko razumljive in lahko dostopne, kolikor je mogoče, tudi drugim osebam, ki niso uslužbenci in ki so prišli v stik s subjektom prek dejavnosti, povezanih z delom, kot so ponudniki storitev, distributerji, dobavitelji in poslovni partnerji. Take informacije so lahko na primer objavljene na vidnem mestu, ki je dostopno vsem tem osebam, in na spletu subjekta ter se lahko vključijo v tečaje in usposabljanja o etiki in integriteti.

(61)  Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje kršitev prava Unije je treba zagotoviti, da lahko potencialni žvižgači zlahka in v popolni zaupnosti informacije, ki jih imajo, predložijo zadevnim pristojnim organom, ki imajo možnost težavo preiskati in jo odpraviti, kadar je to mogoče.

(62)  Lahko se zgodi, da notranji kanali ne obstajajo ali da so bili uporabljeni, vendar niso ustrezno delovali (na primer prijava ni bila obravnavana z ustrezno skrbnostjo ali v razumnem roku ali pa kljub pozitivnemu izidu poizvedbe niso bili sprejeti ustrezni ukrepi za obravnavanje kršitve prava).

(63)  V drugih primerih ne bi bilo mogoče razumno pričakovati, da bodo notranji kanali ustrezno delovali. To še zlasti velja za primere, ko lahko prijavitelji upravičeno domnevajo, da (i) bi bili izpostavljeni povračilnim ukrepom zaradi prijave, tudi kot posledico kršitve zaupnosti, in (ii) bi lahko pristojni organi lažje sprejeli učinkovite ukrepe za obravnavanje kršitve, ker je na primer glavna odgovorna oseba v delovnem okolju vključena v kršitev ali ker obstaja tveganje, da bi se kršitev ali s tem povezani dokazi prikrili ali uničili ali, splošneje, ker bi bila učinkovitost preiskovalnih ukrepov pristojnih organov sicer lahko ogrožena (primeri so lahko na primer prijave kartelnih dogovorov in drugih kršitev pravil konkurence) ali ker kršitev zahteva nujne ukrepe, na primer za zaščito življenja, zdravja in varnosti oseb ali za varstvo okolja. V vseh primerih se zaščitijo osebe, ki kršitve prijavijo po kanalih za zunanjo prijavo pristojnim organom in po potrebi institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije. Ta direktiva zagotavlja zaščito tudi, kadar pravo Unije ali nacionalno pravo zahteva, da prijavitelji zadevo prijavijo nacionalnim pristojnim organom na primer v okviru svojih delovnih nalog in odgovornosti ali zato, ker je kršitev kaznivo dejanje.

(64)  Pomanjkanje zaupanja v učinkovanje prijav je eden od glavnih dejavnikov, ki potencialne žvižgače odvračajo do prijav. To upravičuje uvedbo jasne obveznosti za pristojne organe, da morajo vzpostaviti ustrezne kanale za zunanjo prijavo, skrbno nadalje ukrepati po prejetih prijavah in v razumnem roku prijaviteljem posredovati povratne informacije .

(65)  Države članice morajo imenovati organe, pristojne za prejemanje prijav, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in zagotoviti ustrezno nadaljnje ukrepanje. Ti pristojni organi so lahko sodni organi, regulativni ali nadzorni organi, pristojni na zadevnih specifičnih področjih, ali organi s širšimi pristojnostmi na centralni državni ravni, organi kazenskega pregona, organi za boj proti korupciji ali varuhi človekovih pravic.

(66)  Organi, ki so bili imenovani kot pristojni, bi morali kot prejemniki prijave imeti potrebne zmogljivosti in pooblastila, da zagotovijo ustrezno nadaljnje ukrepanje, vključno z oceno točnosti navedb iz prijave, in obravnavo prijavljene kršitve, ▌ tako da sprožijo notranjo poizvedbo, preiskavo, pregon ali ukrepe za izterjavo sredstev ali druge ustrezne popravne ukrepe v skladu s svojim mandatom, oziroma bi morali imeti ustrezna pooblastila, da prijavo posredujejo drugemu organu, ki bi moral preiskati prijavljeno kršitev, pri čemer bi morali zagotoviti, da ti organi ustrezno nadaljnje ukrepajo. Zlasti kadar želijo države članice vzpostaviti zunanje kanale na centralni državni ravni, na primer na področju državne pomoči, bi morale države članice vzpostaviti ustrezne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da se spoštujejo zahteve po neodvisnosti in samostojnosti iz te direktive. Vzpostavitev takih zunanjih kanalov ne posega v pristojnosti držav članic ali Komisije, kar zadeva nadzor na področju državne pomoči, ta direktiva pa tudi ne vpliva na izključno pristojnost Komisije v zvezi z izjavo o skladnosti ukrepov državne pomoči, zlasti na podlagi člena 107(3) PDEU. Kar zadeva kršitve členov 101 in 102 PDEU, bi morale države članice za pristojne organe imenovati organe iz člena 35 Uredbe (ES) 1/2003, brez poseganja v pooblastila Komisije na tem področju.

(67)  Pristojni organi bi morali prijaviteljem dati tudi povratne informacije o ukrepih, ki jih nameravajo sprejeti ali so jih sprejeli v okviru nadaljnjega ukrepanja (na primer napotitev k drugemu organu, zaključek postopka zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov ali drugih razlogov ali začetek preiskave in morda njeni izsledki in/ali ukrepi, sprejeti za odpravo izpostavljenega vprašanja) ter o razlogih, ki upravičujejo nadaljnje ukrepanje. Obveščanje o končnih izsledkih preiskav ne bi smelo vplivati na veljavna pravila Unije, ki vključujejo morebitne omejitve glede objave odločitev na področju finančne regulacije. To bi se moralo smiselno uporabljati na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb, če so v veljavnem nacionalnem pravu določene podobne omejitve.

(68)  Nadaljnje ukrepanje in dajanje povratnih informacij bi moralo biti opravljeno v razumnem roku; to je utemeljeno s potrebo po takojšnji obravnavi težave, ki je lahko predmet prijave, ter izogibanju nepotrebnemu javnemu razkritju. Ta rok ne bi smel biti daljši od treh mesecev, vendar se lahko podaljša na šest mesecev, kadar je to potrebno zaradi posebnih okoliščin primera, zlasti narave in kompleksnosti predmeta prijave, zaradi česar je morda potrebna dolgotrajna preiskava.

(69)  Pravo Unije na posebnih področjih, kot so zloraba trga(25), civilno letalstvo(26) ali varnost naftnih in plinskih dejavnosti na morju(27), že določa vzpostavitev kanalov za notranjo in zunanjo prijavo. Obveznosti za vzpostavitev takih kanalov, določene v tej direktivi, bi morale, kolikor je le mogoče, graditi na obstoječih kanalih, ki jih določajo posebni akti Unije.

(70)  Evropska komisija in nekateri organi, uradi in agencije Unije, kot so Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropska agencija za zdravila (EMA), imajo vzpostavljene kanale in postopke za prejemanje zunanjih prijav o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ki večinoma zagotavljajo zaupnost identitete prijaviteljev. Ta direktiva ne vpliva na take kanale in postopke za zunanje prijave, če obstajajo, temveč zagotavlja, da so osebe, ki prijavljajo tem institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije, upravičene do skupnih minimalnih standardov zaščite po vsej Uniji.

(71)  Za zagotovitev učinkovitosti postopkov za nadaljnje ukrepanje po prijavah in obravnavanje kršitev zadevnih pravil Unije, bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zmanjšajo obremenitev pristojnih organov, ki je posledica prijav manjših kršitev določb, ki spadajo na področje uporabe te direktive, ponavljajočih se prijav ali prijav kršitev pomožnih določb (na primer določb o dokumentaciji ali obveznosti uradnega obveščanja). Taki ukrepi lahko med drugim pristojnim organom dovoljujejo, da po ustreznem pregledu zadeve odločijo, da je prijavljena kršitev očitno manjša in ne zahteva nadaljnjega ukrepanja na podlagi te direktive. Države članice lahko pristojnim organom dovolijo tudi, da zaključijo postopek v zvezi s ponavljajočimi se prijavami, katerih vsebina ne vsebuje nobenih novih pomembnih informacij v primerjavi s preteklo prijavo, ki je bila že zaključena, razen če nove pravne ali stvarne okoliščine upravičujejo drugačno nadaljnje ukrepanje. Poleg tega lahko države članice pristojnim organom dovolijo, da v primeru velikega pritoka prijav prednostno obravnavajo prijave resnih kršitev ali kršitev temeljnih določb, ki spadajo na področje uporabe te direktive.

(72)  Kadar tako določa nacionalno pravo ali pravo Unije, bi morali pristojni organi zadeve ali ustrezne informacije predložiti institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom (EPPO) za namene te direktive, brez poseganja v prijaviteljevo možnost, da prijavo neposredno predloži tem organom, uradom ali agencijam Unije.

(73)  Na številnih področjih politike, ki spadajo na področje uporabe te direktive, obstajajo mehanizmi za sodelovanje, prek katerih si nacionalni pristojni organi izmenjujejo informacije in izvajajo nadaljnje ukrepe v zvezi s kršitvami pravil Unije s čezmejno razsežnostjo. To so na primer mehanizem za upravno pomoč in sodelovanje v primerih čezmejnih kršitev zakonodaje Unije o agroživilski verigi in mreža v zvezi z goljufijami s hrano, sistem hitrega obveščanja o nevarnih neživilskih proizvodih, mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, mreža za okoljsko skladnost, evropska mreža organov za konkurenco ter upravno sodelovanje na področju obdavčitve. Če je ustrezno, bi morali pristojni organi držav članic v celoti izkoristiti take obstoječe mehanizme sodelovanja v okviru svoje obveznosti nadaljnjega ukrepanja po prijavah kršitev, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Poleg tega lahko organi držav članic v primeru kršitev s čezmejno razsežnostjo sodelujejo tudi zunaj obstoječih mehanizmov sodelovanja na področjih, kjer taki mehanizmi sodelovanja ne obstajajo.

(74)  Da bi bilo mogoče učinkovito komuniciranje z osebjem, odgovornim za obravnavanje prijav, morajo pristojni organi imeti in uporabljati uporabniku prijazne kanale, ki so varni, zagotavljajo zaupnost pri sprejemanju in ravnanju z informacijami, ki jih predloži prijavitelj, ter omogočajo shranjevanje informacij v trajni obliki, da se omogočijo nadaljnje preiskave. Zaradi tega jih je morda treba ločiti od splošnih kanalov, prek katerih pristojni organi komunicirajo z javnostjo, kot so običajni javni pritožbeni sistemi ali kanali, prek katerih pristojni organ komunicira interno in s tretjimi osebami pri običajnem poslovanju.

(75)  Osebje pristojnih organov, odgovorno za obravnavanje prijav, bi moralo biti strokovno usposobljeno, med drugim na področju veljavnih predpisov o varstvu podatkov, ▌da bi lahko obravnavalo prijave in zagotovilo komunikacijo s prijaviteljem ter ustrezno nadalje ukrepalo po prijavi.

(76)  Osebe, ki nameravajo prijaviti kršitve, bi morale imeti možnost, da sprejmejo informirano odločitev o tem, ali naj kršitev prijavijo ter kako in kdaj naj jo prijavijo. Pristojni organi bi morali zato objaviti informacije o razpoložljivih kanalih za prijavo pristojnim organom, o veljavnih postopkih in o specializiranem osebju, odgovornem za obravnavanje prijav v teh organih, ter poskrbeti, da so te informacije enostavno dostopne. Vse informacije v zvezi s prijavami bi morale biti pregledne, zlahka razumljive in zanesljive, da se prijavljanje spodbuja in ne odvrača od njega.

(77)  Države članice bi morale zagotoviti, da imajo pristojni organi vzpostavljene ustrezne zaščitne postopke pri obdelavi prijav o kršitvah in za varstvo osebnih podatkov oseb, navedenih v prijavi. Ti postopki bi morali zagotoviti varstvo identitete vsakega prijavitelja, osebe, ki jo prijava zadeva, in tretjih oseb iz prijave (npr. prič ali sodelavcev) v vseh fazah postopka.▌

(78)  ▌Osebje pristojnega organa, odgovorno za obravnavanje prijav, in osebje pristojnega organa, ki ima pravico dostopa do informacij, ki jih predloži prijavitelj ▌, mora izpolnjevati dolžnost varovanja poklicne skrivnosti in zaupnosti pri posredovanju podatkov znotraj in zunaj pristojnega organa, vključno s primeri, ko pristojni organ začne preiskavo ali poizvedbo ali opravlja dejavnosti izvrševanja v zvezi s prijavo o kršitvah.

(79)  Redni pregled postopkov pristojnih organov in izmenjava dobrih praks med njimi bi morali zagotoviti, da so navedeni postopki ustrezni in zato izpolnjujejo svoj namen.

(80)  Osebe, ki so kaj javno razkrile ▌, bi morale ▌biti upravičene do zaščite v primerih, ko kršitev ni obravnavana kljub notranji in/ali zunanji prijavi, na primer kadar te osebe na podlagi tehtnih razlogov menijo, da kršitev ni bila (ustrezno) ocenjena ali preiskana ali da ni bil sprejet noben ustrezen ukrep za njeno odpravo. Ustreznost ukrepanja po prijavi bi bilo treba oceniti na podlagi objektivnih meril, povezanih z obveznostjo pristojnih organov, da ocenijo točnost navedbe in odpravijo morebitne kršitve prava Unije. Zato bo odvisna od okoliščin vsakega primera in narave pravil, ki so bila kršena. Ustrezno ukrepanje po prijavi v skladu s to direktivo je tako lahko odločitev organov, da je bila kršitev očitno manjša in nadaljnje ukrepanje ni bilo potrebno.

(81)  Tudi osebe, ki kaj javno razkrijejo neposredno, bi morale biti upravičene do zaščite v primerih, ko na podlagi utemeljenih razlogov menijo, da obstaja neposredna ali očitna nevarnost za javni interes ali ▌nevarnost nepopravljive škode, vključno z ▌ogrožanjem telesne nedotakljivosti.

(82)  Te osebe bi morale prav tako biti upravičene do zaščite, kadar na podlagi utemeljenih razlogov menijo, da v primeru zunanje prijave obstaja nevarnost povračilnih ukrepov ali da je le malo možnosti, da bo kršitev učinkovito obravnavana zaradi posebnih okoliščin primera, ko bi na primer lahko prišlo do skrivanja ali uničenja dokazov ali ko se organ nedovoljeno dogovarja s storilcem kršitve ali je vpleten v kršitev.

(83)  Varstvo zaupnosti identitete prijavitelja med postopkom prijave in nadaljnjimi preiskavami je bistven predhodni ukrep za preprečitev povračilnih ukrepov. Identiteta prijavitelja se lahko razkrije le, kadar je to potrebna in sorazmerna obveznost v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom v okviru preiskav, ki jih opravljajo organi, ali sodnih postopkov, zlasti za varstvo pravice oseb, ki jih prijava zadeva, do obrambe. Taka obveznost lahko izhaja zlasti iz Direktive 2012/13 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku. Zaupnosti ni treba varovati, kadar prijavitelj v okviru javnega razkritja namerno razkrije svojo identiteto.

(84)  Vsaka obdelava osebnih podatkov, ki se izvede na podlagi te direktive, vključno z izmenjavo ali prenosom osebnih podatkov, ki ga izvedejo pristojni organi, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680(28), vsaka izmenjava ali prenos informacij, ki ga izvedejo pristojni organi na ravni Unije, pa bi morala potekati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001(29). Upoštevati bi bilo treba zlasti načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov, člena 4 Direktive (EU) 2016/680 in člena 4 Uredbe (ES) št. 45/2001 ter načelo vgrajenega in privzetega varstva podatkov iz člena 25 Splošne uredbe o varstvu podatkov, člena 20 Direktive (EU) 2016/680 in člena XX Uredbe (EU) št. 2018/XX o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES.

(85)  Učinkovitost postopkov, določenih v tej direktivi za nadaljnje ukrepanje po prijavah kršitev prava Unije na področju njene uporabe, je pomemben cilj v splošnem javnem interesu Unije in držav članic v smislu člena 23(1)(e) Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj naj bi bilo tako zagotovljeno boljše izvrševanje prava in politik Unije na posameznih področjih, na katerih lahko kršitve povzročijo resno škodo za javni interes. Učinkovito varstvo zaupnosti identitete prijaviteljev je nujno, da bi lahko varovali pravice in svoboščine drugih, zlasti pravice in svoboščine prijaviteljev, kot je določeno v členu 23(1)(i) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Države članice bi morale zagotoviti učinkovitost te direktive, po potrebi tudi z zakonodajnimi ukrepi, s katerimi bi omejile uveljavljanje nekaterih pravic do varstva podatkov oseb, ki jih prijava zadeva, v skladu s členom 23(1)(e) in (i) ter (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, kolikor in dokler je to potrebno za preprečitev in obravnavanje poskusov oviranja prijave, oteževanja, onemogočanja ali upočasnjevanja nadaljnjega ukrepanja po prijavah, zlasti preiskav, ali poskusov odkrivanja identitete prijaviteljev.

(86)  Učinkovito varstvo zaupnosti identitete prijaviteljev je prav tako nujno, da bi lahko varovali pravice in svoboščine drugih, zlasti pravice in svoboščine prijaviteljev, kadar prijave obravnavajo organi, kot so opredeljeni v členu 3(7) Direktive (EU) 2016/680. Države članice bi morale zagotoviti učinkovitost te direktive, po potrebi tudi z zakonodajnimi ukrepi, s katerimi bi omejile uveljavljanje nekaterih pravic do varstva podatkov oseb, ki jih prijava zadeva, v skladu s členi 13(3)(a) in (e), 15(1)(a) in (e), 16(4)(a) in (e) ter 31(5) Direktive (EU) 2016/680, kolikor in dokler je to potrebno za preprečitev in obravnavanje poskusov oviranja prijave, oteževanja, onemogočanja ali upočasnjevanja nadaljnjega ukrepanja po prijavah, zlasti preiskav, ali poskusov odkrivanja identitete prijaviteljev.

(87)  Države članice bi morale zagotoviti, da se vodijo ustrezne evidence o vseh prijavah kršitev, da je vsaka prijava dostopna in da se lahko informacije, prejete prek prijav, po potrebi uporabijo kot dokaz pri izvršilnih ukrepih.

(88)  Prijavitelji bi morali biti zaščiteni pred vsako obliko povračilnih ukrepov, neposrednih ali posrednih, ki jih uvedejo, priporočajo ali dopuščajo njihov delodajalec ali stranka/prejemnik storitev in osebe, ki delajo zanj ali delujejo v njegovem imenu, vključno s sodelavci in upravljavci v isti organizaciji ali v drugih organizacijah, s katerimi je prijavitelj v stiku v okviru svojih delovnih obveznosti ▌. Zaščita bi morala biti zagotovljena pred povračilnimi ukrepi, uvedenimi proti prijavitelju, in tudi pred ukrepi, ki jih je mogoče uvesti proti pravnemu subjektu, ki je v lasti prijavitelja ali za katerega prijavitelj dela ali je z njim drugače povezan v delovnem okolju, kot je zavrnitev izvajanja storitev, uvrstitev na črno listo ali bojkotiranje posla. Posredni povračilni ukrepi vključujejo tudi ukrepe proti posrednikom, sodelavcem ali sorodnikom prijavitelja, ki imajo tudi delovne povezave s prijaviteljevim delodajalcem ali stranko/prejemnikom storitev ▌.

(89)  Kadar se povračilni ukrepi ne omejujejo ali ne kaznujejo, ima to zastraševalni učinek na potencialne žvižgače. Jasna prepoved povračilnih ukrepov z zakonom ima pomemben odvračilni učinek, ki je nadalje okrepljen z določbami o osebni odgovornosti in kaznih za odgovorne za povračilne ukrepe.

(90)  Posamezne nasvete in točne informacije lahko zagotavlja neodvisen organ ali informacijski center.

(91)  Potencialne žvižgače, ki ne vedo točno, kako naj prijavijo kršitev oziroma ali bodo zaščiteni, lahko to odvrne od prijave. Države članice bi morale zagotoviti, da so zadevne informacije lahko razumljivein da so enostavno dostopne širši javnosti. Na voljo bi moralo biti individualno, nepristransko in zaupno svetovanje, ki je brezplačno, na primer o tem, ali so zadevne informacije zajete v veljavnih pravilih o zaščiti žvižgačev, kateri kanal za prijavo bi bil najprimernejši in kateri alternativni postopki so na voljo, če informacije niso zajete v veljavnih pravilih („signaliziranje“). Dostop do takih nasvetov lahko pomaga zagotoviti, da se prijave izvajajo odgovorno prek ustreznih kanalov ter da se kršitve in nepravilna ravnanja pravočasno odkrijejo ali celo preprečijo. Države članice lahko takšne nasvete razširijo v pravno svetovanje. Kadar nasvete prijaviteljem dajejo organizacije civilne družbe, ki morajo po dolžnosti ohraniti zaupnost prejetih informacij, bi morale države članice zagotoviti, da te organizacije niso izpostavljene povračilnim ukrepom, na primer v obliki premoženjske škode, ki nastane, ker jim je omejen dostop do financiranja ali ker so uvrščene na črno listo, kar bi lahko otežilo njihovo normalno delovanje.

(92)  Pristojni organi bi morali prijaviteljem zagotoviti potrebno pomoč, da lahko dejansko pridobijo zaščito. Zagotovijo zlasti dokaze ali druge potrebne dokumente, s katerimi se lahko zunanja prijava potrdi pred drugimi organi ali sodišči. V nekaterih nacionalnih okvirih in v nekaterih primerih so lahko prijavitelji ▌ upravičeni do različnih potrdil, da izpolnjujejo pogoje veljavnih pravil. Ne glede na take možnosti bi morali imeti učinkovit dostop do sodne presoje, pri čemer sodišča na podlagi posameznih okoliščin primera odločijo, ali prijavitelji izpolnjujejo pogoje veljavnih pravil.

(93)  ▌Ni se mogoče sklicevati na pravne ali pogodbene obveznosti posameznikov, kot so klavzule o lojalnosti v pogodbah ali sporazumi o zaupnosti/nerazkritju, da bi se ▌prijaviteljem preprečila prijava, odrekla zaščita ali da bi se jih kaznovalo zaradi prijave, kadar je predložitev informacij s področja takih klavzul in sporazumov potrebna za razkritje kršitve. Kadar so izpolnjeni ti pogoji, prijavitelji ne bi smeli biti odgovorni na noben način, niti civilno, kazensko ali upravno niti v zvezi s svojo zaposlitvijo. Varstvo pred odgovornostjo za prijavo ali razkritje informacij v skladu s to direktivo je zagotovljeno za informacije, za katere je prijavitelj na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je njihova prijava ali razkritje potrebno za razkritje kršitve na podlagi te direktive. To varstvo se ne bi smelo zagotoviti za nepotrebne informacije, ki jih je oseba razkrila brez utemeljenih razlogov.

(94)  Kadar so prijavitelji prijavljene informacije ali dokumente s temi informacijami ali dostop do njih pridobili zakonito, bi morali imeti imuniteto pred odgovornostjo. To velja v primerih, ko razkrijejo vsebino dokumentov, do katerih so imeli zakonit dostop, pa tudi v primerih, ko so take dokumente kopirali ali jih odnesli iz prostorov organizacije, v kateri so zaposleni, ter tako kršili pogodbene ali druge klavzule, če so zadevni dokumenti v lasti zadevne organizacije. Prijavitelji bi morali imeti imuniteto pred odgovornostjo tudi v primerih, ko je pridobitev zadevnih informacij ali dokumentov ali dostop do njih vzrok za civilno ali upravno odgovornost ali odgovornost v okviru delovnega razmerja. To bi bili primeri, ko prijavitelji pridobijo informacije z dostopanjem do elektronske pošte sodelavcev ali spisov, ki jih pri svojem delu običajno ne uporabljajo, fotografiranjem prostorov organizacije ali vstopom v prostore, kamor običajno nimajo dostopa. Kadar so prijavitelji pri pridobivanju zadevnih informacij ali dokumentov ali z dostopom do njih storili kaznivo dejanje, kot je motenje posesti ali vdor v računalniški sistem, bi moralo njihovo kazensko odgovornost brez poseganja v člen 15(7) še naprej urejati veljavno nacionalno pravo. Prav tako bi moralo vsakršno drugo morebitno odgovornost prijaviteljev, ki izhaja iz dejanj ali opustitev dejanj, ki niso povezana s prijavo ali niso potrebna za razkritje kršitve na podlagi te direktive, še naprej urejati veljavno pravo Unije ali nacionalno pravo. V teh primerih bi morala odgovornost prijaviteljev oceniti nacionalna sodišča glede na vsa zadevna dejstva in ob upoštevanju specifičnih okoliščin primera, tudi nujnosti in sorazmernosti dejanja ali opustitve dejanja, povezanega s prijavo ali razkritjem.

(95)  Povračilni ukrepi bodo verjetno predstavljeni kot upravičeni na podlagi drugih razlogov in ne na podlagi prijave, in za prijavitelja je lahko zelo težko dokazati povezavo med obema, hkrati pa imajo izvajalci povračilnih ukrepov več pooblastil in sredstev, da dokumentirajo uvedene ukrepe in obrazložitve zanje. Ko torej prijavitelj prima facie dokaže, da je kršitev prijavil ali javno razkril v skladu s to direktivo in je utrpel škodo, bi bilo treba dokazno breme prenesti na osebo, ki je z ukrepom povzročila škodo in ki bi morala nato dokazati, da ▌ uvedeni ukrep na noben način ni bil povezan s prijavo ali javnim razkritjem.

(96)  Poleg izrecne prepovedi povračilnih ukrepov, določene z zakonom, je bistveno, da imajo prijavitelji, ki so izpostavljeni povračilnim ukrepom, dostop do pravnih sredstev in nadomestila. Pravno sredstvo bo za vsak primer posebej ustrezno določeno glede na vrsto uvedenega povračilnega ukrepa in povzročena škoda bi morala biti v celoti nadomeščena v skladu z nacionalnim pravom. Lahko je v obliki ukrepov za ponovno zaposlitev (npr. v primeru odpustitve, prenosa ali premestitve na nižje delovno mesto, zadržanja usposabljanja ali napredovanja) ali za obnovo odpovedanega dovoljenja, licence ali pogodbe; nadomestila za dejanske in prihodnje finančne izgube (za izgubo preteklih plač, pa tudi za prihodnjo izgubo dohodka in stroške, povezane s spremembo poklica); nadomestila za drugo ekonomsko škodo, na primer za pravne stroške in stroške zdravljenja, ter za nematerialno škodo (bolečine in trpljenje).

(97)  Vrste pravnih ukrepov se lahko razlikujejo glede na pravne sisteme, vendar bi morali kljub temu zagotoviti resnično in dejansko nadomestilo ali popravo škode na odvračilen način, ki je sorazmeren s povzročeno škodo. Pri tem je treba upoštevati načela evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načelo 7, v skladu s katerim imajo delavci pred odpustitvijo „pravico, da so obveščeni o razlogih in da se jim določi razumno dolg odpovedni rok. Imajo pravico do dostopa do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter, v primeru neupravičene odpustitve, do odškodnine, vključno s primernim nadomestilom.“ Pravna sredstva, določena na nacionalni ravni, ne bi smela odvračati potencialnih prihodnjih žvižgačev od prijav. Na primer, dopuščanje nadomestil kot alternative ponovni zaposlitvi v primeru odpustitve bi lahko postalo sistematična praksa zlasti večjih organizacij, kar bi imelo v prihodnosti odvračilni učinek na žvižgače.

(98)  Posebnega pomena za prijavitelje so začasni ukrepi, dokler se ne končajo pravni postopki, ki so lahko dolgotrajni. Še zlasti bi morali biti začasni ukrepi, določeni v nacionalnem pravu, na voljo prijaviteljem tudi zato, da zaustavijo grožnje, poskuse povračilnih ukrepov ali dolgotrajne povračilne ukrepe, kot je nadlegovanje ▌, ali da preprečijo oblike povračilnih ukrepov, kot je odpustitev, ki bi jo bilo po izteku dolgega časovnega obdobja težko preklicati in ki lahko finančno uniči posameznika – to je perspektiva, ki lahko močno odvrne potencialne žvižgače.

(99)  Ukrepi proti prijaviteljem zunaj delovnega okolja s postopki, na primer v zvezi z obrekovanjem, kršenjem avtorskih pravic, poslovnimi skrivnostmi, zaupnostjo in varstvom osebnih podatkov, lahko prav tako močno odvračajo od žvižgaštva. V takih postopkih bi morali imeti prijavitelji možnost, da se branijo z dejstvom, da so podali prijavo ali razkritje v skladu s to direktivo, pod pogojem, da so prijavljene ali razkrite informacije potrebne za razkritje kršitve. V takih primerih bi morala oseba, ki začne postopek, nositi dokazno breme, da dokaže, da prijavitelj ne izpolnjuje pogojev iz te direktive.

(100)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila za zagotavljanje zadostne in skladne ravni civilnopravnih sredstev za primere protipravne pridobitve, uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti. Določa pa tudi, da pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti štejejo za zakonite, če jih dovoljuje pravo Unije. Osebe, ki razkrijejo poslovne skrivnosti, pridobljene v delovnem okolju, bi morale biti zaščitene na podlagi te direktive (vključno s tem, da niso civilnopravno odgovorne) le, če izpolnjujejo pogoje iz te direktive, tudi glede tega, da je bilo razkritje potrebno zaradi razkritja kršitve s stvarnega področja uporabe te direktive. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, je treba šteti, da razkritje poslovnih skrivnosti „dovoljuje“ pravo Unije v smislu člena 3(2) Direktive (EU) 2016/943. Poleg tega bi bilo treba šteti, da se zadevni direktivi dopolnjujeta ter da bi bilo treba civilnopravna sredstva, postopke in pravna sredstva, pa tudi izjeme, določene v Direktivi (EU) 2016/943, še naprej uporabljati tudi za vsa razkritja poslovnih skrivnosti, ki ne spadajo na področje uporabe te direktive. Pristojni organi, ki prejmejo prijave s poslovnimi skrivnostmi, bi morali zagotoviti, da se slednje ne uporabijo ali razkrijejo za namene, ki niso potrebni za ustrezno nadaljnje ukrepanje po prijavah.

(101)  Zadevni pravni stroški za prijavitelje, ki izpodbijajo povračilne ukrepe, sprožene proti njim v pravnih postopkih, so lahko visoki. Čeprav bi lahko na koncu postopka te pristojbine izterjali, jih morda ne bi mogli plačati vnaprej, zlasti če so brezposelni in uvrščeni na črno listo. Pomoč v kazenskih pravnih postopkih, zlasti kadar prijavitelji izpolnjujejo pogoje iz Direktive (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta(30), in bolj na splošno podpora tistim, ki so v resnih finančnih težavah, bi lahko bila v nekaterih primerih ključna za učinkovito uveljavljanje njihovih pravic do zaščite.

(102)  Pravice osebe, ki jo prijava zadeva, bi morale biti zaščitene, da bi se preprečila škoda za ugled ali druge negativne posledice. Poleg tega bi bilo treba pravico osebe, ki jo prijava zadeva, do obrambe in dostopa do pravnih sredstev v celoti spoštovati v vseh fazah postopka, ki sledi prijavi, v skladu s členoma 47 in 48 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Države članice bi morale varovati zaupnost identitete osebe, ki jo prijava zadeva, in zagotoviti pravice do obrambe ▌, vključno s pravico do dostopa do spisa, pravico do zaslišanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva proti odločitvi v zvezi z osebo, ki jo prijava zadeva, v skladu z veljavnimi postopki, ki jih določa nacionalno pravo v okviru preiskav ali poznejših sodnih postopkov.

(103)  Vsaki osebi, ki neposredno ali posredno utrpi škodo zaradi prijave ali javnega razkritja netočnih ali zavajajočih informacij, bi bilo treba še naprej zagotavljati zaščito in pravna sredstva, ki so ji na voljo v skladu s pravili splošnega prava. Kadar je bila taka netočna ali zavajajoča prijava ali javno razkritje podana namerno in zavestno, bi morale biti osebe, ki jih prijava zadeva, upravičene do nadomestila v skladu z nacionalno zakonodajo.

(104)  Za zagotovitev učinkovitosti pravil o zaščiti žvižgačev so potrebne kazenske, civilne ali upravne sankcije. Sankcije proti tistim, ki proti prijaviteljem uvedejo povračilne ukrepe ali druge ukrepe s škodljivimi posledicami, lahko še bolj odvračajo od takih ukrepov. Tudi sankcije za osebe, za katerih prijavo ali javno razkritje se dokaže, da je bilo zavestno napačno podano, so nujne, da se preprečijo nadaljnje zlonamerne prijave in ohrani verodostojnost sistema. Sorazmernost takih sankcij bi morala zagotoviti, da potencialnih žvižgačev ne bo odvračala od prijav.

(105)  Za vse odločitve organov, ki imajo negativni učinek na pravice, zagotovljene na podlagi te direktive, zlasti odločitve, sprejete na podlagi člena 6, se opravi sodna presoja v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(106)  Ta direktiva uvaja minimalne standarde in države članice bi morale ohraniti možnost uvedbe ali ohranjanja ugodnejših določb za prijavitelja, pod pogojem, da te določbe ne posegajo v ukrepe za zaščito oseb, ki jih prijava zadeva. Prenos te direktive nikakor ni podlaga za zniževanje ravni varstva, ki se v skladu z nacionalnim pravom prijaviteljem že zagotavlja na področjih njene uporabe.

(107)  V skladu s členom 26(2) PDEU mora notranji trg zajemati območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost in varen pretok blaga in storitev. Notranji trg bi moral državljanom Unije zagotoviti dodano vrednost v obliki boljše kakovosti in varnosti blaga in storitev, s čimer bi zagotovil visoke standarde javnega zdravja in varstva okolja ter prost pretok osebnih podatkov. Zato je člen 114 PDEU ustrezna pravna podlaga za sprejetje ukrepov, potrebnih za vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Poleg člena 114 PDEU bi morala ta direktiva zagotoviti dodatne posebne pravne podlage za področja, na katerih se ukrepi Unije sprejemajo na podlagi členov 16, ▌43(2), 50, 53(1), ▌91, 100, ▌168(4), 169, 192(1) in 325(4) PDEU ter člena 31 Pogodbe o ustanovitvi Euratom ▌.

(108)  Vsebinsko področje uporabe te direktive temelji na opredelitvi področij, na katerih se zdi uvedba zaščite žvižgačev upravičena in potrebna na podlagi trenutno razpoložljivih dokazov. Tako vsebinsko področje uporabe se lahko razširi na druga področja ali akte Unije, če se to izkaže kot potrebno za izboljšanje njihovega izvrševanja ob upoštevanju dokazov, ki se lahko pojavijo v prihodnosti, ali na podlagi ocene načina delovanja te direktive.

(109)  Kadar je sprejeta poznejša zakonodaja, ki se nanaša na to direktivo, bi moralo biti, kadar je to ustrezno, navedeno, da se bo uporabljala ta direktiva. Po potrebi bi bilo treba spremeniti člen 1 in Prilogo.

(110)  Cilja te direktive, in sicer izboljšati izvrševanje na nekaterih področjih politike in aktov, na katerih lahko kršitve prava Unije povzročijo resno škodo za javni interes, z uporabo učinkovite zaščite žvižgačev, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same ali z neusklajenimi ukrepi, temveč ga je mogoče bolje doseči z ukrepi na ravni Unije, ki zagotavljajo minimalne standarde za harmonizacijo zaščite žvižgačev. Poleg tega lahko samo ukrepi na ravni Unije zagotovijo skladnost obstoječih pravil Unije o zaščiti žvižgačev in jih uskladijo. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(111)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in ▌načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem v členu 11 Listine. To direktivo je zato treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli, tako da se med drugim zagotovi popolno spoštovanje svobode izražanja in obveščanja, pravice do varstva osebnih podatkov, svobode gospodarske pobude, pravice do visoke ravni varstva potrošnikov, pravice do visoke ravni varovanja zdravja ljudi, pravice do visoke ravni varstva okolja, pravice do dobrega upravljanja, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do obrambe.

(112)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov ▌–

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE, POGOJI ZA ZAŠČITO IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Namen

Namen te direktive je določiti skupne minimalne standarde za zagotavljanje visoke ravni zaščite prijaviteljev kršitev ter tako izboljšati izvrševanje prava in politik Unije na posebnih področjih.

Člen 2

Stvarno področje uporabe

1.  ▌Ta direktiva določa skupne minimalne standarde za zaščito prijaviteljev naslednjih kršitev prava Unije:

(a)  kršitve, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije iz Priloge (dela I in II) k tej direktivi, kar zadeva naslednja področja:

(i)  javno naročanje;

(ii)  finančne storitve, produkti in trgi ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

(iii)  varnost izdelkov;

(iv)  varnost v prometu;

(v)  varstvo okolja;

(vi)  zaščita pred sevanjem in jedrska varnost;

(vii)  varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali;

(viii)  javno zdravje;

(ix)  varstvo potrošnikov;

(x)  varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter varnost omrežij in informacijskih sistemov;

(b)  kršitve, ki vplivajo na finančne interese Unije, kot so opredeljeni v členu 325 PDEU ter kot so podrobneje določeni v ustreznih ukrepih Unije;

(c)  kršitve, ki se nanašajo na notranji trg, kakor je opredeljen v členu 26(2) PDEU, vključno s kršitvami predpisov o konkurenci in državni pomoči, ter v zvezi z dejanji, ki kršijo pravila o davku od dohodkov pravnih oseb, ali ureditvami, katerih namen je pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen veljavnega prava o davku od dohodkov pravnih oseb.

2.  Ta direktiva ne posega v možnost držav članic, da v nacionalnem pravu razširijo zaščito na področja ali dejanja, ki niso zajeta v odstavku 1.

Člen 3

Razmerje do drugih aktov Unije in nacionalnih določb

1.  Če so posebna pravila za prijavo kršitev določena v sektorskih aktih Unije, navedenih v delu II Priloge, se uporabljajo ta pravila. Določbe te direktive se uporabljajo ▌, kolikor zadeva ni obvezno urejana v zadevnih sektorskih aktih Unije.

2.  Ta direktiva ne vpliva na obveznost držav članic, da zagotavljajo nacionalno varnost, in njihovo pristojnost, da zaščitijo bistvene varnostne interese. Zlasti se ne uporablja za prijave kršitev pravil o javnih naročilih z obrambnimi ali varnostnimi vidiki, razen če jih urejajo ustrezni instrumenti Unije.

3.  Ta direktiva ne vpliva na uporabo prava Unije ali nacionalnega prava o:

(a)  varstvu tajnih podatkov;

(b)  varstvu poklicne skrivnosti odvetnikov in zdravnikov;

(c)  tajnosti sodnih posvetovanj ter

(d)  pravilih kazenskega postopka.

4.  Ta direktiva ne vpliva na nacionalna pravila o izvajanju pravice delavcev do posvetovanja z njihovimi predstavniki ali sindikati in o zaščiti pred neupravičenim škodljivim ukrepom, sprejetim zaradi takega posvetovanja, ter o avtonomnosti socialnih partnerjev in njihovi pravici do sklepanja kolektivnih pogodb. To ne posega v raven zaščite, ki jo zagotavlja ta direktiva.

Člen 4

Osebno področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za prijavitelje, ki delajo v zasebnem ali javnem sektorju in ki so pridobili informacije o kršitvah v delovnem okolju, vključno vsaj z naslednjimi:

(a)  osebe, ki imajo status delavca v smislu člena 45(1) PDEU, vključno z javnimi uslužbenci;

(b)  osebe, ki imajo status samozaposlene osebe v smislu člena 49 PDEU;

(c)  delničarji in osebe v upravnem, upravljalnem ali nadzornem organu podjetja, vključno z neizvršnimi člani, ter prostovoljci in plačani ali neplačani pripravniki;

(d)  vse osebe, ki delajo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev in dobaviteljev.

2.  Ta direktiva se uporablja za prijavitelje tudi, kadar prijavijo ali razkrijejo informacije, pridobljene v delovnem razmerju, ki se je medtem že končalo.

3.  Ta direktiva se uporablja tudi za prijavitelje, katerih delovno razmerje se še ni začelo, kadar so bile informacije o kršitvi pridobljene med postopkom zaposlovanja ali v času drugih pogajanj pred podpisom pogodbe.

4.  Ukrepi za zaščito prijaviteljev iz poglavja IV se po potrebi uporabljajo tudi za

(a)  posrednike,

(b)  tretje osebe, ki so povezane s prijavitelji in bi lahko bile izpostavljene povračilnim ukrepom v delovnem okolju, kot so sodelavci ali sorodniki prijavitelja, ter

(c)  pravne subjekte, ki so v lasti prijaviteljev, za katere prijavitelji delajo ali so z njimi drugače povezani v delovnem okolju.

Člen 5

Pogoji za zaščito prijaviteljev

1.  Osebe, ki prijavijo informacije o kršitvah s področij, zajetih s to direktivo, so upravičene do zaščite, če:

(a)  na podlagi utemeljenih razlogov menijo, da so bile prijavljene informacije ob prijavi resnične in da informacije spadajo na področje uporabe te direktive;

(b)  so prijavo podali po notranji poti v skladu s členom 7 in po zunanji poti v skladu s členom 10 ali so informacije razkrili neposredno po zunanji poti ali javno v skladu s členom 15 te direktive.

2.  Brez poseganja v obstoječe obveznosti omogočanja anonimnih prijav v skladu s pravom Unije ta direktiva ne vpliva na pristojnost držav članic, da odločijo, ali zasebni ali javni subjekti in pristojni organi morajo sprejeti anonimne prijave kršitev in nato nadalje ukrepati ali jim tega ni treba storiti.

3.  Tudi osebe, ki so anonimno podale prijavo ali javno razkrile informacije, vendar je bila nato njihova identiteta razkrita, so upravičene do zaščite, če so izpostavljene povračilnim ukrepom, pod pogojem, da izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1.

4.  Oseba, ki ustreznim institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije prijavi kršitve, ki spadajo na področje uporabe te direktive, je upravičena do zaščite iz te direktive pod enakimi pogoji kot oseba, ki je kršitev prijavila po zunanji poti.

Člen 6

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)  „kršitve“ pomeni dejanja ali opustitve dejanj:

(i)  ki so protizakonita in zadevajo akte Unije in področja, ki spadajo na področje uporabe iz člena 2 in Priloge, ali

(ii)  ki so v nasprotju s predmetom in namenom ▌pravil iz teh aktov Unije in s teh področij;

(2)  „informacije o kršitvah“ pomeni informacije ali utemeljene sume o dejanskih ali morebitnih kršitvah ter o poskusih prikrivanja kršitev, do katerih ▌je prišlo ali bo zelo verjetno prišlo v organizaciji, v kateri dela ali je delal prijavitelj, ali v drugi organizaciji, s katero je ali je bil v stiku v okviru svojega dela;

(3)  „prijava“ pomeni predložitev informacij o kršitvah;

(4)  „notranja prijava“ pomeni predložitev informacij o kršitvah znotraj javnega ali zasebnega pravnega subjekta;

(5)  „zunanja prijava“ pomeni predložitev informacij o kršitvah pristojnim organom;

(6)  „javno razkritje“ pomeni dajanje informacij o kršitvah ▌na voljo javnosti;

(7)  „prijavitelj“ pomeni fizično ▌osebo, ki prijavi ali razkrije informacije o kršitvah, pridobljene pri njenih delovnih dejavnostih;

(8)  „posrednik“ pomeni fizično osebo, ki pomaga prijavitelju v postopku prijave v delovnem okolju in katere pomoč bi morala biti zaupna;

(9)  „delovno okolje“ pomeni sedanje ali pretekle delovne dejavnosti v javnem ali zasebnem sektorju, prek katerih lahko osebe pridobijo informacije o kršitvah, ne glede na njihovo naravo, in v katerem so lahko te osebe izpostavljene povračilnim ukrepom, če te kršitve prijavijo;

(10)  „oseba, ki jo prijava zadeva“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je v prijavi ali razkritju navedena kot oseba, ki je obtožena kršitve ali je z njo povezana;

(11)  „povračilni ukrepi“ pomeni vsako neposredno ali posredno dejanje ali opustitev dejanja v delovnem okolju, ki je posledica notranje ali zunanje prijave ali javnega razkritja in ki povzroči ali lahko povzroči neupravičeno škodo prijavitelju;

(12)  „nadaljnje ukrepanje“ pomeni vsak ukrep, ki ga sprejme prejemnik prijave ▌ ali pristojni organ, da se oceni točnost navedb iz prijave in da se po potrebi obravnava prijavljena kršitev, tudi z ukrepi, kot so notranja preiskava, preiskava, pregon, izterjava sredstev in zaključek postopka;

(13)  „povratne informacije“ pomeni obveščanje prijaviteljev o predvidenih ali sprejetih nadaljnjih ukrepih po njihovi prijavi in o razlogih za te nadaljnje ukrepe;

(14)  „pristojni organ“ pomeni vsak nacionalni organ, ki je pooblaščen za prejemanje prijav v skladu s poglavjem III in dajanje povratnih informacij prijaviteljem in/ali je imenovan za izvajanje dolžnosti iz te direktive, zlasti v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem po prijavah.

POGLAVJE II

NOTRANJE PRIJAVE IN NADALJNJE UKREPANJE PO PRIJAVAH

Člen 7

Prijavljanje po notranjih kanalih

1.  Informacije o kršitvah, ki spadajo v področje uporabe te direktive, se lahko po splošnem načelu in brez poseganja v člena 10 in 15 prijavijo po notranjih kanalih in postopkih iz tega poglavja.

2.  Države članice spodbujajo uporabo notranjih kanalov pred prijavljanjem po zunanji poti, kadar je mogoče kršitev učinkovito obravnavati z notranjimi postopki in kadar prijavitelj meni, da ni nevarnosti, da bodo sprejeti povračilni ukrepi.

3.  Ustrezne informacije o taki uporabi notranjih kanalov se zagotovijo v okviru obveščanja, ki ga zagotavljajo pravni subjekti v javnem in zasebnem sektorju v skladu s členom 9(1)(g) ter pristojni organi v skladu s členom 12(4)(a) in členom 13.

Člen 8

Obveznost vzpostavitve notranjih kanalov ▌

1.  Države članice zagotovijo, da pravni subjekti v zasebnem in javnem sektorju po posvetovanju in v dogovoru s socialnimi partnerji, če je tako določeno v nacionalnem pravu, vzpostavijo notranje kanale in postopke za prijavo in nadaljnje ukrepanje po prijavah.

2.  Taki kanali in postopki omogočajo prijave s strani zaposlenih v podjetju. Omogočajo lahko prijave s strani drugih oseb iz člena 4(1)(b), (c) in (d) ▌, ki so v stiku s subjektom med svojimi delovnimi dejavnostmi.

3.  Pravni subjekti v zasebnem sektorju iz odstavka 1 imajo 50 ali več zaposlenih.

4.  Prag iz odstavka 3 se ne uporablja za subjekte, ki spadajo na področje uporabe aktov Unije iz dela I.B in dela II Priloge.

5.  Kanale za prijavo lahko notranje upravlja oseba ali oddelek, imenovan za ta namen, lahko pa jih zagotavlja zunanja tretja oseba. Zaščitne ukrepe in zahteve iz člena 9(1) morajo enako spoštovati tretje osebe, ki jim je bilo poverjeno upravljanje kanalov za prijave za zasebni subjekt.

6.  Pravni subjekti v zasebnem sektorju, ki imajo 50 do 249 zaposlenih, lahko uporabljajo skupna sredstva za prejemanje in morda tudi za preiskovanje prijav. To ne posega v njihove obveznosti ohranjanja zaupnosti in dajanja povratnih informacij ter obravnavanja prijavljene kršitve.

7.  Države članice lahko po ustrezni oceni tveganja, ki upošteva naravo dejavnosti subjektov in posledično stopnjo tveganja, predvsem za okolje in javno zdravje, zahtevajo, da ▌zasebni pravni subjekti z manj kot 50 zaposlenimi vzpostavijo kanale in postopke za notranjo prijavo.

8.  O vsaki odločitvi države članice, da od zasebnih pravnih subjektov zahteva vzpostavitev kanalov za notranjo prijavo na podlagi odstavka 7, je treba uradno obvestiti Komisijo, ki se ji hkrati posredujejo utemeljitev in merila, uporabljena pri oceni tveganja. Komisija navedeno odločitev sporoči drugim državam članicam.

9.  Pravni subjekti v javnem sektorju iz odstavka 1 so vsi javni pravni subjekti, vključno z vsemi subjekti v lasti ali pod nadzorom javnega pravnega subjekta.

Države članice lahko obveznosti iz odstavka 1 oprostijo občine z manj kot 10 000 prebivalci ali z manj kot 50 zaposlenimi ali druge subjekte z manj kot 50 zaposlenimi.

Države članice lahko določijo, da občine uporabljajo skupne kanale za notranje prijave ali da te kanale upravljajo skupni občinski organi v skladu z nacionalnim pravom, pod pogojem, da so skupni notranji kanali ločeni od zunanjih kanalov in samostojni.

Člen 9

Postopki za notranjo prijavo in nadaljnje ukrepanje po prijavah

1.  Postopki za prijavo in nadaljnje ukrepanje po prijavah iz člena 8 vključujejo naslednje:

(a)  kanale za prejemanje prijav, ki so oblikovani, vzpostavljeni in se upravljajo na varen način, ki zagotavlja zaupnost identitete prijavitelja in vseh tretjih oseb, navedenih v prijavi, ter preprečujejo dostop nepooblaščenemu osebju;

(b)  potrdilo o prejemu prijave, ki se prijavitelju pošlje v največ sedmih dneh od prejema;

(c)  imenovanje nepristranske osebe ali oddelka, pristojnega za nadaljnje ukrepanje po prijavah, ki je lahko oseba ali oddelek, ki prejema prijave, in ki bo komuniciral s prijaviteljem, ga po potrebi zaprosil za nadaljnje informacije ter mu dajal povratne informacije;

(d)  skrbno nadaljnje ukrepanje po prijavi s strani imenovane osebe ali oddelka;

(e)  skrbno nadaljnje ukrepanje po anonimnih prijavah, kadar je predvideno v nacionalnem pravu;

(f)  razumen rok, ▌v katerem se prijavitelju sporočijo povratne informacije o nadaljnjem ukrepanju po prijavi in ki ni daljši od treh mesecev od potrditve prejema ali, če potrdilo ni bilo poslano, od izteka sedemdnevnega obdobja od vložitve prijave;

(g)  jasne in enostavno dostopne informacije o ▌pogojih in postopkih za prijavo pristojnim organom po zunanjih poteh v skladu s členom 10 in, kadar je ustrezno, institucijam, organom, uradom ali agencijam Unije.

2.  Kanali iz točke (a) odstavka 1 omogočajo, da se prijava opravi pisno in/ali ustno, po telefonskih zvezah ali drugih sistemih za glasovno sporočanje, na zahtevo prijavitelja pa tudi na osebnem srečanju, organiziranem v razumnem roku.

POGLAVJE III

ZUNANJE PRIJAVE IN NADALJNJE UKREPANJE PO PRIJAVAH

Člen 10

Prijavljanje po zunanjih kanalih

Brez poseganja v člen 15 prijavitelj predloži informacije o kršitvah, ki spadajo v področje uporabe te direktive, z uporabo kanalov in postopkov iz členov 11 in 12, potem ko je uporabil notranji kanal, ali z neposredno prijavo pristojnim organom.

Člen 11

Obveznost vzpostavitve kanalov za zunanjo prijavo in nadaljnjega ukrepanja po prijavah

1.  Države članice imenujejo organe, pristojne za prejemanje prijav, dajanje povratnih informacij ali nadaljnje ukrepanje po prijavah ter jim zagotovijo zadostna sredstva.

2.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi:

(a)  vzpostavijo neodvisne in samostojne kanale za zunanjo prijavo ▌za prejemanje informacij s strani prijavitelja in ravnanje z njimi;

(b)  hitro, v sedmih dneh, potrdijo prejem prijav, razen če prijavitelj izrecno zahteva drugače ali če pristojni organ utemeljeno meni, da bi potrditev prejema prijave ogrozila varstvo identitete prijavitelja;

(c)  skrbno nadalje ukrepajo po prijavah;

(d)  prijaviteljem dajo povratne informacije o nadaljnjih ukrepih po prijavi v razumnem roku, ki ni daljši od treh mesecev ali, v ustrezno utemeljenih primerih, šest mesecev. Pristojni organi prijavitelju sporočijo končni rezultat preiskave po postopkih, določenih v nacionalnem pravu;

(e)  informacije iz prijave pravočasno posredujejo pristojnim institucijam, organom, uradom oziroma agencijam Unije v nadaljnjo preiskavo, če tako določa nacionalno pravo ali pravo Unije.

3.  Države članice lahko določijo, da lahko pristojni organi, potem ko ustrezno pregledajo zadevo, odločijo, da je prijavljena kršitev očitno manjša kršitev in zanjo niso potrebni dodatni nadaljnji ukrepi v skladu s to direktivo. To ne vpliva na druge obveznosti ali druge postopke, ki se uporabljajo pri obravnavi prijavljene kršitve, ali na zaščito, ki je v tej direktivi zagotovljena v zvezi s prijavami po notranjih in/ali zunanjih kanalih. V takem primeru pristojni organi prijavitelja uradno obvestijo o odločitvi in razlogih zanjo.

4.  Države članice lahko določijo, da lahko pristojni organi odločijo, da nadaljnji ukrepi niso potrebni za ponavljajoče se prijave, katerih vsebina ne vsebuje nobenih novih pomembnih informacij v primerjavi s preteklo prijavo, ki je bila že zaključena, razen če nove pravne ali stvarne okoliščine upravičujejo drugačno nadaljnje ukrepanje. V takem primeru prijavitelja obvestijo o razlogih za svojo odločitev.

5.  Države članice lahko odločijo, da lahko pristojni organi v primeru velikega števila prijav prednostno obravnavajo resne kršitve ali kršitve bistvenih določb s področja uporabe te direktive, brez poseganja v rok, določen v točki (b) odstavka 2 tega člena.

6.  Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je prejel prijavo in ni pristojen za obravnavanje prijavljene kršitve, prijavo v razumnem roku na varen način posreduje pristojnemu organu ter da je prijavitelj o tem posredovanju brez odlašanja obveščen.

Člen 12

Oblika kanalov za zunanjo prijavo

1.  ▌Kanali za zunanjo prijavo se štejejo za neodvisne in samostojne, če izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(a)  so oblikovani, vzpostavljeni in delujejo na način, ki zagotavlja popolnost, celovitost in zaupnost informacij ter preprečuje dostop nepooblaščenemu osebju pristojnega organa;

(b)  omogočajo shranjevanje informacij v trajni obliki v skladu s členom 18, da se omogočijo nadaljnje preiskave.

2.  Kanali za zunanjo prijavo omogočajo, da je prijava opravljena pisno in ustno po telefonu ali drugih sistemih za glasovno sporočanje, na zahtevo prijavitelja pa tudi na osebnem srečanju, organiziranem v razumnem roku.

3.  Pristojni organi zagotovijo, da v primerih, ko je prijava prejeta prek kanalov, ki niso kanali za prijavo iz odstavkov 1 in 2, ali jo prejme osebje, ki ni odgovorno za obravnavanje prijav, osebje, ki je prejelo prijavo, ne razkrije informacij, ki bi lahko razkrile identiteto prijavitelja ali osebe, ki jo prijava zadeva, ter prijavo brez sprememb takoj posreduje ▌osebju, odgovornemu za obravnavanje prijav.

4.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi osebje, odgovorno za obravnavanje prijav, zlasti za:

(a)  zagotavljanje informacij o postopkih za prijavo vsem zainteresiranim osebam;

(b)  prejemanje prijav in nadaljnje ukrepanje;

(c)  vzdrževanje stikov s prijaviteljem, tako da mu lahko dajejo povratne informacije in po potrebi od njega zahtevajo dodatne informacije.

5.  To osebje opravi posebno usposabljanje za obravnavanje prijav.

Člen 13

Informacije v zvezi s prejemom prijav in nadaljnjim ukrepanjem na njihovi podlagi

Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojih spletnih straneh v ločenem, lahko prepoznavnem in dostopnem oddelku objavijo vsaj naslednje informacije:

(a)  pogoje, ki jih morajo prijavitelji izpolnjevati za zaščito na podlagi te direktive;

(b)  kontaktne podatke za uporabo kanalov za zunanjo prijavo iz člena 12, zlasti elektronske in poštne naslove, ter telefonske številke in navedbo, ali se telefonski pogovori snemajo ali ne ▌;

(c)  postopke, ki se uporabljajo za prijave kršitev, vključno z načinom, na katerega lahko pristojni organ od prijavitelja zahteva, da pojasni prijavljene informacije ali zagotovi dodatne informacije, rokom za pošiljanje povratnih informacij prijavitelju ter vrsto in vsebino teh povratnih informacij;

(d)  ureditev zaupnosti, ki se uporablja za prijave, in zlasti informacije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu s členom 17 te direktive, členoma 5 in 13 Uredbe (EU) 2016/679, členom 13 Direktive (EU) 2016/680 in členom 11 Uredbe (EU) 2018/1725, kot je ustrezno;

(e)  naravo nadaljnjega ukrepanja na podlagi prijav;

(f)  pravna sredstva in postopke, ki so na voljo za zaščito pred povračilnimi ukrepi, ter možnosti za zaupno svetovanje osebam, ki nameravajo prijaviti kršitev;

(g)  izjavo, v kateri so jasno pojasnjeni pogoji, pod katerimi osebe, ki predložijo prijavo pristojnemu organu, ne bi bile odgovorne za kršitev zaupnosti, kot je določeno v členu 21(4);

(h)  po potrebi kontaktne podatke edinega neodvisnega upravnega organa iz člena 20(2).

Člen 14

Pregled postopkov s strani pristojnih organov

Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno pregledujejo svoje postopke za prejemanje prijav in nadaljnje ukrepanje, in sicer vsaj enkrat na tri leta. Pri pregledu teh postopkov pristojni organi upoštevajo svoje izkušnje in izkušnje drugih pristojnih organov ter ustrezno prilagodijo svoje postopke.

POGLAVJE IV

JAVNA RAZKRITJA

Člen 15

Javna razkritja

1.  Oseba, ki javno razkrije informacije o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, je upravičena do zaščite na podlagi te direktive, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)  kršitev je najprej prijavila po notranjih in zunanjih kanalih ali neposredno po zunanjih kanalih v skladu s poglavjema II in III, vendar v roku iz členov 9(1)(f) in 11(2)(d) v odgovor na prijavo ni bil sprejet noben ustrezen ukrep; ali

(b)  oseba ima utemeljene razloge za domnevo, da:

(i)  lahko kršitev pomeni neposredno ali očitno nevarnost za javni interes, na primer v primeru izrednih razmer ali nevarnosti nepopravljive škode; ali

(ii)  v primeru zunanje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov ali pa je le malo možnosti, da bo kršitev ustrezno obravnavana zaradi posebnih okoliščin primera, ko bi na primer lahko prišlo do skrivanja ali uničenja dokazov ali ko se organ nedovoljeno dogovarja s storilcem kršitve ali je vpleten v kršitev.

2.  Ta člen se ne uporablja v primerih, ko oseba informacije neposredno razkrije medijem na podlagi posebnih nacionalnih določb, s katerimi je vzpostavljen sistem zaščite v zvezi s svobodo izražanja in obveščanja.

POGLAVJE V

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA NOTRANJE IN ZUNANJE PRIJAVE

Člen 16

Dolžnost varovanja zaupnosti

1.  Države članice zagotovijo, da se identiteta prijavitelja brez izrecnega soglasja te osebe ne razkrije nikomur razen pooblaščenemu osebju, pristojnemu za prejemanje prijav in/ali nadaljnje ukrepanje na njihovi podlagi. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 se smejo identiteta prijavitelja in vse druge informacije iz odstavka 1 razkriti le, kadar je to nujna in sorazmerna obveznost, določena v pravu Unije ali nacionalnem pravu v zvezi s preiskavami nacionalnih organov ali sodnimi postopki, tudi z namenom zaščite pravice zadevne osebe do obrambe.

3.  Za takšna razkritja se v skladu z veljavnimi pravili uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi. Zlasti je treba prijavitelja obvestiti, preden se njegova identiteta razkrije, razen če bi takšno obveščanje ogrozilo preiskave ali sodne postopke. Pri tem obveščanju pristojni organ prijavitelju pošlje pisno utemeljitev, v kateri pojasni razloge za razkritje zadevnih zaupnih podatkov.

4.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki prejmejo prijave, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, slednjih ne uporabljajo ali jih razkrivajo za namene, ki niso potrebni za ustrezno nadaljnje ukrepanje po prijavah.

Člen 17

Obdelava osebnih podatkov

Vsaka obdelava osebnih podatkov v skladu s to direktivo, vključno z izmenjavo ali prenosom osebnih podatkov s strani pristojnih organov, se izvede v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije je v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

Osebni podatki, za katere je očitno, da niso relevantni za obravnavo konkretnega primera, se ne zbirajo oziroma se v primeru, ko se zberejo pomotoma, takoj izbrišejo.

Člen 18

Vodenje evidenc o prijavah ▌

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti vodijo evidenco o vsaki prejeti prijavi v skladu z zahtevami glede zaupnosti iz člena 16 te direktive. Prijave se hranijo le, dokler je to potrebno in sorazmerno glede na zahtevo, ki jo ta direktiva nalaga pristojnim organom ter zasebnim in javnim pravnim subjektom.

2.  Če se prijava opravi po telefonski liniji ali drugem sistemu za glasovno sporočanje, ki snema klice, imajo pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti, če prijavitelj s tem soglaša, pravico, da ustno prijavo dokumentirajo na enega od naslednjih načinov:

(a)  posnetek pogovora v trajni in dostopni obliki;

(b)  popoln in točen zapis pogovora, ki ga pripravi ▌osebje pristojnega organa, odgovornega za obravnavo prijav.

Pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti prijavitelju omogočijo, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapis klica.

3.  Če se prijava opravi po telefonski liniji ali drugem sistemu za glasovno sporočanje, ki klicev ne snema, imajo pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti pravico, da ustno prijavo dokumentirajo v obliki natančnega zapisnika pogovora, ki ga pripravi ▌osebje, odgovorno za obravnavo prijave. Pristojni organi ter javni in zasebni pravni subjekti prijavitelju omogočijo, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapisnik pogovora.

4.  Če oseba zaradi prijave kršitve v skladu s členoma 9(2) in 12(2) ▌zahteva srečanje z ▌osebjem pristojnih organov ali zasebnih in javnih pravnih subjektov, pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti zagotovijo, če prijavitelj s tem soglaša, vodenje popolnih in točnih evidenc o srečanju v trajni in dostopni obliki.

Pristojni organi ter zasebni in javni pravni subjekti imajo pravico, da osebno srečanje evidentirajo na enega od naslednjih načinov:

(a)  posnetek pogovora v trajni in dostopni obliki;

(b)  točen zapisnik srečanja, ki ga pripravi ▌osebje, odgovorno za obravnavo prijave.

Pristojni organi ter javni in zasebni pravni subjekti prijavitelju omogočijo, da preveri, popravi in s podpisom potrdi zapisnik srečanja.

POGLAVJE VI

ZAŠČITNI UKREPI

Člen 19

Prepoved povračilnih ukrepov ▌

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi prepovejo vsakršno neposredno ali posredno obliko povračilnih ukrepov, vključno z grožnjami in poskusi povračilnih ukrepov, med drugim zlasti ukrepe, kot so:

(a)  suspenz, začasna odpustitev, odpustitev ali enakovredni ukrepi;

(b)  premestitev na nižje delovno mesto ali zadržanje napredovanja;

(c)  prenos delovnih nalog, sprememba kraja delovnega mesta, znižanje plače, sprememba delovnega časa;

(d)  zadržanje usposabljanja;

(e)  negativna ocena uspešnosti ali negativna referenca delodajalca;

(f)  uvedba ali izvajanje katerega koli disciplinskega ukrepa, opomina ali druge kazni, vključno s finančno kaznijo;

(g)  prisila, ustrahovanje, nadlegovanje ali izobčenje ▌;

(h)  diskriminacija, slabši položaj ali nepravična obravnava;

(i)  opustitev spremembe pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo za nedoločen čas, če je imel delavec legitimna pričakovanja, da mu bo ponujena zaposlitev za nedoločen čas;

(j)  nepodaljšanje ali predčasno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

(k)  škoda, tudi za ugled osebe, zlasti na družbenih medijih, ali finančna izguba, vključno z izgubo posla in izgubo dohodka;

(l)  uvrstitev na črno listo na podlagi neformalnega ali formalnega dogovora v sektorju ali industriji, kar pomeni, da oseba v prihodnosti ne bo našla zaposlitve v zadevnem sektorju ali industriji;

(m)  predčasna prekinitev ali odpoved pogodbe za blago ali storitve;

(n)  razveljavitev licence ali dovoljenja;

(o)  napotitev k psihiatru ali zdravniku.

Člen 20

Podporni ukrepi

1.  Države članice zagotovijo, da imajo osebe iz člena 4 po potrebi dostop do podpornih ukrepov, kot so zlasti:

(i)  dostop do obsežnih in neodvisnih informacij ter nasvetov, ki so enostavno dostopni javnosti in brezplačni, v zvezi s postopki in pravnimi sredstvi, ki so na voljo za zaščito pred povračilnimi ukrepi, ter pravicami zadevne osebe;

(ii)  ▌dostop do učinkovite pomoči pristojnih organov pred katerim koli ustreznim organom, ki sodeluje pri zaščiti pred povračilnimi ukrepi, vključno, če je to določeno z nacionalno zakonodajo, s potrdili, da so upravičeni do zaščite v skladu z direktivo;

(iii)  dostop do pravne pomoči v kazenskih in čezmejnih civilnih postopkih v skladu z Direktivo (EU) 2016/1919 in Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter dostop do pravne pomoči v nadaljnjih postopkih ter pravno svetovanje ali druga pravna pomoč v skladu z nacionalnim pravom.

2.  Države članice lahko prijaviteljem v okviru pravnih postopkov zagotovijo finančno pomoč in podporo, vključno s psihološko podporo.

3.  Podporne ukrepe iz tega člena lahko po potrebi zagotavlja informacijski center ali en sam in jasno določen neodvisen upravni organ.

Člen 21

Ukrepi za zaščito ▌pred povračilnimi ukrepi

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 5, pred povračilnimi ukrepi. Taki ukrepi vključujejo zlasti ukrepe iz odstavkov 2 do 8.

2.  Brez poseganja v člen 3(2) in (3) se šteje, da osebe, ki prijavijo kršitev ali jo javno razkrijejo v skladu s to direktivo, ne kršijo nobene omejitve glede razkritja informacij in ne nosijo nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali razkritjem, če so iz utemeljenih razlogov menile, da je bila prijava ali razkritje takšnih informacij nujna za razkritje kršitve v skladu s to direktivo.

3.  Prijavitelji ne nosijo odgovornosti v zvezi s pridobitvijo zadevnih informacij ali dostopom do njih, če takšna pridobitev ali dostop ne pomenita samostojnega kaznivega dejanja. V slednjem primeru kazensko odgovornost še naprej ureja veljavno nacionalno pravo.

4.  Vsakršno drugo morebitno odgovornost prijaviteljev, ki izhaja iz dejanj ali opustitev dejanj, ki niso povezana s prijavo ali niso potrebna za razkritje kršitve na podlagi te direktive, še naprej ureja veljavno pravo Unije ali nacionalno pravo.

5.  V ▌postopkih pred sodiščem ali drugim organom v zvezi s škodo, ki jo je utrpel prijavitelj, in če se zanj lahko ugotovi, da je podal prijavo ali javno razkritje in utrpel škodo, se domneva, da je bila škoda povračilni ukrep zaradi prijave ali razkritja. V takšnih primerih mora oseba, ki je sprejela škodljiv ukrep, dokazati, da je ta ukrep temeljil na ustrezno utemeljeni podlagi.

6.  Po potrebi imajo prijavitelji in posredniki dostop do popravnih ukrepov proti povračilnim ukrepom, vključno z začasnimi ukrepi, dokler se ne končajo pravni postopki v skladu z nacionalnim okvirom.

7.  ▌Prijavitelji v sodnih postopkih, tudi v zvezi z obrekovanjem, kršitvijo avtorskih pravic, kršitvijo zaupnosti, kršitvijo pravil o varstvu podatkov, razkrivanjem poslovnih skrivnosti ali odškodninskimi zahtevki, ki temeljijo na zasebnem, javnem ali kolektivnem delovnem pravu, niso v ničemer odgovorni zaradi prijave ali javnega razkritja v skladu s to direktivo ter imajo pravico, da se sklicujejo na to prijavo ali razkritje, ko predlagajo zavrnitev tožbe, če so na podlagi utemeljenih razlogov menili, da je bila prijava ali razkritje nujna za razkritje kršitve v skladu s to direktivo. Kadar oseba prijavi ali javno razkrije informacije o kršitvah, ki spadajo na področje uporabe te direktive, pri čemer te informacije vsebujejo poslovne skrivnosti in izpolnjujejo pogoje iz te direktive, se takšne prijave ali javna razkritja štejejo za zakonita pod pogoji iz člena 3(2) Direktive (EU) 2016/943.

8.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev pravnih sredstev in polnega nadomestila za povzročeno škodo za prijavitelje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 5, v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 22

Ukrepi za zaščito oseb, ki jih prijava zadeva

1.  Države članice v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah zagotovijo, da osebe, ki jih prijava zadeva, v celoti uživajo pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča ter domneve nedolžnosti in pravice do obrambe, vključno s pravico do zaslišanja in pravico do dostopa do svojega spisa ▌.

2.  Pristojni organi zagotovijo, da identiteta oseb, ki jih prijava zadeva, ▌ostane zaščitena toliko časa, kolikor traja preiskava, v skladu z nacionalnim pravom.

3.  Postopki iz členov 12, 17 in 18 se uporabljajo tudi za zaščito identitete oseb, ki jih prijava zadeva.

Člen 23

Kazni

1.  Države članice zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki:

(a)  ovirajo ali poskušajo ovirati prijave;

(b)  uvedejo povračilne ukrepe proti ▌osebam iz člena 4;

(c)  sprožajo zlonamerne postopke proti ▌osebam iz člena 4;

(d)  kršijo dolžnost ohranjanja zaupnosti identitete prijaviteljev, kot je določeno v členu 16.

2.  Države članice zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se uporabljajo za osebe, če se ugotovi, da so bile njihove prijave ali javna razkritja namerno lažna. Države članice zagotovijo tudi ukrepe za nadomestilo škode, ki nastane zaradi takšnih prijav ali razkritij, v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 24

Prepoved odpovedi pravicam in pravnim sredstvom

Države članice zagotovijo, da ni mogoča odpoved pravicam in pravnim sredstvom, ki jih zagotavlja ta direktiva, niti njihovo omejevanje s kakršnim koli sporazumom, politiko, obliko zaposlitve ali pogojem zanjo, vključno z arbitražnim dogovorom pred nastankom spora.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Ugodnejša obravnava in klavzula o prepovedi poslabšanja položaja

1.  Brez poseganja v člen 22 in člen 23(2) lahko države članice uvedejo ali ohranijo določbe, ki so za pravice prijaviteljev ugodnejše od tistih iz te direktive.

2.  Izvajanje te direktive pod nobenim pogojem ne predstavlja podlage za znižanje ravni zaščite, ki jo na področjih, ki jih zajema ta direktiva, države članice že zagotavljajo.

Člen 26

Prenos in prehodno obdobje

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v ... [dveh letih od njenega sprejetja].

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z obveznostjo vzpostavitve kanala za notranjo prijavo iz člena 8(3), kar zadeva pravne subjekte z več kot 50 in manj kot 250 zaposlenimi, v ... [dveh letih po prenosu v nacionalno pravo].

3.   Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavkov 1 in 2 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.

Člen 27

Poročilo, ocena in pregled

1.  Države članice Komisiji predložijo vse ustrezne informacije o izvajanju in uporabi te direktive. Komisija na podlagi predloženih informacij Evropskemu parlamentu in Svetu do ... [dve leti po prenosu v nacionalno pravo] predloži poročilo o izvajanju in uporabi te direktive.

2.  Brez poseganja v obveznosti prijavljanja, določene v drugih pravnih aktih Unije, države članice Komisiji vsako leto posredujejo naslednje statistične podatke, po možnosti v zbirni obliki, o prijavah iz poglavja III, če so ti na voljo na centralni ravni v zadevni državi članici:

(a)  število prijav, ki jih prejmejo pristojni organi;

(b)  število preiskav in postopkov, začetih na podlagi takih prijav, ter njihov ▌rezultat;

(c)  oceno finančne škode, če je ugotovljena, in izterjane zneske po preiskavah in postopkih v zvezi s prijavljenimi kršitvami.

3.  Komisija ob upoštevanju prijave, predložene v skladu z odstavkom 1, in statističnih podatkov držav članic, predloženih v skladu z odstavkom 2, v … [štirih letih po prenosu v nacionalno pravo] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni učinek nacionalne zakonodaje, s katero se prenaša ta direktiva. V poročilu se oceni način delovanja te direktive in preuči potreba po dodatnih ukrepih, po potrebi vključno s spremembami za razširitev področja uporabe te direktive na druge akte ali področja Unije, zlasti izboljšanje delovnega okolja za zaščito zdravja in varnosti delavcev ter delovnih pogojev.

Poleg tega se v poročilu oceni, kako so države članice v okviru svojih obveznosti uporabljale obstoječe mehanizme sodelovanja za spremljanje prijav v zvezi s kršitvami, ki spadajo na področje uporabe te direktive, in, splošneje, kako sodelujejo v primerih kršitev s čezmejno razsežnostjo.

4.  Komisija poročila iz odstavkov 1 in 3 objavi in poskrbi, da so enostavno dostopna.

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 29

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Del I

A.   Člen 2(a)(i) – javno naročanje:

1.  Postopkovna pravila za javno naročanje in podeljevanje koncesij, podeljevanje pogodb na področjih obrambe ▌in varnosti ter podeljevanje pogodb s strani naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, in vseh drugih pogodb ali storitev, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1);

(ii)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65);

(iii)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243);

(iv)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

2.  Revizijski postopki, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76, 23.3.1992, str. 14);

(ii)  Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (UL L 395, 30.12.1989, str. 33).

B.  Člen 2(a)(ii) – finančne storitve, produkti in trgi ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

Pravila o vzpostavitvi regulativnega in nadzornega okvira ter zaščiti potrošnikov in vlagateljev na področju trgov finančnih storitev in kapitalskih trgov v Uniji, bančništva, kreditov, naložb, zavarovalnic in pozavarovalnic, poklicnih ali osebnih pokojninskih produktov, vrednostnih papirjev, investicijskih skladov, plačilnih ▌storitev in dejavnosti s seznama v Prilogi I k Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338), kot jih urejajo:

(i)  Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7);

(ii)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1);

(iii)  Uredba (EU) št. 236/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o prodaji na kratko in določenih vidikih poslov kreditnih zamenjav (UL L 86, 24.3.2012, str. 1);

(iv)  Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1);

(v)  Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18);

(vi)  Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34);

(vii)  Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 77);

(viii)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84);

(ix)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35);

(x)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem (UL L 142, 30.4.2004, str. 12);

(xi)  Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi (UL L 184, 14.7.2007, str. 17).

(xii)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38);

(xiii)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1);

(xiv)  Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1);

(xv)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), (UL L 335, 17.12.2009, str. 1);

(xvi)  Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190);

(xvii)  Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1);

(xviii)  Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (prenovitev) (UL L 173, 12.6.2014, str. 149);

(xix)  Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22);

(xx)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

C.  Člen 2(a)(iii) – varnost in skladnost izdelkov:

1.  ▌Varnostne zahteve in zahteve glede skladnosti za izdelke, ki se dajejo na trg Unije, kot jih opredeljujejo in urejajo:

(i)  Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4);

(ii)  harmonizacijska zakonodaja Unije v zvezi s proizvodnimi izdelki, vključno z zahtevami v zvezi z označevanjem, razen živil, krme, zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, živih rastlin in živali, proizvodov človeškega izvora ter proizvodov rastlin in živali, neposredno vezanih na njihovo prihodnje razmnoževanje, kot so navedeni v prilogah k Uredbi XX o nadzoru trga in skladnosti proizvodov(31);

(iii)  Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

2.  Trženje in uporaba občutljivih in nevarnih izdelkov, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1);

(ii)  Direktiva Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 256, 13.9.1991, str. 51);

(iii)  Uredba (EU) št. 98/2013 z dne 15. januarja 2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (UL L 39, 9.2.2013, str. 1).

D.  Člen 2(a)(iv) – varnost v prometu:

1.  Varnostne zahteve v železniškem sektorju v skladu z Direktivo (EU) 2016/798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o varnosti na železnici (UL L 138, 26.5.2016, str. 102).

2.  Varnostne zahteve v sektorju civilnega letalstva, kot jih ureja Uredba (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ter razveljavitvi Direktive 94/56/ES (UL L 295, 12.11.2010, str. 35).

3.  Varnostne zahteve v sektorju cestnega prometa, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 319, 29.11.2008, str. 59);

(ii)  Direktiva 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L 167, 30.4.2004, str. 39);

(iii)  Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (UL L 300, 14.11.2009, str. 51).

4.  Varnostne zahteve v pomorskem sektorju, kot jih urejajo:

(i)  Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev) (UL L 131, 28.5.2009, str. 11);

(ii)  Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč (UL L 131, 28.5.2009, str. 24);

(iii)  Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146);

(iv)  Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 28.5.2009, str. 114);

(v)  Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL L 323, 3.12.2008, str. 33);

(vi)  Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L 188, 2.7.1998, str. 35);

(vii)  Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora (UL L 13, 16.1.2002, str. 9).

5.  Varnostne zahteve, kot jih ureja Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

E.  Člen 2(a)(v) – varstvo okolja:

1.   Kakršno koli kaznivo dejanje proti varstvu okolja, kot ga ureja Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28), ali kakršno koli nezakonito ravnanje, s katerim se krši zakonodaja iz Prilog Direktive 2008/99/ES;

2.  Določbe o okolju in podnebju, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32);

(ii)  Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16); (iii) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1);

(iii)  Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Odločbe št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13);

(iv)  Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

3.  Določbe o trajnostnem razvoju in ravnanju z odpadki, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3);

(ii)  Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (UL L 330, 10.12.2013, str. 1);

(iii)   Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60);

4.  Določbe o onesnaževanju morja in zraka ter obremenitvi s hrupom, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva 1999/94/ES o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil (UL L 12, 18.1.2000, str. 16);

(ii)  Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22);

(iii)  Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12);

(iv)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 782/2003 z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah (UL EU L 115, 9.5.2003, str. 1);

(v)   Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L 143, 30.4.2004, str. 56);

(vi)  Direktiva 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 255, 30.9.2005, str. 11);

(vii)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1);

(viii)  Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 12);

(ix)  Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1);

(x)  Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1);

(xi)  Direktiva 2009/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo motornih vozil na bencinskih servisih (UL L 285, 31.10.2009, str. 36);

(xii)  Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1);

(xiii)  Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1);

(xiv)   Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55);

(xv)  Direktiva (EU) 2015/2193 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz srednje velikih kurilnih naprav v zrak (UL L 313, 28.11.2015, str. 1).

5.  Določbe o varstvu in upravljanju voda in tal, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27);

(ii)  Direktiva 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 348, 24.12.2008, str. 84);

(iii)  Direktiva 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 18.1.2012, str. 1).

6.  Določbe v zvezi z varstvom narave in biotske raznovrstnosti, kot jih urejajo:

(i)  Uredba Sveta (ES) št. 1936/2001 z dne 27. septembra 2001 o nadzornih ukrepih za ribolov določenih staležev izrazito selivskih vrst rib (UL L 263, 3.10.2001, str. 1);

(ii)  Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 150, 30.4.2004, str. 12);

(iii)  Uredba (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o trgovini z izdelki iz tjulnjev (UL L 286, 31.10.2009, str. 36);

(iv)  Uredba Sveta (ES) št. 734/2008 z dne 15. julija 2008 o varstvu občutljivih morskih ekosistemov na odprtem morju pred škodljivimi vplivi orodja za pridneni ribolov (UL L 201, 30.7.2008, str. 8);

(v)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7);

(vi)  Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23);

(vii)  Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35);

7.  Določbe o kemikalijah, kot jih ureja Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES, (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

8.  Določbe o ekoloških proizvodih, kot jih ureja Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

F.  Člen 2(a)(vi) – zaščita pred sevanjem in jedrska varnost

Pravila o jedrski varnosti, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18);

(ii)  Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12);

(iii)  Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13, 17.1.2014, str. 1);

(iv)  Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48);

(v)  Direktiva Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (UL L 337, 5.12.2006, str. 21).

(vi)  Uredba Sveta (Euratom) 2016/52 z dne 15. januarja 2016 o najvišjih dovoljenih stopnjah radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali katerem koli drugem radiološkem izrednem dogodku in razveljavitvi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 ter uredb Komisije (Euratom) št. 944/89 in (Euratom) št. 770/990 (UL L 13, 20.1.2016, str. 2);

(vii)  Uredba Sveta (Euratom) št. 1493/93 z dne 8. junija 1993 o pošiljkah radioaktivnih snovi med državami članicami.

G.  Člen 2(a)(vii) – varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali:

1.  Zakonodaja Unije o hrani in krmi, ki jih urejajo splošna načela in zahteve, kakor so določene v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

2.  Zdravje živali, kot ga urejajo:

(i)   Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 84, 31.3.2016, str. 1);

(ii)  Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L 300, 14.11.2009, str. 1);

3.  Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1).

4.   Določbe in standardi o zaščiti in dobrobiti živali, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23);

(ii)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1);

(iii)  Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L 303, 18.11.2009, str. 1);

(iv)  Direktiva Sveta 1999/22/ES z dne 29. marca 1999 o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih (UL L 94, 9.4.1999, str. 24).

H.  Člen 2(a)(viii) – javno zdravje:

1.  Ukrepi, ki določajo visoke standarde kakovosti in varnosti organov in snovi človeškega izvora, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/98/ES z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi ter o spremembi Direktive 2001/83/ES (UL L 33, 8.2.2003, str. 30);

(ii)  Direktiva 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic (UL L 102, 7.4.2004, str. 48);

(iii)  Direktiva 2010/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev (UL L 207, 6.8.2010, str. 14).

2.  Ukrepi, ki določajo visoke standarde kakovosti in varnosti zdravil in medicinskih pripomočkov, kot jih urejajo:

(i)  Uredba (ES) št. 141/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o zdravilih sirotah (UL L 18, 22.1.2000, str. 1);

(ii)  Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67);

(iii)  Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43);

(iv)  Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1);

(v)  Uredba (ES) št. 1901/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zdravilih za pediatrično uporabo in spremembah Uredbe (EGS) št. 1768/92, Direktive 2001/20/ES, Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 378, 27.12.2006, str. 1),

(vi)  Uredba (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (UL L 324, 10.12.2007, str. 121);

(vii)  Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini in razveljavitvi Direktive 2001/20/ES (UL L 158, 27.5.2014, str. 1).

3.  Pravice pacientov, kot jih ureja Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

4.  Proizvodnja, predstavitev in prodaja tobačnih in povezanih izdelkov, kot jih ureja Direktiva 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 1).

I.  Člen 2(a)(ix) – varstvo potrošnikov:

Pravice potrošnikov in varstvo potrošnikov, kot jih urejajo:

(i)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/6/ES z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27);

(ii)  Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, 7.7.1999, str. 12);

(iii)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/65/ES z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo in o spremembi Direktive Sveta 90/619/EGS ter direktiv 97/7/ES in 98/27/ES (UL L 271, 9.10.2002, str. 16);

(iv)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22);

(v)  Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66);

(vi)  Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64);

(vii)  Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

J.  Člen 2(a)(x) – varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter varnost omrežij in informacijskih sistemov:

(i)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37);

(ii)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1);

(iii)  Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

Del II

Člen 3(1) Direktive se nanaša na naslednjo zakonodajo Unije:

A.  Člen 2(a)(ii) – finančne storitve, produkti in trgi ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

1.  Finančne storitve:

(i)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32);

(ii)  Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37);

(iii)  Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87);

(iv)  Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1);

(v)  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338);

(vi)  Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349);

(vii)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1);

(viii)  Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP), (UL L 352, 9.12.2014, str. 1);

(ix)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1);

(x)  Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L 26, 2.2.2016, str. 19);

(xi)  Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

2.  Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma:

(i)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73);

(ii)  Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

B.  Člen 2(a)(iv) – varnost v prometu:

(i)  Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu, spremembi Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 1321/2007 in (ES) št. 1330/2007 (UL L 122, 24.4.2014, str. 18);

(ii)  Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L 329, 10.12.2013, str. 1);

(iii)  Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

C.  Člen 2(a)(v) – varstvo okolja:

(i)  Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L 178, 28.6.2013, str. 66).

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o direktivi o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije

Pri pregledu, ki se izvaja v skladu s členom 27 Direktive, bo Komisija preučila možnost, da predlaga razširitev njene uporabe na nekatere akte na podlagi člena 153 PDEU in člena 157 PDEU po posvetovanju s socialnimi partnerji, kjer je to primerno, v skladu s členom 154 PDEU.

(1) UL C 405, 9.11.2018, str. 1.
(2) UL C 62, 15.2.2019, str. 155.
(3)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(4)UL C […], […], str. […].
(5)UL C […], […], str. […].
(6)UL C […], […], str. […].
(7)Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(8) Sporočilo z dne 8. decembra 2010 „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“.
(9) Organ za zadevno „harmonizacijsko zakonodajo Unije“ je opredeljen in naveden v Uredbi [XXX] o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije in njeno izvrševanje, 2017/0353 (COD).
(10) Ureja jih Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, str. 4).
(11) Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL L 122, str. 18).
(12) Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu in njenega izvrševanja (UL L 329, str. 1), Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, str. 57).
(13)COM (2018) 10 final.
(14) Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju (UL L 178, str. 66).
(15) Direktiva Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov ( UL L 219, 25.7.2014, str. 42).
(16) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, str. 1).
(17) UL L 84, str. 1.
(18) Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.
(19) UL C 313, 23.10.1996, str. 1.
(20) UL C 151, 20.5.1997, str. 1.
(21) UL L 173, str. 1.
(22) Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2015/2392 z dne 17. decembra 2015 o Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah navedene uredbe (UL L 332, str. 126)
(23) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
(24)CM/Rec (2014)7.
(25)Navedena zgoraj.
(26) Uredba (EU) št. 376/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o poročanju, analizi in spremljanju dogodkov v civilnem letalstvu (UL L 122, str. 18).
(27) Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L 178, 28.6.2013, str. 66).
(28)Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
(29)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(30) Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1).
(31)2017/0353 (COD) – to je trenutno predlog uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive Sveta 2004/42/ES ter uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011, v kateri je v prilogi seznam celotne harmonizirane zakonodaje, ki vključuje zahteve glede zasnove in označevanja proizvodov;


Čezmejna distribucija kolektivnih naložbenih podjemov (direktiva) ***I
PDF 212kWORD 71k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov (COM(2018)0092 – C8-0111/2018 – 2018/0041(COD))
P8_TA-PROV(2019)367A8-0430/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0092),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0111/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0430/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih naložbenih podjemov

P8_TC1-COD(2018)0041


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Med skupnimi cilji Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(4) ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5) so omogočanje enakih konkurenčnih pogojev med kolektivnimi naložbenimi podjemi, odprava omejitev za prosto gibanje enot in deležev kolektivnih naložbenih podjemov v Uniji ter hkratno zagotavljanje enotnejše zaščite za vlagatelje. Medtem ko so bili ti cilji večinoma doseženi, nekatere ovire še vedno ovirajo upravitelje skladov, da bi v celoti izkoristili prednosti notranjega trga.

(2)  To direktivo dopolnjuje Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta(6)(7). Navedena uredba določa dodatna pravila in postopke v zvezi s kolektivnimi naložbenimi podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in upravitelji alternativnih investicijskih skladov (UAIS). Navedena uredba in ta direktiva bi morali skupno dodatno uskladiti pogoje za upravitelje skladov, ki delujejo na notranjem trgu, in olajšati čezmejno distribucijo skladov, ki jih upravljajo.

(3)  Zapolniti je treba regulativno vrzel in postopek za priglasitev sprememb v zvezi s KNPVP pristojnim organom uskladiti s postopkom uradnega obveščanja, ki je določen v Direktivi 2011/61/EU.

(4)  Uredba (EU) 2019/…+ dodatno krepi načela, ki veljajo za tržno komunikacijo, ki jo ureja Direktiva 2009/65/ES, ter razširi uporabo teh načel na UAIS, s čimer se doseže višji standard zaščite vlagateljev, ne glede na vrsto vlagatelja. Zato določbe Direktive 2009/65/ES v zvezi s tržno komunikacijo in dostopnostjo nacionalnih zakonov in predpisov, ki zadevajo ureditev trženja enot KNPVP, niso več potrebne in bi jih bilo treba črtati.

(5)  Določbe Direktive 2009/65/ES, ki od KNPVP zahtevajo, da vlagateljem dajo na razpolago zmogljivosti, kot jih izvajajo nekateri nacionalni pravni sistemi, so se izkazale za obremenjujoče. Poleg tega vlagatelji le redko uporabljajo lokalne zmogljivosti na način, kot je predviden v navedeni direktivi. Zdaj je preferenčna metoda za stike neposredna interakcija med vlagatelji in upravitelji sklada, –bodisi po elektronski pošti ali prek telefona, medtem ko se plačila in odkupi izvršujejo po drugih kanalih. Čeprav se te lokalne zmogljivosti trenutno uporabljajo za upravne namene, kot je čezmejna izterjava regulativnih pristojbin, bi bilo treba tovrstne težave obravnavati na druge načine, vključno s sodelovanjem med pristojnimi organi. Zato bi bilo treba določiti pravila, s katerimi bi se posodobile in opredelile zahteve za zagotavljanje zmogljivosti malim vlagateljem, države članice pa ne bi smele zahtevati lokalne fizične prisotnosti za zagotavljanje tovrstne zmogljivosti. Ta pravila bi morala v vsakem primeru zagotoviti, da bodo imeli vlagatelji dostop do informacij, do katerih so upravičeni.

(6)  Da se zagotovi dosledna obravnava malih vlagateljev, je potrebno, da zahteve v zvezi z zmogljivostmi veljajo tudi za UAIS, kadar jim države članice dovolijo trženje enot ali deležev alternativnih investicijskih skladov (AIS) malim vlagateljem na njihovem ozemlju.

(7)  Odsotnost jasnih in enotnih pogojev za prenehanje trženja enot ali deležev KNPVP ali AIS v državi članici gostiteljici ustvarja ekonomsko in pravno negotovost za upravitelje skladov. Zato bi bilo treba v direktivah 2009/65/ES in 2011/61/EU določiti jasne pogoje, pod katerimi je mogoč preklic ureditve za trženje za nekatere ali vse enote ali deleže. ▌Ti pogoji bi morali na eni strani uravnotežiti zmožnost kolektivnih naložbenih podjemov ali njihovih upraviteljev, da prekličejo ureditev za trženje njihovih deležev ali enot, kadar so postavljeni pogoji izpolnjeni, in na drugi strani interese tistih, ki vlagajo v te podjeme.

(8)  Možnost prenehanja trženja KNPVP ali AIS v določeni državi članici ne bi smela ustvariti stroškov za vlagatelje niti zmanjšati njihovih varoval iz Direktive 2009/65/ES ali Direktive 2011/61/EU, zlasti v zvezi z njihovo pravico do točnih informacij o nadaljnjih dejavnostih teh skladov.

(9)  Obstajajo primeri, da so dejavnosti predhodnega trženja UAIS, ki želi preveriti interes vlagateljev za določeno idejo za naložbo ali naložbeno strategijo, v različnih nacionalnih pravnih sistemov različno obravnavani. Opredelitev predhodnega trženja in pogoji, v katerih je dovoljeno, se med državami članicami, v katerih je predhodno trženje dovoljeno, zelo razlikujejo, med temo ko v drugih državah članicah koncept predhodnega trženja sploh ne obstaja. Za odpravo teh razlik bi bilo treba določiti harmonizirano opredelitev predhodnega trženja in postaviti pogoje, pod katerimi lahko EU UAIS izvaja predhodno trženje.

(10)  Da bi bilo predhodno trženje priznano kot tako na podlagi Direktive 2011/61/EU, bi moralo biti usmerjeno v potencialne vlagatelje in zadevati idejo za naložbo ali naložbeno strategijo, da bi preverili njihovo zanimanje za AIS ali razdelek, ki še ni ustanovljen ali ki je že ustanovljen, a še ni priglašen za trženje v skladu z navedeno direktivo. Posledično vlagatelji v obdobju predhodnega trženja ne bi smeli imeti možnosti vpisovanja enot ali deležev, dovoljeno pa ne bi smelo biti niti razdeljevanje vpisnih obrazcev ali podobnih dokumentov potencialnim profesionalnim vlagateljem, niti v obliki osnutka niti v končni obliki. EU UAIS bi morali zagotoviti, da vlagatelji ne kupijo enot ali deležev v AIS v okviru dejavnosti predhodnega trženja in da lahko vlagatelji, s katerimi je v okviru predhodnega trženja vzpostavljen stik, enote ali deleže v tem AIS pridobijo samo v okviru trženja, dovoljenega na podlagi Direktive 2011/61/EU. Vsak vpis enot ali deležev AIS, na katerega se nanašajo informacije, zagotovljene v okviru predhodnega trženja, ali enot ali deležev AIS, ustanovljenega na podlagi predhodnega trženja, s strani profesionalnih vlagateljev v 18 mesecih po tem, ko je EU UAIS začel predhodno trženje, bi moral šteti kot rezultat trženja in bi se morali zanj uporabljati ustrezni postopki obveščanja iz Direktive 2011/61/EU. Da bi zagotovili, da pristojni nacionalni organi lahko izvajajo nadzor na predhodnim trženjem v svoji državi članici, bi moral EU UAIS v dveh tednih od začetka predhodnega trženja pristojnim organom svoje matične države članice poslati neuradno pismo, v papirni ali elektronski obliki, v katerem bi med drugim zapisal, v katerih državah članicah izvaja ali je izvajal predhodno trženje, obdobja v poteka ali je potekalo predhodno trženje, vključno po potrebi s seznamom AIS in razdelkov AIS, ki so ali so bili predmet predhodnega trženja. Pristojni organi matične države članice EU UAIS bi morali o tem nemudoma obvestiti pristojne organe držav članic, v katerih EU UAIS izvaja ali je izvajal predhodno trženje.

(11)  EU UAIS bi morali zagotoviti, da je njihovo predhodno trženje ustrezno dokumentirano.

(12)  Nacionalni zakoni in drugi predpisi, ki so potrebni za uskladitev z Direktivo 2011/61/EU, in predvsem harmonizirana pravila o predhodnem trženju, ne bi smeli v nobenem primeru prikrajšati UAIS iz EU v primerjavi z UAIS, ki niso iz EU. To velja za aktualno stanje, ko UAIS, ki niso iz EU, nimajo enotne licence, in za primer, v katerem se začnejo uporabljati določbe o tovrstni enotni licenci iz Direktive 2011/61/EU.

(13)  Za zagotovitev pravne varnosti je pomembno uskladiti datume začetka uporabe nacionalnih zakonov, predpisov in upravnih določb za izvajanje te direktive in Uredbe (EU) 2019/ ...(8) v zvezi z zadevnimi določbami o trženju in predhodnem trženju.

(14)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(9) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje teh dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2009/65/ES

Direktiva 2009/65/ES se spremeni:

(1)  v členu 17(8) se dodata naslednja pododstavka:

▌"

„Kadar družba za upravljanje na podlagi spremembe iz prvega pododstavka ne bi bila več skladna s to direktivo, ▌pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje v 15 delovnih dneh po prejemu vseh informacij iz prvega pododstavka obvestijo družbo za upravljanje, naj te spremembe ne izvede.

V tem primeru pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje ustrezno obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice.

Kadar se sprememba iz prvega pododstavka izvede po tem, ko so bile informacije posredovane v skladu z drugim pododstavkom, in zaradi te spremembe družbe za upravljanje ni več skladna s to direktive, pristojni organi matične države družbe za upravljanje sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s členom 98 in brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice družbe za upravljanje o sprejetih ukrepih.“;

"

(2)  člen 77 se črta;

(3)  v členu 91 se odstavek 3 črta;

(4)  člen 92 se nadomesti z naslednjim besedilom:"

„Člen 92

1.  Države članice zagotovijo, da KNPVP v vsaki državi članici, v kateri namerava tržiti svoje enote, da na voljo zmogljivosti za izvajanje naslednjih nalog:

   (a) obdelovanje naročil ▌za vpis, ▌ponovni odkup ali izplačilo ter izvedba drugih izplačil imetnikom enot v zvezi z enotami KNPVP, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v dokumentih, ki se zahtevajo na podlagi Poglavja IX;
   (b) zagotavljanje informacij vlagateljem, kako oddati naročila iz točke (a) in kako se plačuje izkupiček od ponovnega odkupa ali izplačila;
   (c) olajšanje obdelave informacij in dostopa do postopkov in ureditev iz člena 15 v zvezi z uveljavljanjem pravic vlagateljev, ki izhajajo iz njihovih naložb v KNPVP v državi članici, v kateri se KNPVP trži;
   (d) dajanje na voljo informacij in dokumentov, ki se zahtevajo na podlagi Poglavja IX, vlagateljem, in sicer v skladu s pogoji iz člena 94, za namene pregledovanja in pridobivanja kopij le-teh;
   (e) zagotavljanje informacij vlagateljem, ki so pomembne za naloge, ki jih zmogljivosti opravljajo, in sicer na trajnem nosilcu podatkov, in
   (f) delovanje kot kontaktna točka za komunikacijo s pristojnimi organi.

2.  Države članice ne zahtevajo fizične prisotnosti ▌KNPVP v državi članici gostiteljici ali da KNPVP imenujejo tretjo osebo za namene odstavka 1.

3.  ▌KNPVP zagotovi, da so zmogljivosti, tudi elektronske, za opravljanje nalog iz odstavka 1 zagotovljene:

   (a) ▌v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov države članice, v kateri se KNPVP trži, ali v jeziku, ki ga odobrijo pristojni organi te države članice;
   (b) s strani KNPVP samega, s strani tretje osebe v skladu s predpisi in nadzorom, ki urejajo naloge, ki se izvajajo, ali s strani obeh;

Za namene točke (b) je treba v primeru, da naloge izvaja tretja oseba, njeno imenovanje dokazati s pisno pogodbo, v kateri je določeno, katerih nalog iz odstavka 1 ne izvaja ▌KNPVP, ter iz katere je razvidno, da bo tretja oseba od ▌KNPVP prejela vse potrebne informacije in dokumente.“;

"

(5)  ▌člen 93 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:"

„Uradno obvestilo vsebuje tudi podrobnosti, vključno z naslovom, ki jih pristojni organi države članice gostiteljice potrebujejo za zaračunavanje ali sporočanje regulativnih pristojbin ali dajatev, ki se uporabljajo, ter informacije o zmogljivostih za opravljanje nalog iz člena 92(1).“;

"

(b)   odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. V primeru spremembe informacij v uradnem obvestilu, predloženem v skladu z odstavkom 1, ali spremembe razredov delnic, ki se bodo tržile, KNPVP o tem pisno obvesti pristojne organe matične države članice in države članice gostiteljice KNPVP vsaj en mesec, preden izvede to spremembo.

Kadar KNPVP na podlagi spremembe iz prvega pododstavka ne bi bil več skladen s to direktivo, ▌pristojni organi matične države članice KNPVP v 15 delovnih dneh po prejemu vseh informacij iz prvega pododstavka obvestijo KNPVP, naj te spremembe ne izvede.

V tem primeru pristojni organi matične države članice KNPVP ustrezno obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice KNPVP.

Kadar se sprememba iz prvega pododstavka izvede po tem, ko so bile informacije posredovane v skladu z drugim pododstavkom, in zaradi te spremembe KNPVP ni več skladen s to direktivo, pristojni organi matične države članice KNPVP sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s členom 98, vključno z izrecno prepovedjo trženja KNPVP, če je to potrebno, in brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice KNPVP o sprejetih ukrepih.“;

"

(6)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 93a

1.  ▌Države članice zagotovijo, da lahko KNPVP prekliče ureditev za trženje za enote, vključno, kadar je relevantno, v zvezi z razredi delnic, v državi članici, v zvezi s katerimi je predložil uradno obvestilo v skladu s členom 93, in kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) splošna ponudba za ponovni odkup ali izplačilo, brez plačil ali odbitkov, vseh takšnih enot, ki jih imajo vlagatelji v tej državi članici, je objavljena javno vsaj 30 delovnih dni ter je naslovljena neposredno ali prek finančnih posrednikov posamezno na vse vlagatelje v tej državi članici, katerih identiteta je znana;
   (b) namen, da se prekliče ureditev za trženje takšnih enot v tej državi članici ▌, je javno objavljen prek javno dostopnega medija, tudi z elektronskimi sredstvi, ki se navadno uporablja za trženje KNPVP in je primeren za značilnega vlagatelja v KNPVP;
   (c) vse pogodbene ureditve s finančnimi posredniki ali delegati so spremenjene ali prekinjene z učinkom od datuma preklica, da bi preprečili vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe ali plasiranje enot, opredeljenih v uradnem obvestilu iz odstavka 2.

V informacijah iz točk (a) in (b) se jasno opišejo posledice za vlagatelje, če ne sprejmejo ponudbe za izplačilo ali ponovni odkup svojih enot.

Informacije iz točk (b) in (c) prvega pododstavka se predložijo v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v zvezi s katerimi je KNPVP predložil uradno obvestilo v skladu s členom 93, ali v jeziku, ki ga odobrijo pristojni organi te države članice.

Od datuma iz točke (c) prvega pododstavka KNPVP prekine vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe ali plasiranja svojih enot, ki so bile predmet preklica v tej državi članici.

2.  KNPVP pristojnim organom matične države članice predloži uradno obvestilo, ki vsebuje informacije iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1.

3.  Pristojni organi matične države članice KNPVP preverijo, ali je uradno obvestilo, ki ga je v skladu z odstavkom 2 predložil KNPVP, popolno. Pristojni organi matične države KNPVP najpozneje v 15 delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila ▌to uradno obvestilo posredujejo pristojnim organom države članice, opredeljene v uradnem obvestilu iz odstavka 2, in ESMA.

Pristojni organi matične države članice KNPVP o posredovanju uradnega obvestila iz prvega pododstavka nemudoma obvestijo KNPVP.

4.  KNPVP vlagateljem, ki ohranijo svoje vložke v KNPVP, ter pristojnim organom matične države članice KNPVP zagotavlja informacije, ki se zahtevajo na podlagi členov 68 do 82 in na podlagi člena 94.

5.  Pristojni organi matične države članice KNPVP pristojnim organom države članice, opredeljene v uradnem obvestilu iz odstavka 2 tega člena, posredujejo informacije o vseh spremembah dokumentov iz člena 93(2).

6.   Pristojni organi države članice, opredeljene v uradnem obvestilu iz odstavka 2 tega člena, imajo enake pravice in obveznosti kot pristojni organi države članice gostiteljice KNPVP, kot je določena v členu 21(2), členu 97(3) in členu 108. Brez poseganja v druge dejavnosti spremljanja in nadzorna pooblastila iz člena 21(2) in člena 97 od datuma posredovanja na podlagi odstavka 5 tega člena pristojni organi države članice, opredeljene v uradnem obvestilu iz odstavka 2 tega člena, od zadevnega KNPVP ne zahtevajo, da dokaže skladnost z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo zahteve glede trženja iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta*(10).

7.  Države članice za namene odstavka 4 dovolijo uporabo vseh elektronskih sredstev komunikacije ali drugih sredstev za komuniciranje na daljavo, če so informacije in sredstva za komuniciranje na voljo vlagateljem v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se nahaja vlagatelj, ali v jeziku, ki ga odobrijo pristojni organi te države članice.

_____________

* Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) 1286/2014 (UL L …).“;

"

(7)  v členu 95(1) se točka (a) črta.

Člen 2

Spremembe Direktive 2011/61/EU

Direktiva 2011/61/EU se spremeni:

(1)  v členu 4(1) se vstavi naslednja točka:"

„(aea) „predhodno trženje“ pomeni neposredno ali posredno zagotavljanje informacij ali sporočil o naložbenih strategijah ali idejah za naložbe s strani EU UAIS ali v njegovem imenu potencialnim profesionalnim vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji, da se preveri, ali bi jih zanimal AIS ali razdelek, ki še ni ustanovljen, oziroma ki je ustanovljen, vendar še ni priglašen za trženje v skladu s členom 31 ali 32, v tej državi članici, v kateri imajo potencialni vlagatelji prebivališče ali registriran sedež, in ki v posameznih primerih ne pomeni naložbene ponudbe za potencialnega vlagatelja, naj vlaga v enote ali deleže tega AIS ali njegovega razdelka, ali plasiranja;“;

"

(2)  na začetku poglavja VI se vstavi naslednji člen:"

„Člen 30a

Pogoji za predhodno trženje v Uniji s strani EU UAIS

1.  Države članice zagotovijo, da lahko EU UAIS, ki ima dovoljenje, predhodno trži v Uniji, razen kadar so informacije, predstavljene potencialnim profesionalnim vlagateljem:

   (a) zadostne, da vlagateljem omogočajo, da se zavežejo k nakupu enot ali deležev določenega AIS;
   (b) enakovredne vpisnim obrazcem ali podobnim dokumentom v obliki osnutka ali končni obliki ali
   (c) enakovredne ▌ustanovitvenim dokumentom, prospektu ali ponudbeni dokumentaciji še neustanovljenega AIS v končni obliki ▌.

Kadar je na voljo osnutek prospekta ali ponudbene dokumentacije, ta ne sme vsebovati dovolj informacij, ki bi vlagateljem omogočale, da sprejmejo naložbeno odločitev, in mora biti v njem jasno navedeno, da:

   (a) ne predstavlja ponudbe ali poziva k vpisu enot ali deležev AIS in
   (b) se ne bi smelo zanašati na navedene informacije, ker so nepopolne in se lahko spremenijo.

▌Države članice zagotovijo, da EU UAIS ni obvezan obvestiti pristojnih organov o vsebini ali naslovnikih predhodnega trženja ali izpolniti druge pogoje ali zahteve, razen tistih, ki so določene v iz tem členu, preden začne opravljati predhodno trženje.

2.  EU UAIS zagotovijo, da vlagatelji ne kupijo enot ali deležev v AIS v okviru dejavnosti predhodnega trženja in da lahko vlagatelji, s katerimi je so bili v stiku v okviru predhodnega trženja, enote ali deleže v tem AIS pridobijo samo v okviru trženja, dovoljenega na podlagi člena 31 ali 32.

Kakršen koli vpis profesionalnih vlagateljev v 18 mesecih po tem, ko je EU UAIS začel s predhodnim trženjem, enot ali deležev AIS, navedenega v informacijah v okviru predhodnega trženja, ali AIS, ustanovljenega kot rezultat predhodnega trženja ▌, se šteje kot rezultat trženja in se zanj uporabljajo veljavni postopki uradnega obveščanja iz členov 31 in 32.

Države članice zagotovijo, da EU UAIS pristojnim organom matične države članice v dveh tednih od začetka predhodnega trženja pošlje neuradni dopis v papirni ali elektronski obliki. V dopisu navede države članice in obdobja, v katerih se izvaja ali se je izvajalo predhodno trženje, kratek opis predhodnega trženja, vključno z informacijami o predstavljenih naložbenih strategijah, in po potrebi seznam AIS in njihovih razdelkov, ki so ali so bili predmet predhodnega trženja. Pristojni organi matične države članice EU UAIS takoj obvestijo pristojne organe držav članic, v katerih EU UAIS izvaja ali je izvajal predhodno trženje. Pristojni organi države članice, v kateri se izvaja ali se je izvajalo predhodno trženje, lahko od pristojnih organov matične države članice EU UAIS zahtevajo nadaljnje informacije o predhodnem trženju, ki se izvaja ali se je izvajalo na njenem ozemlju.

3.  Tretja oseba opravlja predhodno trženje v imenu pooblaščenega EU UAIS le, kadar je ta pooblaščen kot investicijsko podjetje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, kot kreditna institucija v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta**, kot družba za upravljanje KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES, kot UAIS v skladu s to direktivo ali deluje kot vezani zastopnik v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za takšno tretjo osebo veljajo pogoji, določeni v tem členu.

4.  EU UAIS zagotovi, da je predhodno trženje ustrezno dokumentirano.

_____________

* Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

** Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).“;

"

(3)  ▌v členu 32(7) se drugi, tretji in četrti pododstavek nadomestijo z naslednjim:"

„Če na podlagi načrtovane spremembe UAIS upravljanje AIS ne bi bilo več skladno s to direktivo, ali UAIS na splošno ne bi več izpolnjeval te direktive, ustrezni pristojni organi matične države članice UAIS v 15 delovnih dneh po prejemu vseh informacij iz prvega pododstavka obvestijo UAIS, naj te spremembe ne izvede. V tem primeru pristojni organi matične države članice UAIS ustrezno obvestijo pristojne organe držav članic gostiteljic UAIS.

Če se načrtovana sprememba ne glede na prvi in drugi pododstavek vseeno izvede ali če pride do nenačrtovane spremembe, zaradi katere UAIS upravljanje AIS ni več skladno s to direktivo ali UAIS na splošno ne bi bil več skladen s to direktivo, pristojni organi matične države članice UAIS sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s členom 46, po potrebi pa tudi izrecno prepovedo trženje AIS in brez nepotrebnega odlašanja ustrezno obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice UAIS.

Če spremembe ne vplivajo na to, ali je UAIS upravljanje AIS skladno s to direktivo oziroma ali je UAIS skladen s to direktivo, pristojni organi matične države članice UAIS o teh spremembah v enem mesecu obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice UAIS.“;

"

(4)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 32a

Preklic ureditve za trženje enot ali deležev nekaterih ali vseh EU AIS v državah članicah, ki niso matična država članica UAIS

1.  Države članice zagotovijo, da lahko EU UAIS prekliče ureditev za trženje enot ali deležev nekaterih ali vseh EU AIS ▌v državi članici, v zvezi s katerimi je predložil obvestilo v skladu s členom 32, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) z izjemo AIS zaprtega tipa in skladov, ki jih ureja Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta*, je splošna ponudba za ponovni odkup ali izplačilo, brez plačil ali odbitkov, vseh takšnih enot ali deležev AIS, ki jih imajo vlagatelji v tej državi članici, javno na voljo vsaj 30 delovnih dni ter je naslovljena neposredno ali prek finančnih posrednikov posamezno na vse vlagatelje v tej državi članici, katerih identiteta je znana;
   (b) namera, da se prekliče ureditev za trženje enot ali deležev nekaterih ali vseh njegovih AIS v tej državi članici ▌, se objavi v javno dostopnem mediju, tudi v elektronski obliki, ki se navadno uporablja za trženje AIS in je primeren za značilnega vlagatelja v AIS;
   (c) vse pogodbene ureditve s finančnimi posredniki ali delegati se spremenijo ali prekinejo z učinkom od datuma preklica, da bi preprečili vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe ali plasiranje enot ali deležev, opredeljenih v uradnem obvestilu iz odstavka 2.

Od datuma iz točke (c) prvega pododstavka UAIS prekine vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe ali plasiranja enot ali deležev, ki jih upravlja v državi članici, v zvezi s katero je predložil uradno obvestilo v skladu z odstavkom 2.

2.  UAIS pristojnim organom matične države članice predloži uradno obvestilo, ki vsebuje informacije iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka odstavka 1.

3.  Pristojni organi matične države članice UAIS preverijo, ali je uradno obvestilo, ki ga je v skladu z odstavkom 2 predložil UAIS, popolno. Pristojni organi matične države UAIS najpozneje v 15 delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila ▌to uradno obvestilo posredujejo pristojnim organom države članice, opredeljene v uradnem obvestilu iz odstavka 2, in ESMA.

Pristojni organi matične države članice UAIS o posredovanju uradnega obvestila iz prvega pododstavka nemudoma obvestijo UAIS.

V obdobju 36 mesecev od datuma iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 UAIS ne izvaja predhodnega trženja enot ali deležev EU AIS iz uradnega obvestila ali v zvezi s podobnimi naložbenimi strategijami ali idejami v državi članicami, opredeljeni v obvestilu iz odstavka 2.

4.  UAIS vlagateljem, ki ohranijo svoje vložke v EU AIS, ter pristojnim organom matične države članice UAIS zagotovi informacije, ki se zahtevajo na podlagi členov 22 in 23.

5.  Pristojni organi matične države članice UAIS pristojnim organom države članice, opredeljene v uradnem obvestilu iz odstavka 2, posredujejo informacije o vseh spremembah dokumentov in informacij iz točk (b) do (f) Priloge IV.

6.  Pristojni organi države članice, opredeljene v uradnem obvestilu iz odstavka 2 tega člena, imajo enake pravice in obveznosti kot pristojni organi države članice gostiteljice UAIS, kot so določene v členu 45.

7.   Brez poseganja v druga nadzorna pooblastila iz člena 45(3) pristojni organi države članice, opredeljene v uradnem obvestilu iz odstavka 2 tega člena, od datuma posredovanja iz odstavka 5 tega člena od zadevnega UAIS ne zahtevajo, da dokaže skladnost z nacionalno zakonodajo in drugimi predpisi, ki urejajo zahteve glede trženja iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta**(11).

8.  Države članice za namene odstavka 4 dovolijo uporabo vseh elektronskih sredstev komunikacije ali drugih sredstev za komuniciranje na daljavo.“;

_____________

* Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).

** Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) 1286/2014 (UL L …).“;

"

(5)  v členu 33(6) se drugi in tretji pododstavek nadomestita z naslednjim:"

„Če UAIS zaradi načrtovane spremembe ne bi več upravljal AIS skladno s to direktivo ali na splošno UAIS ne bi bil več skladen s to direktivo, ustrezni pristojni organi matične države članice UAIS v 15 delovnih dneh po prejemu vseh informacij iz prvega pododstavka obvestijo UAIS, naj te spremembe ne izvede.

Če se načrtovana sprememba ne glede na prvi in drugi pododstavek vseeno izvede ali če pride do nenačrtovane spremembe, zaradi katere UAIS ne bi več upravljal AIS skladno s to direktivo ali UAIS na splošno ne bi bil več skladen s to direktivo, pristojni organi matične države članice UAIS sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s členom 46 in o tem brez nepotrebnega odlašanja ustrezno obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice UAIS.“;

"

(6)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 43a

Zmogljivosti, ki so na voljo malim vlagateljem

1.  Brez poseganja v člen 26 Uredbe (EU) 2015/760 ▌države članice zagotovijo, da UAIS v vsaki državi članici, v kateri namerava tržiti enote ali deleže AIS malim vlagateljem, da na voljo zmogljivosti za opravljanje naslednjih nalog:

   (a) obdelovanje naročil vlagateljev za vpis, plačilo, ponovni odkup ali izplačilo v zvezi z enotami ali deleži AIS, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v dokumentih ▌AIS;
   (b) zagotavljanje informacij vlagateljem, kako oddati naročila iz točke (a) in kako se plačuje izkupiček od ponovnega odkupa ali izplačila;
   (c) olajšanje obdelave informacij v zvezi z uveljavljanjem pravic vlagateljev, ki izhajajo iz njihovih naložb v AIS v državi članici, v kateri se AIS trži;
   (d) dajanje na voljo informacij in dokumentov, ki se zahtevajo na podlagi členov 22 in 23, vlagateljem za namene pregledovanja in pridobivanja kopij le-teh;
   (e) zagotavljanje informacij vlagateljem, ki so pomembne za naloge, ki jih zmogljivosti opravljajo, in sicer na trajnem nosilcu podatkov, kot je opredeljen v točki (m) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES, in
   (f) delovanje kot kontaktna točka za komunikacijo s pristojnimi organi.

2.  Države članice ne zahtevajo fizične prisotnosti UAIS v državi članici gostiteljici ali da UAIS imenujejo tretjo osebo za namene odstavka 1.

3.  UAIS zagotovi, da so zmogljivosti, tudi elektronske, za opravljanje nalog iz odstavka 1 zagotovljene:

   (a) ▌v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov države članice, v kateri se AIS trži, ali v jeziku, ki ga odobrijo pristojni organi te države članice;
   (b) ▌s strani UAIS samega, s strani tretje osebe v skladu s predpisi in nadzorom, ki urejajo naloge, ki se izvajajo, ali s strani obeh.

Za namene točke (b) je treba v primeru, da naloge izvaja tretja oseba, imenovanje tretje osebe dokazati s pisno pogodbo, v kateri je določeno, katerih nalog iz odstavka 1 ne izvaja UAIS, ter iz katere je razvidno, da tretja oseba od UAIS prejema vse potrebne informacije in dokumente.“;

"

(7)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 69a

Ocena ureditve z enotno licenco

Pred začetkom veljavnosti delegiranih aktov iz člena 67(6), na podlagi katerih začnejo veljati pravila iz člena 35 in členov 37 do 41, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, pri čemer upošteva rezultate ocene ureditve z enotno licenco iz te direktive, vključno z razširitvijo tega režima na UAIS, ki niso iz EU. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.“;

"

(8)  v Prilogi IV se dodata naslednji točki:"

„(i) podrobnosti, vključno z naslovom, ki jih pristojni organi države članice gostiteljice potrebujejo za zaračunavanje ali sporočanje regulativnih pristojbin ali dajatev, ki se uporabljajo;

   (j) informacija o zmogljivostih za opravljanje nalog iz člena 43a.“;

"

Člen 3

Prenos direktive

1.  Države članice sprejmejo in objavijo nacionalne zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise uporabljajo od ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ocena

Komisija do ... [60 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] na podlagi javnega posvetovanja in po razpravah z ESMA in pristojnimi organi oceni izvajanje te direktive. Komisija do ... [72 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] predloži poročilo o uporabi te direktive.

Člen 5

Pregled

Komisija do ... [48 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] predloži poročilo, v katerem med drugim oceni, ali je smiselno usklajevati določbe, ki se uporabljajo za družbe za upravljanje KNPVP, ki preverjajo interes vlagateljev za določeno idejo za naložbe oziroma naložbeno strategijo, in ali so v ta namen potrebne spremembe Direktive 2009/65/ES.

Člen 6

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 50.
(2)UL C 367, 10.10.2018, str. 50.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(4) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), UL L 302, 17.11.2009, str. 32.
(5) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 7.7.2011, str. 1).
(6) Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) 1286/2014 (UL L …).
(7)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS .../... (2018/0045(COD)), v opombo pa številko, datum in sklic na Uradni list navedene uredbe.
(8)+ UL: prosimo, vstavite številko uredbe iz dokumenta PE‑CONS .../... (2018/0045(COD)).
(9)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(10)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS .../... (2018/0045(COD)), v opombo pa številko, datum in sklic na Uradni list navedene uredbe.
(11)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS .../... (2018/0045(COD)), v opombo pa številko, datum in sklic na Uradni list navedene uredbe.


Čezmejna distribucija kolektivnih naložbenih podjemov (uredba) ***I
PDF 225kWORD 69k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih investicijskih skladov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013 ter (EU) št. 346/2013 (COM(2018)0110 – C8-0110/2018 – 2018/0045(COD))
P8_TA-PROV(2019)0368A8-0431/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0110),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0110/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0431/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) št. 1286/2014

P8_TC1-COD(2018)0045


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Različni regulativni in nadzorni pristopi v zvezi s čezmejno distribucijo alternativnih investicijskih skladov (AIS), kot so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(4), vključno z evropskimi skladi tveganega kapitala (EuVECA), kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(5), evropskimi skladi za socialno podjetništvo (EuSEF), kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6), ter evropskimi dolgoročnimi investicijskimi skladi (ELTIF), kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta(7), kot tudi kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) v smislu Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8), vodijo do razdrobljenosti in ovir za čezmejno trženje in dostop AIS in KNPVP, kar jim lahko prepreči trženje v drugih državah članicah. KNPVP ima lahko zunanjega ali notranjega upravitelja, odvisno od njegove pravne oblike. V tej uredbi bi se morale vse določbe v zvezi z družbami za upravljanje KNPVP uporabljati tako za družbo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje KNPVP, kot tudi za vse KNPVP, ki niso določili družbe za upravljanje KNPVP.

(2)  Da bi se okrepil regulativni okvir, ki se uporablja za kolektivne naložbene podjeme, in povečala zaščita vlagateljev, bi morala biti tržna sporočila za vlagatelje v AIS in KNPVP prepoznavna kot taka in bi morala tveganja in koristi nakupa enot ali deležev AIS ali KNPVP opisati na enako viden način. Poleg tega bi morale biti vse informacije v tržnih sporočilih, ki so naslovljena na vlagatelje, predstavljene pošteno, jasno in ne bi smele biti zavajajoče. Za ohranjanje zaščite vlagateljev in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med AIS in KNPVP, bi se morali standardi za tržna sporočila uporabljati za tržna sporočila AIS in KNPVP.

(3)  V tržnih sporočilih, ki so naslovljena na vlagatelje v AIS in KNPVP, bi bilo treba navesti, kje, kako in v katerem jeziku lahko vlagatelji dobijo povzetek informacij o njihovih pravicah, jasno pa bi bilo treba navesti, da ima UAIS, upravitelj EuVECA, upravitelj EuSEF ali družba za upravljanje KNPVP (v nadaljnjem besedilu skupaj: upravitelji kolektivnih naložbenih podjemov) pravico prekiniti sprejete ureditve za trženje.

(4)  Da bi se povečali preglednost in zaščita vlagateljev in olajšal dostop do informacij o nacionalnih zakonih, predpisih in upravnih določbah, ki se uporabljajo za tržna sporočila, bi morali pristojni organi tovrstna besedila objaviti na svojih spletnih mestih najmanj v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, vključno z neuradnimi povzetki teh besedil, kar bi upraviteljem kolektivnih naložbenih podjemov omogočilo širok pregled nad temi zakoni, predpisi in upravnimi določbami. Objava bi morala biti zgolj informativne narave in ne bi smela ustvarjati pravnih obveznosti. Iz istih razlogov bi moral Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(9) (ESMA), vzpostaviti centralno zbirko podatkov, ki bi vsebovala povzetke nacionalnih zahtev v zvezi s tržnimi sporočili in povezave do informacij, objavljenih na spletnih mestih pristojnih organov.

(5)  Da bi spodbujali dobre prakse na področju zaščite vlagateljev, določene v nacionalnih zahtevah za poštena in jasna tržna sporočila, vključno s spletnimi vidiki takih tržnih sporočil, bi moral ESMA izdati smernice o uporabi teh zahtev za tržna sporočila.

(6)  Pristojni organi bi morali imeti možnost zahtevati predhodno uradno obveščanje o tržnih sporočilih za namene predhodnega preverjanja skladnosti teh sporočil s to uredbo in drugimi veljavnimi zahtevami, na primer, ali so tržna sporočila prepoznavna kot taka, ali na enako viden način opisujejo tveganja in prednosti nakupa enot v KNPVP in, kadar država članica dovoli trženje AIS malim vlagateljem, tveganja in prednosti nakupa enot ali deležev AIS ter ali so vse informacije v tržnih sporočilih predstavljene pošteno, jasno in niso zavajajoče. To preverjanje bi se moralo izvajati v omejenem časovnem okviru. Kadar pristojni organi zahtevajo predhodno uradno obvestilo, jim to ne bi smelo preprečevati naknadnega preverjanja tržnih sporočil.

(7)  Pristojni organi bi morali ESMA poročati o rezultatih teh preverjanj, zahtevah za spremembe in morebitnih sankcijah, naloženih upravljavcem kolektivnih naložbenih podjemov. Da bi se povečala ozaveščenost in preglednost pravil, ki veljajo za tržna sporočila, hkrati pa zagotovila zaščita vlagateljev, bi moral ESMA vsako drugo leto pripraviti poročilo o teh pravilih in njihovi praktični uporabi na podlagi predhodnih in naknadnih preverjanj tržnih sporočil, ki jih izvajajo pristojni organi, in ga poslati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

(8)  Da se zagotovi enakopravna obravnava upraviteljev kolektivnih naložbenih podjemov in se jim olajša sprejemanje odločitev ▌glede čezmejne distribucije investicijskih skladov, je pomembno, da so pristojbine in dajatve, ki jih pristojni organi zaračunajo za ▌nadzor čezmejnih dejavnosti, sorazmerne z nadzornimi nalogami, ki se izvajajo in se javno razkrijejo, ter da so za okrepitev preglednosti te pristojbine in dajatve objavljene na spletnih mestih pristojnih organov. Zaradi istega razloga bi morale biti na spletnem mestu ESMA objavljene povezave do informacij, ki so objavljene na spletnih mestih pristojnih organov v zvezi s pristojbinami in dajatvami, da bi vzpostavili osrednjo točko za informacije. Spletno mesto ESMA bi moralo vsebovati tudi interaktivno orodje, ki bi omogočalo okvirne izračune teh pristojbin in dajatev, ki jih zaračunajo pristojni organi.

(9)  Da bi izboljšali pobiranje pristojbin ali dajatev in povečali preglednost in jasnost sistema pristojbin in dajatev, bi morali upravljavci kolektivnih naložbenih podjemov povsod, kjer pristojni organi zaračunavajo pristojbine ali dajatve, prejeti račun, individualno potrdilo o plačilu ali navodilo za plačilo z jasno navedbo zneska obveznih pristojbin ali dajatev in načini plačila.

(10)  Ker bi moral ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 spremljati in ocenjevati razvoj na trgu na področju, za katerega je pristojen, je primerno in potrebno, da se poveča obseg znanja ESMA z razširitvijo njegovih obstoječih zbirk podatkov, da bodo vključevale centralno zbirko podatkov, ki navajajo vse UAIS in KNPVP, ki se tržijo čezmejno, upravljavce teh kolektivnih naložbenih podjemov in države članice, v katerih se ▌tržijo. V ta namen bi morali pristojni organi, da bi ESMA omogočili vzdrževanje posodobljene centralne zbirke podatkov, ESMA posredovati informacije o uradnih obvestilih in informacijah, ki so jih prejeli na podlagi direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU v zvezi z dejavnostjo čezmejnega trženja, ter informacije o vseh spremembah, ki bi morale biti prikazane v tej zbirki podatkov. V zvezi s tem bi moral ESMA vzpostaviti portal za uradno obveščanje, na katerega bi morali pristojni organi naložiti vse dokumente v zvezi s čezmejno distribucijo KNPVP in AIS.

(11)  Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji med kvalificiranimi skladi tveganega kapitala, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 345/2013, ali kvalificiranimi skladi za socialno podjetništvo, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 346/2013, na eni strani in drugimi AIS na drugi strani, je treba v navedenih uredbah vključiti pravila o predhodnem trženju, ki so identična pravilom o predhodnem trženju, določenim v Direktivi 2011/61/EU. Taka pravila bi morala upraviteljem, registriranim v skladu z navedenima uredbama, omogočiti, da izbirajo vlagatelje tako, da preizkusijo njihov interes za prihajajoče naložbene priložnosti ali strategije prek kvalificiranih skladov tveganega kapitala ali kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo.

(12)  V skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(10) so določene družbe in osebe iz člena 32 navedene uredbe izvzete iz obveznosti iz navedene uredbe do 31. decembra 2019. V navedeni uredbi je tudi določeno, da jo mora Komisija pregledati do 31. decembra 2018, da bi med drugim ocenila, ali je treba to prehodno izvzetje podaljšati ali pa je treba določbe o ključnih podatkih za vlagatelje iz Direktive 2009/65/ES, potem ko se ugotovi, kaj vse je treba prilagoditi, nadomestiti z dokumentom s ključnimi informacijami, kot je določeno v navedeni uredbi, ali obravnavati kot enakovredne temu dokumentu.

(13)  Da bi Komisija lahko izvedla pregled v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014, kot je bilo prvotno določeno, bi bilo treba rok za ta pregled podaljšati za 12 mesecev. Pristojni odbor Evropskega parlamenta bi moral podpreti postopek pregleda, ki ga izvede Komisija, z organizacijo posvetovanja o tej temi z ustreznimi deležniki, ki zastopajo interese industrije in potrošnikov.

(14)  Da vlagatelji ne bi prejemali dveh različnih dokumentov pred objavo, to sta dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, kot ga zahteva Direktiva 2009/65/ES, in dokument s ključnimi informacijami, kot ga zahteva Uredba (EU) št. 1286/2014, za isti kolektivni naložbeni podjem, medtem ko se sprejemajo in izvajajo zakonodajni akti, pripravljeni na podlagi pregleda Komisije v skladu z navedeno uredbo, bi bilo treba prehodno izvzetje iz obveznosti na podlagi navedene uredbe podaljšati za 24 mesecev. Vse institucije in nadzorni organi bi si morali brez poseganja v to podaljšanje prizadevati za čim hitrejše ukrepanje, da se olajša prenehanje prehodnega izvzetja.

(15)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi s standardnimi obrazci, predlogami in postopki, s katerimi pristojni organi objavljajo in obveščajo o nacionalnih zakonih, predpisih in upravnih določbah ter njihovih povzetkih v zvezi z zahtevami glede trženja, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, ravneh pristojbin ali dajatev, ki jih zaračunavajo za čezmejne dejavnosti, in po potrebi zadevnih metodologijah za njihovo izračunavanje. Poleg tega bi bilo treba za izboljšanje posredovanja ▌ESMA sprejeti tudi izvedbene tehnične standarde glede uradnih obvestil in informacij o dejavnostih čezmejnega trženja, ki se zahtevajo z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU, in tehnične ureditve, potrebne za delovanje portala za obveščanje, ki ga vzpostavi ESMA. Komisija bi morala te izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(16)  Da bi bile zbirke podatkov vseh kolektivnih naložbenih podjemov in njihovih upraviteljev posodobljene, je treba podrobno navesti, katere informacije je treba vsako četrtletje sporočiti ESMA.

(17)  Vsaka obdelava osebnih podatkov, izvedena v okviru te uredbe, kot sta izmenjava ali prenos osebnih podatkov s strani pristojnih organov, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(11), vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani ESMA pa bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(12).

(18)  Da bi se pristojnim organom omogočilo izvrševanje nalog, dodeljenih s to uredbo, bi morale države članice zagotoviti, da imajo ti organi vsa potrebna nadzorna in preiskovalna pooblastila.

(19)  Komisija bi morala do ... [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] oceniti izvajanje te uredbe. Pri oceni bi bilo treba upoštevati razvoj na trgu in presoditi, ali se je zaradi uvedenih ukrepov povečal obseg čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov.

(20)  Komisija bi morala do ... [2 leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] objaviti poročilo o vlaganju in povpraševanju na vlagateljevo pobudo, pri čemer bi morala navesti obseg te oblike vpisa sredstev, njihovo geografsko porazdelitev, tudi v tretjih državah, in njegov vpliv na čezmejno opravljanje storitev.

(21)  Za zagotovitev pravne varnosti je treba uskladiti datume začetka uporabe nacionalne zakonodaje, predpisov in upravnih določb za izvajanje Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(13)(14) in te uredbe v zvezi z določbami o tržnih sporočilih in predhodnem trženju.

(22)  Ker cilja te uredbe, in sicer povečanja učinkovitosti trga ob hkratnem vzpostavljanju unije kapitalskih trgov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Po načelu sorazmernosti iz tega člena ta uredba ne presega potrebnega za dosego navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa enotna pravila o objavah nacionalnih določb v zvezi z zahtevami glede trženja za kolektivne naložbene podjeme in o tržnih sporočilih, ki so naslovljena na vlagatelje, kot tudi o skupnih načelih o pristojbinah in dajatvah, ki se zaračunajo upraviteljem kolektivnih naložbenih podjemov v zvezi z njihovimi čezmejnimi dejavnostmi. Ta uredba določa tudi vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke o čezmejnem trženju kolektivnih naložbenih podjemov.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a)  upravitelje alternativnih investicijskih skladov;

(b)  družbe za upravljanje KNPVP, vključno z vsemi KNPVP, ki niso določili družbe za upravljanje KNPVP;

(c)  upravitelje EuVECA ter

(d)  upravitelje EuSEF.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „alternativni investicijski skladi“ ali „AIS“ pomeni AIS, kot so opredeljeni v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, in vključujejo EuVECA, EuSEF in ELTIF;

(b)  „upravitelji alternativnih investicijskih skladov“ ali „UAIS“ pomeni UAIS, kot so opredeljeni v točki (b) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU in ki imajo dovoljenje v skladu s členom 6 navedene direktive;

(c)  „upravitelj EuVECA“ pomeni upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala, kot je opredeljen v točki (c) prvega odstavka člena 3 Uredbe (EU) št. 345/2013 in ki je registriran v skladu s členom 14 navedene uredbe;

(d)  „upravitelj EuSEF“ pomeni upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, kot je opredeljen v točki (c) člena 3(1) Uredbe (EU) št. 346/2013 in ki je registriran v skladu s členom 14 navedene uredbe;

(e)  „pristojni organi“ pomeni pristojne organe, kot so opredeljeni v točki (h) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES ali točki (f) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ali pristojne organe EU AIS, kot so opredeljeni v točki (h) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU;

(f)  „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri ima UAIS, upravitelj EuVECA, upravitelj EuSEF ali družba za upravljanje KNPVP registrirani sedež;

(g)  „KNPVP“ pomeni KNPVP z dovoljenjem v skladu s členom 5 Direktive 2009/65/ES;

(h)  „družba za upravljanje KNPVP“ pomeni družbo za upravljanje, kot je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES.

Člen 4

Zahteve za tržna sporočila

1.  UAIS, upravitelji EuVECA, upravitelji EuSEF in družbe za upravljanje KNPVP zagotovijo, da so vsa tržna sporočila, ki so naslovljena na vlagatelje, prepoznavna kot taka ter da na enako viden način opišejo tveganja in koristi nakupa enot ali deležev v AIS ali enot premoženja KNPVP ter da so vse informacije v tržnih sporočilih poštene, jasne in niso zavajajoče.

2.  Družbe za upravljanje KNPVP zagotovijo, da tržna sporočila, ki vsebujejo konkretne informacije o KNPVP, ne nasprotujejo ali ne zmanjšajo pomena informacij, vsebovanih v prospektu iz člena 68 Direktive 2009/65/ES ali v ključnih podatkih za vlagatelje iz člena 78 navedene direktive. Družbe za upravljanje KNPVP zagotovijo, da je v vseh tržnih sporočilih navedeno, da obstaja prospekt in da so na voljo ključni podatki za vlagatelje. V teh tržnih sporočilih se navede, kje, kako in v katerem jeziku lahko vlagatelji ali potencialni vlagatelji pridobijo prospekt in ključne podatke za vlagatelje, navedejo pa se tudi spletne povezave do ali naslovi spletnih strani za navedene dokumente.

3.  V tržnih sporočilih iz odstavka 2 se navede, kje, kako in v katerih jezikih lahko vlagatelji ali potencialni vlagatelji pridobijo povzetek pravic vlagateljev, in zagotovi spletna povezava do takšnega povzetka, ki po potrebi vključuje informacije o dostopu do mehanizma kolektivnih pravnih sredstev na ravni Unije in nacionalni ravni v primeru sodnega postopka.

V takih tržnih sporočilih se tudi jasno navede, da se lahko upravljavec ali družba za upravljanje iz odstavka 1 tega člena odloči prekiniti dogovore o trženju svojih kolektivnih naložbenih podjemov v skladu s členom 93a Direktive 2009/65/ES in členom 32a Direktive 2011/61/EU.

4.  UAIS, upravitelji EuVECA in upravitelji EuSEF zagotovijo, da tržna sporočila, s katerimi vabijo k nakupu enot ali deležev v AIS, ki vsebujejo konkretne informacije o AIS, ▌ne ▌nasprotujejo informacijam, ki jih je treba razkriti vlagateljem v skladu s členom 23 Direktive 2011/61/EU, s členom 13 Uredbe (EU) št. 345/2013 ali s členom 14 Uredbe (EU) št. 346/2013, ali zmanjšujejo njihov pomen.

5.  Odstavek 2 tega člena se smiselno uporablja za AIS, ki objavijo prospekt v skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta(15) ali v skladu z nacionalnim pravom oziroma ki uporabljajo pravila o obliki in vsebini ključnih podatkov za vlagatelje iz člena 78 Direktive 2009/65/ES.

6.  ESMA do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] izda smernice, ki jih nato redno posodablja, o izvajanju zahtev za tržna sporočila iz odstavka 1, pri čemer upošteva spletne vidike takih tržnih sporočil.

Člen 5

Objava nacionalnih določb o zahtevah glede trženja

1.  Pristojni organi objavijo in na svojih spletnih mestih vodijo posodobljene in popolne informacije o veljavnih nacionalnih zakonih, predpisih in upravnih določbah, ki urejajo zahteve glede trženja za AIS in KNPVP, ter njihove povzetke, in sicer najmanj v jeziku, ki se navadno uporablja na področju mednarodnih financ.

2.  Pristojni organi ESMA sporočijo ▌povezave do spletnih mest pristojnih organov, kjer so objavljene informacije iz odstavka 1.

Pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja sporočijo ESMA vse spremembe informacij iz prvega pododstavka tega odstavka.

3.  ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za objave in uradna sporočila v skladu s tem členom.

ESMA osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Centralna podatkovna zbirka ESMA o nacionalnih določbah v zvezi z zahtevami glede trženja

ESMA do ... [30 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] objavi in na svojem spletnem mestu vodi centralno podatkovno zbirko, ki vsebuje ▌povzetke iz člena 5(1) in spletne povezave do spletnih mest pristojnih organov iz člena 5(2).

Člen 7

Predhodno preverjanje tržnih sporočil

1.  Pristojni organi lahko izključno za namen preverjanja skladnosti s to uredbo in z nacionalnimi določbami v zvezi z zahtevami glede trženja zahtevajo predhodno uradno obvestilo o tržnih sporočilih, ki jih nameravajo družbe za upravljanje KNPVP ▌neposredno in posredno uporabljati pri poslovanju z vlagatelji.

Zahteva po predhodnem uradnem obvestilu iz prvega pododstavka ni predhodni pogoj za trženje enot KNPVP in ne sme biti del postopka uradnega obvestila iz člena 93 Direktive 2009/65/ES.

Kadar pristojni organi zahtevajo predhodno uradno obvestilo, kot je navedeno v prvem pododstavku, v 10 delovnih dneh od prejema tržnih sporočil družbo za upravljanje KNPVP obvestijo o vsaki zahtevi po spremembi njenih tržnih sporočil.

Predhodno obvestilo iz prvega pododstavka se lahko zahteva sistematično ali v skladu z drugimi praksami preverjanja in ne sme posegati v kakršna koli nadzorna pooblastila za naknadno preverjanje tržnih sporočil.

2.  Pristojni organi, ki zahtevajo predhodno obvestilo o tržnih sporočilih, določijo, izvajajo in na svojih spletnih mestih objavijo postopke za tako predhodno uradno obvestilo. Notranja pravila in postopki zagotovijo pregledno in nediskriminatorno obravnavo vseh KNPVP ne glede na države članice, v katerih ima KNPVP dovoljenje.

3.  Kadar ▌UIAS, upravitelji EuVECA ali upravitelji EuSEF tržijo enote ali deleže v svojih AIS malim vlagateljem, se za te UAIS, upravitelje EuVECA ali upravitelje EuSEF smiselno uporabljata odstavka 1 in 2 ▌.

Člen 8

Poročilo ESMA o tržnih sporočilih

1.   Pristojni organi ▌do 31. marca 2021 in nato vsako drugo leto ESMA poročajo o ▌naslednjih informacijah:

(a)  ▌številu zahtevkov za spremembo tržnih sporočil na podlagi predhodnega preverjanja, kadar je to ustrezno;

(b)  številu zahtevkov za spremembo in sprejetih odločitev na podlagi naknadnih preverjanj, pri čemer so jasno razvidne najpogostejše kršitve, vključno z opisom in naravo teh kršitev;

(c)  opis najpogostejših kršitev zahtev iz člena 4 ter

(d)  en primer za vsako od kršitev iz točk (b) in (c).

2.   ESMA do 30. junija 2021 in nato vsako drugo leto predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, ki vsebuje pregled zahtev glede trženja iz člena 5(1) v vseh državah članicah in analizo učinkov nacionalnih zakonov, predpisov in upravnih določb, ki urejajo tržna sporočila, tudi na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Člen 9

Skupna načela glede pristojbin ali dajatev

1.  Kadar pristojni organi za opravljanje njihovih nalog v zvezi s čezmejno dejavnostjo UAIS, upraviteljev EuVECA, upraviteljev EuSEF in družb za upravljanje KNPVP naložijo pristojbine ali dajatve, morajo biti take pristojbine ali dajatve skladne s skupnimi stroški, povezanimi zizvajanjem funkcij pristojnega organa.

2.  Pristojni organi za pristojbine ali dajatve iz odstavka 1 tega člena pošljejo račun, individualno potrdilo o plačilu ali navodilo za plačilo z jasno navedbo načina in roka plačila na naslov iz tretjega pododstavka člena 93(1) Direktive 2009/65/ES ali točke (i) Priloge IV k Direktivi 2011/61/EU.

Člen 10

Objava nacionalnih določb glede pristojbin in dajatev

1.  Pristojni organi do ... [6 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] objavijo in na svojih spletnih mestih vodijo posodobljene informacije, v katerih so navedene pristojbine ali dajatve iz člena 9(1) ali, kadar je smiselno, metodologije za izračun teh pristojbin ali dajatev, in sicer najmanj v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

2.  Pristojni organi ESMA sporočijo povezave do spletnih mest pristojnih organov, kjer so objavljene informacije iz odstavka 1.

3.  ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standardne obrazce, predloge in postopke za objave in uradna obvestila v skladu s tem členom.

ESMA te osnutke izvedbenih standardov predloži Komisiji do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 11

Objava ESMA o pristojbinah in dajatvah

1.  ESMA do ... [30 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] objavi in na svojem spletnem mestu vodi povezave do spletnih mest pristojnih organov iz člena 10(2). Te povezave se redno posodabljajo.

2.  ESMA do ... [30 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] razvije in na svojem spletnem mestu da na voljo interaktivno orodje, ki je javno dostopno najmanj v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, v katerem je naveden okvirni izračun pristojbin ali dajatev iz člena 9(1) ▌. To orodje se redno posodablja.

Člen 12

Centralna zbirka podatkov ESMA o čezmejnem trženju AIS in KNPVP

1.  ESMA do ... [30 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] ▌na svojem spletnem mestu objavi centralno zbirko podatkov o čezmejnem trženju AIS in KNPVP, javno dostopno v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, v kateri so navedeni ▌:

(a)  vsi AIS, ki se tržijo v državi članici, ki ni matična država članica, njihovi UAIS, upravitelji EuSEF ali upravitelji EuVECA in seznam držav članic, kjer se tržijo, ter

(b)  vsi KNPVP, ki se tržijo v državi članici, ki ni matična država članica KNPVP, kot je opredeljena v točki (e) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES, njihove družbe za upravljanje KNPVP in države članice, v katerih se tržijo.

Centralna zbirka podatkov se redno posodablja.

2.  Obveznosti iz tega člena in člena 13 v zvezi z zbirko podatkov iz odstavka 1 tega člena ne posegajo v obveznosti v zvezi s seznamom iz drugega pododstavka člena 6(1) Direktive 2009/65/ES, osrednji javni register iz drugega pododstavka člena 7(5) Direktive 2011/61/EU, centralno zbirko podatkov iz člena 17 Uredbe (EU) št. 345/2013 in centralno zbirko podatkov iz člena 18 Uredbe (EU) št. 346/2013.

Člen 13

Standardizacija uradnih obvestil za ESMA

1.  Pristojni organi matične države članice ESMA vsako četrtletje sporočijo informacije, potrebne za vzpostavitev in vodenje centralne zbirke podatkov iz člena 12 te uredbe v zvezi z vsemi uradnimi obvestili ali informacijami iz ▌člena 93(1) in člena 93a(2) Direktive 2009/65/ES ter člena 31(2),člena 32(2) in člena 32a(2) ▌Direktive 2011/61/EU, ter vse spremembe teh informacij, če bi te spremembe povzročile spremembo informacij v centralni zbirki podatkov.

2.  ESMA vzpostavi portal za uradno obveščanje, na katerega vsak pristojni organ naloži vse dokumente iz odstavka 1.

3.  ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi se določijo informacije, ki jih je treba sporočati, ter obrazci, predloge in postopki za sporočanje informacij s strani pristojnih organov za namene odstavka 1 ter tehnične ureditve, potrebne za delovanje portala za uradno obveščanje iz odstavka 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 14

Pooblastila pristojnih organov

1.  Pristojni organi imajo nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe.

2.  Pooblastila, ki so na pristojne organe prenesena na podlagi direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU, uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) 2015/760, vključno s tistimi, ki so povezana s kaznimi ali drugimi ukrepi, se izvajajo tudi za upravitelje iz člena 4 te uredbe.

Člen 15

Spremembe Uredbe (EU) št. 345/2013

Uredba (EU) št. 345/2013 se spremeni:

(1)  v členu 3 se doda naslednja točka:"

„(o) ‚predhodno trženje‘ pomeni neposredno ali posredno zagotavljanje informacij ali sporočil o naložbenih strategijah ali idejah za naložbe s strani upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala ali v njegovem imenu potencialnim vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji, da se preveri, ali bi jih zanimal kvalificiran sklad tveganega kapitala, ki še ni ustanovljen, oziroma kvalificiran sklad tveganega kapitala, ki je ustanovljen, vendar še ni priglašen za trženje v skladu s členom 15 v tej državi članici, v kateri imajo potencialni vlagatelji prebivališče ali registriran sedež, in ki v posameznih primerih ne pomeni naložbene ponudbe za potencialnega vlagatelja, naj vlaga v enote ali deleže tega kvalificiranega sklada tveganega kapitala, ali plasiranja.“;

"

(2)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 4a

1.  Upravitelju kvalificiranega sklada tveganega kapitala je dovoljeno predhodno trženje v Uniji, razen kadar so informacije, predstavljene potencialnim vlagateljem:

   (a) zadostne, da vlagateljem omogočajo, da se zavežejo k nakupu enot ali deležev določenega kvalificiranega sklada tveganega kapitala;
   (b) enakovredne ▌vpisnim obrazcem ali podobnim dokumentom v obliki osnutka ali končni obliki ▌ali
   (c) enakovredne ustanovitvenim dokumentom, prospektu ali ponudbeni dokumentaciji še neustanovljenega kvalificiranega sklada tveganega kapitala v končni obliki.

Kadar je na voljo osnutek prospekta ali ponudbene dokumentacije, ta ne sme vsebovati dovolj informacij, ki bi vlagateljem omogočale, da sprejmejo naložbeno odločitev, in mora biti v njem jasno navedeno, da:

   (a) ne predstavlja ponudbe ali poziva k vpisu enot ali deležev kvalificiranega sklada tveganega kapitala in
   (b) se ne bi smelo zanašati na navedene informacije, ker so nepopolne in se lahko spremenijo.

2.  Pristojni organi od upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala ne smejo zahtevati, da jih obvesti o vsebini ali naslovnikih predhodnega trženja ali da izpolni druge pogoje ali zahteve, razen tistih, ki so določene v tem členu, preden začne opravljati predhodno trženje.

3.   Upravitelji kvalificiranih skladov tveganega kapitala zagotovijo, da vlagatelji ne kupijo enot ali deležev kvalificiranega sklada tveganega kapitala v okviru predhodnega trženja in da lahko vlagatelji, s katerimi so bili v stiku v okviru predhodnega trženja, enote ali deleže v tem kvalificiranem skladu tveganega kapitala pridobijo samo v okviru trženja, dovoljenega na podlagi člena 15.

Kakršen koli vpis profesionalnih vlagateljev v 18 mesecih po tem, ko je upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala začel s predhodnim trženjem, enot ali deležev kvalificiranega sklada tveganega kapitala, navedenega v informacijah v okviru predhodnega trženja, ali enot ali deležev kvalificiranega sklada tveganega kapitala, ustanovljenega kot rezultat predhodnega trženja, se šteje kot rezultat trženja in se zanj uporabljajo veljavni postopki obveščanja iz člena 15.

4.  Upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala v dveh tednih od začetka predhodnega trženja pristojnim organom matične države članice pošlje neuradni dopis v papirni ali elektronski obliki. V dopisu navede države članice in obdobja, v katerih se izvaja ali se je izvajalo predhodno trženje, kratek opis predhodnega trženja, vključno z informacijami o predstavljenih naložbenih strategijah, in po potrebi seznam kvalificiranih skladov tveganega kapitala, ki so ali so bili predmet predhodnega trženja. Pristojni organi matične države članice upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala takoj obvestijo pristojne organe držav članic, v katerih upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala izvaja ali je izvajal predhodno trženje. Pristojni organi države članice, v kateri se izvaja ali se je izvajalo predhodno trženje, lahko od pristojnih organov matične države članice upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala zahtevajo dodatne informacije o predhodnem trženju, ki se izvaja ali se je izvajalo na njenem ozemlju.

5.  Tretja oseba opravlja predhodno trženje v imenu pooblaščenega upravitelja kvalificiranega sklada tveganega kapitala le, kadar je ta pooblaščen kot investicijsko podjetje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, kot kreditna institucija v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta**, kot družba za upravljanje KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES, kot alternativni upravitelj investicijskih skladov v skladu z Direktivo 2011/61/EU ali deluje kot vezani zastopnik v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za takšno tretjo osebo veljajo pogoji, določeni v tem členu.

6.  Upravitelj kvalificiranega sklada tveganega kapitala zagotovi, da je predhodno trženje ustrezno dokumentirano.

_____________

* Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

** Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).“

"

Člen 16

Spremembe Uredbe (EU) št. 346/2013

Uredba (EU) št. 346/2013 se spremeni:

(1)  v členu 3 se doda naslednja točka:"

„(o) „predhodno trženje“ pomeni neposredno ali posredno zagotavljanje informacij ali sporočil o naložbenih strategijah ali idejah za naložbe s strani upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ali v njegovem imenu potencialnim vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji, da se preveri, ali bi jih zanimal kvalificiran sklad za socialno podjetništvo, ki še ni ustanovljen, oziroma kvalificiran sklad za socialno podjetništvo, ki je ustanovljen, vendar še ni priglašen za trženje v skladu s členom 16 v tej državi članici, v kateri imajo potencialni vlagatelji prebivališče ali registriran sedež, in ki v posameznih primerih ne pomeni naložbene ponudbe za potencialnega vlagatelja, naj vlaga v enote ali deleže tega kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ali plasiranja.“;

"

(2)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 4a

1.  Upravitelju kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo je dovoljeno predhodno trženje v Uniji, razen kadar so informacije, predstavljene potencialnim vlagateljem:

   (a) zadostne, da vlagateljem omogočajo, da se zavežejo k nakupu enot ali deležev določenega kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo;
   (b) enakovredne ▌vpisnim obrazcem ali podobnim dokumentom v obliki osnutka ali končni obliki ▌ali
   (c) enakovredne ustanovitvenim dokumentom, prospektu ali ponudbeni dokumentaciji še neustanovljenega kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo v končni obliki.

Kadar je na voljo osnutek prospekta ali ponudbene dokumentacije, ta ne sme vsebovati dovolj informacij, ki bi vlagateljem omogočale, da sprejmejo naložbeno odločitev, in mora biti v njem jasno navedeno, da:

   (a) ne predstavlja ponudbe ali poziva k vpisu enot ali deležev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo in
   (b) se ne bi smelo zanašati na navedene informacije, ker so nepopolne in se lahko spremenijo.

2.  Pristojni organi od upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo ne smejo zahtevati, da jih obvesti o vsebini ali naslovnikih predhodnega trženja ali da izpolni druge pogoje ali zahteve, razen tistih, ki so določene v tem členu, preden začne opravljati predhodno trženje.

3.  Upravitelji kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo zagotovijo, da vlagatelji ne kupijo enot ali deležev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo v okviru predhodnega trženja in da lahko vlagatelji, s katerimi so bili v stiku v okviru predhodnega trženja, enote ali deleže v tem kvalificiranem skladu za socialno podjetništvo pridobijo samo v okviru trženja, dovoljenega na podlagi člena 16.

Kakršen koli vpis profesionalnih vlagateljev v 18 mesecih po tem, ko je upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo začel s predhodnim trženjem, enot ali deležev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, navedenega v informacijah v okviru predhodnega trženja, ali enot ali deležev kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, ustanovljenega kot rezultat predhodnega trženja, se šteje kot rezultat trženja in se zanj uporabljajo veljavni postopki obveščanja iz člena 16.

4.  Upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo v dveh tednih od začetka predhodnega trženja pristojnim organom svoje matične države članice pošlje neuradni dopis v papirni ali elektronski obliki. V dopisu navede države članice in obdobja, v katerih se izvaja ali se je izvajalo predhodno trženje, kratek opis predhodnega trženja, vključno z informacijami o predstavljenih naložbenih strategijah, in po potrebi seznam kvalificiranih skladov za socialno podjetništvo, ki so ali so bili predmet predhodnega trženja. Pristojni organi matične države članice upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo takoj obvestijo pristojne organe držav članic, v katerih upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo izvaja ali je izvajal predhodno trženje. Pristojni organi države članice, v kateri se izvaja ali se je izvajalo predhodno trženje, lahko od pristojnih organov matične države članice upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo zahtevajo dodatne informacije o predhodnem trženju, ki se izvaja ali se je izvajalo na njenem ozemlju.

5.  Tretja oseba opravlja predhodno trženje v imenu pooblaščenega upravitelja kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo le, kadar je ta pooblaščen kot investicijsko podjetje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, kot kreditna institucija v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta**, kot družba za upravljanje KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES, kot alternativni upravitelj investicijskih skladov v skladu z Direktivo 2011/61/EU ali deluje kot vezani zastopnik v skladu z Direktivo 2014/65/EU. Za takšno tretjo osebo veljajo pogoji, določeni v tem členu.

6.  Upravitelj kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo zagotovi, da je predhodno trženje ustrezno dokumentirano.

_____________

* Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

** Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).“

"

Člen 17

Spremembe Uredbe (EU) št. 1286/2014

Uredba (EU) št. 1286/2014 se spremeni:

(1)  v členu 32(1) se „31. decembra 2019“ nadomesti z „31. decembra 2021“;

(2)  člen 33 se spremeni:

(a)  v prvem pododstavku odstavka 1 se „31. decembra 2018“ nadomesti z „31. decembra 2019“;

(b)  v prvem pododstavku odstavka 2 se „31. decembra 2018“ nadomesti z „31. decembra 2019“;

(c)  v prvem pododstavku odstavka 4 se „31. decembra 2018“ nadomesti z „31. decembra 2019“.

Člen 18

Ocena

Komisija do ... [60 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] na podlagi javnega posvetovanja in po razpravah z ESMA in pristojnimi organi, oceni izvajanje te uredbe.

Komisija do ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] na podlagi posvetovanj s pristojnimi organi, ESMA in drugimi relevantnimi deležniki predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o vlaganju in povpraševanju na vlagateljevo pobudo, pri čemer navede obseg te oblike vpisovanja v sklade, njegovo geografsko porazdelitev, vključno s tretjimi državami, in njegov vpliv na čezmejnega opravljanja storitev. V tem poročilu preuči tudi, ali bi bilo treba razviti portal za uradno obveščanje, vzpostavljen v skladu s členom 13(2), tako da bi vsi prenosi dokumentov med pristojnimi organi potekali prek njega.

Člen 19

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 4(1) do (5), člen 5(1) in (2), člen 15 in člen 16 pa se uporabljajo od ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 50.
(2)UL C 367, 10.10.2018, str. 50.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019.
(4)Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(5) Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).
(6) Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).
(7) Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).
(8)Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(9) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(10) Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).
(11)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(12)Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(13) Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih naložbenih podjemov (UL L ...).
(14)+ UL: v besedilo vstaviti številko direktive iz dokumenta PE-CONS 54/19 (2018/0041(COD)) in v opombo vstaviti številko in datum navedene direktive ter sklic na UL.
(15)Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).


Kapitalske zahteve (uredba) ***I
PDF 1406kWORD 410k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (COM(2016)0850 – C8-0480/2016 – 2016/0360A(COD))
P8_TA-PROV(2019)0369A8-0242/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0850),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0480/2016),

—  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 8. novembra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 30. marca 2017(2),

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 18. maja 2017, s katerim je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve pooblastila, da predlog Komisije razdeli in pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0242/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 16. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012

P8_TC1-COD(2016)0360A


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(3),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V okviru odpravljanja posledic finančne krize, do katere je prišlo v letih 2007–2008, je Unija izvedla obsežno reformo regulativnega okvira za finančne storitve, da bi okrepila odpornost finančnih institucij. Reforma je temeljila predvsem na mednarodnih standardih, o katerih se je leta 2010 dogovoril Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS), znanih kot: okvir Basel III. Reformni sveženj je poleg številnih drugih ukrepov vključeval sprejetje Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6) ter Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7), ki sta povečali bonitetne zahteve za kreditne institucije in investicijska podjetja (v nadaljnjem besedilu: institucije).

(2)  Finančni sistem je zaradi reforme postal stabilnejši in odpornejši zoper številne vrste možnih pretresov in kriz v prihodnosti, vendar pa ta ni obravnavala vseh ugotovljenih težav. Pomemben razlog za to je bil, da mednarodni oblikovalci standardov, kot sta BCBS in Odbor za finančno stabilnost, takrat še niso dokončali svojega dela v zvezi z mednarodno dogovorjenimi rešitvami za odpravo teh težav. Zdaj, ko je delo na področju pomembnih dodatnih reform dokončano, bi bilo treba obravnavati preostale težave.

(3)  Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Dokončanje bančne unije“ z dne 24. novembra 2015 priznala potrebo po nadaljnjem zmanjšanju tveganja in se zavezala, da bo predložila zakonodajni predlog, ki bo temeljil na mednarodno dogovorjenih standardih. Tudi v sklepih Sveta z dne 17. junija 2016 in v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2016 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2015(8) je priznana potreba po nadaljnjih konkretnih zakonodajnih ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti za zmanjšanje tveganj v finančnem sektorju.

(4)  Ukrepi za zmanjšanje tveganja naj ne bi le dodatno okrepili odpornosti evropskega bančnega sistema in zaupanja trgov vanj, ampak tudi zagotovili podlago za nadaljnji napredek pri dokončanju bančne unije. Te ukrepe bi bilo treba obravnavati na podlagi širših izzivov, ki vplivajo na gospodarstvo Unije, zlasti potrebe po spodbujanju rasti in novih delovnih mest v času negotovih gospodarskih obetov. V tem okviru je bilo za okrepitev gospodarstva Unije sprejetih več pomembnejših pobud politik, kot sta naložbeni načrt za Evropo in unija kapitalskih trgov. Zato je pomembno, da vsi ukrepi za zmanjševanje tveganja nemoteno delujejo skupaj s temi pobudami politik ter s širšimi nedavnimi reformami v finančnem sektorju.

(5)  Določbe te uredbe bi morale biti enakovredne mednarodno dogovorjenim standardom in zagotavljati, da bosta Direktiva 2013/36/EU in Uredba (EU) št. 575/2013 nadalje enakovredni okviru Basel III. Ciljno usmerjene prilagoditve, ki odražajo posebnosti Unije ali splošnejše vidike politik, bi morale biti po obsegu in trajanju omejene, da te prilagoditve ne bi negativno vplivale na splošno stabilnost bonitetnega okvira.

(6)  Izboljšati bi bilo treba tudi obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganja ter zlasti zahteve glede poročanja in razkritja, da se s tem zagotovi, da se lahko uporabljajo bolj sorazmerno in da njihovo izpolnjevanje ne povzroča prevelikega bremena, zlasti za manjše in manj kompleksne institucije.

(7)  Za ciljno usmerjene poenostavitve zahtev glede uporabe načela sorazmernosti je potrebna natančna opredelitev majhnih in nekompleksnih institucij. Enotni absolutni prag sam po sebi ne upošteva posebnosti nacionalnih bančnih trgov. Zato je treba državam članicam omogočiti, da uporabijo diskrecijsko pravico, da bi prag uskladile z nacionalnimi okoliščinami in ga po potrebi prilagodile navzdol. Ker velikost institucije ni sama po sebi odločilnega pomena za njen profil tveganosti, je treba tudi z dodatnimi kvalitativnimi merili zagotoviti, da se institucija šteje za majhno in nekompleksno ter da lahko koristi bolj sorazmerna pravila, če institucija izpolnjuje vsa ustrezna merila.

(8)  Količniki finančnega vzvoda prispevajo k ohranjanju finančne stabilnosti, saj delujejo kot varovalni mehanizem za kapitalske zahteve, ki temeljijo na tveganju, ter omejujejo kopičenje presežnega finančnega vzvoda v času gospodarskega vzpona. BCBS je revidiral mednarodni standard o količniku finančnega vzvoda, da bi natančneje določil nekatere vidike sestave tega količnika. Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo treba uskladiti z revidiranim standardom, da bi na mednarodni ravni zagotovili enake konkurenčne pogoje za institucije, ki imajo sedež v EU, vendar poslujejo zunaj Unije, ter zagotovili, da količnik finančnega vzvoda ostane učinkovito dopolnilo kapitalskim zahtevam, ki temeljijo na tveganju. Zato bi bilo treba uvesti zahtevo glede količnika finančnega vzvoda, ki bi dopolnila obstoječi sistem poročanja o količniku finančnega vzvoda in njegovega razkritja.

(9)  Da ne bi po nepotrebnem ovirali posojanja institucij podjetjem in zasebnim gospodinjstvom ter da bi preprečili neupravičene negativne učinke na likvidnost trga, bi bilo treba zahtevo glede količnika finančnega vzvoda določiti na ravni, kjer deluje kot verodostojni varovalni mehanizem za tveganje prevelikega finančnega vzvoda, ne da bi ogrožala gospodarsko rast.

(10)  Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(9), je v svojem poročilu Komisiji z dne 3. avgusta 2016 o zahtevi glede količnika finančnega vzvoda ugotovil, da bi količnik finančnega vzvoda, umerjen na 3 % temeljnega kapitala, za vse vrste kreditnih institucij predstavljal verodostojen varovalni mehanizem. BCBS je zahtevo glede količnika finančnega vzvoda v višini 3 % sprejel tudi na mednarodni ravni. Zahtevo glede količnika finančnega vzvoda bi bilo zato treba umeriti na 3 %.

(11)  Vendar pa bi zahteva glede količnika finančnega vzvoda v višini 3 % nekatere poslovne modele in vrste poslovanja omejila bolj kot druge. Nesorazmerno bi bili zlasti prizadeti javno kreditiranje s strani javnih razvojnih bank in uradno podprti izvozni krediti. Zato bi bilo treba količnik finančnega vzvoda za te vrste izpostavljenosti prilagoditi. V ta namen bi bilo treba določiti jasna merila, na podlagi katerih bi lažje določili pooblastilo zadevnih kreditnih institucij za opravljanje javnih storitev, in bi zajemala vidike, kot so njihova ustanovitev, vrsta dejavnosti, ki jih opravljajo, njihov cilj, ureditve jamstva s strani javnih organov in omejitve dejavnosti sprejemanja depozitov. Odločitev o statusni obliki in načinu ustanovitve takšnih kreditnih institucij bi morala ostati v diskreciji enot centralne, regionalne ali lokalne ravni države članice, in lahko vključuje ustanovitev nove kreditne institucije, pridobitev ali prevzem obstoječega subjekta s strani takih javnih organov, vključno prek koncesij ali v okviru postopka reševanja.

(12)  Količnik finančnega vzvoda prav tako ne bi smel ogrožati zagotavljanja storitev centralnega kliringa za stranke s strani institucij. Zato bi bilo treba iz mere skupne izpostavljenosti izključiti začetna kritja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere se opravi centralni kliring, ki jih institucije ▌prejmejo od svojih strank in preusmerijo k centralnim nasprotnim strankam (CNS).

(13)  V izjemnih okoliščinah, ki upravičujejo izključitev nekaterih izpostavljenosti do centralnih bank iz količnika finančnega vzvoda, in da bi se olajšalo izvajanje monetarnih politik, bi morali pristojni organi imeti možnost, da tovrstne izpostavljenosti začasno izključijo iz mere skupne izpostavljenosti. V ta namen bi morali po posvetovanju z zadevno centralno banko javno izjaviti, da takšne izjemne okoliščine obstajajo. Zahtevo glede količnika finančnega vzvoda bi bilo treba sorazmerno ponovno umeriti, da bi se izravnal vpliv izključitve. S takim ponovnim umerjanjem bi se morala zagotoviti izključitev tveganj za finančno stabilnost, ki vplivajo na zadevne bančne sektorje, ter ohranila odpornost, ki jo zagotavlja količnik finančnega vzvoda.

(14)  Primerno je, da se za institucije, opredeljene kot globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) v skladu z Direktivo 2013/36/EU in standardom BCBS o blažilniku količnika finančnega vzvoda za globalne sistemsko pomembne banke (GSPB), objavljenim decembra 2017, uveljavi zahteva po blažilniku količnika finančnega vzvoda. BCBS je blažilnik količnika finančnega vzvoda umeril za izrecni namen zmanjšanja primerljivo večjih tveganj, ki jih GSPB predstavljajo za finančno stabilnost, zato bi se glede na navedeno v tej fazi moral uporabljati samo za GSPI. Vendar bi bilo treba opraviti dodatno analizo za ugotovitev, ali bi bilo ustrezno zahtevo po blažilniku količnika finančnega vzvoda uporabiti za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI), kot so opredeljene v Direktivi 2013/36/EU, in – če je ustrezno – na kakšen način bi bilo treba umerjanje prilagoditi posebnim značilnostim teh institucij.

(15)  Odbor za finančno stabilnost ▌je 9. novembra 2015 objavil dokument o pogojih za skupno sposobnost pokrivanja izgub (TLAC) (v nadaljnjem besedilu: standard TLAC), ki ga je skupina G20 potrdila novembra 2015 na vrhu v Turčiji. Standard TLAC od GSPB zahteva, da imajo zadosten znesek obveznosti z visoko sposobnostjo pokrivanja izgub (takšnih, ki se rešujejo s sredstvi upnikov) za zagotavljanje nemotenega in hitrega pokrivanja izgub in dokapitalizacije v primeru reševanja. Standard TLAC bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(16)  Pri prenosu standarda TLAC v pravo Unije je treba upoštevati obstoječe za posamezno institucijo specifične minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, določene v Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(10). Glede na to, da imata standard TLAC in minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti isti cilj, in sicer zagotoviti, da imajo institucije zadostno sposobnost pokrivanja izgub, bi morali biti obe zahtevi dopolnilna elementa skupnega okvira. Operativno bi bilo treba usklajeno minimalno raven standarda TLAC uvesti v Uredbo (EU) št. 575/2013, in sicer z novo zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, medtem ko bi bilo treba s ciljno usmerjenimi spremembami Direktive 2014/59/EU in Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(11) uvesti specifični pribitek za GSPI in zahteve, specifične za institucije, ki niso GSPI. Določbe o uvedbi standarda TLAC v Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo treba brati skupaj z določbami, ki so uvedene v Direktivo 2014/59/EU in Uredbo (EU) št. 806/2014, ter z Direktivo 2013/36/EU.

(17)  V skladu s standardom TLAC, ki se uporablja samo za GSPB, bi morala minimalna zahteva za zadosten znesek kapitala in obveznosti z visoko sposobnostjo pokrivanja izgub, ki jo uvaja ta uredba, veljati samo za GSPI. Vendar bi se morala pravila glede kvalificiranih obveznosti, ki jih uvaja ta uredba, uporabljati za vse institucije, v skladu z dopolnilnimi spremembami in zahtevami iz Direktive 2014/59/EU.

(18)  V skladu s standardom TLAC bi se morala zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti uporabljati samo za subjekte v postopku reševanja, ki so sami GSPI ali del skupine, določene kot GSPI. Zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti bi se morala uporabljati na posamični ali konsolidirani podlagi, odvisno od tega, ali so takšni subjekti v postopku reševanja posamične institucije brez podrejenih družb ali nadrejene osebe.

(19)  Direktiva 2014/59/EU omogoča uporabo instrumentov za reševanje ne samo za banke, ampak tudi za finančne holdinge in mešane finančne holdinge. Nadrejeni finančni holdingi in nadrejeni mešani finančni holdingi bi morali zato imeti zadostno sposobnost pokrivanja izgub tako kot nadrejene institucije.

(20)  Da bi zagotovili učinkovitost zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, je bistveno, da imajo instrumenti za izpolnjevanje te zahteve visoko sposobnost pokrivanja izgub. Obveznosti, ki so izključene iz instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov iz Direktive 2014/59/EU, nimajo te sposobnosti; enako velja za druge obveznosti, ki se načeloma sicer lahko rešujejo s sredstvi upnikov, vendar bi se reševanje s sredstvi upnikov v praksi lahko izkazalo za težavno. Navedene obveznosti se zato ne bi smele šteti kot primerne z vidika zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti. Po drugi strani imajo kapitalski instrumenti in podrejene obveznosti visoko sposobnost pokrivanja izgub. Poleg tega bi bilo treba v skladu s standardom TLAC do določene mere priznati potencial pokrivanja izgub tudi iz obveznosti, ki se obravnavajo pari passu nekaterim izključenim obveznostim.

(21)  Da bi se izognili dvojnemu štetju obveznosti za namene zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, bi bilo treba uvesti pravila za odbitke deležev v postavke kvalificiranih obveznosti, ki odražajo ustrezen pristop v zvezi z odbitki za kapitalske instrumente, ki je že oblikovan v Uredbi (EU) št. 575/2013. V okviru tega pristopa bi se deleži v instrumente kvalificiranih obveznosti najprej odbili od kvalificiranih obveznosti, in če tam ni dovolj obveznosti, bi se ti instrumenti kvalificiranih obveznosti odbili od instrumentov dodatnega kapitala.

(22)  Standard TLAC vsebuje nekatera merila primernosti, ki so strožja od obstoječih meril primernosti za kapitalske instrumente. Da bi zagotovili doslednost, bi bilo treba merila primernosti za kapitalske instrumente uskladiti v zvezi z neprimernostjo instrumentov, ki jih izdajo subjekti s posebnim namenom, po 1. januarju 2022.

(23)  Zagotoviti je treba jasen in pregleden postopek odobritve instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki lahko prispeva k ohranjanju visoke kakovosti teh instrumentov. V ta namen bi morali biti pristojni organi odgovorni za odobritev teh instrumentov, preden jih institucije lahko razvrstijo kot instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Vendar pa pristojni organi ne bi smeli biti dolžni zahtevati predhodno dovoljenje za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki se izdajo na podlagi pravne dokumentacije, ki jo je pristojni organ že odobril, in za katere večinoma veljajo enake določbe kot tiste, ki urejajo kapitalske instrumente, za katere je institucija od pristojnega organa dobila predhodno dovoljenje, da jih razvrsti kot instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala. V takšnem primeru bi morale institucije imeti možnost, da namesto zahtevka za predhodno odobritev svoje pristojne organe uradno obvestijo o nameri, da bodo izdale takšne instrumente. To bi morale storiti dovolj zgodaj pred razvrstitvijo instrumentov kot instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, da se pristojnim organom zagotovi dovolj časa za pregled instrumentov, če je to potrebno. Glede na vlogo EBA pri nadaljnjem zbliževanju nadzorniških praks in izboljševanju kakovosti kapitalskih instrumentov bi se morali pristojni organi pred odobritvijo kakršne koli nove oblike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala posvetovati z EBA.

(24)  Kapitalski instrumenti so primerni kot instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala le, kolikor izpolnjujejo ustrezna merila primernosti. Takšni kapitalski instrumenti so lahko v obliki kapitala ali obveznosti, vključno s podrejenimi dolgovi, ki izpolnjujejo takšna merila.

(25)  Kapitalski instrumenti ali deli kapitalskih instrumentov bi se smeli šteti za kapitalske instrumente le v obsegu, v katerem so vplačani. Dokler deli instrumenta niso vplačani, se ti deli ne bi smeli šteti za kapitalske instrumente.

(26)  Za kapitalske instrumente in kvalificirane obveznosti ne bi smeli veljati dogovori o poravnavi ali pobotu, ki bi v primeru reševanja zmanjšali njihovo sposobnost pokrivanja izgub. To pa ne bi smelo pomeniti, da bi morale pogodbene določbe, ki urejajo obveznosti, vsebovati izrecno določbo, da za instrument ne veljajo pravice do poravnave ali pobota.

(27)  Zaradi razvoja bančnega sektorja v vse bolj digitalnem okolju je programska oprema vse pomembnejša vrsta sredstev. Preudarno vrednotena programska oprema, katere vrednost se ne bo bistveno spremenila zaradi reševanja, insolventnosti ali likvidacije institucije, se ne bi smela kot neopredmetena sredstva odbiti od navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Ta opredelitev je pomembna, saj je programska oprema širok pojem, ki zajema številne različne vrste sredstev, od katerih v primeru prenehanja delovanja vsa ne ohranijo svoje vrednosti. V tem primeru bi bilo treba upoštevati razlike v vrednotenju in amortizaciji programske opreme ter realizirani prodaji te opreme. Poleg tega bi bilo treba upoštevati mednarodni razvoj in razlike v regulativni obravnavi naložb v programsko opremo, različna bonitetna pravila, ki se uporabljajo za institucije in zavarovalnice, ter raznolikost finančnega sektorja v Uniji, vključno z nereguliranimi subjekti, kot so finančnotehnološka podjetja.

(28)  Da bi preprečili učinke izrazitega naglega padca, je treba za obstoječe instrumente uporabiti predhodno veljavna pravila v zvezi z nekaterimi merili primernosti. Za obveznosti, izdane pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi], bi bilo treba opustiti nekatera merila primernosti za kapitalske instrumente in kvalificirane obveznosti. Takšna predhodno veljavna pravila bi se morala uporabljati tako za obveznosti, ki se, kjer je primerno, upoštevajo kot podrejeni del TLAC ter podrejeni del minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi Direktive 2014/59/EU, kot za obveznosti, ki se, kjer je primerno, upoštevajo kot nepodrejeni del TLAC ter nepodrejeni del minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti na podlagi Direktive 2014/59/EU. Za kapitalske instrumente bi se morala predhodno veljavna pravila prenehati uporabljati ... [šest let po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

(29)  Instrumenti kvalificiranih obveznosti, vključno s tistimi, katerih preostala zapadlost je krajša od enega leta, se lahko odkupijo šele potem, ko je organ za reševanje izdal predhodno dovoljenje. Takšno predhodno dovoljenje je lahko tudi splošno predhodno dovoljenje, in v tem primeru bi se moral odkup opraviti v omejenem obdobju in za vnaprej določen znesek, ki ga zajema splošno predhodno dovoljenje.

(30)  Od sprejetja Uredbe (EU) št. 575/2013 se je mednarodni standard o bonitetni obravnavi izpostavljenosti institucij do CNS spremenil, da bi se izboljšala obravnava izpostavljenosti institucij do kvalificiranih centralnih nasprotnih strank (KCNS). Bistvene spremembe navedenega standarda so vključevale uporabo ene same metode za določitev kapitalske zahteve za izpostavljenosti zaradi prispevkov v jamstveni sklad, izrecno zgornjo mejo skupnih kapitalskih zahtev, ki veljajo za izpostavljenosti do KCNS, ter pristop, ki je bolj občutljiv na tveganje, za zajem vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v izračunu hipotetičnih virov KCNS. Hkrati se obravnava izpostavljenosti do nekvalificiranih CNS ni spremenila. Glede na to, da so revidirani mednarodni standardi uvedli obravnavo, ki je bolj primerna za okolje centralnega kliringa, bi bilo treba pravo Unije spremeniti, da se navedeni standardi vključijo vanj.

(31)  Da bi zagotovili, da institucije ustrezno upravljajo svoje izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih (KNP), bi morala biti pravila, ki določajo obravnavo teh izpostavljenosti, občutljiva na tveganje ter bi morala spodbujati preglednost glede osnovnih izpostavljenosti KNP. BCBS je zato sprejel revidiran standard, ki določa jasno hierarhijo pristopov za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za navedene izpostavljenosti. Ta hierarhija odraža stopnjo preglednosti osnovnih izpostavljenosti. Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo treba uskladiti s temi mednarodno dogovorjenimi pravili.

(32)  Za institucijo, ki ima prevzeto obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti v končno korist neprofesionalnih strank za naložbo v enoto ali delež v KNP, vključno kot del zasebne pokojninske sheme, ki jo financira država, institucija ali družba, vključena v isti obseg bonitetne konsolidacije, ni zavezana k plačilu, razen če vrednost deležev ali enot stranke v KNP v enem ali več trenutkih pade pod zajamčeni znesek, kot je določeno v pogodbi. Verjetnost, da bi bilo treba to prevzeto obveznost izpolniti v praksi, je zato nizka. Kadar je prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti institucije omejena na odstotek zneska, ki ga je stranka prvotno vložila v deleže ali enote v KNP (prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti v višini določenega znesek), ali na znesek, ki je odvisen od uspešnosti finančnih kazalnikov ali tržnih indeksov do določenega trenutka, predstavlja vsaka trenutno pozitivna razlika med vrednostjo deležev ali enot stranke in sedanjo vrednostjo zajamčenega zneska v določenem trenutku rezervo in zmanjšuje tveganje, da bi morala institucija izplačati zajamčeni znesek. Vsi ti razlogi upravičujejo zmanjšan kreditni konverzijski faktor.

(33)  Za izračun vrednosti izpostavljenosti iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v skladu z okvirom za kreditno tveganje nasprotne stranke Uredba (EU) št. 575/2013 institucijam trenutno daje možnost izbire med tremi standardiziranimi pristopi: standardizirano metodo, metodo tekoče izpostavljenosti in metodo originalne izpostavljenosti.

(34)  Vendar ti standardizirani pristopi ne priznavajo ustrezno značilnosti zavarovanja s premoženjem, ki zmanjšuje tveganje v izpostavljenostih. Njihovo umerjanje je zastarelo in ne odraža visoke stopnje nestanovitnosti, zaznane med finančno krizo. Neustrezno je tudi njihovo priznavanje koristi pobota. Da bi odpravili te pomanjkljivosti, se je BCBS odločil nadomestiti standardizirano metodo in metodo tekoče izpostavljenosti z novim standardiziranim pristopom za izračun vrednosti izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov, t. i. standardiziranim pristopom za kreditno tveganje nasprotne stranke. Glede na to, da so revidirani mednarodni standardi uvedli nov standardizirani pristop, ki je bolj primeren za okolje centralnega kliringa, bi bilo treba pravo Unije spremeniti, da se navedeni standardi vključijo vanj.

(35)  Standardizirani pristop za kreditno tveganje nasprotne stranke je bolj občutljiv na tveganje kot standardizirana metoda in metoda tekoče izpostavljenosti, zato bi moral privesti do kapitalskih zahtev, ki bolje odražajo tveganja, povezana s posli institucij z izvedenimi finančnimi instrumenti. Hkrati se bo za nekatere institucije, ki trenutno uporabljajo metodo tekoče izpostavljenosti, morda izkazalo, da je izvajanje standardiziranega pristopa za kreditno tveganje nasprotne stranke preveč kompleksno in obremenjujoče. Za institucije, ki izpolnjujejo vnaprej določena merila primernosti, in za institucije, ki so del skupine, ki izpolnjuje ta merila na konsolidirani podlagi, bi bilo treba uvesti poenostavljeno različico standardiziranega pristopa za kreditno tveganje nasprotne stranke. Ker bi bila takšna poenostavljena različica manj občutljiva na tveganje kot standardizirani pristop za kreditno tveganje nasprotne stranke, bi jo bilo treba ustrezno umeriti in tako zagotoviti, da ne bo podcenila vrednosti izpostavljenosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti.

(36)  Za institucije, ki imajo ▌omejene izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov in ki trenutno uporabljajo metodo tekoče izpostavljenosti ali metodo originalne izpostavljenosti, bi bilo lahko izvajanje tako standardiziranega pristopa za kreditno tveganje nasprotne stranke kot njegove poenostavljene različice preveč kompleksno. Zato bi bilo treba tistim institucijam, ki izpolnjujejo vnaprej določena merila primernosti, in institucijam, ki so del skupine, ki izpolnjuje ta merila na konsolidirani podlagi, omogočiti, da kot alternativni pristop uporabljajo metodo originalne izpostavljenosti, vendar bi jo bilo treba spremeniti, da bi se odpravile njene glavne pomanjkljivosti.

(37)  Za usmerjanje institucij pri izbiri dovoljenih pristopov bi bilo treba uvesti jasna merila. Ta bi morala temeljiti na obsegu dejavnosti v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti institucije, ki kaže stopnjo sofisticiranosti, ki bi jo institucija morala biti sposobna izpolnjevati za izračun vrednosti izpostavljenosti.

(38)  Med finančno krizo so bile izgube iz trgovalne knjige za nekatere institucije s sedežem v Uniji velike. Pri nekaterih se je pokazalo, da je raven potrebnega kapitala glede na te izgube nezadostna, zaradi česar so zaprosile za izredno javnofinančno pomoč. Zaradi teh opažanj je BCBS odpravil številne šibke točke pri bonitetni obravnavi pozicij iz trgovalne knjige, ki so kapitalske zahteve za tržno tveganje.

(39)  Leta 2009 je bil na mednarodni ravni dokončan prvi sklop reform in prenesen v pravo Unije z Direktivo 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta(12). Vendar reforma iz leta 2009 ni odpravila strukturnih pomanjkljivosti kapitalskih zahtev v standardih za tržno tveganje. Zaradi pomanjkanja jasne razmejitve med trgovalnimi in bančnimi knjigami so se pojavile možnosti regulativne arbitraže, pomanjkanje občutljivosti kapitalskih zahtev za tržno tveganje na tveganje pa ni omogočalo zajema vseh tveganj, ki so jim bile institucije izpostavljene.

(40)  BCBS je začel temeljni pregled trgovalne knjige, da bi odpravil strukturne pomanjkljivosti kapitalskih zahtev v standardih za tržno tveganje. Na podlagi tega dela je bil januarja 2016 objavljen revidirani okvir tržnega tveganja. Decembra 2017 se je skupina guvernerjev centralnih bank in glavnih nadzornikov dogovorila o podaljšanju roka za uveljavitev revidiranega okvira tržnega tveganja, da bi institucijam omogočili dodaten čas, da razvijejo potrebno sistemsko infrastrukturo, BCBS pa, da obravnava nekatera posebna vprašanja v zvezi z okvirom. To vključuje pregled umeritev standardiziranega pristopa in pristopa notranjih modelov, da bi zagotovili skladnost s prvotnimi pričakovanji BCBS. Po zaključku tega pregleda in pred izvedbo ocene učinka, posledic sprememb okvira temeljnega pregleda trgovalne knjige na institucije v Uniji, bi morale vse institucije, za katere bi veljal okvir temeljnega pregleda trgovalne knjige v Uniji, začeti poročati o izračunih na podlagi spremenjenega standardiziranega pristopa. Da bi bili izračuni za obveznosti glede poročanja povsem operativni v skladu z mednarodnim razvojem, bi bilo zato treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje akta v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Komisija bi morala ta delegirani akt sprejeti do 31. decembra 2019. Institucije bi morale o tem izračunu začeti poročati najpozneje eno leto po sprejetju tega delegiranega akta. Poleg tega bi morale institucije, ki jim je odobrena uporaba spremenjenega pristopa notranjih modelov v okviru temeljnega pregleda trgovalne knjige za namene poročanja, poročati tudi o izračunu na podlagi pristopa notranjih modelov tri leta po njegovi celoviti uvedbi.

(41)  Uvajanje zahtev glede poročanja v zvezi s pristopi temeljnega pregleda trgovalne knjige bi bilo treba šteti za prvi korak v smeri celovitega izvajanja okvira temeljnega pregleda trgovalne knjige v Uniji. Komisija bi morala, kjer je ustrezno, ob upoštevanju končnih sprememb okvira temeljnega pregleda trgovalne knjige, ki jih je naredil BCBS, rezultatov učinka teh sprememb na institucije v Uniji in pristopov temeljnega pregleda trgovalne knjige, ki so že določeni v tej uredbi za zahteve glede poročanja, Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2020 predložiti zakonodajni predlog v zvezi s tem, kako bi bilo treba v Uniji izvajati okvir temeljnega pregleda trgovalne knjige, da bi se vzpostavile kapitalske zahteve za tržno tveganje.

(42)  Sorazmerna obravnava tržnega tveganja bi morala veljati tudi za institucije z omejenimi dejavnostmi iz trgovalne knjige, kar bi več institucijam z majhnim obsegom dejavnosti iz trgovalne knjige omogočilo uporabo okvira kreditnega tveganja za pozicije iz bančne knjige, kot določa revidirana različica odstopanja za majhen obseg postavk trgovalne knjige. Pri tem, ko Komisija ponovno ocenjuje, kako bi morale institucije s srednjim obsegom postavk trgovalne knjige izračunavati kapitalske zahteve za tržna tveganja, bi bilo treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti. Zlasti umerjanje kapitalskih zahtev za tržno tveganje za navedene institucije s srednjim obsegom postavk trgovalne knjige bi bilo treba pregledati ob upoštevanju mednarodnega razvoja. Do takrat bi bilo treba institucije s srednjim obsegom postavk trgovalne knjige, pa tudi institucije z majhnim obsegom postavk trgovalne knjige izvzeti iz zahtev glede poročanja na podlagi temeljnega pregleda trgovalne knjige.

(43)  Okvir za velike izpostavljenosti bi bilo treba okrepiti, da se izboljšata sposobnost institucij za pokrivanje izgub in skladnost z mednarodnimi standardi. V ta namen bi bilo treba kapital višje kakovosti uporabiti kot kapitalsko osnovo za izračun omejitve velikih izpostavljenosti, izpostavljenosti iz naslova kreditnih izvedenih finančnih instrumentov pa bi bilo treba izračunati v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje nasprotne stranke. Poleg tega bi bilo treba zmanjšati omejitev za izpostavljenosti, ki jih GSPI lahko imajo do drugih GSPI, da bi se zmanjšala sistemska tveganja zaradi medsebojnih povezav med velikimi institucijami ter učinek, ki ga lahko ima neplačilo nasprotne stranke GSPI na finančno stabilnost.

(44)  Medtem ko količnik likvidnostnega kritja zagotavlja, da bodo institucije kratkoročno sposobne vzdržati izjemno stresne dogodke, pa ne zagotavlja, da bodo te institucije dolgoročno imele stabilno strukturo financiranja. Zato je jasno, da bi bilo treba oblikovati natančno zavezujočo zahtevo po stabilnem financiranju na ravni Unije, ki bi vedno morala biti izpolnjena, da bi preprečili prekomerne neusklajenosti zapadlosti med sredstvi in obveznostmi ter prekomerno zanašanje na kratkoročno grosistično financiranje.

(45)  V skladu s standardom BCBS o stabilnem financiranju bi bilo zato treba sprejeti pravila za opredelitev zahteve po stabilnem financiranju kot količnika med zneskom razpoložljivega stabilnega financiranja institucije in zneskom njenega potrebnega stabilnega financiranja v obdobju enega leta. To ▌zavezujočo zahtevo bi bilo treba označiti kot zahtevo glede količnika neto stabilnega financiranja. Znesek razpoložljivega stabilnega financiranja bi bilo treba izračunati tako, da se obveznosti in kapital institucije pomnožijo z ustreznimi faktorji, ki odražajo njihovo stopnjo zanesljivosti v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja. Znesek potrebnega stabilnega financiranja bi bilo treba izračunati tako, da se obveznosti in zunajbilančne izpostavljenosti institucije pomnožijo z ustreznimi faktorji, ki odražajo njihove likvidnostne značilnosti ter preostale zapadlosti v enoletnem obdobju količnika neto stabilnega financiranja.

(46)  Količnik neto stabilnega financiranja bi bilo treba izraziti kot odstotek in določiti minimalno raven 100 %, ki kaže, da ima institucija zadostno stabilno financiranje, da izpolni svoje potrebe po financiranju v enoletnem obdobju v običajnih in stresnih pogojih. Če bi količnik neto stabilnega financiranja padel pod raven 100 %, bi institucija morala izpolnjevati posebne zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 za hitro ponovno vzpostavitev njegove minimalne ravni. Uporaba nadzorniških ukrepov v primerih neskladnosti z zahtevo glede količnika neto stabilnega financiranja ne bi smela biti samodejna ▌. Pristojni organi bi morali namesto tega oceniti razloge za neskladnost z zahtevo glede količnika neto stabilnega financiranja, preden bi določili morebitne nadzorniške ukrepe.

(47)  V skladu s priporočili EBA iz njegovega poročila z dne 15. decembra 2015 o zahtevah glede neto stabilnega financiranja na podlagi člena 510 Uredbe (EU) št. 575/2013 bi bilo treba pravila za izračun količnika neto stabilnega financiranja natančno uskladiti s standardi BCBS, vključno z razvojem navedenih standardov v zvezi z obravnavo poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti. Vendar potreba po upoštevanju nekaterih evropskih posebnosti za zagotovitev, da zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja ne ovira financiranja evropskega realnega gospodarstva, upravičuje nekatere prilagoditve količnika neto stabilnega financiranja, ki ga je določil BCBS za opredelitev zahteve glede evropskega količnika neto stabilnega financiranja. Te prilagoditve zaradi evropskega konteksta priporoča EBA in so povezane predvsem s posebno obravnavo: pretočnih modelov na splošno in zlasti izdaj kritih obveznic; dejavnosti za financiranje trgovine; centraliziranih reguliranih prihrankov; zajamčenih stanovanjskih kreditov; ▌ kreditnih zadrug; CNS in centralnih depotnih družb, ki ne izvedejo nobene bistvene spremembe zapadlosti. Te predlagane posebne obravnave na široko odražajo ugodnejšo obravnavo, ki je za te dejavnosti odobrena v evropskem količniku likvidnostnega kritja v primerjavi s količnikom likvidnostnega kritja, ki ga je določil BCBS. Ker količnik neto stabilnega financiranja dopolnjuje količnik likvidnostnega kritja, bi morala biti opredelitev in umerjanje obeh količnikov skladna. To še zlasti velja za faktorje potrebnega stabilnega financiranja, ki se uporabljajo za količnik likvidnostnega kritja visokokakovostnih likvidnih sredstev za izračun količnika neto stabilnega financiranja, ki bi moral odražati opredelitve in odbitke evropskega količnika likvidnostnega kritja, ne glede na skladnost s splošnimi in operativnimi zahtevami, določenimi za izračun količnika likvidnostnega kritja, ki v enoletnem obdobju izračuna količnika neto stabilnega financiranja niso ustrezne.

(48)  Poleg evropskih posebnosti ▌bi obravnava poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti v količniku neto stabilnega financiranja, ki ga je določil BCBS, lahko pomembno vplivala na dejavnosti institucij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti in posledično na evropske finančne trge ter dostop do nekaterih postopkov za končne uporabnike. Uvedba količnika neto stabilnega financiranja, ki ga je določil BCBS, bi lahko brez obsežnih kvantitativnih ocen učinka in javnega posvetovanja neupravičeno in nesorazmerno vplivala na posle z izvedenimi finančnimi instrumenti ter nekatere medsebojno povezane posle, vključno s klirinškimi dejavnostmi. Dodatna zahteva po posedovanju stabilnega financiranja v višini od 5 % do 20 % glede na bruto izvedene finančne obveznosti na splošno velja kot grobo merilo, ki zajema dodatna tveganja financiranja, povezana z morebitnim povečanjem izvedenih finančnih obveznosti v obdobju enega leta, in je trenutno v postopku pregleda na ravni BCBS. To zahtevo, uvedeno v začetni višini 5 % v skladu z diskrecijsko pravico, ki jo BCBS prepušča jurisdikcijam, da znižajo faktor potrebnega stabilnega financiranja na bruto izvedene finančne obveznosti, bi bilo mogoče nato spremeniti, da bi se upošteval razvoj na ravni BCBS in preprečile morebitne nepredvidene posledice, da na primer ne bi ogrozili dobrega delovanja evropskih finančnih trgov ter institucijam in končnim uporabnikom, vključno s podjetji, zagotovili orodja za varovanje pred tveganjem, da bi zagotovili njihovo financiranje kot cilj unije kapitalskih trgov.

(49)  BCBS asimetrično obravnava kratkoročno financiranje, kot so pogodbe o začasni prodaji (nepriznano stabilno financiranje), in kratkoročno posojanje, kot so posli začasnega odkupa (potrebnega nekaj stabilnega financiranja – 10 %, če so zavarovani z visokokakovostnimi likvidnimi sredstvi stopnje 1, kot so opredeljena v količniku likvidnostnega kritja, in 15 % za druge posle), s finančnimi strankami, zaradi odvračanja obsežnih povezav prek kratkoročnega financiranja med finančnimi strankami, saj so take povezave vir medsebojne povezanosti in v primeru propada otežujejo reševanje posamezne institucije brez tveganja širjenja negativnih učinkov na preostanek finančnega sistema. Vendar je umerjanje asimetričnosti ▌ konservativno in lahko vpliva na likvidnost vrednostnih papirjev, ki se običajno uporabljajo kot zavarovanje s premoženjem v kratkoročnih poslih, zlasti državnih obveznic, saj bodo institucije verjetno zmanjšale obseg svojega poslovanja na trgih začasne prodaje. Prav tako bi lahko ogrozilo dejavnosti vzdrževanja trga, ker trgi začasne prodaje olajšujejo upravljanje potrebnega popisa, kar nasprotuje ciljem unije kapitalskih trgov. Da bi imele institucije dovolj časa, da se postopoma prilagodijo temu konservativnemu umerjanju, bi bilo treba uvesti prehodno obdobje, v katerem bi bili faktorji potrebnega stabilnega financiranja začasno zmanjšani. Obseg začasnega zmanjšanja faktorjev potrebnega stabilnega financiranja bi moral biti odvisen od vrste poslov in vrste zavarovanja s premoženjem, uporabljenega pri teh poslih.

(50)  Poleg začasnega ponovnega umerjanja faktorja potrebnega stabilnega financiranja BCBS, ki se uporablja za kratkoročne posle začasnega odkupa s finančnimi strankami, zavarovane z državnimi obveznicami ▌, se je pokazalo, da so potrebne nekatere druge prilagoditve, s čimer bi zagotovili, da uvedba zahteve glede količnika neto stabilnega financiranja ne bi ogrozila likvidnosti trgov državnih obveznic. Faktor potrebnega stabilnega financiranja BCBS v višini 5 %, ki se uporablja za visokokakovostna likvidna sredstva stopnje 1, vključno z državnimi obveznicami, pomeni, da bi morale institucije imeti na razpolago dolgoročno nezavarovano financiranje v takšnem deležu ne glede na čas, v katerem naj bi posedovale takšne državne obveznice. To bi lahko potencialno dodatno spodbudilo institucije, da položijo denar v centralnih bankah, namesto da bi delovale kot primarni trgovci in zagotavljale likvidnost na trgih državnih obveznic. Poleg tega ni skladen s količnikom likvidnostnega tveganja, ki priznava polno likvidnost teh sredstev celo v času izjemnega likvidnostnega stresa (odbitek v višini 0 %). Faktor potrebnega stabilnega financiranja visokokakovostnih likvidnih sredstev stopnje 1, kot je opredeljen v evropskem količniku likvidnostnega kritja, razen izjemno visokokakovostnih kritih obveznic, bi bilo zato treba zmanjšati s 5 % na 0 %.

(51)  Poleg tega bi bilo treba vsa visokokakovostna likvidna sredstva stopnje 1, kot so opredeljena v evropskem količniku likvidnostnega kritja, razen izjemno visokokakovostnih kritih obveznic, prejeta kot gibljivo kritje v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, pobotati s sredstvi iz izvedenih finančnih instrumentov, količnik likvidnostnega kritja, ki ga je določil BCBS, pa za pobot sredstev iz izvedenih finančnih instrumentov sprejema samo denar, ki izpolnjuje pogoje okvira za finančni vzvod. To širše priznavanje sredstev, prejetih kot gibljiva kritja, bo prispevalo k likvidnosti trgov državnih obveznic, preprečilo kaznovanje končnih uporabnikov, ki posedujejo velike zneske državnih obveznic, vendar malo denarja (kot pokojninski skladi), ter preprečilo ustvarjanje dodatnih napetosti pri povpraševanju po denarju na trgih začasne prodaje.

(52)  Zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja bi se moral uporabljati za institucije na posamični in konsolidirani podlagi, razen če pristojni organi opustijo uporabo zahteve glede količnika na posamični podlagi. Če uporaba zahteve glede količnika neto stabilnega financiranja na posamični podlagi ni bila opuščena, bi morali posli med institucijama, ki pripadata isti skupini ali isti institucionalni shemi za zaščito vlog, načeloma prejeti simetrične faktorje razpoložljivega in potrebnega stabilnega financiranja, da se prepreči izguba financiranja na notranjem trgu in da se ne ovira učinkovito upravljanje likvidnosti v evropskih skupinah, v katerih se likvidnost upravlja centralizirano. Takšna ugodnejša simetrična obravnava bi morala biti odobrena samo za posle znotraj skupine, kadar so vzpostavljeni vsi potrebni zaščitni ukrepi, in sicer na podlagi dodatnih meril za čezmejne posle in samo s predhodno odobritvijo vključenih pristojnih organov, saj ni mogoče domnevati, da bodo institucije, ki imajo težave z izpolnjevanjem svojih plačilnih obveznosti, vedno prejele finančno podporo od drugih podjetij, ki pripadajo isti skupini ali isti institucionalni shemi za zaščito vlog.

(53)  Majhnim in nekompleksnim institucijam bi bilo treba omogočiti uporabo poenostavljene različice zahteve glede količnika neto stabilnega financiranja. Poenostavljena, manj razdrobljena, različica količnika neto stabilnega financiranja bi pomenila zbiranje omejenega števila podatkovnih točk, kar bi zmanjšalo kompleksnost izračuna za te institucije v skladu z načelom sorazmernosti, hkrati pa zagotovilo, da te institucije na podlagi umerjanja, ki bi moralo biti vsaj tako konservativno kot umerjanje pri zahtevi glede popolnega količnika neto stabilnega financiranja, še vedno ohranijo zadosten faktor stabilnega financiranja. Pristojni organ pa bi morali imeti možnost, da od majhnih in nekompleksnih institucij zahtevajo, da namesto poenostavljene različice uporabljajo zahtevo glede popolnega količnika neto stabilnega financiranja.

(54)  Pri konsolidaciji podrejenih družb v tretjih državah bi bilo treba ustrezno upoštevati zahteve glede stabilnega financiranja, ki se uporabljajo v zadevnih državah. V skladu s tem pravila za konsolidacijo v Uniji ne bi smela uvajati ugodnejše obravnave za razpoložljivo in potrebno stabilno financiranje v podrejenih družbah tretjih držav, kot je obravnava, ki je na voljo v skladu z nacionalnim pravom zadevnih tretjih držav.

(55)  Od institucij bi se moralo zahtevati, da svojim pristojnim organom poročajo v valuti poročanja zavezujočega podrobnega količnika neto stabilnega financiranja za vse postavke in ločeno za postavke, denominirane v vsaki pomembni valuti, da se zagotovi ustrezno spremljanje morebitnih valutnih neusklajenosti. Zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja institucijam ne bi smela postavljati dvojnih zahtev glede poročanja ali zahtev glede poročanja, ki niso skladne z veljavnimi pravili, institucije pa bi morale imeti dovolj časa, da se pripravijo na začetek veljavnosti novih zahtev glede poročanja.

(56)  Ker je zagotavljanje smiselnih in primerljivih informacij o skupnih ključnih metrikah tveganj institucij za trg temeljno načelo stabilnega bančnega sistema, je bistveno čim bolj zmanjšati asimetričnost informacij ter olajšati primerljivost profilov tveganosti kreditnih institucij znotraj jurisdikcij in med njimi. BCBS je januarja 2015 objavil revidirane standarde za razkritja tretjega stebra, da bi okrepil primerljivost, kakovost in doslednost regulativnih razkritij institucij za trg. Zato je ustrezno spremeniti obstoječe zahteve po razkritju, da se uvedejo navedeni novi mednarodni standardi.

(57)  Sodelujoči pri pozivu Komisije k predložitvi dokazov glede regulativnega okvira EU za finančne storitve so trenutne zahteve po razkritju ocenili kot nesorazmerne in obremenjujoče za manjše institucije. Brez poseganja v boljšo uskladitev razkritij z mednarodnimi standardi bi bilo treba od majhnih in nekompleksnih institucij zahtevati, da predložijo manj pogosta in podrobna razkritja kot večje institucije, s čimer bi se zmanjšalo njihovo upravno breme.

(58)   Pojasniti bi bilo treba tudi nekatera vprašanja v zvezi z razkritji o prejemkih. Zahteve po razkritju prejemkov, kot so opredeljene v tej uredbi, bi morale biti združljive s cilji pravil o prejemkih za kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganosti institucij, zlasti da se vzpostavi in ohrani politika in praksa prejemkov, ki je v skladu z učinkovitim upravljanjem tveganj. Poleg tega bi bilo treba od institucij, ki koristijo odstopanje od nekaterih pravil o prejemkih, zahtevati, da razkrijejo informacije o takšnem odstopanju.

(59)  Mala in srednja podjetja (MSP) so eden od stebrov gospodarstva Unije, saj so ključna za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Glede na to, da predstavljajo MSP manjše sistemsko tveganje kot večja podjetja, bi morale biti kapitalske zahteve za izpostavljenosti do MSP nižje kot tiste za velika podjetja, da se zagotovi optimalno bančno financiranje MSP. Trenutno za izpostavljenosti do MSP do višine 1,5 milijona EUR velja 23,81% zmanjšanje zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti. Ker prag 1,5 milijona EUR za izpostavljenosti do MSP ne kaže spremembe tveganosti MSP, bi bilo treba zmanjšanje kapitalskih zahtev razširiti na izpostavljenosti do MSP ▌do višine 2,5 milijona EUR in ▌za del izpostavljenosti do MSP, ki presega 2,5 milijona EUR, bi moralo veljati 15% zmanjšanje kapitalskih zahtev.

(60)  Naložbe v infrastrukturo so ključne za krepitev konkurenčnosti Evrope in spodbujanje ustvarjanja delovnih mest. Okrevanje in prihodnja rast gospodarstva Unije je v veliki meri odvisna od razpoložljivosti kapitala za strateške naložbe, ki so evropskega pomena, v infrastrukturo, predvsem v širokopasovna in energetska omrežja ter v prometno infrastrukturo, vključno v infrastrukturo za elektromobilnost, zlasti v industrijskih centrih; v izobraževanje, raziskave in inovacije ter v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost. Cilj naložbenega načrta za Evropo je spodbujanje dodatnega financiranja ekonomsko upravičenih infrastrukturnih projektov, med drugim z mobilizacijo dodatnih zasebnih virov financiranja. Za veliko potencialnih vlagateljev je glavni pomislek domnevno pomanjkanje ekonomsko upravičenih projektov ter omejena sposobnost ustreznega ovrednotenja tveganja zaradi njihove kompleksne narave.

(61)  Da bi spodbudili zasebne in javne naložbe v infrastrukturne projekte, je bistveno vzpostaviti regulativno okolje, ki lahko spodbuja visokokakovostne infrastrukturne projekte in zmanjša tveganja za vlagatelje. Zmanjšati bi bilo treba zlasti kapitalske zahteve za izpostavljenosti do infrastrukturnih projektov pod pogojem, da so skladne z naborom meril, ki lahko zmanjša njihov profil tveganosti in poveča predvidljivost denarnih tokov. Komisija bi morala pregledati določbo o visokokakovostnih infrastrukturnih projektih, da bi ocenila: njen vpliv na obseg infrastrukturnih naložb s strani institucij in njihovo kakovost ob upoštevanju ciljev Unije za prehod v nizkoogljično, na podnebne spremembe odporno in krožno gospodarstvo; ter njeno ustreznost z vidika preudarnosti. Komisija bi morala razmisliti tudi, ali bi bilo treba področje uporabe teh določb razširiti na naložbe podjetij v infrastrukturo.

(62)  Po priporočilu EBA, Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(13), in Evropske centralne banke, bi morale biti CNS zaradi svojega posebnega poslovnega modela izvzete iz zahteve glede količnika finančnega vzvoda, saj morajo pridobiti bančno dovoljenje samo zato, ker imajo dostop do ponudb centralne banke čez noč, in izpolnjevati svojo vlogo kot ključni subjekti za doseganje pomembnih političnih in regulativnih ciljev v finančnem sektorju.

(63)  Poleg tega bi bilo izpostavljenosti centralnih depotnih družb, ki so pooblaščene kot kreditne institucije, in izpostavljenosti kreditnih institucij, določenih v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(14), kot so denarna sredstva, ki izhajajo iz zagotavljanja denarnih računov udeležencem in imetnikom računov vrednostnih papirjev v sistemu poravnave vrednostnih papirjev ter sprejemanja depozitov od njih, treba izključiti iz mere skupne izpostavljenosti, saj ne povzročajo tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ker se ta denarna sredstva uporabljajo izključno za namene poravnave posla v sistemu poravnave vrednostnih papirjev.

(64)  Glede na to, da je napotek o dodatno potrebnem kapitalu iz Direktive 2013/36/EU kapitalski cilj, ki odraža nadzorniška pričakovanja, zanje ne bi smela veljati niti obveznost razkritja niti prepoved razkritja s strani pristojnih organov na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013/EU ali navedene direktive.

(65)  Da bi zagotovili ustrezno opredelitev nekaterih specifičnih tehničnih določb iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in upoštevali morebiten razvoj standardov na mednarodni ravni, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s: spremembo seznama produktov ali storitev, katerih sredstva in obveznosti se lahko štejejo za soodvisne; v zvezi s spremembo seznama večstranskih razvojnih bank; v zvezi s spremembo zahtev glede poročanja o tržnih tveganjih; ter v zvezi z opredelitvijo dodatnih zahtev glede likvidnosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(15). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(66)  Tehnični standardi bi morali zagotoviti dosledno harmonizacijo zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013. EBA bi moral biti kot visoko specializiranemu organ pristojen za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov, v zvezi s katerimi ni potrebna odločitev glede politik, za predložitev Komisiji. Razviti bi bilo treba regulativne tehnične standarde na področjih bonitetne konsolidacije, kapitala, TLAC, obravnave izpostavljenosti, ki so zavarovane s hipotekami na nepremičnine, kapitalskih naložb v sklade, izračuna izgube ob neplačilu po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih ocen za kreditno tveganje, tržno tveganje, velike izpostavljenosti in likvidnost. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Komisija in EBA bi morala zagotoviti, da bi lahko te standarde in zahteve uporabljale vse zadevne institucije na način, ki bi ustrezal naravi, obsegu in zapletenosti teh institucij in njihovih dejavnosti.

(67)  Da bi olajšali primerljivost razkritij, bi bilo treba EBA pooblastiti za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov za oblikovanje standardiziranih predlog za razkritje, ki bi zajemali vse bistvene zahteve po razkritju iz Uredbe (EU) št. 575/2013. Pri oblikovanju teh standardov bi EBA moral upoštevati velikost in zapletenost institucij ter naravo in stopnjo tveganja njihovih dejavnosti. EBA bi moral pripraviti poročilo o tem, kje bi bilo mogoče izboljšati sorazmernost svežnja Unije o nadzorniškem poročanju v smislu področja uporabe, razdrobljenosti ali pogostosti, in vsaj dati konkretna priporočila, kako bi lahko nižali povprečne stroške usklajevanja za majhne institucije, v najboljšem primeru za 20 % ali več, najmanj pa za 10 %. EBA bi bilo treba pooblastiti za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov, ki se priložijo zadevnemu poročilu. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje teh izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

(68)  Da bi institucijam olajšali skladnost s pravili iz te uredbe in iz Direktive 2013/36/EU ter z regulativnimi tehničnimi standardi, izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in predlogami, sprejetimi za izvajanje navedenih pravil, bi EBA moral oblikovati IT orodje, za usmerjanje institucij po zadevnih določbah, standardih, smernicah in predlogah glede na njihovo velikost in poslovni model.

(69)  Poleg poročila o možnem znižanju stroškov do ... [dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi], bi moral EBA – v sodelovanju z vsemi zadevnimi organi, tj. organi, ki so pristojni za bonitetni nadzor, reševanje in sisteme zajamčenih vlog, in zlasti Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB), – pripraviti poročilo o izvedljivosti vzpostavitve doslednega in integriranega sistema za zbiranje statističnih podatkov, podatkov v zvezi z reševanjem in bonitetnih podatkov. Ob upoštevanju dosedanjega dela ESCB o integriranem zbiranju podatkov, bi moralo zadevno poročilo zagotoviti analizo stroškov in koristi vzpostavitve osrednje točke za zbiranje podatkov za integriran sistem poročanja statističnih in regulativnih podatkov za vse institucije, ki se nahajajo v Uniji. V okviru takšnega sistema bi bilo treba med drugim uporabljati enotne opredelitve in standarde za podatke, ki se zbirajo, ter zagotoviti zanesljivo in stalno izmenjavo informacij med pristojnimi organi ter tako zagotoviti strogo zaupnost zbranih podatkov, strogo avtentikacijo in upravljanje pravic dostopa do sistema ter kibernetsko varnost. Cilj je, da se s tako centralizacijo in poenotenjem evropskega sistema poročanja prepreči, da bi različni organi zahtevali podobne ali enake podatke, in da se s tem znatno zmanjšata upravno in finančno breme za pristojne organe in institucije. Če je ustrezno in ob upoštevanju poročila o izvedljivosti, ki ga pripravi EBA, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti zakonodajni predlog.

(70)  Zadevni pristojni ali imenovani organi bi si morali prizadevati za izogibanje kakršni koli obliki podvojene ali nedosledne uporabe makrobonitetnih pooblastil, določenih v Uredbi (EU) št. 575/2013/EU in Direktivi 2013/36/EU. Zadevni pristojni ali imenovani organi bi morali zlasti ustrezno pretehtati, ali ukrepi, ki jih sprejmejo na podlagi člena 124, 164 ali 458 Uredbe (EU) št. 575/2013/EU, podvajajo druge obstoječe ali prihodnje ukrepe na podlagi člena 133 Direktive 2013/36/EU ali so z njimi neusklajeni.

(71)  Glede na spremembe obravnave izpostavljenosti do KCNS, zlasti obravnave prispevkov institucij v jamstveni sklad KCNS, kot je določeno v tej uredbi, bi bilo treba zato ustrezno spremeniti zadevne določbe v Uredbi (EU) št. 648/2012(16), ki so bile v navedeno uredbo vnesene z Uredbo (EU) št. 575/2013 in določajo izračun hipotetičnega kapitala CNS, ki ga institucije nato uporabijo za izračun lastnih kapitalskih zahtev.

(72)  Ker ciljev te uredbe, in sicer okrepitve in poglobitve že obstoječih pravnih aktov Unije, ki zagotavljajo enotne bonitetne zahteve, ki se uporabljajo za institucije po vsej Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njunega obsega in učinkov lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(73)  Da bi se omogočil urejen umik iz deležev zavarovalnic, ki niso predmet dopolnilnega nadzora, bi se morala uporabiti spremenjena različica prehodnih določb v zvezi z izvzetjem iz odbitkov deležev v lastniški kapital zavarovalnih družb, in sicer z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2019.

(74)  Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)  člena 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa enotna pravila o splošnih bonitetnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi, nadzorovani v skladu z Direktivo 2013/36/EU, kar zadeva:

   (a) kapitalske zahteve v zvezi s popolnoma merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi kreditnega tveganja, tržnega tveganja, operativnega tveganja ▌, tveganja poravnave in finančnega vzvoda;
   (b) zahteve, ki omejujejo velike izpostavljenosti;
   (c) likvidnostne zahteve v zvezi s popolnoma merljivimi, enotnimi in standardiziranimi elementi likvidnostnega tveganja;
   (d) zahteve glede poročanja v zvezi s točkami (a), (b) in (c);
   (e) zahteve po javnem razkritju.

Ta uredba določa enotna pravila za zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati subjekti v postopku reševanja, ki so globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI) ali del GSPI in pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU.

Ta uredba ne ureja zahtev glede objave, ki veljajo za pristojne organe na področju bonitetnih predpisov in nadzora institucij, kot je določeno v Direktivi 2013/36/EU.

Člen 2

Nadzorniška pooblastila

   1. Za zagotovitev skladnosti s to uredbo imajo pristojni organi pooblastila in upoštevajo postopke iz Direktive 2013/36/EU in te uredbe.
   2. Za zagotovitev skladnosti s to uredbo imajo organi za reševanje pooblastila in upoštevajo postopke iz Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta* in te uredbe.
   3. Pristojni organi in organi za reševanje sodelujejo za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.
   4. Za zagotovitev skladnosti v okviru svojih pristojnosti enotni odbor za reševanje, ustanovljen s členom 42 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta**, in Evropska centralna banka, kar zadeva naloge, ki so ji bile podeljene z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013***, zagotovita redno in zanesljivo izmenjavo relevantnih informacij.

__________________

* Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

** Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

*** Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).“;

"

(2)  člen 4 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (7) se nadomesti z naslednjim:"

„(7) ,kolektivni naložbeni podjem‘ ali ,KNP‘ pomeni KNPVP, kot je opredeljen v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, ali alternativni investicijski sklad (AIS), kot je opredeljen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta**;

__________________

* Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

** Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).“;

"

(ii)  točka (20) se nadomesti z naslednjim:"

„(20) ,finančni holding‘ pomeni finančno institucijo, katere podrejene družbe so izključno ali pretežno institucije ali finančne institucije in ki ni mešani finančni holding; podrejene družbe finančne institucije so predvsem institucije ali finančne institucije, kjer je vsaj ena od njih institucija in kjer je več kot 50 % kapitala, konsolidiranih sredstev, prihodkov, zaposlenih ali drugih kazalnikov finančne institucije, ki jih pristojni organ ▌upošteva kot relevantne, povezanih s podrejenimi družbami, ki so institucije ali finančne institucije;“;

"

(iii)  točka (26) se nadomesti z naslednjim:"

„(26) ,finančna institucija‘ pomeni družbo, ki ni institucija ali čisti industrijski holding, katere osnovna dejavnost je pridobivanje deležev ali opravljanje ene ali več dejavnosti iz točk 2 do 12 in točke 15 Priloge I k Direktivi 2013/36/EU, vključno s finančnim holdingom, mešanim finančnim holdingom, plačilno institucijo, kot je opredeljena v točki (4) člena 4 Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta*, in družbo za upravljanje, ne vključuje pa zavarovalnih holdingov in mešanih zavarovalnih holdingov, kot so opredeljeni v točki (f) oziroma (g) člena 212(1) Direktive 2009/138/ES;

____________________

* Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).“;

"

(iv)  točka (28) se nadomesti z naslednjim:"

„(28) ,nadrejena institucija v državi članici‘ pomeni institucijo v državi članici, ki ima podrejeno družbo, ki je institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve, ali ki je udeležena v instituciji, finančni instituciji ali družbi za pomožne storitve in sama ni podrejena družba druge institucije z dovoljenjem v isti državi članici ali finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ustanovljenega v isti državi članici;“;

"

(v)  vstavijo se naslednje točke:"

„(29a) ,nadrejeno investicijsko podjetje v državi članici‘ pomeni nadrejeno institucijo v državi članici, ki je investicijsko podjetje;

   (29b) ,EU nadrejeno investicijsko podjetje‘ pomeni EU nadrejeno institucijo, ki je investicijsko podjetje;
   (29c) ,nadrejena kreditna institucija v državi članici‘ pomeni nadrejeno institucijo v državi članici, ki je kreditna institucija;
   (29d) ,EU nadrejena kreditna institucija‘ pomeni EU nadrejeno institucijo, ki je kreditna institucija;“;

"

(vi)  v točki (39) se doda naslednji odstavek:"

„Dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) ali (b) zaradi svoje neposredne izpostavljenosti do iste CNS za namene dejavnosti kliringa, se ne štejejo za skupino povezanih strank.“;

"

(vii)  točka (41) se nadomesti z naslednjim:"

„(41) ,konsolidacijski nadzornik‘ pomeni pristojni organ, odgovoren za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s členom 111 Direktive 2013/36/EU;“;

"

(viii)  v točki (71) se uvodno besedilo točke (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) za namene člena 97 pomeni vsoto:“;

"

(ix)  v točki (72) se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) je reguliran trg ali trg tretje države, ki se šteje za enakovrednega reguliranemu trgu v skladu s postopkom iz točke (a) člena 25(4) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta*;

__________________

* Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).“;

"

(x)  točka (86) se nadomesti z naslednjim:"

„(86) ,trgovalna knjiga‘ pomeni vse pozicije v finančnih instrumentih in blagu, ki jih ima institucija za namene trgovanja ali za varovanje pozicij, ki jih ima za namene trgovanja, ▌v skladu s členom 104▌;“;

"

(xi)  točka (91) se nadomesti z naslednjim:"

„(91) ,trgovalna izpostavljenost‘ pomeni tekočo izpostavljenost, ki vključuje gibljivo kritje, ki pripada klirinškemu članu, vendar ga ta še ni prejel, in morebitno prihodnjo izpostavljenost klirinškega člana ali stranke do CNS, ki izhaja iz pogodb in poslov, navedenih v točkah (a), (b) in (c) člena 301(1), pa tudi začetno kritje;“;

"

(xii)  točka (96) se nadomesti z naslednjim:"

„(96) ,notranje varovanje‘ pomeni pozicijo, ki pomembno izravna elemente tveganja med pozicijo iz trgovalne knjige in eno ali več pozicijami iz netrgovalne knjige ali med dvema trgovalnima enotama;“;

"

(xiii)  v točki (127) se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) institucije spadajo v isto institucionalno shemo za zaščito vlog iz člena 113(7) ali so stalno povezane prek omrežja s centralnim organom;”;

"

(xiv)  točka (128) se nadomesti z naslednjim:"

„(128) ,razpoložljiva sredstva‘ pomeni znesek dobička ob koncu preteklega poslovnega leta, h kateremu se prištejejo preneseni dobički in rezerve, ki se lahko uporabijo za ta namen pred razdelitvijo imetnikom kapitalskih instrumentov, zmanjšan za prenesene izgube, dobičke, ki po pravu Unije ali nacionalnem pravu ali notranjimi akti institucije niso razdeljivi, ter vsote, ki se v skladu z nacionalnim pravom ali statuti institucije štejejo za nerazdeljive rezerve, pri čemer se v vsakem primeru upošteva specifična kategorija kapitalskih instrumentov, na katere se nanaša pravo Unije ali nacionalno pravo, notranji akti ali statuti institucije; takšni dobički, izgube in rezerve se določijo na podlagi posamičnih računovodskih izkazov institucije in ne na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov.“;

"

(xv)  dodajo se naslednje točke:"

„(130) ‘organ za reševanje’ pomeni organ za reševanje, kot je opredeljen v točki (18) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;

   (131) ,subjekt v postopku reševanja‘ pomeni subjekt v postopku reševanja, kot je opredeljen v točki (83a) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
   (132) ,skupina v postopku reševanja‘ pomeni skupino v postopku reševanja, kot je opredeljena v točki (83b) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
   (133) ,globalna sistemsko pomembna institucija‘ ali ,GSPI‘ pomeni globalno sistemsko pomembno institucijo, določeno v skladu s členom 131(1) in (2) Direktive 2013/36/EU;
   (134) ,globalna sistemsko pomembna institucija zunaj EU‘ ali ,GSPI zunaj EU‘ pomeni globalno sistemsko pomembno bančno skupino ali banko (GSPB), ki ni GSPI in je vključena na seznam GSPB, ki ga objavlja Odbor za finančno stabilnost, kot se redno posodablja;
   (135) ,pomembna podrejena družba‘ pomeni podrejeno družbo, ki na posamični ali konsolidirani podlagi izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
   (a) podrejena družba ima več kot 5 % konsolidiranih tveganju prilagojenih sredstev prvotne nadrejene osebe;
   (b) podrejena družba ustvari več kot 5 % skupnih poslovnih prihodkov prvotno nadrejene osebe;
   (c) mera skupne izpostavljenosti iz člena 429(4) te uredbe podrejene družbe predstavlja več kot 5 % konsolidirane mere skupne izpostavljenosti prvotno nadrejene osebe;

za namene določitve pomembne podrejene družbe se, kadar se uporabi člen 21b(2) Direktive 2013/36/EU, dve vmesni EU nadrejeni osebi štejeta za eno podrejeno družbo na podlagi njunega konsolidiranega položaja;

   (136) ,subjekt, ki je GSPI‘ pomeni subjekt s pravno osebnostjo, ki je GSPI ali del GSPI ali GSPI zunaj EU;
   (137) ,instrument za reševanje s sredstvi upnikov‘ pomeni instrument za reševanje s sredstvi upnikov, kot je opredeljen v točki (57) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;
   (138) ,skupina‘ pomeni skupino podjetij, od katerih je vsaj eno institucija in ki jo sestavljajo nadrejena oseba in njene podrejene družbe, ali podjetij, ki so medsebojno povezana, kakor je navedeno v členu 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta*;
   (139) ,posel financiranja z vrednostnimi papirji‘ pomeni repo posel, posel posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ali posel kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja;

   (140) ,začetno kritje‘ pomeni vsako zavarovanje s premoženjem razen gibljivega kritja, ki se pobere od subjekta ali se mu predloži, da krije trenutne in morebitne prihodnje izpostavljenosti posla ali portfelja poslov v obdobju, potrebnem za unovčitev teh poslov, ali za ponovno varovanje pred tržnim tveganjem po neplačilu nasprotne stranke v poslu ali portfelju poslov;
   (141) ,tržno tveganje‘ pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb tržnih cen, vključno z menjalnimi tečaji ali cenami blaga;
   (142) ,valutno tveganje‘ pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb menjalnih tečajev;
   (143) ,blagovno tveganje‘ pomeni tveganje izgub, ki izhajajo iz sprememb cen blaga;
   (144) ,trgovalna enota‘ pomeni jasno opredeljeno skupino trgovcev, ki jo institucija vzpostavi za skupno upravljanje portfelja pozicij iz trgovalne knjige v skladu z jasno opredeljeno in skladno poslovno strategijo in ki posluje v okviru iste strukture upravljanja tveganj;
   (145) ‚majhna in nekompleksna institucija‘ pomeni institucijo, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
   (a) ni velika institucija;
   (b) skupna vrednost njenih sredstev na posamični podlagi ali, kjer je ustrezno, na konsolidirani podlagi v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU, je v štiriletnem obdobju neposredno pred tekočim letnim obdobjem poročanja v povprečju enaka ali manjša od 5 milijard EUR; države članice lahko znižajo ta prag;
   (c) zanjo ne veljajo nobene obveznosti ali zanjo veljajo poenostavljene obveznosti v zvezi z načrtovanjem sanacije in reševanja v skladu s členom 4 Direktive 2014/59/EU;
   (d) njen obseg postavk trgovalne knjige je v smislu člena 94(1) opredeljen kot majhen;
   (e) skupna vrednost njenih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih, ki jih ima institucija za namene trgovanja, ne presega 2 % njenih skupnih bilančnih in zunajbilančnih sredstev ter skupna vrednost vseh njenih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih ne presega 5 %, pri čemer se oboje izračuna v skladu s členom 273a(3);
   (f) več kot 75 % vseh konsolidiranih sredstev institucije in konsolidiranih obveznosti institucije se nanaša na dejavnosti z nasprotnimi strankami, ki so v Evropskem gospodarskem prostoru, pri čemer so v obeh primerih izvzete izpostavljenosti znotraj skupine;
   (g) institucija za izpolnjevanje bonitetnih zahtev v skladu s to uredbo ne uporablja notranjih modelov, razen za podrejene družbe, ki uporabljajo notranje modele, razvite na ravni skupine, če za skupino veljajo zahteve po razkritju iz člena 433a ali 433c na konsolidirani podlagi;
   (h) institucija pristojnemu organu ni sporočila svojega ugovora zoper opredelitev kot majhna in nekompleksna institucija;
   (i) pristojni organ ni odločil, da institucije na podlagi analize velikosti, medsebojne povezanosti, zapletenosti ali profila tveganosti ni mogoče opredeliti kot majhno in nekompleksno institucijo;
   (146) ‚velika institucija‘ pomeni institucijo, ki izpolnjuje katerega koli od naslednjih pogojev:
   (a) je GSPI;
   (b) v skladu s členom 131(1) in (3) Direktive 2013/36/EU je bila opredeljena kot druga sistemsko pomembna institucija (DSPI);
   (c) je v državi članici, v kateri ima sedež, ena od treh največjih institucij glede na skupno vrednost sredstev;
   (d) skupna vrednost njenih sredstev na posamični podlagi ali, kjer je ustrezno, na podlagi njenega konsolidiranega položaja v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU je enaka ali večja od 30 milijard EUR;
   (147) ‚velika podrejena družba‘ pomeni podrejeno družbo, ki ustreza merilom za veliko institucijo;
   (148) ‚institucija, ki ne kotira na borzi‘, pomeni institucijo, ki ni izdala vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;
   (149) ‚računovodsko poročilo‘ pomeni, za namene dela 8, računovodsko poročilo v smislu členov 4 in 5 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta**.

__________________

* Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

** Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„4. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi okoliščine, v katerih so izpolnjeni pogoji iz ▌točke (39) odstavka 1.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

"

(3)  člen 6 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucije na posamični podlagi izpolnjujejo obveznosti iz delov 2, 3, 4, 7, 7A in 8 te uredbe ter iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402, z izjemo točke (d) člena 430(1) te uredbe. “;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena zahtevo iz člena 92a na posamični podlagi izpolnjujejo samo institucije, ki so določene kot subjekti v postopku reševanja, ki so tudi GSPI ali del GSPI in nimajo podrejenih družb.

Pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU ▌na posamični podlagi izpolnjujejo zahteve iz člena 92b, če izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

   (a) niso subjekti v postopku reševanja;
   (b) nimajo podrejenih družb;
   (c) niso podrejene družbe EU nadrejene institucije.“;

"

(c)  odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:"

„3. Instituciji, ki je nadrejena oseba ali podrejena družba, in instituciji, ki je vključena v konsolidacijo na podlagi člena 18, ni treba na posamični podlagi izpolnjevati obveznosti iz dela 8.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka institucije iz odstavka 1a tega člena na posamični podlagi izpolnjujejo zahteve iz člena 437a in točke (h) člena 447.

   4. Kreditne institucije in investicijska podjetja, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in dejavnosti iz točk (3) in (6) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, na posamični podlagi izpolnjujejo obveznosti iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) te uredbe.

Naslednjim institucijam ni treba izpolnjevati zahtev iz člena 413(1) ter s tem povezanih zahtev glede poročanja o likvidnosti iz dela 7A te uredbe:

   (a) institucije, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012;
   (b) institucije, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 16 in točko (a) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*, če ne izvajajo nobene bistvene spremembe zapadlosti, ter
   (c) institucije, ki so imenovane v skladu s točko (b) člena 54(2) Uredbe (EU) št. 909/2014, kadar:
   (i) so njihove dejavnosti omejene na ponujanje bančnih storitev, ki so navedene v točkah (a) do (e) oddelka C Priloge k navedeni uredbi, centralnim depotnim družbam, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 16 navedene uredbe, ter
   (ii) ne izvajajo nobene bistvene spremembe zapadlosti.

Dokler ne prejmejo poročila Komisije v skladu s členom 508(3), lahko pristojni organi investicijska podjetja izvzamejo iz izpolnjevanja obveznosti iz dela 6 in točke (d) člena 430(1), pri čemer upoštevajo naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti.

   5. Investicijskim podjetjem iz členov 95(1) in 96(1) te uredbe, institucijam, za katere pristojni organi uporabijo odstopanje, določeno v členu 7(1) ali (3) te uredbe, ter institucijam, ki imajo tudi dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012, ni treba na posamični podlagi izpolnjevati obveznosti iz dela 7 in s tem povezanih zahtev glede poročanja o količniku finančnega vzvoda.“

_______________________

* Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).;

"

(4)   člen 8 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) nadrejena institucija na konsolidirani podlagi ali podrejena institucija na subkonsolidirani podlagi stalno spremlja in nadzoruje likvidnostne pozicije vseh institucij v skupini ali podskupini, za katere velja opustitev uporabe, spremlja in stalno nadzoruje pozicije financiranja vseh institucij v skupini ali podskupini, kadar se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6 ▌, ter za vse navedene institucije zagotavlja zadostno raven likvidnosti in stabilnega financiranja, kadar se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6;“;

"

(b)  v odstavku 3 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:"

„(b) porazdelitvi zneskov, lokaciji in lastništvu zahtevanih likvidnih sredstev, ki jih mora imeti enotna likvidnostna podskupina, kadar se opusti zahteva glede količnika likvidnostnega kritja, določena v delegiranem aktu iz člena 460(1), ter porazdelitvi zneskov in lokaciji razpoložljivega stabilnega financiranja znotraj enotne likvidnostne podskupine, kadar se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6;

   (c) določitvi minimalnih zneskov likvidnih sredstev institucij, za katere se opusti uporaba zahteve glede količnika likvidnostnega kritja, določene v delegiranem aktu iz člena 460(1), ter določitvi minimalnih zneskov razpoložljivega stabilnega financiranja institucij, za katere se opusti zahteva glede količnika neto stabilnega financiranja iz naslova IV dela 6;“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„6. Kadar pristojni organ v skladu s tem členom delno ali v celoti opusti za institucijo uporabo dela 6, lahko za to institucijo opusti tudi uporabo s tem povezanih zahtev glede poročanja o likvidnosti iz točke (d) člena 430(1).“;

"

(5)  v členu 10(1) se uvodno besedilo prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:"

„1. Pristojni organi lahko v skladu z nacionalnim pravom za eno ali več kreditnih institucij, ki so v isti državi članici in so stalno povezane s centralnim organom, ki jih nadzoruje in ima sedež v isti državi članici, delno ali v celoti opustijo uporabo zahtev iz delov od 2 do 8 te uredbe in poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402, če so izpolnjeni naslednji pogoji:“;

"

(6)  člen 11 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Nadrejene institucije v državi članici izpolnjujejo obveznosti iz delov 2, 3, 4, 7in 7A, z izjemo točke (d) člena 430(1), na podlagi svojega konsolidiranega položaja v obsegu in na način, ki sta določena v členu 18. Nadrejene osebe in njihove podrejene družbe, za katere velja ta uredba, vzpostavijo ustrezno organizacijsko strukturo in ustrezne mehanizme notranjih kontrol, s čimer zagotovijo primerno obdelavo in posredovanje podatkov, potrebnih za konsolidacijo. Še zlasti zagotovijo, da podrejene družbe, za katere ta uredba ne velja, izvajajo ureditve, procese in mehanizme, ki zagotavljajo ustrezno konsolidacijo.

   2. Za namene zagotovitve uporabe zahtev te uredbe na konsolidirani podlagi se pojmi ,institucija‘, ,nadrejena institucija v državi članici‘, ,EU nadrejena institucija‘ in ,nadrejena oseba‘, odvisno od primera, nanašajo tudi na:
   (a) finančni holding ali mešani finančni holding z odobritvijo v skladu s členom 21a Direktive 2013/36/EU;
   (b) imenovano institucijo, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding, če takšen nadrejeni holding ne potrebuje odobritve v skladu s členom 21a(4) Direktive 2013/36/EU;
   (c) finančni holding, mešani finančni holding ali institucijo, imenovano v skladu s točko (d) člena 21a(6) Direktive 2013/36/EU.

Konsolidirani položaj družbe iz točke (b) prvega pododstavka tega odstavka je konsolidirani položaj nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga, ki ne potrebuje odobritve v skladu s členom 21a(4) Direktive 2013/36/EU. Konsolidirani položaj družbe iz točke (c) prvega pododstavka tega odstavka je konsolidirani položaj njenega nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga.“;

"

(b)  odstavek 3 se črta;

(c)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena so samo nadrejene institucije, določene kot subjekti v postopku reševanja, ki so GSPI, del GSPI ali del GSPI zunaj EU, izpolnjujejo zahteve iz člena 92a te uredbe na konsolidirani podlagi v obsegu in na način, ki sta določena v členu 18 te uredbe.

Samo EU nadrejene osebe, ki so pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU in niso subjekti v postopku reševanja, izpolnjujejo zahteve iz člena 92b te uredbe na konsolidirani podlagi v obsegu in na način, ki sta določena v členu 18 te uredbe. Kadar se uporablja člen 21b(2) Direktive 2013/36/EU, je vsaka od obeh vmesnih EU nadrejenih oseb, ki sta skupaj opredeljeni kot pomembna podrejena družba, izpolnjuje zahtevo iz člena 92b te uredbe na podlagi svojega konsolidiranega položaja.“;

"

(d)  odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:"

„4. EU nadrejene institucije izpolnjujejo zahteve iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) te uredbe na podlagi svojega konsolidiranega položaja ▌, kadar skupino sestavlja ena ali več kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in dejavnosti iz točk (3) in (6) oddelka A Priloge I k Direktivi 2014/65/EU. Kadar so v skupini le investicijska podjetja, lahko pristojni organi, dokler ne prejmejo poročila Komisije iz člena 508(2) te uredbe, EU nadrejene institucije izvzamejo iz izpolnjevanja zahtev iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) te uredbe na konsolidirani podlagi, pri čemer upoštevajo naravo, obseg in zapletenost dejavnosti investicijskega podjetja.

Kadar je odobrena opustitev v skladu s členom 8(1) do (5), institucije in, kjer je ustrezno, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, ki so del likvidnostne podskupine, izpolnjujejo zahteve iz dela 6 in točke (d) člena 430(1) na konsolidirani podlagi ali na subkonsolidirani podlagi likvidnostne podskupine.

   5. Kadar se uporablja člen 10 te uredbe, centralni organ iz navedenega člena izpolnjuje zahteve iz delov 2 do 8 te uredbe in iz poglavja 2 Uredbe (EU) 2017/2402 na podlagi konsolidiranega položaja celote, ki jo predstavlja centralni organ skupaj s svojimi povezanimi institucijami.
   6. Brez poseganja v druge določbe iz te uredbe in iz Direktive 2013/36/EU lahko pristojni organi od strukturno ločenih institucij zahtevajo, da poleg zahtev iz odstavkov 1 do 5 tega člena na subkonsolidirani podlagi izpolnjujejo tudi obveznosti iz delov 2 do 8 te uredbe ter iz naslova VII Direktive 2013/36/EU, če je to upravičeno za namene nadzora zaradi specifičnosti tveganja ali kapitalske strukture institucije ali kadar države članice sprejmejo nacionalno zakonodajo, v skladu s katero se zahteva strukturna ločitev dejavnosti znotraj bančne skupine.

Uporaba pristopa iz prvega pododstavka ne posega v učinkovit nadzor na konsolidirani podlagi in ne povzroči nesorazmernih negativnih učinkov na celoto ali dele finančnega sistema v drugih državah članicah ali v Uniji kot celoti oziroma ne predstavlja ali ustvarja ovir za delovanje notranjega trga.“;

"

(7)  člen 12 se črta;

(8)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 12a

Konsolidiran izračun za GSPI z več subjekti v postopku reševanja

Kadar sta najmanj dva subjekta, ki sta GSPI in pripada k isti GSPI, subjekta v postopku reševanja, EU nadrejena institucija navedene GSPI izračuna znesek kapitala in kvalificiranih obveznosti iz točke (a) člena 92a(1) te uredbe. Ta izračun se opravi na podlagi konsolidiranega položaja EU nadrejene institucije, kot če bi bila edini subjekt v postopku reševanja GSPI.

Kadar je znesek, izračunan v skladu s prvim odstavkom tega člena, nižji od vsote zneskov kapitala in kvalificiranih obveznosti iz točke (a) člena 92a(1) te uredbe vseh subjektov v postopku reševanja, ki pripadajo navedeni GSPI, organi za reševanje ukrepajo v skladu s členoma 45d(3) in 45h(2) Direktive 2014/59/EU.

Kadar je znesek, izračunan v skladu s prvim odstavkom tega člena, višji od vsote zneskov kapitala in kvalificiranih obveznosti iz točke (a) člena 92a(1) te uredbe vseh subjektov v postopku reševanja, ki pripadajo navedeni GSPI, organi za reševanje lahko ukrepajo v skladu s členi 45d(3) in 45h(2) Direktive 2014/59/EU.

"

(9)  člena 13 in 14 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 13

Uporaba zahtev po razkritju na konsolidirani podlagi

   1. EU nadrejene institucije izpolnjujejo zahteve iz dela 8 na podlagi svojega konsolidiranega položaja.

Velike podrejene družbe EU nadrejenih institucij razkrijejo informacije iz členov 437, 438, 440, 442, 450, 451, 451a ▌in 453 na posamični podlagi ali, kadar je to ustrezno v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU, na subkonsolidirani podlagi.

   2. Institucije, določene kot subjekti v postopku reševanja, ki so GSPI ali so del GSPI, izpolnjujejo zahteve iz člena 437a in točke (h) člena 447 na podlagi konsolidiranega ▌položaja svoje skupine v postopku reševanja.
   3. Prvi pododstavek odstavka 1 se ne uporablja za EU nadrejene institucije, EU nadrejene finančne holdinge, EU nadrejene mešane finančne holdinge ali subjekte v postopku reševanja, če so vključeni v enakovredna razkritja, ki jih na konsolidirani podlagi zagotovi nadrejena družba s sedežem v tretji državi.

Drugi pododstavek odstavka 1 se uporablja za podrejene družbe nadrejenih oseb s sedežem v tretjih državah, kadar se te podrejene družbe štejejo za velike podrejene družbe.

   4. Kadar se uporablja člen 10, centralni organ iz navedenega člena izpolnjuje zahteve iz dela 8 na podlagi konsolidiranega položaja centralnega organa. Člen 18(1) se uporablja za centralni organ, pri čemer se njegove povezane institucije obravnavajo kot podrejene družbe centralnega organa.

Člen 14

Uporaba zahtev iz člena 5 Uredbe (EU) 2017/2402 na konsolidirani podlagi

   1. Nadrejene osebe in njihove podrejene družbe, za katere velja ta uredba, morajo izpolnjevati obveznosti iz člena 5 Uredbe (EU) 2017/2402 na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi, s čimer zagotovijo, da so njihove ureditve, procesi in mehanizmi, zahtevani v navedenih določbah, skladni in primerno integrirani ter da je mogoče pripraviti vse podatke in informacije, ki so pomembni za nadzor. Še zlasti zagotovijo, da podrejene družbe, za katere ta uredba ne velja, izvajajo ureditve, procese in mehanizme, ki zagotavljajo skladnost z navedenimi določbami.
   2. Institucije pri uporabi člena 92 te uredbe na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi uporabljajo dodatno utež tveganja v skladu s členom 270a te uredbe, če so zahteve iz člena 5 Uredbe (EU) 2017/2402, kršene na ravni subjekta, ki ima sedež v tretji državi in je vključen v konsolidacijo v skladu s členom 18 te uredbe, ter je kršitev resna glede na celoten profil tveganosti skupine.“;

"

(10)  v členu 15(1) se uvodno besedilo prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:"

„1. Konsolidacijski nadzornik lahko v posameznih primerih opusti uporabo dela 3 in s tem povezanih zahtev glede poročanja iz dela 7A te uredbe ter poglavja 4 naslova VII Direktive 2013/36/EU, z izjemo točke (d) člena 430(1) te uredbe, na konsolidirani podlagi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:“;

"

(11)  člen 16 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 16

Odstopanje od uporabe zahtev po količniku finančnega vzvoda na konsolidirani podlagi za skupine investicijskih podjetij

Če so vsi subjekti v skupini investicijskih podjetij, vključno z nadrejenim subjektom, investicijska podjetja, ki so v skladu s členom 6(5) izvzeta iz uporabe zahtev iz dela 7 na posamični podlagi, se lahko nadrejeno investicijsko podjetje odloči, da ne bo izvedlo zahtev iz dela 7 in s tem povezane zahteve o poročanju glede količnika finančnega vzvoda na konsolidirani podlagi.“;

"

(12)  člen 18 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 18

Metode bonitetne konsolidacije

   1. Institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi, ki morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 1 tega poglavja na podlagi svojega konsolidiranega položaja, izvedejo polno konsolidacijo vseh institucij in finančnih institucij, ki so njihove podrejene družbe. Odstavki 3 do 6 in odstavek 9 tega člena se ne uporabljajo, kadar se uporabljata del 6 in točka (d) člena 430(1) na podlagi konsolidiranega položaja institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga ali na podlagi subkonsolidiranega položaja likvidnostne podskupine, kot je določeno v členih 8 in 10.

Za namene člena 11(3a) institucije, ki morajo izpolnjevati zahteve iz člena 92a ali 92b na konsolidirani podlagi, izvedejo polno konsolidacijo vseh institucij in finančnih institucij, ki so njihove podrejene družbe v zadevnih skupinah v postopku reševanja.

   2. Družbe za pomožne storitve se vključijo v konsolidacijo v primerih in v skladu z metodami iz tega člena.
   3. Kadar so družbe povezane v smislu člena 22(7) Direktive 2013/34/EU, pristojni organi določijo, kako naj se opravi konsolidacija.
   4. Konsolidacijski nadzornik zahteva sorazmerno konsolidacijo glede na delež udeležbe kapitala v institucijah in finančnih institucijah, ki jih upravlja družba, vključena v konsolidacijo, skupaj z eno ali več družbami, ki niso vključene v konsolidacijo, če je odgovornost teh družb omejena z višino njihovega deleža v kapitalu.
   5. Pri drugih oblikah udeležb ali kapitalskih povezavah, razen tistih iz odstavkov 1 in 4, pristojni organi odločijo, ali in kako se opravi konsolidacija. Zlasti lahko dovolijo ali zahtevajo uporabo kapitalske metode. Ta metoda pa kljub temu ne predstavlja osnove za vključitev zadevnih družb v nadzor na konsolidirani podlagi.
   6. Pristojni organi se odločijo, ali in kako se opravi konsolidacija v naslednjih primerih:
   (a) kadar po mnenju pristojnih organov institucija izvaja pomemben vpliv na eno ali več institucij ali finančnih institucij, vendar ni udeležena v njihovem kapitalu ali z njimi ni drugače kapitalsko povezana, ter
   (b) kadar se dve ali več institucij ali finančnih institucij upravljajo na enotni podlagi, tudi če to ni določeno v pogodbi, družbeni pogodbi ali statutu.

Pristojni organi zlasti lahko dovolijo ▌ali zahtevajo uporabo ▌metode iz člena 22(7), (8) in (9) Direktive 2013/34/EU. Ta metoda pa kljub temu ne predstavlja osnove za vključitev zadevnih družb v konsolidirani nadzor.

   7. Če ima institucija podrejeno družbo, ki ni institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve, ali je udeležena v takšni družbi, za to podrejeno družbo ali udeležbo uporabi kapitalsko metodo. Ta metoda pa kljub temu ne predstavlja osnove za vključitev zadevnih družb v nadzor na konsolidirani podlagi.

Pristojni organi lahko z odstopanjem od prvega pododstavka institucijam dovolijo ali od njih zahtevajo, da za takšne podrejene družbe ali udeležbe uporabijo drugačno metodo, vključno z metodo, ki jo zahteva veljavni računovodski okvir, pod pogojem, da:

   (a) institucija ... [18 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] kapitalske metode še ne uporablja;
   (b) bi bila uporaba kapitalske metode preveč obremenjujoča ali kapitalska metoda ne bi ustrezno odražala tveganj, ki jih družba iz prvega pododstavka predstavlja za institucijo, ter
   (c) uporabljena metoda ne povzroči polne ali sorazmerne konsolidacije navedene družbe.
   8. Pristojni organi lahko zahtevajo polno ali sorazmerno konsolidacijo podrejene družbe ali družbe, v kateri je institucija udeležena, če ta podrejena družba ali družba ni institucija, finančna institucija ali družba za pomožne storitve in če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
   (a) družba ni zavarovalnica, zavarovalnica iz tretje države, pozavarovalnica, pozavarovalnica iz tretje države, zavarovalni holding ali družba, izključena iz področja uporabe Direktive 2009/138/ES v skladu s členom 4 navedene direktive;
   (b) obstaja znatno tveganje, da se institucija odloči zagotoviti finančno podporo tej družbi v stresnih pogojih, kadar ni nobenih pogodbenih obveznosti za zagotavljanje takšne podpore ali če to presega morebitne pogodbene obveznosti.
   9. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi pogoje, v skladu s katerimi se izvede konsolidacija v primerih iz odstavkov 3 do 6 in odstavka 8.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.;

"

(13)  člen 22 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 22

Subkonsolidacija subjektov iz tretjih državah

   1. Podrejene institucije izvajajo zahteve iz členov 89, 90 in 91 ter delov 3, 4 in 7 ter s tem povezane zahteve glede poročanja iz dela 7A, na podlagi svojega subkonsolidiranega položaja, če imajo navedene institucije podrejeno družbo v tretji državi, ki je institucija ali finančna institucija, ali če so udeležene v taki družbi.
   2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se lahko podrejene institucije odločijo, da ne bodo izvajale zahtev iz členov 89, 90 in 91 ter delov 3, 4 in 7 ter s tem povezane zahteve glede poročanja iz dela 7A, na podlagi svojega subkonsolidiranega položaja, kadar skupna sredstva in zunajbilančne postavke njihovih podrejenih družb in udeležbe v tretjih državah predstavljajo manj kot 10 % skupnega zneska sredstev in zunajbilančnih postavk podrejene institucije.“;

"

(14)  naslov dela 2 se nadomesti z naslednjim:"

„KAPITAL IN KVALIFICIRANE OBVEZNOSTI“;

"

(15)  v členu 26 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Pristojni organi ocenijo, ali izdaje kapitalskih instrumentov izpolnjujejo merila iz člena 28 ali, kjer je to ustrezno, člena 29. Institucije razvrstijo izdaje kapitalskih instrumentov kot instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala šele po tem, ko pristojni organi izdajo dovoljenje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucije naknadne izdaje oblike instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala razvrstijo kot instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere je institucija že dobila zadevno dovoljenje, če sta izpolnjena oba navedena pogoja:

   (a) določbe, ki urejajo te naknadne izdaje, so večinoma enake kot določbe, ki urejajo izdaje, za katere je institucija že dobila dovoljenje;
   (b) institucije so o teh naknadnih izdajah uradno obvestile pristojne organe pravočasno, pred njihovo razvrstitvijo kot instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

Pristojni organi se posvetujejo z EBA, preden izdajo dovoljenje za razvrstitev novih oblik kapitalskih instrumentov kot instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala. Pristojni organi ustrezno upoštevajo mnenje EBA in, če se odločijo odstopati od njega, v treh mesecih od datuma prejema mnenja EBA slednjemu pisno predstavijo razloge za odstopanje od tega mnenja. Ta pododstavek se ne uporablja za kapitalske instrumente iz člena 31.

Na podlagi informacij, zbranih od pristojnih organov, EBA pripravi, vzdržuje in objavi seznam vseh oblik kapitalskih instrumentov v posameznih državah članicah, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala. V skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010 lahko EBA zbira vse informacije v zvezi z instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, za katere šteje, da so potrebne za izpolnjevanje meril iz člena 28 ali, kjer je ustrezno, člena 29 te uredbe, ter za namene vzdrževanja in posodabljanja seznama iz tega pododstavka.

Na podlagi postopka pregleda iz člena 80 in kadar obstaja dovolj dokazov, da zadevni kapitalski instrumenti ne izpolnjujejo ali so prenehali izpolnjevati merila iz člena 28 ali, kjer je ustrezno, člena 29, lahko EBA odloči, da navedenih instrumentov ne vključi na seznam iz četrtega pododstavka oziroma jih odstrani z zadevnega seznama, odvisno od primera. EBA v zvezi s tem pripravi sporočilo, v katerem se sklicuje tudi na stališče ustreznega pristojnega organa o zadevi. Ta pododstavek se ne uporablja za kapitalske instrumente iz člena 31.“;

"

(16)   člen 28 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) instrumenti so v celoti vplačani in pridobitev imetništva zadevnih instrumentov ne sme neposredno ali posredno financirati institucija;“;

"

(ii)   doda se naslednji pododstavek:"

„Za namene točke (b) prvega pododstavka se samo tisti del kapitalskega instrumenta, ki je v celoti vplačan, šteje kot instrument temeljnega lastniškega kapitala.“;

"

(b)  v odstavku 3 se dodajo naslednji pododstavki:"

„Pogoj iz točke (h)(v) prvega pododstavka odstavka 1 se šteje za izpolnjenega, ne glede na to, ali je podrejena družba zavezana s pogodbo o prenosu dobička in izgube s svojo nadrejeno družbo, na podlagi katere je podrejena družba dolžna po pripravi svojih letnih računovodskih izkazov nadrejeni družbi prenesti svoj letni rezultat, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) nadrejena družba ima v lasti 90 % ali več glasovalnih pravic in kapitala podrejene družbe;
   (b) nadrejena družba in podrejena družba se nahajata v isti državi članici;
   (c) pogodba je bila sklenjena za zakonite namene obdavčitve;
   (d) pri pripravi letnega računovodskega izkaza ima podrejena družba diskrecijsko pravico, da zmanjša znesek razdelitev, tako da del svojega dobička ali svoj celotni dobiček razporedi v svoje rezerve ali med sredstva za splošna bančna tveganja, preden izvrši kakršno koli izplačilo svoji nadrejeni družbi;
   (e) nadrejena družba je na podlagi pogodbe dolžna podrejeni družbi v celoti nadomestiti vse njene izgube;
   (f) za pogodbo velja odpovedni rok, v skladu s katerim je mogoče pogodbo prekiniti šele ob koncu obračunskega leta in takšna prekinitev začne učinkovati šele z začetkom naslednjega obračunskega leta, pri čemer se obveznost nadrejene družbe, da podrejeni družbi v celoti nadomesti vse izgube, ki jih je imela podrejena družba v tekočem obračunskem letu, ne spremeni.

Če je institucija sklenila pogodbo o prenosu dobička in izgube, o tem nemudoma uradno obvesti pristojni organ in mu predloži kopijo pogodbe. Institucija pristojni organ nemudoma uradno obvesti tudi o vseh spremembah pogodbe o prenosu dobička in izgube in njenem prenehanju. Institucija ne sklene več kot ene pogodbe o prenosu dobička in izgube.“;

"

(17)  v členu 33(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) dobičkov in izgub, nastalih na podlagi vrednotenja izvedenih finančnih obveznosti institucije po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz sprememb kreditnega tveganja same institucije.“;

"

(18)  člen 36 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) neopredmetena sredstva, razen preudarno vrednotene programske opreme, na vrednost katere reševanje, insolventnost ali likvidacija institucije nima negativnega učinka;“;

"

(ii)   doda se naslednja točka:"

(n) za prevzeto obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti iz člena 132c(2) vsak znesek, za katerega tekoča tržna vrednost enot ali deležev v KNP, na katerih temelji prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti, ne dosega sedanje vrednosti prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti in za katerega institucija še ni pripoznala znižanja v postavkah navadnega lastniškega temeljnega kapitala.“;

"

(b)   doda se naslednji odstavek:"

„4. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli uporabo odbitkov iz točke (b) odstavka 1, vključno s pomembnostjo negativnih učinkov na vrednost, ki ne povzročajo bonitetnih pomislekov.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

"

(19)  v členu 37 se doda naslednja točka:"

„(c) znesek, ki se odbije, se zmanjša za znesek računovodskega prevrednotenja neopredmetenih sredstev podrejenih družb, ki izhajajo iz konsolidacije podrejenih družb in jih je mogoče pripisati osebam, ki niso podjetja, vključena v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1.“;

"

(20)  v členu 39(2) se prvi pododstavek uvodnega besedila nadomesti z naslednjim:"

„Odložene terjatve za davek, ki se ne nanašajo na prihodnji dobiček, so omejene na odložene terjatve za davek, ki so bile oblikovane pred 23. novembrom 2016 in ki izhajajo iz začasnih razlik, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:“;

"

(21)  v členu 45 se točka (a)(i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti ▌dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;“;

"

(22)  člen 49 se spremeni:▌

(a)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"

„Ta odstavek se ne uporablja pri izračunu kapitala za namene zahtev iz členov 92a in 92b, ki se izračuna v skladu z okvirom odbitkov iz člena 72e(4).“;

"

(b)  odstavek 3 se spremeni:

(i)  v točki (a)(iv) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:"

„O konsolidirani bilanci stanja ali razširjenem zbirnem izračunu se pristojnim organom poroča tako pogosto, kot je določeno v izvedbenih tehničnih standardih iz člena 430(7)“;

"

ii)  v točki (a)(v) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:"

„(v) institucije, ki so vključene v institucionalno shemo za zaščito vlog, skupaj na konsolidirani podlagi ali na podlagi razširjenega zbirnega izračuna izpolnjujejo zahteve iz člena 92 in o izpolnjevanju teh zahtev še naprej poročajo v skladu s členom 430.“;

"

(23)  člen 52(1) se spremeni:

(a)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) instrumenti so izdani neposredno s strani institucije in so v celoti vplačani;“;

"

(b)  uvodno besedilo v točki (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) instrumentov niso v lasti katerega koli od naslednjih:“;

"

(c)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) institucija posredno ali neposredno ne financira pridobitve imetništva instrumentov;“;

"

(d)  točka (h) se nadomesti z naslednjim:"

„(h) če instrumenti vključujejo eno ali več možnosti predčasnega odkupa, vključno z opcijami odpoklica, se te uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja;“;

"

(e)  točka (j) se nadomesti z naslednjim:"

„(j) v določbah, ki urejajo instrumente, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bi institucija lahko instrumente odpoklicala, odkupila ali izplačala, kar je ustrezno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja;“;

"

(f)  točka (p) se nadomesti z naslednjim:"

„(p) če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve organa za reševanje o izvedbi pooblastila o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive glavnica instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

če ima izdajatelj sedež v tretji državi in v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU ni bil imenovan kot del skupine za reševanje subjekta v postopku reševanja, ki ima sedež v Uniji, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve ustreznega organa tretje države, znesek glavnice instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;“;

"

(g)  ▌dodata se ▌ naslednji točki:"

„(q) če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se lahko instrumenti izdajo le v skladu z zakonodajo tretje države ali ta zanje velja, če je v skladu s to zakonodajo izvajanje pooblastil o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive učinkovito in izvršljivo na podlagi statutarnih določb ali pravno izvršljivih pogodbenih določb, ki priznavajo reševanje ali druge ukrepe odpisa ali konverzije;

   (r) za instrumente ne veljajo ▌dogovori o poravnavi ali pobotu ▌, ki bi ogrozili njihovo sposobnost pokrivanja izgub.“;

"

(h)   doda se naslednji pododstavek:"

„Za namene točke (a) prvega pododstavka se samo tisti del kapitalskega instrumenta, ki je v celoti vplačan, šteje kot instrument dodatnega temeljnega kapitala.“;

"

(24)  v členu 54(1) se doda naslednja točka:"

„(e) kadar podrejena družba, ki ima sedež v tretji državi, izda instrumente dodatnega temeljnega kapitala, se sprožilna raven iz točke (a) v višini 5,125 % ali več izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo te tretje države ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, če se pristojni organ po posvetovanju z EBA prepriča, da so navedene določbe vsaj enakovredne zahtevam iz tega člena.“;

"

(25)  v členu 59 se točka (a)(i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti ▌dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;“;

"

(26)  v členu 62 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) kapitalske instrumente▌, če so izpolnjeni pogoji iz člena 63 in v obsegu, določenem v členu 64;“;

"

(27)  člen 63 se spremeni:

(a)  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„Kapitalski instrumenti se štejejo za instrumente dodatnega kapitala, če so izpolnjeni naslednji pogoji:“;

"

(b)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) instrumenti so izdani neposredno s strani ▌institucije in so v celoti vplačani;“;

"

(c)  v točki (b) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„(b) instrumenti niso v lasti katerega koli od naslednjih:“;

"

(d)  točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim:"

„(c) institucija posredno ali neposredno ne financira pridobitve imetništva instrumentov;

   (d) terjatev na znesku glavnice instrumentov v skladu z določbami, ki urejajo instrumente je podrejena vsem terjatvam iz instrumentov kvalificiranih obveznosti;“;

"

(e)  v točki (e) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„(e) instrumenti niso zavarovani ali niso pokriti z jamstvom, ki izboljšuje prednost terjatvam pri poplačilu, s strani katerega koli od naslednjih:“;

"

(f)  točke od (f) do (n) se nadomestijo z naslednjim:"

„(f) za instrumente ne velja nobena ureditev, ki kakor koli izboljšuje prednost pri poplačilu terjatvam v okviru instrumentov;

   (g) instrumenti imajo originalno zapadlost najmanj pet let;
   (h) določbe, ki urejajo instrumente, ne vključujejo nobene spodbude za institucijo, da odkupi ali odplača, kar je ustrezno, njihovo vrednost glavnice pred zapadlostjo;
   (i) če instrumenti vključujejo eno ali več možnosti predčasnega odplačila, vključno z opcijami odpoklica, se te uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja;
   (j) instrumenti se lahko odpokličejo, odkupijo, odplačajo ali izplačajo predčasno le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 77 in šele po petih letih od datuma izdaje, razen če so izpolnjeni pogoji iz člena 78(4);
   (k) v določbah, ki urejajo instrumente, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bo institucija instrumente odpoklicala, odkupila, odplačala ali izplačala, kar je ustrezno, predčasno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja;
   (l) določbe, ki urejajo instrumente, imetniku ne dajejo pravice, da pospeši prihodnja izplačila obresti ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije;
   (m) raven izplačil obresti ali dividend, kot je ustrezno, se za instrumente ne spremeni na podlagi bonitete institucije ali njene nadrejene osebe;
   (n) če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve organa za reševanje o izvedbi pooblastila o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive, glavnica instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;

če ima izdajatelj sedež v tretji državi in v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU ni bil imenovan kot del skupine za reševanje subjekta v postopku reševanja, ki ima sedež v Uniji, se v skladu z zakonodajnimi ali pogodbenimi določbami, ki urejajo instrumente, na podlagi odločitve ustreznega organa tretje države, znesek glavnice instrumentov trajno odpiše ali se instrumenti konvertirajo v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala;“;

"

(g)  dodajo se naslednje točke:"

„(o) če ima izdajatelj sedež v tretji državi in je bil v skladu s členom 12 Direktive 2014/59/EU imenovan za del skupine v postopku reševanja, katere subjekt v postopku reševanja ima sedež v Uniji, ali kadar ima izdajatelj sedež v državi članici, se lahko instrumenti izdajo le v skladu z zakonodajo tretje države ali ta zanje velja, če je v skladu s to zakonodajo izvajanje pooblastil o odpisu in konverziji iz člena 59 navedene direktive učinkovito in izvršljivo na podlagi statutarnih določb ali pravno izvršljivih pogodbenih določb, ki priznavajo reševanje ali druge ukrepe odpisa ali konverzije;

   (p) za instrumente ne veljajo ▌dogovori o poravnavi ali pobotu ▌, ki bi ogrozili njihovo sposobnost pokrivanja izgub.“;

"

(h)   doda se naslednji odstavek:"

„Za namene točke (a) prvega odstavka se samo tisti del kapitalskega instrumenta, ki je v celoti vplačan, šteje kot instrument dodatnega kapitala.“;

"

(28)  člen 64 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 64

Amortizacija instrumentov dodatnega kapitala

   1. Celoten znesek instrumentov dodatnega kapitala s preostalo zapadlostjo več kot pet let šteje kot postavka dodatnega kapitala.
   2. Obseg, v katerem se instrumenti dodatnega kapitala štejejo za postavke dodatnega kapitala v zadnjih petih letih zapadlosti instrumentov, se izračuna tako, da se rezultat izračuna iz točke (a) pomnoži z zneskom iz točke (b):
   (a) knjigovodska vrednost instrumentov ▌ na prvi dan zadnjega petletnega obdobja njihove pogodbene zapadlosti, deljena s številom dni v zadevnem obdobju;
   (b) število preostalih dni pogodbene zapadlosti instrumentov ▌.“;

"

(29)  v členu 66 se doda naslednja točka:"

(e) znesek postavk, ki se v skladu s členom 72e odbije od postavk kvalificiranih obveznosti, v obsegu, ki presega postavke kvalificiranih obveznosti institucije.;

"

(30)  v členu 69 se točka (a)(i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto;“;

"

(31)  za členom 72 se vstavi naslednje poglavje:"

POGLAVJE 5a

Kvalificirane obveznosti

Oddelek 1

Postavke in instrumenti kvalificiranih obveznosti

Člen 72a

Postavke kvalificiranih obveznosti

   1. Postavke kvalificiranih obveznosti zajemajo naslednje, razen če spadajo v katero koli kategorijo izključenih obveznosti iz odstavka 2 tega člena, in v obsegu, določenem v členu 72c:
   (a) instrumente kvalificiranih obveznosti, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 72b, v obsegu, v katerem ne štejejo za postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala;
   (b) instrumente dodatnega kapitala s preostalo zapadlostjo najmanj eno leto, v obsegu, v katerem ne štejejo za postavke dodatnega kapitala v skladu s členom 64.
   2. Iz postavk kvalificiranih obveznosti so izključene naslednje obveznosti:
   (a) krite vloge;
   (b) vpogledne vloge in kratkoročne vloge z originalno zapadlostjo manj kot eno leto;
   (c) del upravičenih vlog fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, ki presega raven kritja iz člena 6 Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta*;
   (d) vloge, ki bi bile upravičene vloge fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, če ne bi bile vplačane pri podružnicah institucij s sedežem v Uniji, ki se nahajajo zunaj Unije;
   (e) zavarovane obveznosti, vključno s kritimi obveznicami in obveznostmi v obliki finančnih instrumentov, uporabljene za varovanje pred tveganjem, ki so sestavni del kritnega premoženja in so v skladu z nacionalno zakonodajo zavarovane na podoben način kot krite obveznice, pod pogojem, da vsa zavarovana sredstva v zvezi s kritnim premoženjem krite obveznice ostanejo nespremenjena, ločena in zadostna ter da izključujejo vse dele zavarovane obveznosti ali obveznosti, za katero je bilo zastavljeno zavarovanje s premoženjem, ki presega vrednost sredstev, jamstva, zastavne pravice ali premoženja, s katerim je krita;
   (f) vse obveznosti, ki so posledica posedovanja sredstev ali denarja strank, vključno s sredstvi ali denarjem strank, ki se poseduje v imenu kolektivnih naložbenih podjemov, pod pogojem, da je takšna stranka zaščitena z veljavnim insolvenčnim pravom;
   (g) vse obveznosti, ki so posledica fiduciarnega razmerja med subjektom v postopku reševanja ali katero koli od njegovih podrejenih družb (kot fiduciarjem) in drugo osebo (kot upravičencem), pod pogojem, da je takšen upravičenec zaščiten z veljavnim insolvenčnim ali civilnim pravom;
   (h) obveznosti do institucij, razen obveznosti do subjektov, ki so del iste skupine, z originalno zapadlostjo, krajšo od sedmih dni;
   (i) obveznosti, katerih preostala zapadlost je krajša od sedmih dni, do:
   (i) sistemov ali operaterjev sistemov, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta**;
   (ii) udeležencev v sistemu, določenih v skladu z Direktivo 98/26/ES, in izhajajo iz sodelovanja v takšnem sistemu, ali
   (iii) CNS tretjih držav, priznanih v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 648/2012;
   (j) obveznost do koga od naslednjih:
   (i) zaposlenega ▌ v povezavi z obračunano plačo, pokojninskimi prejemki ali drugimi fiksnimi nadomestili, razen variabilnega dela prejemka, ki ga ne ureja kolektivna pogodba, in razen variabilnega dela prejemka za pomembne prevzemnike tveganja iz člena 92(2) Direktive 2013/36/EU;
   (ii) komercialnega ali trgovinskega upnika ▌, kadar obveznost izhaja iz dobave blaga ali zagotavljanja storitev instituciji ali nadrejeni osebi, ki so bistvene za vsakodnevno delovanje institucije ali nadrejene osebe, vključno s storitvami informacijske tehnologije, komunalnimi storitvami ter najemom, servisiranjem in vzdrževanjem prostorov;
   (iii) davčnih organov in organov za socialno varstvo, če imajo te obveznosti prednost v skladu z veljavnim pravom;
   (iv) sistemov zajamčenih vlog ▌, kadar obveznost izhaja iz prispevkov, ki jih je treba plačati v skladu z Direktivo 2014/49/EU;
   (k) obveznosti, ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov;
   (l) obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

Za namene točke (l) prvega pododstavka se dolžniški instrumenti, ki vsebujejo možnosti predčasnega odkupa in se lahko uveljavijo po diskrecijski presoji izdajatelja ali imetnika, in dolžniški instrumenti s spremenljivimi obrestnimi merami, ki temeljijo na splošno uporabljani referenčni meri, kot je Euribor ali Libor, ne štejejo za dolžniške instrumente z vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti le zaradi takšnih značilnosti.

Člen 72b

Instrumenti kvalificiranih obveznosti

   1. Obveznosti se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti, če izpolnjujejo pogoje iz tega člena, in samo v obsegu, določenem v tem členu.
   2. Obveznosti se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
   (a) obveznosti so neposredno izdane ali dodeljene, kot je ustrezno, s strani institucije in so v celoti vplačane;
   (b) obveznosti niso v lasti katerega koli od naslednjih:
   (i) institucije ali subjekta, vključenega v isto skupino v postopku reševanja;
   (ii) družbe, v kateri ima institucija neposredno ali posredno udeležbo v obliki imetništva, neposrednega ali z obvladovanjem, 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
   (c) subjekt v postopku reševanja ni neposredno ali posredno financiral pridobitve imetništva obveznosti;
   (d) terjatev na znesku glavnice obveznosti v skladu z določbami, ki urejajo instrumente, je v celoti podrejena terjatvam, ki izhajajo iz izključenih obveznosti iz člena 72a(2); ta zahteva po podrejenosti se šteje za izpolnjeno v naslednjih primerih:
   (i) pogodbene določbe, ki urejajo obveznosti, določajo, da je v primeru običajnega insolvenčnega postopka, kot je opredeljen v točki (47) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, terjatev na znesku glavnice instrumentov podrejena terjatvam, ki izhajajo iz katere koli izključene obveznosti iz člena 72a(2) te uredbe;
   (ii) veljavno pravo ▌določa, da je v primeru običajnega insolvenčnega postopka, kot je opredeljen v točki (47) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, terjatev na znesku glavnice instrumentov podrejena terjatvam, ki izhajajo iz katere koli izključene obveznosti iz člena 72a(2) te uredbe;
   (iii) instrumente izda subjekt v postopku reševanja, ki v svoji bilanci stanja nima izključenih obveznosti iz člena 72a(2) te uredbe, ki so pari passu ali podrejene instrumentom kvalificiranih obveznosti;
   (e) obveznosti niso niti zavarovane niti pokrite z jamstvom ali drugo ureditvijo, ki izboljšuje prednost terjatvam pri poplačilu, s strani katerega koli od naslednjih:
   (i) institucije ali njenih podrejenih družb;
   (ii) nadrejene osebe institucije ali njenih podrejenih družb;
   (iii) katere koli družbe, ki je tesno povezana s subjekti iz točk (i) in (ii);
   (f) za obveznosti ne veljajo ▌dogovori o poravnavi ali pobotu, ki bi v primeru reševanja ogrozili njihovo sposobnost pokrivanja izgub;
   (g) določbe, ki urejajo obveznosti, ne vključujejo nobene spodbude za institucijo, da odpokliče, odkupi ali izplača znesek glavnice pred njeno zapadlostjo ali ga predčasno odplača, kot je ustrezno, razen v primerih iz člena 72c(3);
   (h) imetniki instrumentov ne morejo unovčiti svojih obveznosti pred njihovo zapadlostjo, razen v primerih iz člena 72c(2);
   (i) ob upoštevanju člena 72c(3) in (4), če obveznosti vključujejo eno ali več ▌možnosti predčasnega odplačila, vključno z opcijami odpoklica, se te uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja, razen v primerih iz člena 72c(2);
   (j) obveznosti se lahko odpokličejo, odkupijo, odplačajo ali izplačajo predčasno samo, kadar so izpolnjeni pogoji iz členov 77 in 78a;
   (k) v določbah, ki urejajo obveznosti, ni eksplicitno ali implicitno navedeno, da bo ▌subjekt v postopku reševanja obveznosti odpoklical, odkupil ali izplačal, kot je ustrezno, predčasno, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije institucije, in tudi institucija tega na noben način ne navaja;
   (l) določbe, ki urejajo obveznosti, imetniku ne dajejo pravice, da pospeši prihodnja izplačila obresti ali glavnice, razen v primeru insolventnosti ali likvidacije subjekta v postopku reševanja;
   (m) raven izplačil obresti ali dividend, kot je ustrezno, se za obveznosti ne ▌ spremeni na podlagi bonitete subjekta v postopku reševanja ali njegove nadrejene osebe;
   (n) za instrumente, izdane po ... [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi], zadevna pogodbena dokumentacija in, če je ustrezno, prospekt o izdaji eksplicitno navaja možnost izvajanja pooblastila za odpis in konverzijo v skladu s členom 48 Direktive 2014/59/EU. ▌

Za namene točke (a) prvega pododstavka se samo deli obveznosti, ki so v celoti vplačani, štejejo kot instrumenti kvalificiranih obveznosti.

Kadar so nekatere izključene obveznosti iz člena 72a(2) v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom podrejene navadnim nezavarovanim terjatvam, med drugim zato, ker so v posesti upnika, ki je tesno povezan z dolžnikom, ki je ali je bil delničar, je z njim v razmerju obvladovanja ali v skupinskem razmerju, je član upravljalnega organa ali povezan s katero koli od navedenih oseb, se za namene točke (d) prvega pododstavka tega člena podrejenost ne ocenjuje glede na terjatve, ki izhajajo iz takšnih izključenih obveznosti.

   3. Poleg obveznosti iz odstavka 2 tega člena lahko organ za reševanje dovoli, da se obveznosti štejejo kot instrumenti kvalificiranih obveznosti do celotnega zneska, ki ne presega 3,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s členom 92(3) in (4), če:
   (a) so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2, razen pogoja iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 2;
   (b) so obveznosti razvrščene pari passu najnižje uvrščenim izključenim obveznostim iz člena 72a(2), razen izključenih obveznosti, ki so podrejene navadnim nezavarovanim terjatvam v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom, iz tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena, ter
   (c) vključitev navedenih obveznosti v postavke kvalificiranih obveznosti ne bi povzročila pomembnega tveganja za uspešno pravno izpodbijanje ali upravičene odškodninske zahtevke, kot je ocenil organ za reševanje v zvezi z načeli iz točke (g) člena 34(1) in člena 75 Direktive 2014/59/EU.

   4. Organ za reševanje lahko dovoli, da se obveznosti štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti poleg obveznosti iz odstavka 2, če:
   (a) instituciji ni dovoljeno v postavke kvalificiranih obveznosti vključiti obveznosti iz odstavka 3 ▌;
   (b) so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2, razen pogoja iz točke (d) prvega pododstavka odstavka 2;
   (c) so obveznosti razvrščene pari passu ali nadrejene najnižje uvrščenim izključenim obveznostim iz člena 72a(2), razen izključenih obveznosti, ki so v skladu z nacionalnim insolvenčnim pravom podrejene navadnim nezavarovanim terjatvam, kot je navedeno v tretjem pododstavku odstavka 2 tega člena;
   (d) v bilanci stanja institucije znesek izključenih obveznosti iz člena 72a(2), ki so razvrščene pari passu ali podrejene obveznostim v insolventnosti, ne presega 5 % zneska kapitala in kvalificiranih obveznosti institucije;
   (e) vključitev navedenih obveznosti v postavke kvalificiranih obveznosti ne bi povzročila pomembnega tveganja za uspešno pravno izpodbijanje ali upravičene odškodninske zahtevke, kot oceni organ za reševanje v zvezi z načeli iz točke (g) člena 34(1) in ▌člena 75 Direktive 2014/59/EU.
   5. Organ za reševanje lahko instituciji ▌dovoli le, da kot postavke kvalificiranih obveznosti vključi obveznosti ▌iz odstavka 3 ali 4.

   6. ▌Organ za reševanje se pri ugotavljanju, ali so pogoji iz tega člena izpolnjeni, posvetuje s pristojnim organom.
   7. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
   (a) veljavne oblike in naravo posrednega financiranja instrumentov kvalificiranih obveznosti;
   (b) obliko in naravo spodbud za odkup za namene pogoja iz točke (g) prvega pododstavka odstavka 2 tega člena in člena 72c(3).

Navedeni osnutki regulativnih tehničnih standardov so popolnoma usklajeni z delegiranim aktom iz točke (a) člena 28(5) in točke (a) člena 52(2).

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 72c

Amortizacija instrumentov kvalificiranih obveznosti

   1. Instrumenti kvalificiranih obveznosti s preostalo zapadlostjo vsaj eno leto se v celoti štejejo za postavke kvalificiranih obveznosti.

Instrumenti kvalificiranih obveznosti s preostalo zapadlostjo manj kot eno leto se ne štejejo za postavke kvalificiranih obveznosti.

   2. Kadar instrument kvalificiranih obveznosti vključuje možnost odkupa za imetnika, ki se lahko uveljavi pred originalno določeno zapadlostjo instrumenta, se za namene odstavka 1 zapadlost instrumenta opredeli kot najzgodnejši datum, na katerega lahko imetnik uveljavlja možnost odkupa in zahteva odkup ali odplačilo instrumenta.
   3. Kadar instrument kvalificiranih obveznosti vključuje spodbudo za izdajatelja, da odpokliče, odkupi, odplača ali izplača instrument pred originalno določeno zapadlostjo instrumenta, se za namene odstavka 1 zapadlost instrumenta opredeli kot najzgodnejši datum, na katerega lahko izdajatelj uveljavlja navedeno možnost in zahteva odkup ali izplačilo instrumenta.
   4. Kadar instrument kvalificiranih obveznosti vključuje možnost predčasnega odkupa, ki se lahko uveljavijo izključno po diskrecijski presoji izdajatelja pred originalno določeno zapadlostjo instrumenta, vendar med določbami, ki urejajo instrument, ni spodbud za odpoklic, odkup, odplačilo ali izplačilo instrumenta pred njegovo zapadlostjo, pa tudi ne možnosti za odkup ali odplačilo po diskrecijski presoji imetnikov, se za namene odstavka 1 zapadlost instrumenta opredeli kot originalno določena navedena zapadlost.

Člen 72d

Posledice v primeru prenehanja izpolnjevanja pogojev primernosti

Kadar instrument kvalificiranih obveznosti preneha izpolnjevati veljavne pogoje iz člena 72b, se obveznosti takoj prenehajo šteti za instrumente kvalificiranih obveznosti.

Obveznosti iz člena 72b(2) se lahko še naprej štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti, če se štejejo za instrumente kvalificiranih obveznosti v skladu s členom 72b(3) ali (4).

Oddelek 2

Odbitki od postavk kvalificiranih obveznosti

Člen 72e

Odbitki od postavk kvalificiranih obveznosti

   1. Institucije, za katere velja člen 92a, od postavk kvalificiranih obveznosti odbijejo naslednje:
   (a) neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v lastne instrumente kvalificiranih obveznosti, vključno z lastnimi obveznostmi, ki bi jih ta institucija morala kupiti zaradi obstoječih pogodbenih obveznosti;
   (b) neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, s katerimi ima institucija vzajemne navzkrižne deleže, za katere pristojni organ meni, da so bili oblikovani z namenom umetnega povečanja sposobnosti pokrivanja izgub in dokapitalizacije subjekta v postopku reševanja;
   (c) ustrezen znesek, določen v skladu s členom 72i, neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, kadar institucija v teh subjektih nima pomembne naložbe;
   (d) neposredne, posredne in sintetične deleže institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, kadar ima institucija v teh subjektih pomembno naložbo, razen pozicij iz izvedbe prve prodaje teh instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj.
   2. Za namene tega oddelka se vsi instrumenti, razvrščeni pari passu instrumentom kvalificiranih obveznosti, obravnavajo kot instrumenti kvalificiranih obveznosti, razen instrumentov, ki so razvrščeni pari passu instrumentom, priznanim kot kvalificirane obveznosti v skladu s členom 72b(3) in (4).
   3. Za namene tega oddelka lahko institucije izračunajo znesek deležev v instrumentih kvalificiranih obveznosti iz člena 72b(3) na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000002.png

pri čemer:

h = znesek deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti iz člena 72b(3);

i = indeks, ki označuje institucijo izdajateljico;

Hi = skupni znesek deležev kvalificiranih obveznosti institucije izdajateljice i iz člena 72b(3);

li = znesek obveznosti, ki ga institucija izdajateljica i vključi v postavke kvalificiranih obveznosti znotraj omejitev, določenih v členu 72b(3), v skladu z zadnjimi razkritji institucije izdajateljice in

Li = skupni znesek zapadlih obveznosti institucije izdajateljice i iz člena 72b(3) v skladu z zadnjimi razkritji izdajatelja.

   4. Kadar ima EU nadrejena institucija ali nadrejena institucija v državi članici, za katero velja člen 92a, neposredne, posredne ali sintetične deleže v kapitalske instrumente ali instrumente kvalificiranih obveznosti ene ali več podrejenih družb, ki ne spadajo v isto skupino v postopku reševanja kot nadrejena institucija, lahko organ za reševanje te nadrejene institucije, potem ko ustrezno upošteva mnenje organov za reševanje zadevnih podrejenih družb, nadrejeni instituciji dovoli odbitje teh deležev, tako da odbije nižji znesek, ki ga določi organ za reševanje te nadrejene institucije. Ta prilagojeni znesek mora biti vsaj enak znesku (m), ki se izračuna na naslednji način:

𝑚𝑖=max{0;𝑂𝑃𝑖+𝐿𝑃𝑖−𝑚𝑎𝑥{0;𝛽∙[𝑂𝑖+𝐿𝑖−𝑟𝑖∙a𝑅𝑊𝐴𝑖]}}

pri čemer:

i = indeks, ki označuje podrejeno družbo;

OPi = znesek kapitalskih instrumentov, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena institucija;

LPi = znesek postavk kvalificiranih obveznosti, ki jih je izdala podrejena družba i in jih ima nadrejena institucija;

β = odstotek kapitalskih instrumentov in postavk kvalificiranih obveznosti, ki jih je izdala podrejena družba i ▌ in jih ima nadrejena oseba;

Oi = znesek kapitala podrejene družbe i, pri čemer se ne upošteva odbitek, izračunan v skladu s tem odstavkom;

Li = znesek kvalificiranih obveznosti podrejene družbe i, pri čemer se ne upošteva odbitek, izračunan v skladu s tem odstavkom;

ri = količnik, ki se uporablja za podrejeno družbo i na ravni njene skupine v postopku reševanja v skladu s točko (a) člena 92a(1) te uredbe in členom 45d Direktive 2014/59/EU in

aRWAi = znesek skupne izpostavljenosti tveganju subjekta i, ki je GSPI, izračunan v skladu s členom 92(3) in (4), pri čemer se upoštevajo prilagoditve iz člena 12.

Kadar je nadrejeni instituciji v skladu s prvim pododstavkom dovoljeno, da odbije prilagojeni znesek, podrejena družba odšteje razliko med zneskom deležev v kapitalskih instrumentih in instrumentih kvalificiranih obveznosti iz prvega pododstavka ter tem prilagojenim zneskom ▌.

Člen 72f

Odbitek deležev v lastne instrumente kvalificiranih obveznosti

Institucije za namene točke (a) člena 72e(1) izračunajo deleže na podlagi bruto dolgih pozicij ob upoštevanju naslednjih izjem:

   (a) institucije lahko izračunajo znesek deležev na podlagi neto dolge pozicije, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
   (i) dolge in kratke pozicije so v isti osnovni izpostavljenosti, kratke pozicije pa ne vključujejo tveganja nasprotne stranke;
   (ii) dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
   (b) institucije določijo znesek, ki se odbije, za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu tako, da izračunajo osnovno izpostavljenost iz naslova lastnih instrumentov kvalificiranih obveznosti v teh indeksih;
   (c) institucije lahko bruto dolge pozicije v lastnih instrumentih kvalificiranih obveznosti, ki izhajajo iz deležev vrednostnih papirjev v indeksu, pobotajo s kratkimi pozicijami v lastnih instrumentih kvalificiranih obveznosti, ki izhajajo iz kratkih pozicij v osnovnih indeksih, tudi kadar te kratke pozicije vključujejo tveganje nasprotne stranke, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
   (i) dolge in kratke pozicije so v istih osnovnih indeksih;
   (ii) dolge in kratke pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi.

Člen 72g

Osnova za odbitke za postavke kvalificiranih obveznosti

Za namene točk (b), (c) in (d) člena 72e(1) institucije odbijejo bruto dolge pozicije ob upoštevanju izjem iz členov 72h in 72i.

Člen 72h

Odbitki deležev v kvalificirane obveznosti drugih subjektov, ki so GSPI

Institucije, ki ne uporabijo izjeme iz člena 72j ▌, izvedejo odbitke iz točk (c) in (d) člena 72e(1) v skladu z naslednjim:

   (a) neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente kvalificiranih obveznosti lahko izračunajo na osnovi neto dolge pozicije v isti osnovni izpostavljenosti, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
   (i) datum zapadlosti kratke pozicije je enak ali poznejši kot datum zapadlosti dolge pozicije ali pa je preostala zapadlost kratke pozicije vsaj eno leto ▌;
   (ii) kratke in dolge pozicije so oboje v trgovalni knjigi ali oboje v netrgovalni knjigi;
   (b) znesek, ki se odbije, za neposredne, posredne in sintetične deleže vrednostnih papirjev v indeksu se določi z vpogledom v osnovno izpostavljenost iz naslova instrumentov kvalificiranih obveznosti v teh indeksih.

Člen 72i

Odbitek kvalificiranih obveznosti, kadar institucija nima pomembne naložbe v subjektih, ki so GSPI

   1. Institucije za namene točke (c) člena 72e(1) izračunajo ustrezni znesek, ki se odbije, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo s faktorjem, dobljenim z izračunom iz točke (b) tega odstavka:
   (a) celoten znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja ter v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki presega 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, izračunan po uporabi naslednjega:
   (i) členov 32 do 35;
   (ii) točk (a) do (g), točk (k)(ii) do (k)(v) in točke (l) člena 36(1), razen zneska, ki se odbije za odložene terjatve za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
   (iii) členov 44 in 45;
   (b) znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih institucija nima pomembne naložbe, deljen s celotnim zneskom neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja ter v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih subjekt v postopku reševanja nima pomembne naložbe.
   2. Institucije iz zneskov iz točke (a) odstavka 1 in izračuna faktorja v skladu s točko (b) odstavka 1 izključijo pozicije iz izvedbe prve prodaje zadevnih instrumentov z obveznostjo odkupa, ki jih je institucija imela pet delovnih dni ali manj.
   3. Znesek, ki se odbije na podlagi odstavka 1, se porazdeli med vse instrumente kvalificiranih obveznosti subjekta, ki je GSPI, ki jih ima institucija. Institucije določijo znesek vsakega instrumenta kvalificiranih obveznosti, ki se odbije v skladu z odstavkom 1, tako da znesek iz točke (a) tega odstavka pomnožijo z razmerjem iz točke (b) tega odstavka:
   (a) znesek deležev, ki se odbije v skladu z odstavkom 1;
   (b) razmerje celotnega zneska neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev institucije v instrumente kvalificiranih obveznosti subjektov, ki so GSPI, v katerih institucija nima pomembne naložbe, ki jih predstavlja vsak instrument kvalificiranih obveznosti, ki ga ima institucija.
   4. Znesek deležev iz točke (c) člena 72e(1), ki je enak ali nižji od 10 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije po uporabi določb iz točk (a)(i), (a)(ii) in (a)(iii) odstavka 1 tega člena, se ne odbije in je predmet ustrezne uteži tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zahtev iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
   5. Institucije določijo znesek vsakega instrumenta kvalificiranih obveznosti, ki se mu podeli utež tveganja na podlagi odstavka 4, tako da znesek deležev, ki se mu dodeli utež tveganja na podlagi odstavka 4, pomnožijo z razmerjem, ki je rezultat izračuna, določenega v točki (b) odstavka 3.

Člen 72j

Izjeme pri odbitkih od postavk kvalificiranih obveznosti v zvezi s trgovalno knjigo

   1. Institucije se lahko odločijo, da ne bodo odbile določenega dela svojih neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev v instrumente kvalificiranih obveznosti, ki je združen in merjen na bruto dolgi osnovi enak ali manjši od 5 % postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije po uporabi členov 32 do 36, pod pogojem, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
   (a) deleži so v trgovalni knjigi;
   (b) instrumenti kvalificiranih obveznosti so v posesti največ 30 delovnih dni.
   2. Za zneske postavk, ki se ne odbijejo na podlagi odstavka 1, veljajo kapitalske zahteve za postavke iz trgovalne knjige.
   3. Kadar pogoji iz odstavka 1 v primeru deležev, ki se ne odbijejo v skladu z navedenim odstavkom, niso več izpolnjeni, se deleži odbijejo v skladu s členom 72g, ne da bi se uporabile izjeme iz členov 72h in 72i.

Oddelek 3

Kapital in kvalificirane obveznosti

Člen 72k

Kvalificirane obveznosti

Kvalificirane obveznosti institucije so sestavljene iz postavk kvalificiranih obveznosti institucije po odbitkih iz člena 72e.

Člen 72l

Kapital in kvalificirane obveznosti

Kapital in kvalificirane obveznosti institucije so sestavljeni iz vsote njenega kapitala in njenih kvalificiranih obveznosti.

__________________

* Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).

** Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).";

"

(32)  v naslovu I dela 2 se naslov poglavja 6 nadomesti z naslednjim:"

Splošne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti;

"

(33)  člen 73 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

Razdelitve na instrumente;

"

(b)  odstavki 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:"

1. Kapitalski instrumenti in obveznosti, za katere ima institucija izključno diskrecijsko presojo odločati izplačilu razdelitve v obliki, ki ni denar ali kapitalski instrument, se ne morejo šteti za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala, dodatnega kapitala ali kvalificiranih obveznosti, če institucija ni pridobila predhodnega dovoljenja pristojnega organa.

   2. Pristojni organi izdajo predhodno dovoljenje iz odstavka 1 le, če menijo, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
   (a) diskrecijska presoja iz odstavka 1 ali možna oblika izplačila razdelitev ne bi negativno vplivala na zmožnost institucije, da prekliče izplačila na instrument;
   (b) diskrecijska presoja iz odstavka 1 ali možna oblika izplačila razdelitev ne bi negativno vplivala na zmožnost kapitalskega instrumenta ali obveznosti za pokrivanje izgub;
   (c) diskrecijska presoja iz odstavka 1 ali možna oblika izplačila razdelitev tudi sicer ne bi zmanjšala kakovosti kapitalskega instrumenta ali obveznosti.

Pristojni organ se pred izdajo predhodnega dovoljenja iz odstavka 1 z organom za reševanje posvetuje o tem, ali institucija izpolnjuje navedene pogoje.

   3. Kapitalski instrumenti in obveznosti, za katere ima pravna oseba, ki ni institucija, ki jih je izdala, diskrecijsko presojo odločiti ali zahtevati izplačilo razdelitve na zadevne instrumente ali obveznosti v obliki, ki ni denar ali kapitalski instrument, se ne morejo šteti za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala, dodatnega kapitala ali kvalificiranih obveznosti.
   4. Institucije lahko uporabijo splošni tržni indeks kot eno izmed podlag za določitev ravni izplačil razdelitev na instrumente dodatnega temeljnega kapitala, dodatnega kapitala in kvalificiranih obveznosti.;

"

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

6. Institucije poročajo in razkrijejo splošne tržne indekse, na katerih temeljijo njihovi kapitalski instrumenti in instrumenti kvalificiranih obveznosti.;

"

(34)  v členu 75 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„Šteje se, da so zahteve glede zapadlosti kratkih pozicij iz točke (a) člena 45, točke (a) člena 59, točke (a) člena 69 in točke (a) člena 72h pri obstoječih pozicijah izpolnjene, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:“;

"

(35)  v členu 76 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:"

„1. Institucije lahko za namene točke (a) člena 42, točke (a) člena 45, točke (a) člena 57, točke (a) člena 59, točke (a) člena 67, točke (a) člena 69 in točke (a) člena 72h znesek dolge pozicije v kapitalskem instrumentu zmanjšajo za del indeksa, ki ga predstavlja ista varovana osnovna izpostavljenost, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) varovana dolga pozicija in kratka pozicija v indeksu, ki se uporablja za varovanje te dolge pozicije, sta obe vključeni v trgovalno knjigo ali v netrgovalno knjigo;
   (b) poziciji iz točke (a) sta merjeni po pošteni vrednosti v bilanci stanja institucije;
   (c) kratka pozicija iz točke (a) se v skladu s procesi notranjih kontrol institucije šteje za uspešno varovanje;
   (d) pristojni organi ocenijo ustreznost procesov notranjih kontrol iz točke (c) vsaj letno in se prepričajo, da bodo ustrezni tudi v prihodnje.
   2. Če je pristojni organ izdal predhodno dovoljenje, lahko institucija uporabi konservativno oceno osnovne izpostavljenosti institucije do instrumentov, vključenih v indekse, kot alternativo izračunu svoje izpostavljenosti do postavk iz ene ali več naslednjih točk:
   (a) lastnih instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala, dodatnega kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so vključeni v indekse;
   (b) instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala subjektov finančnega sektorja, ki so vključeni v indekse;
   (c) instrumentov kvalificiranih obveznosti institucij, ki so vključeni v indekse.
   3. Pristojni organi izdajo predhodno dovoljenje iz odstavka 2 le, kadar jim institucija zadovoljivo dokaže, da bi spremljanje osnovne izpostavljenosti do postavk iz ene ali več točk odstavka 2, kot je ustrezno, zanjo pomenilo operativno obremenitev.“;

"

(36)  člen 77 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 77

Pogoji za zmanjšanje kapitala in kvalificiranih obveznosti

   1. Institucija pridobi predhodno dovoljenje pristojnega organa za kar koli od naslednjega:
   (a) zmanjšanje, odkup ali izplačilo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih je izdala institucija, na način, ki je dovoljen na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje;
   (b) zmanjšanje, razdelitev ali prerazvrstitev vplačanih presežkov kapitala, ki so povezani s kapitalskimi instrumenti, med druge postavke kapitala;
   (c) izvedba odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala pred datumom njihove pogodbene zapadlosti.
   2. Institucija pridobi predhodno dovoljenje organa za reševanje za izvedbo odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki niso zajeti z odstavkom 1, pred datumom njihove pogodbene zapadlosti.“;

"

(37)  člen 78 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 78

Dovoljenje nadzornika za zmanjšanje kapitala ▌

   1. Pristojni organ izda instituciji dovoljenje za zmanjšanje, odpoklic, odkup, odplačilo ali izplačilo instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala ▌ali za zmanjšanje, razdelitev ali prerazvrstitev z njimi povezanih vplačanih presežkov kapitala, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
   (a) institucija pred ali istočasno s katero koli aktivnostjo iz člena 77(1),instrumente ali z njimi povezane vplačane presežke kapitala iz člena 77(1) nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi ▌ instrumenti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije;
   (b) institucija je pristojnemu organu zadovoljivo dokazala, da bi kapital in kvalificirane obveznosti institucije po zadevni aktivnosti iz člena 77(1) te uredbe presegli zahteve iz te uredbe ter ▌direktiv 2013/36/EU in 2014/59/EU v obsegu, ki ga pristojni organ oceni kot potrebnega.

Kadar institucija zagotovi zadostne zaščitne ukrepe glede svoje zmogljivosti poslovanja s kapitalom, višjim od zneskov, zahtevanih v tej uredbi in Direktivi 2013/36/EU ▌, lahko pristojni organ ▌navedeni instituciji izda splošno predhodno dovoljenje za izvedbo katere koli aktivnosti iz člena 77(1) te uredbe, v skladu z merili, ki zagotavljajo, da bodo vse takšne prihodnje aktivnosti skladne s pogoji iz točk (a) in (b) tega odstavka. To splošno predhodno dovoljenje se izda samo za določeno obdobje, ki ne presega enega leta, in ga je nato mogoče obnoviti. Splošno predhodno dovoljenje se izda za vnaprej določen znesek, ki ga določi pristojni organ. Pri instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala navedeni vnaprej določeni znesek ne presega 3 % zneska zadevne izdaje in ne presega 10 % zneska, za katerega navadni lastniški temeljni kapital presega vsoto kapitalskih zahtev navadnega lastniškega temeljnega kapitala, določenih v tej uredbi ter direktivah 2013/36/EU in 2014/59/EU, v obsegu, ki ga pristojni organ oceni kot potrebnega. Pri instrumentih dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala navedeni vnaprej določeni znesek ne presega 10 % zneska zadevne izdaje in ne presega 3 % skupnega zneska neporavnanih instrumentov dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala, kot je ustrezno. ▌

Pristojni organi odvzamejo splošno predhodno dovoljenje, če institucija prekrši katero koli od meril, določenih za to dovoljenje.

   2. Pristojni organi pri ocenjevanju vzdržnosti nadomestnih instrumentov za dohodkovno zmogljivost institucije iz točke (a) odstavka 1 preučijo, v kolikšni meri bi bili nadomestni kapitalski instrumenti za institucijo ▌dražji od kapitalskih instrumentov ali vplačanih presežkov kapitala, ki bi jih nadomestili.
   3. Kadar institucija izvede aktivnost iz točke (a) člena 77(1) in veljavna nacionalna zakonodaja prepoveduje zavrnitev odkupa instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 27, lahko pristojni organ opusti pogoje iz odstavka 1 tega člena, če zahteva, da institucija ustrezno omeji odkup teh instrumentov.
   4. Pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala ali z njimi povezane vplačane presežke kapitala odpokličejo, odkupijo, odplačajo ali izplačajo v petih letih od datuma njihove izdaje, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 in eden od naslednjih pogojev:
   (a) spremeni se regulativna razvrstitev teh instrumentov, ki bi verjetno povzročila njihovo izključitev iz kapitala ali prerazvrstitev v kategorijo kapitala nižje kakovosti, hkrati pa sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
   (i) po mnenju pristojnega organa obstaja zadostna gotovost, da bo do takšne spremembe prišlo;
   (ii) institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da regulativne prerazvrstitve teh instrumentov ob njihovi izdaji ni bilo mogoče razumno predvideti;
   (b) spremeni se veljavna davčna obravnava teh instrumentov, za katero institucija pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je ta pomembna in da je ob izdaji instrumentov ni bilo mogoče razumno predvideti;
   (c) za instrumente in z njim povezane vplačane presežke kapitala se uporabljajo predhodna pravila na podlagi člena 494b;
   (d) institucija pred ali istočasno z aktivnostjo iz člena 77(1) instrumente ali z njim povezane vplačane presežke kapitala nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi ▌ instrumenti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije, in je pristojni organ navedeno aktivnost dovolil na podlagi ugotovitve, da bi bila koristna z bonitetnega vidika in utemeljena z izjemnimi okoliščinami;
   (e) instrumenti dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala se izplačajo za namene vzdrževanja trga.

   5. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
   (a) pomen ‚vzdržnosti za dohodkovno zmogljivost institucije‘;
   (b) ustrezne podlage za omejitev odkupa iz odstavka 3;
   (c) postopek, vključno z omejitvami in postopki za vnaprejšnjo pridobitev dovoljenja pristojnih organov za aktivnosti iz člena 77(1), in zahteve po podatkih v zvezi z vlogo institucije za dovoljenje pristojnega organa za izvedbo aktivnosti iz člena 77(1), vključno s postopkom, ki se uporabi v primeru odkupa delnic, izdanih članom zadružnih institucij, in rokom za obdelavo takšne vloge.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 28. julija 2013.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

"

(38)   vstavi se naslednji člen:"

„Člen 78a

Dovoljenje za zmanjšanje instrumentov kvalificiranih obveznosti

   1. Organ za reševanje instituciji izda dovoljenje za odpoklic, odkup, odplačilo ali izplačilo instrumentov kvalificiranih obveznosti, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
   (a) institucija pred ali istočasno s katero koli aktivnostjo iz člena 77(2) instrumente kvalificiranih obveznosti nadomesti z enako ali bolj kakovostnimi kapitalskimi instrumenti ali instrumenti kvalificiranih obveznosti pod pogoji, ki so vzdržni za dohodkovno zmogljivost institucije;
   (b) institucija je organu za reševanje zadovoljivo dokazala, da bi njen kapital in kvalificirane obveznosti po aktivnosti iz člena 77(2) te uredbe presegli zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz te uredbe ter direktiv 2013/36/EU in 2014/59/EU v obsegu, ki ga organ za reševanje v soglasju s pristojnim organom oceni kot potrebnega;
   (c) institucija je organu za reševanje zadovoljivo dokazala, da je delna ali celotna nadomestitev kvalificiranih obveznosti s kapitalskimi instrumenti potrebna za zagotovitev skladnosti s kapitalskimi zahtevami iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU za ohranitev dovoljenja.

Kadar institucija zagotovi zadostne zaščitne ukrepe glede svoje zmogljivosti poslovanja s kapitalom in kvalificiranimi obveznostmi, višjimi od zahtev iz te uredbe ter direktiv 2013/36/EU in 2014/59/EU, lahko organ za reševanje po posvetovanju s pristojnim organom navedeni instituciji izda splošno predhodno dovoljenje za izvedbo odpoklica, odkupa, odplačila ali izplačila instrumentov kvalificiranih obveznosti, v skladu z merili, ki zagotavljajo, da bodo vse takšne prihodnje aktivnosti skladne s pogoji iz točk (a) in (b) tega odstavka. To splošno predhodno dovoljenje se izda samo za določeno obdobje, ki ne presega enega leta, in ga je nato mogoče obnoviti. Splošno predhodno dovoljenje se izda za vnaprej določen znesek, ki ga določi organ za reševanje. Organi za reševanje obvestijo pristojne organe o vseh izdanih splošnih predhodnih dovoljenjih.

Organ za reševanje odvzame splošno predhodno dovoljenje, če institucija prekrši katero koli od meril, določenih za navedeno dovoljenje.

   2. Organi za reševanje pri ocenjevanju vzdržnosti nadomestnih instrumentov za dohodkovno zmogljivost institucije iz točke (a) odstavka 1 preučijo, v kolikšni meri bi bili ti nadomestni kapitalski instrumenti ali nadomestne kvalificirane obveznosti za institucijo dražje od instrumentov ali obveznosti, ki bi jih nadomestili.
   3. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:
   (a) postopek sodelovanja med pristojnim organom in organom za reševanje;
   (b) postopek, vključno z roki in potrebnimi informacijami, za izdajo dovoljenja v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1;
   (c) postopek, vključno z roki in potrebnimi informacijami, za izdajo splošnega predhodnega dovoljenja v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1;
   (d) pomen ‚vzdržnosti za dohodkovno zmogljivost institucije‘.

Za namene točke (d) prvega pododstavka tega odstavka so osnutki regulativnih tehničnih standardov popolnoma usklajeni z delegiranim aktom iz člena 78.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“;

"

(39)  člen 79 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

Začasna opustitev odbitka od kapitala in kvalificiranih obveznosti;

"

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar ima institucija kapitalske instrumente ali obveznosti, ki se štejejo za kapitalske instrumente subjekta finančnega sektorja ali za instrumente kvalificiranih obveznosti institucije, in pristojni organ te deleže obravnava kot finančno pomoč za reorganizacijo in obnovitev poslovanja tega subjekta ali te institucije, lahko pristojni organ začasno opusti uporabo določb glede odbitkov, ki bi se sicer uporabljale za navedene instrumente.“;

"

(40)   za členom 79 se vstavi naslednji člen:"

„Člen 79a

Ocena skladnosti s pogoji za kapitalske instrumente in instrumente kvalificiranih obveznosti

Institucije pri ocenjevanju skladnosti z zahtevami iz dela 2 ne upoštevajo le pravne oblike instrumentov, temveč tudi njihove bistvene značilnosti. Pri oceni bistvenih značilnosti instrumenta se upoštevajo vse ureditve v zvezi z instrumenti, tudi če te niso izrecno določene v pogojih samih instrumentov, in sicer da se ugotovi, ali so skupni ekonomski učinki takšnih ureditev skladni s ciljem zadevnih določb.“;

"

(41)  člen 80 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

Stalno pregledovanje kakovosti kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti;

"

(b)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

1. EBA spremlja kakovost kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih izdajo institucije po vsej Uniji, in nemudoma uradno obvesti Komisijo, kadar obstajajo jasni dokazi, da navedeni instrumenti ne izpolnjujejo zadevnih meril primernosti iz te uredbe.

Pristojni organi nemudoma in na zahtevo EBA posredujejo vse informacije, ki so po mnenju EBA relevantne za izdane nove kapitalske instrumente ali nove vrste obveznosti, da se EBA omogoči spremljanje kakovosti kapitalskih instrumentov in instrumentov kvalificiranih obveznosti, ki jih izdajajo institucije v Uniji.;

"

(c)  uvodno besedilo odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:"

3. EBA Komisiji tehnično svetuje o vseh bistvenih spremembah pri opredelitvi kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so po njegovem mnenju potrebne zaradi katerega koli od naslednjih elementov:;

"

(42)  v členu 81 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Manjšinski deleži zajemajo vsoto postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala podrejene družbe, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) podrejena družba je eno od naslednjega:
   (i) institucija;
   (ii) družba, za katero na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
   (iii) vmesni finančni holding v tretji državi, za katerega veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države, in kadar je Komisija v skladu s členom 107(4) sklenila, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;
   (b) podrejena družba je polno vključena v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1;
   (c) postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz uvodnega dela tega odstavka so v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1.“;

"

(43)  člen 82 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 82

Kvalificirani dodatni temeljni kapital, kvalificirani temeljni kapital, kvalificirani dodatni kapital in kvalificirani kapital

Kvalificirani dodatni temeljni kapital, kvalificirani temeljni kapital, kvalificirani dodatni kapital in kvalificirani kapital zajemajo manjšinski delež, instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali instrumente dodatnega kapitala, kot je ustrezno, ter skupaj z njimi povezani zadržani dobiček in vplačani presežek kapitala podrejene družbe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) podrejena družba je eno od naslednjega:
   (i) institucija;
   (ii) družba, za katero na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
   (iii) vmesni finančni holding v tretji državi, za katerega veljajo enako stroge bonitetne zahteve kot tiste, ki se uporabljajo za kreditne institucije te tretje države, in kadar je Komisija v skladu s členom 107(4) sklenila, da so te bonitetne zahteve vsaj enakovredne zahtevam iz te uredbe;
   (b) podrejena družba je polno vključena v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1;
   (c) navedeni instrumenti so v lasti oseb, ki niso družbe, vključene v konsolidacijo na podlagi poglavja 2 naslova II dela 1.;

"

(44)  v členu 83(1) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

1. Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, ki jih je izdal subjekt s posebnim namenom, ter z njimi povezani vplačani presežki kapitala so do 31. decembra 2021 vključeni v kvalificirani dodatni temeljni kapital, kvalificirani temeljni kapital, kvalificirani dodatni kapital ali kvalificirani kapital, kot je ustrezno, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:;

"

(45)   vstavi se naslednji člen:"

„Člen 88a

Kvalificirani instrumenti kvalificiranih obveznosti

Obveznosti, ki jih izda podrejena družba s sedežem v Uniji, ki pripada isti skupini v postopku reševanja kot subjekt v postopku reševanja, se kvalificirajo za vključitev v instrumente konsolidiranih kvalificiranih obveznosti institucije, za katero velja člen 92a, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) izdane so v skladu s točko (a) člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU;
   (b) kupi jih obstoječi delničar, ki ni del iste skupine v postopku reševanja, kolikor izvršitev pooblastila za odpis ali konverzijo v skladu s členi 59 do 62 Direktive 2014/59/EU ne vpliva na obvladovanje, ki ga subjekt v postopku reševanja izvaja nad podrejeno družbo;
   (c) ne presegajo zneska, določenega z odštevanjem zneska iz točke (i) od zneska iz točke (ii):
   (i) vsota obveznosti, ki se izdajo subjektu v postopku reševanja in jih ta kupi bodisi neposredno bodisi posredno prek drugih subjektov v isti skupini v postopku reševanja, in zneska kapitalskih instrumentov, izdanih v skladu s točko (b) člena 45f(2) Direktive 2014/59/EU;
   (ii) znesek, ki se zahteva v skladu s členom 45f(2) Direktive 2014/59/EU.“;

"

(46)  člen 92 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se doda naslednja točka:"

„(d) količnik finančnega vzvoda v višini 3 %;

"

(b)   vstavi se naslednji odstavek:"

1a. GSPI poleg zahteve iz točke (d) odstavka 1 tega člena vzdržuje blažilnik količnika finančnega vzvoda, enak meri skupne izpostavljenosti GSPI iz člena 429(4) te uredbe, pomnoženi z blažilnikom, ki se uporablja za GSPI v skladu s členom 131 Direktive 2013/36/EU, v višini 50%.

GSPI zahtevo po blažilniku količnika finančnega vzvoda izpolnjuje zgolj s temeljnim kapitalom. Temeljni kapital, ki se uporablja za izpolnjevanje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, se ne uporablja za izpolnjevanje katere koli zahteve finančnega vzvoda iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, razen če je v njih izrecno drugače določeno.

Kadar GSPI ne izpolnjuje zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda, zanjo velja zahteva po ohranitvi kapitala v skladu s členom 141b Direktive 2013/36/EU.

Kadar GSPI ne izpolnjuje hkrati zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda in zahteve po skupnem blažilniku, kakor je opredeljena v točki (6) člena 128 Direktive 2013/36/EU, zanjo velja višja od zahtev po ohranitvi kapitala v skladu s členoma 141 in 141b navedene direktive.“;

"

(c)  odstavek 3 se spremeni:

(i)  točki (b) in (c) ▌se nadomestita z naslednjim:"

(b) kapitalske zahteve za postavke trgovalne knjige institucije za naslednje:

   (i) tržno tveganje, določeno v skladu z naslovom IV tega dela, razen pristopov iz poglavij 1a in 1b navedenega naslova;
   (ii) velike izpostavljenosti, ki presegajo omejitve iz členov 395 do 401, v obsegu, v katerem je instituciji dovoljeno preseganje teh omejitev, kot je določeno v skladu z delom 4;
   (c) kapitalske zahteve za tržno tveganje, določeno v skladu z naslovom IV tega dela, razen pristopov iz poglavij 1a in 1b navedenega naslova, za vse poslovne dejavnosti, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju;;

"

(ii)   vstavi se naslednja točka:"

„(ca) kapitalske zahteve, izračunane v skladu z naslovom V tega dela, z izjemo člena 379, za tveganje poravnave.“;

"

(47)  vstavita se naslednja člena:"

Člen 92a

Zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za GSPI

   1. V skladu s členoma 93 in 94 ter izjemami iz odstavka 2 tega člena institucije, ki so določene kot subjekti v postopku reševanja in so GSPI ali del GSPI, vedno izpolnjujejo naslednji zahtevi glede kapitala in kvalificiranih obveznosti:
   (a) količnik, ki temelji na tveganju, v višini 18 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež zneska skupne izpostavljenosti tveganju, izračunanega v skladu s ▌členom 92(3) in (4);
   (b) količnik, ki ne temelji na tveganju, v višini 6,75 %, ki predstavlja kapital in kvalificirane obveznosti institucije, izražen kot odstotni delež mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4).
   2. Zahtevi iz odstavka 1 se ne uporabljata v naslednjih primerih:
   (a) tri leta po datumu, ko je bila institucija ali skupina, katere del je institucija, določena kot GSPI;
   (b) dve leti po datumu, ko je organ za reševanje uporabil instrument za reševanje s sredstvi upnikov v skladu z Direktivo 2014/59/EU;
   (c) dve leti po datumu, ko je subjekt v postopku reševanja vzpostavil alternativni ukrep zasebnega sektorja iz točke (b) člena 32(1) Direktive 2014/59/EU, na podlagi katerega so se kapitalski instrumenti in druge obveznosti odpisali ali konvertirali v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, da bi se subjekt v postopku reševanja dokapitaliziral brez uporabe instrumentov za reševanje.
   3. Kadar celotni znesek, ki je rezultat uporabe zahteve iz točke (a) odstavka 1 tega člena pri vsakem subjektu v postopku reševanja v okviru iste GSPI, presega zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, izračunano v skladu s členom 12 te uredbe, lahko organ za reševanje EU nadrejene institucije po posvetovanju z drugimi zadevnimi organi za reševanje ukrepa v skladu s členom 45d(3) ali 45h(1) Direktive 2014/59/EU.

Člen 92b

Zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti za GSPI zunaj EU

   1. Institucije, ki so pomembne podrejene družbe GSPI zunaj EU in ki niso subjekti v postopku reševanja, vedno izpolnjujejo zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki so enake zahtevam glede kapitala in kvalificiranih obveznosti iz člena 92a v višini 90 %.
   2. Instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala ter instrumenti kvalificiranih obveznosti se za namene skladnosti z odstavkom 1 upoštevajo samo, kadar so ti instrumenti v lasti končne nadrejene osebe GSPI zunaj EU ter so bili izdani neposredno ali posredno prek drugih subjektov v isti skupini, pod pogojem, da imajo vsi takšni subjekti sedež v isti tretji državi kot končna nadrejena oseba ali v državi članici.
   3. Instrument kvalificiranih obveznosti se za namen skladnosti z odstavkom 1 upošteva samo, kadar izpolnjuje vse naslednje dodatne pogoje:
   (a) v primeru običajnega insolvenčnega postopka, kot je opredeljen v točki (47) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU, je terjatev, ki izhaja iz obveznosti, podrejena terjatvam, ki izhajajo iz obveznosti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 2 tega člena in ne štejejo za kapital;
   (b) zanj velja pooblastilo za odpis ali konverzijo v skladu s členi 59 do 62 Direktive 2014/59/EU.“;

"

(48)  člen 94 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 94

Odstopanje za majhne postavke trgovalne knjige

   1. Z odstopanjem od točke (b) člena 92(3) lahko institucije izračunajo kapitalsko zahtevo za svoje postavke trgovalne knjige v skladu z odstavkom 2 tega člena pod pogojem, da je obseg bilančnih in zunajbilančnih postavk trgovalne knjige institucije na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh naslednjih pragov:
   (a) 5 % vseh sredstev institucije;
   (b) 50 milijonov EUR.
   2. Če sta izpolnjena pogoja iz točk (a) in (b) odstavka 1, lahko institucije izračunajo kapitalske zahteve za svoje postavke trgovalne knjige na naslednji način:
   (a) institucije lahko pozicije za pogodbe iz točke 1 Priloge II ter pogodbe v zvezi z lastniškimi instrumenti iz točke 3 navedene priloge in kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti izvzamejo iz kapitalske zahteve iz točke (b) člena 92(3);
   (b) institucije lahko za pozicije iz trgovalne knjige razen postavk iz točke (a) tega odstavka kapitalsko zahtevo iz točke (b) člena 92(3) nadomestijo z zahtevo, izračunano v skladu s točko (a) člena 92(3).
   3. Za namene odstavka 1 institucije izračunajo obseg svojih bilančnih in zunajbilančnih postavk trgovalne knjige na podlagi podatkov na zadnji dan vsakega meseca v skladu z naslednjimi zahtevami:
   (a) v izračun se vključijo vse pozicije, uvrščene v trgovalno knjigo v skladu s členom 104, razen naslednjih:
   (i) pozicij v zvezi s tujimi valutami in blagom;
   (ii) pozicij v kreditnih izvedenih finančnih instrumentih, ki so pripoznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi kreditnemu tveganju iz netrgovalne knjige ali izpostavljenostmi tveganju nasprotne stranke, ter poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki v celoti izravnajo tržno tveganje tega notranjega varovanja iz člena 106(3);
   (b) vse pozicije, vključene v izračun v skladu s točko (a), se vrednotijo po njihovi tržni vrednosti na ta dani datum; če tržna vrednost pozicije na dani datum ni na voljo, institucije uporabijo pošteno vrednost za pozicijo na ta datum; če tržna in poštena vrednost pozicije na dani datum nista na voljo, institucije za to pozicijo uporabijo zadnjo razpoložljivo tržno ali pošteno vrednost;
   (c) absolutna vrednost dolgih pozicij se sešteje z absolutno vrednostjo kratkih pozicij.
   4. Če sta izpolnjena pogoja iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena, se člen 102(3) in (4) ter člena 103 in 104b te uredbe ne uporabljajo, ne glede na obveznosti iz členov 74 in 83 Direktive 2013/36/EU.
   5. Institucije uradno obvestijo pristojne organe, kdaj izračunavajo ali prenehajo izračunavati kapitalske zahteve za svoje postavke trgovalne knjige v skladu z ▌odstavkom 2.
   6. Institucija, ki ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz odstavka 1, o tem nemudoma uradno obvesti pristojni organ.
   7. Institucija preneha izračunavati kapitalske zahteve za svoje postavke trgovalne knjige v skladu z odstavkom 2 v treh mesecih po nastopu ene od naslednjih okoliščin:
   (a) institucija tri zaporedne mesece ▌ ne izpolnjuje pogojev iz točke (a) ali (b) odstavka 1;
   (b) institucija v zadnjih 12 mesecih več kot 6 mesecev ▌ ni izpolnjevala pogojev iz točke (a) ali (b) odstavka 1.
   8. Kadar je institucija prenehala izračunavati kapitalske zahteve za svoje postavke trgovalne knjige v skladu s tem členom, lahko kapitalske zahteve za postavke trgovalne knjige izračunava v skladu s tem členom samo, če pristojnemu organu dokaže, da so bili v enoletnem obdobju neprekinjeno izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 1.
   9. Institucije ne vstopajo v pozicije iz trgovalne knjige in jih ne kupujejo ali prodajajo izključno z namenom izpolnjevanja katerega koli pogoja iz odstavka 1 med mesečno oceno.“;

"

(49)  v naslovu I dela 3 se črta poglavje 2;

(50)  člen 102 se spremeni:

(a)  odstavki 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:"

2. Namen trgovanja se dokaže na podlagi strategij, politik in postopkov, ki jih institucija vzpostavi za upravljanje pozicije ali portfelja v skladu s členi 103, 104 in 104a.

   3. Institucije vzpostavijo in vzdržujejo sisteme in nadzor za upravljanje svoje trgovalne knjige v skladu s členom 103.
   4. Za namene zahtev glede poročanja iz člena 430b(3) se pozicije iz trgovalne knjige dodelijo trgovalnim enotam, vzpostavljenim ▌v skladu s členom 104b. ▌“;

"

(b)  dodata se naslednja odstavka:"

5. Za pozicije v trgovalni knjigi veljajo zahteve glede preudarnega vrednotenja, določene v členu 105.

   6. Institucije notranje varovanje pred tveganjem obravnavajo v skladu s členom 106.;

"

(51)  člen 103 ▌ se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 103

Upravljanje trgovalne knjige

   1. Institucije imajo jasno opredeljene politike in postopke za celovito upravljanje trgovalne knjige. Te politike in postopki se nanašajo vsaj na:
   (a) dejavnosti, za katere institucija meni, da so namenjene trgovanju in predstavljajo del trgovalne knjige za namene kapitalskih zahtev;
   (b) obseg, v katerem se lahko pozicija dnevno vrednoti po tekočih tržnih cenah na aktivnem dvosmernem likvidnem trgu;
   (c) obseg, v katerem lahko institucija, za pozicije, ki se vrednotijo z uporabo notranjega modela:
   (i) ugotovi vsa pomembna tveganja pozicije;
   (ii) zagotovi varovanje za vsa pomembna tveganja pozicije z instrumenti, za katere obstaja aktiven dvosmeren likvidni trg;
   (iii) izpelje zanesljive ocene za ključne predpostavke in parametre, ki se uporabljajo v modelu;
   (d) obseg, v katerem institucija lahko, in se to od nje zahteva, pripravi vrednotenja za pozicije, ki jih je mogoče dosledno zunanje ovrednotiti;
   (e) obseg, v katerem bi pravne omejitve ali druge operativne zahteve ovirale sposobnost institucije, da unovči pozicijo ali zagotovi njeno varovanje na kratek rok;
   (f) obseg, v katerem institucija lahko, in se to od nje zahteva, aktivno upravlja tveganja pozicij v okviru svojega trgovanja;
   (g) obseg, v katerem lahko institucija prerazvrsti tveganje ali pozicije med netrgovalno in trgovalno knjigo, ter zahteve za takšne prerazvrstitve iz člena 104a.

   2. Pri upravljanju svojih pozicij ali portfeljev pozicij v trgovalni knjigi institucija izpolnjuje vse naslednje zahteve:

   (a) institucija ima jasno dokumentirano strategijo trgovanja za pozicijo ali portfelje iz trgovalne knjige, ki jo odobri višje vodstvo in ki vključuje pričakovano obdobje posedovanja;

   (b) institucija ima jasno opredeljene politike in postopke za aktivno upravljanje pozicij ali portfeljev v trgovalni knjigi; navedene politike in postopki vključujejo:

   (i) pozicije ali portfelje pozicij, ki jih lahko odpre vsaka trgovalna enota oziroma imenovani trgovci;
   (ii) določanje pozicijskih limitov in spremljanje njihove ustreznosti;
   (iii) zagotavljanje, da so trgovci neodvisni pri odpiranju in upravljanju pozicije v okviru dogovorjenih limitov in v skladu z odobreno strategijo;
   (iv) zagotavljanje, da se pozicije sporočajo višjemu vodstvu kot sestavni del procesa upravljanja tveganj institucije;
   (v) zagotavljanje, da se pozicije aktivno spremljajo v povezavi z viri tržnih informacij in da se oceni možnosti tržnosti, varovanja pozicije ali njenih tveganj, vključno z oceno, kakovostjo in razpoložljivostjo vhodnih tržnih podatkov v procesu vrednotenja, obsegom tržnega prometa in obsegom pozicij, ki so predmet trgovanja;
   (vi) aktivne postopke in kontrole na področju preprečevanja goljufij;
   (c) institucija ima jasno opredeljene politike in postopke za spremljanje pozicij v skladu s strategijo trgovanja institucije, vključno s spremljanjem prometa in pozicij, katerih prvotno predvideno obdobje posedovanja je bilo prekoračeno.“;

"

(52)   v členu 104 se črta odstavek 2;

(53)  vstavita se naslednja člena:"

„Člen 104a

Prerazvrstitev pozicije

   1. Institucije imajo vzpostavljene jasno opredeljene politike za ugotavljanje izjemnih okoliščin, ki upravičujejo prerazporeditev pozicije iz trgovalne knjige kot pozicije iz netrgovalne knjige ali obratno, prerazvrstitev pozicije iz netrgovalne knjige kot pozicije iz ▌trgovalne knjige, za namen določitve svojih kapitalskih zahtev v skladu z zahtevami pristojnih organov. Institucije te politike pregledajo vsaj enkrat na leto.

EBA spremlja obseg nadzornih praks in do ... [pet let od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 o pomenu izjemnih okoliščin za namene odstavka 1 tega člena. Dokler EBA ne izda teh smernic, ga pristojni organi uradno obveščajo o svojih odločitvah, ali bodo instituciji dovolili prerazvrstitev pozicije, kot je navedeno v odstavku 2 tega člena, in jih utemeljijo.

   2. Pristojni organi odobrijo dovoljenje za prerazvrstitev pozicije iz trgovalne knjige kot pozicije iz netrgovalne knjige ali obratno, pozicije iz netrgovalne knjige kot pozicije iz trgovalne knjige, za namene določanja kapitalskih zahtev institucije samo, kadar jim je institucija pisno dokazala, da je njen sklep o prerazvrstitvi te pozicije posledica izjemnih okoliščin, ki so skladne s politikami, ki jih ima institucija v skladu z odstavkom 1 tega člena. Zato institucija predloži zadostna dokazila, da pozicija ne izpolnjuje več pogojev za razvrstitev kot pozicija iz trgovalne knjige ali pozicija iz netrgovalne knjige na podlagi člena 104.

Sklep iz prvega pododstavka odobri upravljalni organ.

   3. Kadar pristojni organ odobri dovoljenje za prerazvrstitev pozicije v skladu z odstavkom 2, institucija, ki dobi to dovoljenje:
   (a) nemudoma javno razkrije:
   (i) informacijo o prerazvrstitvi svoje pozicije in
   (ii) kadar se zaradi prerazvrstitve zmanjšajo kapitalske zahteve institucije, obseg tega zmanjšanja, ter
   (b) kadar je učinek te prerazvrstitve zmanjšanje kapitalskih zahtev institucije, ne prizna tega učinka, dokler pozicija ne zapade, razen če ji njen pristojni organ dovoli, da ta učinek prizna prej.
   4. Institucija izračuna neto spremembo zneska svojih kapitalskih zahtev, ki je posledica prerazvrstitve pozicije, kot razliko med kapitalskimi zahtevami takoj po prerazvrstitvi in kapitalskimi zahtevami takoj pred prerazvrstitvijo, od katerih se vsaka izračuna v skladu s členom 92. Pri izračunu se ne upoštevajo učinki nobenih drugih dejavnikov kot prerazvrstitev.
   5. Prerazvrstitev pozicije v skladu s tem členom je nepreklicna.

Člen 104b

Zahteve za trgovalne enote

   1. Institucije za namene zahtev glede poročanja iz člena 430b(3) vzpostavijo trgovalne enote in vsako od svojih pozicij iz trgovalne knjige dodelijo eni od njih. Pozicije iz trgovalne knjige se dodelijo isti trgovalni enoti samo, kadar izpolnjujejo dogovorjeno poslovno strategijo trgovalne enote ter se dosledno upravljajo in spremljajo v skladu z odstavkom 2 tega člena.
   2. Trgovalne enote institucij vedno izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
   (a) vsaka trgovalna enota ima jasno in razločevalno poslovno strategijo ter strukturo upravljanja tveganj, ki je primerna za njeno poslovno strategijo;
   (b) vsaka trgovalna enota ima jasno organizacijsko strukturo; pozicije v dani trgovalni enoti upravljajo imenovani trgovci znotraj institucije; vsak trgovec ima določene funkcije v okviru trgovalne enote; vsak trgovec se dodeli samo eni trgovalni enoti; ▌
   (c) v okviru vsake trgovalne enote se določijo pozicijski limiti v skladu z njeno poslovno strategijo;
   (d) poročila o dejavnostih, dobičku, upravljanju tveganj in regulativnih zahtevah na ravni trgovalne enote se pripravljajo vsaj enkrat na teden in se redno sporočajo upravljalnemu organu;
   (e) vsaka trgovalna enota ima jasen letni poslovni načrt, vključno z jasno opredeljeno politiko prejemkov na podlagi trdnih meril za merjenje uspešnosti;
   (f) poročila o pozicijah, ki zapadajo, kršitvah meddnevnih limitov trgovanja, kršitvah dnevnih limitov trgovanja in ukrepih, ki jih je sprejela institucija za odpravo teh kršitev, ter ocene likvidnosti trga se za vsako trgovalno enoto pripravljajo vsak mesec in se dajo na razpolago pristojnim organom.
   3. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 2 lahko institucija trgovca dodeli več kot eni trgovalni enoti, če svojemu pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je bila ta dodelitev narejena zaradi poslovnih razlogov ali razlogov, povezanih z viri, ter da ohranja druge zahteve glede kakovosti iz tega člena, ki se uporabljajo za trgovce in trgovalne enote.
   4. Institucije pristojne organe uradno obvestijo o načinu, na katerega izpolnjujejo odstavek 2. Pristojni organi lahko od institucije zahtevajo, da zaradi skladnosti s tem členom spremeni strukturo ali organizacijo svojih trgovalnih enot.“;

"

(54)  člen 105 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Za vse pozicije iz trgovalne knjige in pozicije iz netrgovalne knjige, merjene po pošteni vrednosti, veljajo standardi za preudarno vrednotenje iz tega člena. Institucije zlasti zagotovijo, da preudarno vrednotenje njihovih pozicij iz trgovalne knjige doseže ustrezno stopnjo gotovosti glede na dinamično naravo pozicij iz trgovalne knjige in pozicij iz netrgovalne knjige, merjenih po pošteni vrednosti, zahteve po preudarni zanesljivosti ter načinu poslovanja in namen kapitalskih zahtev v zvezi s pozicijami iz trgovalne knjige in pozicijami iz netrgovalne knjige, merjenih po pošteni vrednosti.“;

"

(b)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:"

„3. Institucije vsaj enkrat na dan ponovno ovrednotijo pozicije iz trgovalne knjige po pošteni vrednosti. O spremembah vrednosti navedenih pozicij se poroča v izkazu poslovnega izida institucije.

   4. Institucije svoje pozicije iz trgovalne knjige in pozicije iz netrgovalne knjige, merjene po pošteni vrednosti, ovrednotijo po tekočih tržnih cenah, kadar koli je to mogoče, tudi takrat, ko za te pozicije uporabijo zadevno kapitalsko obravnavo.“;

"

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Kadar vrednotenje po tekočih tržnih cenah ni mogoče, institucije konservativno vrednotijo svoje pozicije in portfelje z uporabo notranjega modela, tudi pri izračunu kapitalskih zahtev za pozicije v trgovalni knjigi in pozicije v netrgovalni knjigi, merjene po pošteni vrednosti.“;

"

(d)  v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Za namene točke (d) prvega pododstavka se model razvije ali odobri neodvisno od trgovalnih enot in se neodvisno preskusi, kar vključuje validacijo matematičnih izračunov, predpostavk in programske opreme.“;

"

(e)  v odstavku 11 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) dodatni čas, ki bi bil potreben za vzpostavitev varovanja pozicije ali tveganj znotraj pozicije, daljši od obdobja likvidnosti, ki se je dodelilo dejavnikom tveganja pozicije v skladu s členom 325bd;“;

"

(55)  člen 106 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Zahteve iz odstavka 1 se uporabljajo brez poseganja v zahteve, ki veljajo za varovano pozicijo v netrgovalni knjigi ali v trgovalni knjigi, kjer je to ustrezno.

   3. Kadar institucija varuje izpostavljenost v netrgovalni knjigi iz naslova kreditnega tveganja ali izpostavljenost iz naslova tveganja nasprotne stranke s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom v svoji trgovalni knjigi, se ta pozicija kreditnega izvedenega finančnega instrumenta za namene izračuna zneskov tveganju prilagojene izpostavljenosti iz točke (a) člena 92(3) pripozna kot notranje varovanje izpostavljenosti v netrgovalni knjigi iz naslova kreditnega tveganja ali izpostavljenosti iz naslova tveganja nasprotne stranke, kadar institucija sklene drug posel s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom s primernim tretjim dajalcem zavarovanja, ki izpolnjuje zahteve za osebno kreditno zavarovanje v netrgovalni knjigi in v celoti izravna tržno tveganje notranjega varovanja.

Notranje varovanje, pripoznano v skladu s prvim pododstavkom, in kreditni izvedeni finančni instrument, sklenjen s tretjo osebo, se vključita v trgovalno knjigo za namen izračuna kapitalskih zahtev za tržno tveganje.“;

"

(b)  dodata se naslednja odstavka:"

„4. Kadar institucija varuje izpostavljenosti v netrgovalni knjigi iz naslova tveganja lastniškega finančnega instrumenta z lastniškim izvedenim finančnim instrumentom v svoji trgovalni knjigi, se ta pozicija lastniškega izvedenega finančnega instrumenta za namen izračuna zneskov tveganju prilagojene izpostavljenosti iz točke (a) člena 92(3) pripozna kot notranje varovanje izpostavljenosti v netrgovalni knjigi iz naslova tveganja lastniškega finančnega instrumenta, kadar institucija sklene drug posel z lastniškim izvedenim finančnim instrumentom s primernim tretjim dajalcem zavarovanja, ki izpolnjuje zahteve za osebno kreditno zavarovanje v netrgovalni knjigi in v celoti izravna tržno tveganje notranjega varovanja.

Notranje varovanje, pripoznano v skladu s prvim pododstavkom, in lastniški izvedeni finančni instrument, sklenjen s primernim tretjim dajalcem zavarovanja, se vključita v trgovalno knjigo za namen izračuna kapitalskih zahtev za tržna tveganja.

   5. Kadar institucija varuje izpostavljenosti v netrgovalni knjigi iz naslova obrestnega tveganja s pozicijo obrestnega tveganja v svoji trgovalni knjigi, se ta pozicija obrestnega tveganja za namene ocenjevanja obrestnega tveganja, ki je posledica pozicij iz netrgovalne knjige, v skladu s členoma 84 in 98 Direktive 2013/36/EU pripozna kot notranje varovanje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
   (a) pozicija je bila uvrščena v ločen portfelj glede na drugo pozicijo v trgovalni knjigi, katere poslovna strategija je namenjena izključno upravljanju in zmanjševanju tržnega tveganja notranjih varovanj izpostavljenosti obrestnemu tveganju; institucija lahko v ta namen v ta portfelj uvrsti druge pozicije obrestnega tveganja, v katere je vstopila s tretjimi osebami ali svojo trgovalno knjigo, kolikor institucija v celoti izravna tržno tveganje navedenih pozicij obrestnega tveganja, v katere je vstopila s svojo trgovalno knjigo, tako da vstopi v nasprotne pozicije obrestnega tveganja s tretjimi osebami;
   (b) za namene zahtev glede poročanja iz člena 430b(3) se je pozicija dodelila trgovalni enoti, vzpostavljeni v skladu s členom 104b, katere poslovna strategija je namenjena izključno upravljanju in zmanjševanju tržnega tveganja notranjih varovanj izpostavljenosti obrestnemu tveganju; v ta namen lahko ta trgovalna enota vstopi v druge pozicije obrestnega tveganja s tretjimi osebami ali drugimi trgovalnimi enotami institucije, kolikor te druge trgovalne enote v celoti izravnajo tržno tveganje navedenih drugih pozicij obrestnega tveganja, tako da vstopijo v nasprotne pozicije obrestnega tveganja s tretjimi osebami;
   (c) institucija je v celoti dokumentirala, kako pozicija zmanjšuje obrestno tveganje, ki je posledica pozicij iz netrgovalne knjige, za namene zahtev iz členov 84 in 98 Direktive 2013/36/EU.
   6. Kapitalske zahteve za tržno tveganje vseh pozicij, ki so se uvrstile v ločen portfelj iz točke (a) odstavka 5, se izračunajo na posamični podlagi in so dopolnilo kapitalskim zahtevam za druge pozicije iz trgovalne knjige.
   7. Za namene zahtev glede poročanja iz člena 430b se izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje vseh pozicij, ki so se uvrstile v ločen portfelj iz točke (a) odstavka 5 tega člena ali trgovalno enoto ali v katere je vstopila trgovalna enota iz točke (b) odstavka 5 tega člena, kjer je to ustrezno, opravi na posamični podlagi kot ločen portfelj in je dopolnilo izračunu kapitalskih zahtev za druge pozicije iz trgovalne knjige.“;

"

(56)  v členu 107 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

3. Za namene te uredbe se izpostavljenosti do investicijskega podjetja iz tretje države, do kreditne institucije iz tretje države in do borze iz tretje države obravnavajo kot izpostavljenosti do institucije samo, kadar v tretji državi za ta subjekt veljajo bonitetne in nadzorniške zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Uniji.;

"

(57)   v členu 117 se odstavek 2 spremeni:

(a)  dodata se naslednji točki:"

„(o) Mednarodno združenje za razvoj;

   (p) Azijska banka za investicije v infrastrukturo.“;

"

(b)   doda se naslednji pododstavek:"

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za spreminjanje te uredbe s sprejemanjem delegiranih aktov v skladu s členom 462 za spreminjanje seznama multirilateralnih razvojnih bank iz prvega pododstavka v skladu z mednarodnimi standardi seznama.“;

"

(58)   v členu 118 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) Evropska unija in Evropska skupnost za atomsko energijo;“;

"

(59)   v členu 123 se vstavi naslednji odstavek:"

„Izpostavljenosti iz naslova kreditov, ki jih odobri kreditna institucija upokojencem ali zaposlenim s pogodbo za nedoločen čas na podlagi brezpogojnega prenosa dela pokojnine ali plače kreditojemalca na to kreditno institucijo, se dodeli utež tveganja 35 %, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

   (a) kreditojemalec za odplačilo kredita brezpogojno pooblasti pokojninski sklad ali delodajalca, da neposredno plačuje kreditni instituciji z odbitkom mesečnih plačil kredita od mesečne pokojnine ali plače kreditojemalca;
   (b) tveganje smrti, nezmožnosti za delo, brezposelnosti ali zmanjšanja neto mesečne pokojnine ali plače kreditojemalca so ustrezno zavarovani z zavarovalno polico, ki jo kreditojemalec vpiše v korist kreditne institucije;
   (c) mesečna plačila, ki jih mora kreditojemalec plačati za vse kredite, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b), skupaj ne presegajo 20 % neto mesečne pokojnine ali plače kreditojemalca;
   (d) najdaljša originalna zapadlost kredita je enaka ali krajša od 10 let.“;

"

(60)  člen 124 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 124

Izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na nepremičnine

   1. Izpostavljenosti ali delu izpostavljenosti, ki je v celoti zavarovan s hipoteko na nepremičnino, se dodeli utež tveganja 100 %, kadar pogoji iz člena 125 ali 126 niso izpolnjeni, razen za del izpostavljenosti, ki je razvrščen v drugo kategorijo izpostavljenosti. Delu izpostavljenosti, ki presega vrednost hipoteke na nepremičnini, se dodeli utež tveganja, ki se uporablja za nezavarovane izpostavljenosti do zadevne nasprotne stranke.

Del izpostavljenosti, ki se obravnava kot v celoti zavarovan z nepremičnino, ne presega zastavljenega zneska tržne vrednosti ali – v tistih državah članicah, ki so v zakonih ali predpisih določile stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti – hipotekarne kreditne vrednosti zadevne nepremičnine.

   1a. Države članice imenujejo organ, odgovoren za izvajanje odstavka 2. Ta organ je pristojni organ ali imenovani organ.

Kadar je organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, pristojni organ, ta organ zagotovi, da so zadevna nacionalna telesa in organi, ki imajo makrobonitetni mandat, ustrezno obveščeni o nameri pristojnega organa, da izvaja ta člen, in so ustrezno vključeni v oceno finančne stabilnosti v njegovi državi članici v skladu z odstavkom 2.

Kadar organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, ni pristojni organ, država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznega usklajevanja in izmenjave informacij med pristojnim organom in imenovanim organom za ustrezno izvajanje tega člena. Od organov se zlasti zahteva, da tesno sodelujejo in izmenjajo vse informacije, ki bi bile lahko potrebne za ustrezno opravljanje nalog, naloženih imenovanemu organu na podlagi tega člena. Namen tega sodelovanja je zlasti izogibati se kakršni koli obliki podvojenega ali nedoslednega ukrepanja med pristojnim organom in imenovanim organom, pa tudi zagotoviti, da se ustrezno upošteva medsebojni vpliv z drugimi ukrepi, zlasti ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 458 te uredbe in člena 133 Direktive 2013/36/EU.

   2. Organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a tega člena, na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 430a, in drugih ustreznih kazalnikov redno in vsaj enkrat letno oceni, ali sta utež tveganja 35 % za izpostavljenosti do enega ali več nepremičninskih segmentov, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice zadevnega organa, kot je določeno v členu 125, in utež tveganja 50 % za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice zadevnega organa, kot je določeno v členu 126, ustrezni glede na:
   (a) pretekle izgube na izpostavljenostih, zavarovanih z nepremičninami;
   (b) prihodnji razvoj dogodkov na nepremičninskih trgih.

Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a tega člena, na podlagi ocene iz prvega pododstavka tega odstavka sklene, da uteži tveganja iz člena 125(2) ali 126(2) ne odražajo ustrezno dejanskih tveganj, povezanih z izpostavljenostmi do enega ali več nepremičninskih segmentov, ki so v celoti zavarovane s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice zadevnega organa, in če meni, da bi neustreznost uteži tveganja lahko negativno vplivala na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost v njegovi državi članici, lahko zviša uteži tveganja, ki se uporabljajo za te izpostavljenosti, v razponih, določenih v četrtem pododstavku tega odstavka, ali naloži strožja merila od meril iz člena 125(2) ali 126(2).

Organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a tega člena, uradno obvesti EBA in ESRB o morebitnih prilagoditvah uteži tveganja in merilih, uporabljenih na podlagi tega odstavka. EBA in ESRB v enem mesecu od prejema tega uradnega obvestila zadevni državi članici predložita svoje mnenje. EBA in ESRB objavita uteži tveganja in merila za izpostavljenosti iz členov 125, 126 in iz točke (a) člena 199(1), kot jih uveljavi zadevni organ.

Za namene drugega pododstavka tega odstavka lahko organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a, določi uteži tveganja v naslednjih razponih:

   (a) 35 % do 150 % za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske nepremičnine;
   (b) 50 % do 150 % za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na poslovne nepremičnine.
   3. Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a, določi višje uteži tveganja ali strožja merila na podlagi drugega pododstavka odstavka 2, imajo institucije na voljo šestmesečno prehodno obdobje za njihovo uporabo.
   4. EBA v tesnem sodelovanju z ESRB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi opredeli stroga merila za ocenjevanje hipotekarne kreditne vrednosti iz odstavka 1 in vrste dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri oceni ustreznosti uteži tveganja iz prvega pododstavka odstavka 2.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

   5. ESRB lahko v obliki priporočil v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 in v tesnem sodelovanju z EBA daje usmeritve organom, imenovanim v skladu z odstavkom 1a, glede naslednjega:
   (a) dejavnikov, ki bi lahko „negativno vplivali na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost“ iz drugega pododstavka odstavka 2, in
   (b) okvirnih referenčnih meril, ki jih mora organ, imenovan v skladu z odstavkom 1a, upoštevati pri določanju višjih uteži tveganja.
   6. Institucije države članice uporabijo uteži tveganja in merila, ki so jih organi druge države članice določili v skladu z odstavkom 2, za vse svoje ustrezne izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine, ki se nahajajo v enem ali več delih te države članice.“;

"

(61)  v členu 128 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Institucije dodelijo utež tveganja 150 % izpostavljenostim, ki so povezane z zelo visokimi tveganji.

   2. Za namene tega člena institucije kot izpostavljenosti, povezane z zelo visokimi tveganji, obravnavajo katere koli od naslednjih izpostavljenosti:
   (a) naložbe v podjetja tveganega kapitala, razen kadar se te naložbe obravnavajo na podlagi člena 132;
   (b) naložbe v kapital nejavnih družb, razen kadar se te naložbe obravnavajo na podlagi člena 132;
   (c) špekulativno financiranje nepremičnin.“;

"

(62)  člen 132 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 132

Kapitalske zahteve za izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP

   1. Institucije izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP tako, da znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP, izračunan v skladu s pristopi iz prvega pododstavka odstavka 2, pomnožijo z odstotkom enot ali deležev, ki jih posedujejo.
   2. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3 tega člena, lahko institucije uporabijo pristop vpogleda v skladu s členom 132a(1) ali pristop na podlagi mandata v skladu s členom 132a(2).

Ob upoštevanju člena 132b(2) institucije, ki ne uporabijo pristopa vpogleda ali pristopa na podlagi mandata, svojim izpostavljenostim iz naslova enot ali deležev v KNP dodelijo utež tveganja 1 250 % (v nadaljnjem besedilu: nadomestni pristop).

Institucije lahko znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP izračunajo z uporabo kombinacije pristopov iz tega odstavka, če so izpolnjeni pogoji za uporabo teh pristopov.

   3. Institucije lahko določijo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za ▌ izpostavljenosti KNP v skladu s pristopi iz člena 132a, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
   (a) KNP je eden izmed naslednjih:
   (i) kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), ki ga ureja Direktiva 2009/65/ES;
   (ii) ▌ AIS, ki ga upravlja EU UAIS, registriran v skladu s členom 3(3) Direktive 2011/61/EU;
   (iii) AIS, ki ga upravlja EU UAIS z dovoljenjem v skladu s členom 6 Direktive 2011/61/EU;
   (iv) AIS, ki ga upravlja ne-EU UAIS z dovoljenjem v skladu s členom 37 Direktive 2011/61/EU;
   (v) ne-EU AIS, ki ga upravlja ne-EU UAIS in ki se trži v skladu s členom 42 Direktive 2011/61/EU;
   (vi) ne-EU AIS, ki se ne trži v Uniji in ga upravlja ne-EU UAIS s sedežem v tretji državi, zajet v delegiranem aktu iz člena 67(6) Direktive 2011/61/EU;
   (b) prospekt KNP ali enakovreden dokument vsebuje:
   (i) kategorije sredstev, v katere lahko vlaga KNP;
   (ii) kadar se uporabljajo omejitve naložb, relativne omejitve in metodologije za njihov izračun;
   (c) KNP ali družba za upravljanje KNP pri poročanju instituciji spoštuje naslednje zahteve:
   (i) o izpostavljenostih KNP se poroča vsaj tako pogosto kot o izpostavljenostih institucije;
   (ii) finančne informacije so dovolj podrobne, da lahko institucija izračuna znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP v skladu s pristopom, ki ga je izbrala;
   (iii) če institucija uporablja pristop vpogleda, informacije o osnovnih izpostavljenostih preverja neodvisna tretja oseba.

Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka tega člena lahko multilateralne in bilateralne razvojne banke ter druge institucije, ki sovlagajo v KNP skupaj z večstranskimi ali dvostranskimi razvojnimi bankami, določijo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti zadevnega KNP v skladu s pristopi iz člena 132a, če so izpolnjeni pogoji iz točk (b) in (c) prvega pododstavka tega člena ter so v okviru naložbenega mandata KNP vrste sredstev, v katere lahko vlaga KNP, omejene na sredstva, ki spodbujajo trajnostni razvoj v državah v razvoju.

Institucije svoj pristojni organ uradno obvestijo o KNP, za katere uporabljajo obravnavo iz drugega pododstavka.

Z odstopanjem od točke (c)(i) prvega pododstavka, kadar institucija določi znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP v skladu s pristopom na podlagi mandata, je lahko poročanje KNP ali družbe za upravljanje KNP instituciji omejeno na naložbeni mandat KNP in njegove morebitne spremembe ter se lahko izvede samo, kadar je institucija prvič izpostavljena KNP in kadar pride do spremembe naložbenega mandata KNP.

   4. Institucije, ki nimajo ustreznih podatkov ali informacij za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP v skladu s pristopi iz člena 132a, lahko uporabljajo izračune tretje osebe, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
   (a) tretja oseba je eno od naslednjega:
   (i) depotna družba ali depotna finančna institucija KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in deponira vse vrednostne papirje pri tej depotni družbi ali depotni finančni instituciji;
   (ii) za KNP, ki niso zajeti v točki (i) te točke, družba za upravljanje KNP, če družba izpolnjuje pogoj iz točke (a) odstavka 3;
   (b) tretja oseba izvede izračun v skladu s pristopom iz člena 132a(1), (2) ali (3), kot je ustrezno;
   (c) zunanji revizor je potrdil pravilnost izračuna tretje osebe.

Institucije, ki uporabljajo izračune tretjih oseb, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP, ki izhaja iz teh izračunov, pomnožijo s faktorjem 1,2.

Z odstopanjem od drugega pododstavka se faktor 1,2 ne uporablja, kadar ima institucija neomejen dostop do podrobnih izračunov, ki jih je izvedla tretja oseba. Institucija te izračune na zahtevo predloži svojemu pristojnemu organu.

   5. Če institucija za namen izračuna zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP (v nadaljnjem besedilu: KNP prve ravni) uporablja pristope iz člena 132a in je katera koli od osnovnih izpostavljenosti KNP prve ravni izpostavljenost iz naslova enot ali deležev v drugem KNP (v nadaljnjem besedilu: KNP druge ravni), se lahko znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP druge ravni izračuna z uporabo katerega koli od treh pristopov iz odstavka 2 tega člena. Institucija lahko uporabi pristop vpogleda za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP tretje in vseh naslednjih ravni samo, kadar je ta pristop uporabila za izračun pri prejšnji ravni. V vseh drugih scenarijih uporablja nadomestni pristop.
   6. Za znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP, izračunan v skladu s pristopom vpogleda in pristopom na podlagi mandata iz člena 132a(1) in (2), se določi zgornja meja, ki je enaka znesku tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti tega KNP, izračunanemu v skladu z nadomestnim pristopom.
   7. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena lahko institucije, ki uporabljajo pristop vpogleda v skladu s členom 132a(1), znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP izračunajo tako, da vrednosti teh izpostavljenosti, izračunane v skladu s členom 111, pomnožijo z utežjo tveganja (RWi*), izračunano v skladu s formulo iz člena 132c, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
   (a) institucije merijo vrednost svojih enot ali deležev v KNP po nabavni vrednosti, medtem ko merijo vrednost osnovnih sredstev KNP po pošteni vrednosti, če uporabljajo pristop vpogleda;
   (b) sprememba tržne vrednosti enot ali deležev, za katere institucije vrednost merijo po nabavni vrednosti, ne spremeni niti zneska kapitala teh institucij niti vrednosti izpostavljenosti, povezane s temi deleži.“;

"

(63)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 132a

Pristopi za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP

   1. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 132(3), institucije, ki imajo zadostne informacije o posameznih osnovnih izpostavljenostih KNP, izvedejo vpogled v te izpostavljenosti, da izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP, pri čemer prilagodijo tveganju vse osnovne izpostavljenosti KNP, kot da bi jih te institucije neposredno posedovale.
   2. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 132(3), lahko institucije, ki nimajo zadostnih informacij o posameznih osnovnih izpostavljenostih KNP, da bi lahko uporabile pristop vpogleda, izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti teh izpostavljenosti v skladu z omejitvami, določenimi v mandatu KNP in zadevni zakonodaji.

Institucije izvedejo izračune iz prvega pododstavka ob predpostavki, da KNP najprej do največjega dovoljenega obsega v skladu z njegovim mandatom ali zadevno zakonodajo, vlaga v izpostavljenosti, za katere veljajo najvišje kapitalske zahteve, nato pa vlaga v izpostavljenosti v padajočem vrstnem redu, dokler ni dosežena omejitev glede največje skupne izpostavljenosti, in da KNP, kadar je to ustrezno, uporablja finančni vzvod do največjega dovoljenega obsega v skladu z njegovim mandatom ali zadevno zakonodajo.

Institucije izvedejo izračune iz prvega pododstavka v skladu z metodami iz tega poglavja, poglavja 5 in oddelka 3, 4 ali 5 poglavja 6 tega naslova.

   3. Z odstopanjem od točke (d) člena 92(3) lahko institucije, ki izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena, izračunajo kapitalsko zahtevo za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja za izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov tega KNP v znesku, enakem 50 % kapitalske zahteve za navedene izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, izračunane v skladu z oddelkom 3, 4 oziroma 5 poglavja 6 tega naslova, kot je ustrezno.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucija iz izračuna kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja izključi izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, za katere ta zahteva ne bi veljala, če bi nastale neposredno instituciji.

   4. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi, kako institucije izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz odstavka 2, kadar eden ali več vhodnih podatkov, potrebnih za izračun, ni na voljo.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [devet mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 132b

Izključitve iz pristopov za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP

   1. Institucije lahko iz izračunov iz člena 132 izključijo instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala ▌ in dodatnega kapitala ter instrumente kvalificiranih obveznosti, ki jih poseduje KNP, ki jih institucije odbijejo v skladu s členom 36(1) in členi 56, 66 oziroma 72e.
   2. Institucije lahko iz izračunov iz člena 132 izključijo izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP iz točk (g) in (h) člena 150(1) in namesto tega za te izpostavljenosti uporabijo obravnavo iz člena 133.

Člen 132c

Obravnava zunajbilančnih izpostavljenosti do KNP

   1. Institucije znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje zunajbilančne postavke, ki se lahko pretvorijo v izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP, izračunajo tako, da vrednosti izpostavljenosti teh izpostavljenosti, izračunane v skladu s členom 111, pomnožijo z naslednjo utežjo tveganja:
   (a) za vse izpostavljenosti, za katere institucije uporabljajo enega od pristopov iz člena 132a:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000003.png

pri čemer je:

RWi* = utež tveganja;

i = indeks, ki označuje KNP;

RW20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000004.png = znesek za KNPi, izračunan v skladu s členom 132a;

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000005.png = vrednost izpostavljenosti za izpostavljenost KNPi;

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000006.png = knjigovodska vrednost sredstev KNPi in

EQi = knjigovodska vrednost lastniškega kapitala KNPi;

   (b) za vse druge izpostavljenosti: RWi* = 20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000007.png.
   2. Institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti iz naslova prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 3 tega člena, kot sedanjo vrednost zajamčenega zneska, diskontiranega z uporabo diskontnega faktorja, ki ne vključuje tveganja neplačila. Institucije lahko vrednost izpostavljenosti iz naslova prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti znižajo za morebitne izgube, priznane v zvezi s prevzeto obveznostjo za zagotavljanje minimalne vrednosti v skladu z veljavnim računovodskim standardom.

Institucije znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za zunajbilančne izpostavljenosti iz naslova prevzetih obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, ki izpolnjujejo vse pogoje iz odstavka 3 tega člena, izračunajo tako, da vrednost izpostavljenosti teh izpostavljenosti pomnožijo s kreditnim konverzijskim faktorjem 20 % in utežjo tveganja iz člena 132 ali 152.

   3. Institucije v skladu z odstavkom 2 določijo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za zunajbilančne izpostavljenosti iz naslova prevzetih obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
   (a) zunajbilančna izpostavljenost institucije je prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti za naložbo v enote ali deleže enega ali več KNP, na podlagi katere je institucija zavezana k izplačilu v skladu s prevzeto obveznostjo za zagotavljanje minimalne vrednosti le, kadar je tržna vrednost osnovnih izpostavljenosti zadevnih KNP v enem ali več trenutkih pod vnaprej opredeljenim pragom, kot je določeno v pogodbi;
   (b) KNP je kar koli od naslednjega:
   (i) KNPVP, kot je opredeljen v Direktivi 2009/65/ES, ali
   (ii) AIS, kot je opredeljen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ki vlaga izključno v prenosljive vrednostne papirje ali druga likvidna finančna sredstva iz člena 50(1) Direktive 2009/65/ES, kadar mandat AIS ne dovoljuje vzvoda, ki bi bil višji od tistega, ki je dovoljen na podlagi člena 51(3) Direktive 2009/65/ES;
   (c) tekoča tržna vrednost osnovnih izpostavljenosti KNP, na katerih temelji prevzeta obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti , brez upoštevanja učinka zunajbilančne prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, dosega ali presega sedanjo vrednost praga, določenega v prevzeti obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti;
   (d) kadar se zmanjša presežek tržne vrednosti osnovnih izpostavljenosti zadevnih KNP v primerjavi s sedanjo vrednostjo prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti, lahko institucija ali druga družba, ki je predmet istega nadzora na konsolidirani podlagi kot sama institucija v skladu s to uredbo in Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2002/87/ES, vpliva na sestavo osnovnih izpostavljenosti zadevnih KNP ali kako drugače omeji možnost nadaljnjega zmanjšanja presežka;
   (e) končni neposredni ali posredni upravičenec iz naslova prevzete obveznosti za zagotavljanje minimalne vrednosti je običajno neprofesionalna stranka, kot je opredeljena v točki (11) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU.“;

"

(64)  v členu 144(1) se točka (g) nadomesti z naslednjim:"

„(g) institucija je v skladu s pristopom IRB izračunala kapitalske zahteve na podlagi svojih ocen parametrov tveganja in je sposobna poročati v skladu s členom 430;“

"

(65)  člen 152 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 152

Obravnava izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP

   1. Institucije izračunajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP tako, da znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP, izračunan v skladu s pristopi iz odstavkov 2 in 5, pomnožijo z odstotkom enot ali deležev, ki jih posedujejo.
   2. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 132(3), institucije, ki imajo zadostne informacije o posameznih osnovnih izpostavljenostih KNP, izvedejo vpogled v te osnovne izpostavljenosti, da izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP, pri čemer prilagodijo tveganju vse osnovne izpostavljenosti KNP, kot da bi jih institucije neposredno posedovale.
   3. Z odstopanjem od točke (d) člena 92(3) lahko institucije, ki izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena, izračunajo kapitalsko zahtevo za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov tega KNP v znesku, enakem 50 % kapitalske zahteve za navedene izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, izračunane v skladu z oddelkom 3, 4 oziroma 5 poglavja 6 tega naslova.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko institucija iz izračuna kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja izključi izpostavljenosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, za katere ta zahteva ne bi veljala, če bi nastale neposredno instituciji.

   4. Institucije, ki uporabljajo pristop vpogleda v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena ter ki izpolnjujejo pogoje za stalna izvzetja v skladu s členom 150 ali ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo metod iz tega poglavja ali ene ali več metod iz poglavja 5 za vse osnovne izpostavljenosti KNP ali njihove dele, izračunajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneske pričakovane izgube v skladu z naslednjimi načeli:
   (a) za izpostavljenosti, razvrščene v kategorijo izpostavljenosti iz naslova lastniških instrumentov iz točke (e) člena 147(2), institucije uporabijo pristop enostavnih uteži tveganja iz člena 155(2);
   (b) za izpostavljenosti, razvrščene v kategorijo postavk iz naslova pozicij v listinjenju iz točke (f) člena 147(2), institucije uporabijo obravnavo iz člena 254, kot da bi te institucije navedene izpostavljenosti neposredno posedovale;
   (c) institucije za vse druge osnovne izpostavljenosti uporabijo standardizirani pristop iz poglavja 2 tega naslova.

Če institucija za namene točke (a) prvega pododstavka ne more razlikovati med izpostavljenostmi iz naslova lastniških instrumentov nejavnih družb, izpostavljenostmi iz naslova lastniških instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, in izpostavljenostmi iz naslova drugih lastniških instrumentov, zadevne izpostavljenosti obravnava kot izpostavljenosti iz naslova drugih lastniških instrumentov.

   5. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 132(3), lahko institucije, ki nimajo zadostnih informacij o posameznih osnovnih izpostavljenostih KNP, izračunajo znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za te izpostavljenosti v skladu s pristopom na podlagi mandata iz člena 132a(2). Vendar institucije za izpostavljenosti iz točk (a), (b) in (c) odstavka 4 tega člena uporabijo pristope, določene v njih.
   6. Ob upoštevanju člena 132b(2) institucije, ki ne uporabijo pristopa vpogleda v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena ali pristopa na podlagi mandata v skladu z odstavkom 5 tega člena, uporabijo nadomestni pristop iz člena 132(2).
   7. Institucije lahko znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za svoje izpostavljenosti iz naslova enot ali deležev v KNP izračunajo z uporabo kombinacije pristopov iz tega člena, če so izpolnjeni pogoji za uporabo teh pristopov.
   8. Institucije, ki nimajo ustreznih podatkov ali informacij za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti KNP v skladu s pristopi iz odstavkov 2, 3, 4 in 5, lahko uporabijo izračune tretje osebe, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
   (a) tretja oseba je eno od naslednjega:
   (i) depotna družba ali depotna finančna institucija KNP, če KNP vlaga izključno v vrednostne papirje in deponira vse vrednostne papirje pri tej depotni družbi ali depotni finančni instituciji;
   (ii) za KNP, ki niso zajeti v točki (i) te točke, družba za upravljanje KNP, če družba za upravljanje KNP izpolnjuje merila iz točke (a) člena 132(3);
   (b) tretja oseba za druge izpostavljenosti, ki niso navedene v točkah (a), (b) in (c) odstavka 4 tega člena, izvede izračun v skladu s pristopom vpogleda iz člena 132a(1);
   (c) tretja oseba za izpostavljenosti, navedene v točkah (a), (b) in (c) odstavka 4, izvede izračun v skladu s pristopi, določenimi v njih;
   (d) zunanji revizor je potrdil pravilnost izračuna tretje osebe.

Institucije, ki uporabljajo izračune tretjih oseb, znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP, ki izhaja iz teh izračunov, pomnožijo s faktorjem 1,2.

Z odstopanjem od drugega pododstavka se faktor 1,2 ne uporablja, kadar ima institucija neomejen dostop do podrobnih izračunov, ki jih je izvedla tretja oseba. Institucija te izračune na zahtevo predloži svojemu pristojnemu organu.

   9. Za namene tega člena se uporabljata člen 132(5) in (6) ter člen 132b ▌. Za namene tega člena se uporablja člen 132c z uporabo uteži tveganja, izračunane v skladu s poglavjem 3 tega naslova.“;

"

(66)  v členu 158 se vstavi naslednji odstavek:"

„9a. Znesek pričakovane izgube za prevzeto obveznost za zagotavljanje minimalne vrednosti, ki izpolnjuje vse zahteve iz člena 132c(3), je nič.“;

"

(67)  člen 164 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 164

Izguba ob neplačilu (LGD)

   1. Institucije zagotovijo svoje ocene LGD ob upoštevanju zahtev iz oddelka 6 tega poglavja in po pridobitvi dovoljenja pristojnih organov v skladu s členom 143. Za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev se uporablja vrednost LGD 75 %. Če lahko institucija svoje ocene EL za tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev zanesljivo razstavi na PD in LGD, lahko uporablja lastno oceno LGD.
   2. Osebno kreditno zavarovanje se lahko, ob upoštevanju zahtev iz člena 183(1), (2) in (3) ter z dovoljenjem pristojnih organov, prizna kot primerno, tako da se prilagodijo ocene PD ali LGD za posamezno izpostavljenost ali skupino izpostavljenosti. Institucija izpostavljenostim, zavarovanim z jamstvom, ne dodeli prilagojenega PD ali LGD tako, da bi bila prilagojena utež tveganja nižja od uteži tveganja za primerljive, neposredne izpostavljenosti do dajalca jamstva.
   3. Za namene člena 154(2) je LGD primerljive neposredne izpostavljenosti do dajalca zavarovanja iz člena 153(3) LGD, ki ustreza nezavarovani izpostavljenosti do dajalca jamstva ali nezavarovani izpostavljenosti dolžnika, odvisno od tega, ali v primeru, da med trajanjem zavarovanega posla pride do neplačila s strani tako dajalca jamstva kot dolžnika, razpoložljiva evidenca in pogoji jamstva kažejo, da bi bilo poplačilo odvisno od finančnega stanja dajalca jamstva oziroma finančnega stanja dolžnika.
   4. Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD za vse izpostavljenosti na drobno, ki so zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami in za katere ne jamčijo enote centralne ravni države, ni nižje od 10 %.

Z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD za vse izpostavljenosti na drobno, ki so zavarovane s poslovnimi nepremičninami in za katere ne jamčijo enote centralne ravni države, ni nižje od 15 %.

   5. Države članice imenujejo organ, odgovoren za izvajanje odstavka 6. Ta organ je pristojni organ ali imenovani organ.

Kadar je organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, pristojni organ, ta organ zagotovi, da so zadevna nacionalna telesa in organi, ki imajo makrobonitetni mandat, ustrezno obveščeni o nameri pristojnega organa, da izvaja ta člen, in so ustrezno vključeni v oceno finančne stabilnosti v svoji državi članici v skladu z odstavkom 6.

Kadar organ, ki ga država članica imenuje za izvajanje tega člena, ni pristojni organ, država članica sprejme potrebne določbe za zagotovitev ustreznega usklajevanja in izmenjave informacij med pristojnim organom in imenovanim organom za ustrezno izvajanje tega člena. Od organov se zlasti zahteva, da tesno sodelujejo in izmenjajo vse informacije, ki bi bile lahko potrebne za ustrezno opravljanje nalog, naloženih imenovanemu organu na podlagi tega člena. Namen tega sodelovanja je zlasti izogibati se kakršni koli obliki podvojenega ali nedoslednega ukrepanja med pristojnim organom in imenovanim organom, pa tudi zagotoviti, da se ustrezno upošteva medsebojni vpliv z drugimi ukrepi, zlasti ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 458 te uredbe in člena 133 Direktive 2013/36/EU.

   6. Organ, imenovan v skladu z odstavkom 5 tega člena, na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 430a, in drugih relevantnih kazalnikov ter ob upoštevanju prihodnjih gibanj na nepremičninskih trgih redno in vsaj enkrat letno oceni, ali so minimalne vrednosti LGD iz odstavka 4 tega člena ustrezne za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine, ki se nahajajo na enem ali več delih ozemlja države članice zadevnega organa.

Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, na podlagi ocene iz prvega pododstavka tega odstavka sklene, da minimalne vrednosti LGD iz odstavka 4 niso ustrezne, in če meni, da bi neustreznost vrednosti LGD lahko negativno vplivala na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost v njegovi državi članici, lahko določi višje minimalne vrednosti LGD za te izpostavljenosti, ki so na enem ali več delih ozemlja države članice zadevnega organa. Te višje minimalne vrednosti se lahko uporabijo tudi na ravni enega ali več nepremičninskih segmentov takšnih izpostavljenosti.

Organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, uradno obvesti EBA in ESRB, preden sprejme odločitev iz tega odstavka. EBA in ESRB v enem mesecu od prejema tega uradnega obvestila zadevni državi članici predložita svoje mnenje. EBA in ESRB objavita te vrednosti LGD.

   7. Kadar organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, določi višje minimalne vrednosti LGD na podlagi odstavka 6, imajo institucije na voljo šestmesečno prehodno obdobje za njihovo uporabo.
   8. EBA v tesnem sodelovanju z ESRB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za podrobno določitev pogojev, ki jih organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, upošteva pri ocenjevanju ustreznosti vrednosti LGD v okviru ocene iz odstavka 6.

EBA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2019.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

   9. ESRB lahko v obliki priporočil v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010 in v tesnem sodelovanju z EBA daje usmeritve organom, imenovanim v skladu z odstavkom 5 tega člena, glede naslednjega:
   (a) dejavnikov, ki bi lahko „negativno vplivali na trenutno ali prihodnjo finančno stabilnost“ iz odstavka 6, ter
   (b) okvirnih referenčnih meril, ki jih mora organ, imenovan v skladu z odstavkom 5, upoštevati pri določitvi višjih minimalnih vrednosti LGD.
   10. Institucije države članice uporabijo višje minimalne vrednosti LGD, ki so jih določili organi druge države članice v skladu z odstavkom 6, za vse svoje ustrezne izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine, ki se nahajajo v enem ali več delih te države članice.“;

"

(68)  v členu 201(1) se točka (h) nadomesti z naslednjim:"

(h) kvalificirane centralne nasprotne stranke.;

"

(69)  vstavi se naslednji člen:"

Člen 204a

Primerne vrste lastniških izvedenih finančnih instrumentov

   1. Institucije lahko uporabljajo lastniške izvedene finančne instrumente, ki so zamenjave skupnega donosa ali instrumenti s podobnim ekonomskim učinkom, kot primerno kreditno zavarovanje samo za namene notranjega varovanja.

Kadar institucija kupi kreditno zavarovanje z zamenjavo skupnega donosa in knjiži neto plačila, prejeta na podlagi zamenjave, kot neto prihodek, vendar ne knjiži izravnalnega učinka, ki ga ima zmanjšanje vrednosti sredstva, zavarovanega z zmanjšanjem poštene vrednosti ali z oblikovanjem dodatnih rezerv, se to kreditno zavarovanje ne šteje za primerno kreditno zavarovanje.

   2. Kadar institucija izvaja notranje varovanje z uporabo lastniških izvedenih finančnih instrumentov, se, da bi se notranje varovanje štelo za primerno kreditno zavarovanje za namene tega poglavja, kreditno tveganje, preneseno v trgovalno knjigo, prenese na tretjo osebo ali osebe.

Če se je izvajalo notranje varovanje v skladu s prvim pododstavkom in so bile izpolnjene zahteve iz tega poglavja, institucije uporabijo pravila iz oddelkov 4 do 6 tega poglavja za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in zneskov pričakovane izgube, kadar pridobijo osebno kreditno zavarovanje.;

"

(70)  člen 223 se spremeni:

(a)  v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„V primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC institucije, ki uporabljajo metodo iz oddelka 6 poglavja 6, izračunajo EVA, kot sledi:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000008.png.“;

"

(b)  v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:"

V primeru poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC institucije, ki uporabljajo metode iz oddelkov 3, 4 in 5 poglavja 6, upoštevajo učinke zavarovanja s premoženjem na zmanjševanje tveganj v skladu z določbami iz oddelkov 3, 4 in 5 poglavja 6, kot je ustrezno.“;

"

(71)  člen 272 se spremeni:

(a)  točka (6) se nadomesti z naslednjim:"

„(6) ,niz varovanj pomeni skupino poslov v enem samem nizu pobotov, pri katerih je dovoljen popoln ali delen pobot za določanje potencialne prihodnje izpostavljenosti na podlagi metod iz oddelka 3 ali 4 tega poglavja;“

"

(b)  vstavi se naslednja točka:"

„(7a) ,dogovor o enosmernem vzdrževanju kritja pomeni dogovor o vzdrževanju kritja, na podlagi katerega mora institucija predložiti gibljivo kritje nasprotni stranki, vendar ni upravičena do prejema gibljivega kritja s strani te nasprotne stranke, ali obratno;“

"

(c)  točka (12) se nadomesti z naslednjim:"

(12) ,tekoča tržna vrednost ali ,CMV pomeni neto tržno vrednost vseh poslov v nizu pobotov, kar vključuje vse prejeto ali dano zavarovanje s premoženjem, pri čemer se pobotajo pozitivne in negativne tržne vrednosti;“

"

(d)  vstavi se naslednja točka:"

(12a) ,neto znesek neodvisnega zavarovanja s premoženjem ali ▌,NICA pomeni vsoto nestanovitnosti prilagojenih neto vrednosti zavarovanja s premoženjem, prejetega oziroma danega v zvezi z nizom pobotov, razen gibljivega kritja;

"

(72)  člen 273 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti za pogodbe, navedene v Prilogi II, na podlagi ene od metod iz oddelkov 3 do 6 v skladu s tem členom.

Institucija, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 273a(1), ne uporablja metode iz oddelka 4. Institucija, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 273a(2), ne uporablja metode iz oddelka 5.

Institucije lahko znotraj skupine trajno uporabljajo kombinacijo metod iz oddelkov 3 do 6. Posamezna institucija ne sme trajno uporabljati kombinacije metod iz oddelkov 3 do 6.“;

"

(b)  odstavki 6, 7 in 8 se nadomestijo z naslednjim:"

„6. Na podlagi metod iz oddelkov 3 do 6 je vrednost izpostavljenosti za dano nasprotno stranko enaka vsoti vseh vrednosti izpostavljenosti, ki so izračunane za vsak niz pobotov z navedeno nasprotno stranko.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se, kadar se eden od dogovorov o vzdrževanju kritja uporablja za več nizov pobotov s to nasprotno stranko in institucija za izračun vrednosti izpostavljenosti teh nizov pobotov uporablja eno od metod iz oddelkov 3 do 6, vrednost izpostavljenosti izračuna v skladu z zadevnim oddelkom.

Za dano nasprotno stranko je vrednost izpostavljenosti za dani niz pobotov izvedenih finančnih instrumentov OTC, navedenih v Prilogi II, izračunana v skladu s tem poglavjem, enaka nič ali, če je ta višja, razliki med vsoto vrednosti izpostavljenosti za vse nize pobotov z nasprotno stranko ter vsoto prilagoditev kreditnega vrednotenja za to nasprotno stranko, ki jih je institucija pripoznala kot odpis. Prilagoditve kreditnega vrednotenja se izračunajo brez upoštevanja izravnavajoče prilagoditve vrednosti obremenitev, pripisane lastnemu kreditnemu tveganju podjetja, ki je že bila izključena iz kapitala v skladu s točko (c) člena 33(1).

   7. Institucije lahko pri izračunu vrednosti izpostavljenosti v skladu z metodami iz oddelkov 3, 4 in 5 pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki sta vključeni v isto pogodbo o pobotu in se popolnoma ujemata, obravnavajo kot eno samo pogodbo s hipotetično vrednostjo, enako nič.

Za namene prvega pododstavka se pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih OTC popolnoma ujemata, kadar izpolnjujeta vse naslednje pogoje:

   (a) imata nasprotni poziciji tveganja;
   (b) njune značilnosti, z izjemo datuma trgovanja, so identične;
   (c) njuni denarni tokovi se v celoti pobotajo.
   8. Institucije določijo vrednost izpostavljenosti za izpostavljenosti iz naslova poslov z dolgim rokom poravnave z uporabo katere koli od metod iz oddelkov 3 do 6 tega poglavja ne glede na metodo, ki jo je institucija izbrala za obravnavo izvedenih finančnih instrumentov OTC in repo poslov, poslov posoje/izposoje vrednostnih papirjev ali blaga ter poslov kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja. Institucija, ki uporablja pristop iz poglavja 3, lahko pri izračunu kapitalskih zahtev za posle z dolgim rokom poravnave trajno uporablja uteži tveganja na podlagi pristopa iz poglavja 2 ne glede na pomembnost teh pozicij.“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

9. Za metode iz oddelkov 3 do 6 tega poglavja institucije obravnavajo posle, pri katerih je bilo ugotovljeno posebno tveganje neugodnih gibanj, v skladu s členom 291(2), (4), (5) in (6).“;

"

(73)  vstavita se naslednja člena:"

„Člen 273a

Pogoji za uporabo poenostavljenih metod za izračun vrednosti izpostavljenosti

   1. Institucija lahko izračuna vrednost izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z metodo iz oddelka 4, če je obseg njenih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh naslednjih pragov:
   (a) 10 % bilančne vsote institucije;
   (b) 300 milijonov EUR.

   2. Institucija lahko izračuna vrednost ▌ izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z metodo iz oddelka 5, če je obseg njenih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od obeh naslednjih pragov:
   (a) 5 % bilančne vsote institucije;
   (b) 100 milijonov EUR.

   3. Institucije za namene odstavkov 1 in 2 izračunajo obseg svojih bilančnih in zunajbilančnih poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na podlagi podatkov na zadnji dan vsakega meseca v skladu z naslednjimi zahtevami:
   (a) pozicije v izvedenih finančnih instrumentih se vrednotijo po njihovih tržnih vrednostih na dani datum; če tržna vrednost pozicije na dani datum ni na voljo, institucije uporabijo pošteno vrednost pozicije na ta datum; če tržna in poštena vrednost pozicije na dani datum nista na voljo, institucije za to pozicijo uporabijo zadnjo razpoložljivo tržno ali pošteno vrednost;
   (b) absolutna vrednost dolgih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih se sešteje z absolutno vrednostjo kratkih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih;
   (c) vključijo se vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, razen kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki so pripoznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi kreditnemu tveganju iz netrgovalne knjige.
   4. Z odstopanjem od odstavka 1 ali 2, kot je ustrezno, kadar posli z izvedenimi finančnimi instrumenti na konsolidirani podlagi ne presegajo pragov iz odstavka 1 ali 2, kot je ustrezno, se lahko institucija, ki je vključena v konsolidacijo in bi morala uporabljati metodo iz oddelka 3 ali 4, ker presega te pragove na posamični podlagi, po odobritvi s strani pristojnih organov namesto tega odloči uporabiti metodo, ki bi se uporabljala na konsolidirani podlagi.
   5. Institucije uradno obvestijo pristojne organe o uporabi oziroma prenehanju uporabe metod iz oddelka 4 ali 5, s katerimi izračunavajo vrednost izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih.
   6. Institucije ne sklepajo poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti in jih ne kupujejo ali prodajajo izključno z namenom izpolnjevanja katerega koli pogoja iz odstavkov 1 in 2 med mesečno oceno.

Člen 273b

Neizpolnjevanje pogojev za uporabo poenostavljenih metod za izračun vrednosti izpostavljenosti izvedenih finančnih instrumentov

   1. Institucija, ki ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz člena 273a(1) ali (2), o tem nemudoma uradno obvesti pristojni organ.
   2. Institucija preneha izračunavati vrednosti izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z oddelkom 4 ali 5, kot je ustrezno, v roku treh mesecev od tega, ko nastopi nekaj od naslednjega:
   (a) institucija tri zaporedne mesece ne izpolnjuje ▌ pogojev iz točke (a) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno, ali pogojev iz točke (b) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno;
   (b) institucija v zadnjih 12 mesecih več kot 6 mesecev ne izpolnjuje pogojev iz točke (a) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno, ali pogojev iz točke (b) člena 273a(1) ali (2), kot je ustrezno.
   3. Kadar je institucija prenehala izračunavati vrednosti izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih v skladu z oddelkom 4 ali 5, kot je ustrezno, lahko začne vrednost izpostavljenosti svojih pozicij v izvedenih finančnih instrumentih znova izračunavati na način iz oddelka 4 ali 5 le, če pristojnemu organu dokaže, da je v enoletnem obdobju brez prekinitev izpolnjevala vse pogoje iz člena 273a(1) ali (2).“;

"

(74)  v poglavju 6 naslova II dela 3 se oddelki 3, 4 in 5 nadomestijo z naslednjim:"

„Oddelek 3

Standardizirani pristop za kreditno tveganje nasprotne stranke

Člen 274

Vrednost izpostavljenosti

   1. Institucija lahko izračuna eno samo vrednost izpostavljenosti na ravni niza pobotov za vse posle, ki jih zajema pogodba o pobotu, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
   (a) pogodba o pobotu spada v eno od vrst pogodbenih pobotov iz člena 295;
   (b) pogodbo o pobotu so priznali pristojni organi v skladu s členom 296;
   (c) institucija je izpolnila obveznosti iz člena 297 v zvezi s pogodbo o pobotu ▌.

Če kateri koli od pogojev iz prvega pododstavka ni izpolnjen, institucija vsak posel obravnava, kot da je samostojen niz pobotov.

   2. Institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti niza pobotov v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje nasprotne stranke, kot sledi:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000009.png

pri čemer je:

RC = nadomestitveni stroški, izračunani v skladu s členom 275, in

PFE = potencialna prihodnja izpostavljenost, izračunana v skladu s členom 278;

α = 1,4.

   3. Vrednost izpostavljenosti niza pobotov, ki je predmet pogodbenega dogovora o vzdrževanju kritja, je lahko največ enaka vrednosti izpostavljenosti istega niza pobotov, ki ni predmet nobenega dogovora o vzdrževanju kritja.
   4. Kadar se za isti niz pobotov uporablja več dogovorov o vzdrževanju kritja, institucije dodelijo vsak dogovor o vzdrževanju kritja v skupino poslov v nizu pobotov, za katere se pogodbeno uporablja ta dogovor o vzdrževanju kritja, in izračunajo vrednost izpostavljenosti ločeno za vsako od teh skupin poslov.
   5. Institucije lahko določijo vrednost izpostavljenosti nič za niz pobotov, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
   (a) niz pobotov sestavljajo izključno prodane opcije;
   (b) tekoča tržna vrednost niza pobotov je vedno negativna;
   (c) institucija je za vse opcije, vključene v niz pobotov, prejela premijo vnaprej, da se je zajamčila izvršitev pogodb;
   (d) niz pobotov ni predmet nobenega dogovora o vzdrževanju kritja.

   6. Za namen izračuna vrednosti izpostavljenosti niza pobotov v skladu s tem oddelkom institucije v nizu pobotov nadomestijo posle, ki so omejena linearna kombinacija kupljenih ali prodanih nakupnih ali prodajnih opcij, z vsemi posamičnimi opcijami, ki tvorijo to linearno kombinacijo, obravnavanimi kot posamezen posel. Vsaka takšna kombinacija opcij se obravnava kot posamezen posel v nizu pobotov, v katerega je kombinacija vključena za namen izračuna vrednosti izpostavljenosti.
   7. Za vrednost izpostavljenosti posla s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki predstavlja dolgo pozicijo v osnovnem instrumentu, se lahko določi zgornja meja, ki je enaka znesku neporavnane neplačane premije, če se posel obravnava kot lasten niz pobotov, ki ni predmet dogovora o vzdrževanju kritja.

Člen 275

Nadomestitveni stroški

   1. Institucije izračunajo nadomestitvene stroške RC za nize pobotov, ki niso predmet dogovora o vzdrževanju kritja, v skladu z naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000010.png

   2. Institucije izračunajo nadomestitvene stroške za posamične nize pobotov, ki so predmet dogovora o vzdrževanju kritja, v skladu z naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000011.png

pri čemer je:

RC = nadomestitveni stroški;

VM = nestanovitnosti prilagojena vrednost neto gibljivega kritja, prejetega ali danega, kot je ustrezno, v zvezi z nizom pobotov na redni osnovi za zmanjšanje sprememb CMV niza pobotov;

TH = prag kritja, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov, pod katerim institucija ne more zahtevati zavarovanja s premoženjem, in

MTA = najnižji znesek prenosa, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov.

   3. Institucije izračunajo nadomestitvene stroške za več nizov pobotov, ki so predmet istega dogovora o vzdrževanju kritja, v skladu z naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000012.png

pri čemer je:

RC = nadomestitveni stroški;

i = indeks, ki označuje nize pobotov, ki so predmet posameznega dogovora o vzdrževanju kritja;

CMVi = CMV niza pobotov i;

VMMA = vsota nestanovitnosti prilagojenih vrednosti zavarovanja s premoženjem, prejetega ali danega, kot je ustrezno, v zvezi z več nizi pobotov na redni osnovi za zmanjšanje sprememb njihovih CMV in

NICAMA = vsota nestanovitnosti prilagojenih vrednosti zavarovanja s premoženjem, prejetega ali danega, kot je ustrezno, v zvezi z več nizi pobotov, razen VMMA.

Za namene prvega pododstavka se lahko NICAMA izračuna na ravni posla, na ravni niza pobotov ali na ravni vseh nizov pobotov, za katere se uporablja dogovor o vzdrževanju kritja, odvisno od ravni, na kateri se uporablja dogovor o vzdrževanju kritja.

Člen 276

Pripoznavanje in obravnava zavarovanja s premoženjem

   1. Institucije za namene tega oddelka izračunajo zneske zavarovanja s premoženjem VM, VMMA, NICA in NICAMA ob uporabi vseh naslednjih zahtev:
   (a) če vsi posli, vključeni v niz pobotov, spadajo v trgovalno knjigo, se pripozna samo zavarovanje s premoženjem, ki je primerno v skladu s členoma 197 in 299;
   (b) če niz pobotov vsebuje vsaj en posel, ki spada v netrgovalno knjigo, se pripozna samo zavarovanje s premoženjem, ki je primerno v skladu s členom 197;
   (c) zavarovanje s premoženjem, prejeto od nasprotne stranke, se pripozna s pozitivnim predznakom, zavarovanje s premoženjem, dano nasprotni stranki, pa se pripozna z negativnim predznakom;
   (d) nestanovitnosti prilagojena vrednost katere koli vrste prejetega ali danega zavarovanja s premoženjem se izračuna v skladu s členom 223; institucije za namene tega izračuna ne uporabijo metode iz člena 225;
   (e) ista postavka zavarovanja s premoženjem se ne vključi hkrati tako v VM kot v NICA;
   (f) ista postavka zavarovanja s premoženjem se ne vključi hkrati tako v VMMA kot v NICAMA;
   (g) vsako zavarovanje s premoženjem, dano nasprotni stranki, ki je ločeno od sredstev te nasprotne stranke in je zaradi te ločitve izvzeto iz stečaja v primeru neplačila ali insolventnosti navedene nasprotne stranke, se ne pripozna pri izračunu NICA in NICAMA.
   2. Institucije za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti danega zavarovanja s premoženjem iz točke (d) odstavka 1 tega člena formulo iz člena 223(2) nadomestijo z naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000013.png

pri čemer je:

CVA = nestanovitnost prilagojene vrednosti danega zavarovanja s premoženjem; in

C = zavarovanje s premoženjem;

Hc in Hfx sta opredeljena v skladu s členom 223(2).

   3. Institucije za namene točke (d) odstavka 1 določijo obdobje unovčenja, ki je relevantno za izračun nestanovitnosti prilagojene vrednosti vsakega prejetega ali danega zavarovanja s premoženjem, v skladu z enim od naslednjih obdobij:
   (a) eno leto za nize pobotov iz člena 275(1);
   (b) obdobje kritja za tveganje, določeno v skladu s točko (b) člena 279c(1), za nize pobotov iz člena 275(2) in (3).

Člen 277

Razporeditev poslov v kategorije tveganja

   1. Institucije razporedijo vsak posel niza pobotov v eno od naslednjih kategorij tveganja, da določijo potencialno prihodnjo izpostavljenost niza pobotov iz člena 278:
   (a) obrestno tveganje;
   (b) valutno tveganje;
   (c) kreditno tveganje;
   (d) tveganje lastniških finančnih instrumentov;
   (e) blagovno tveganje;
   (f) druga tveganja.
   2. Institucije razporeditev iz odstavka 1 opravijo na podlagi primarnega povzročitelja tveganja posla z izvedenimi finančnimi instrumenti. Primarni povzročitelj tveganja je edini pomemben povzročitelj tveganja posla z izvedenimi finančnimi instrumenti.

   3. Institucije z odstopanjem od odstavka 2 razporedijo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki imajo več kot enega pomembnega povzročitelja tveganja, v več kot eno kategorijo tveganja. Če vsi pomembni povzročitelji tveganja enega od navedenih poslov spadajo v isto kategorijo tveganja, morajo institucije ta posel samo enkrat razporediti v to kategorijo tveganja na podlagi najpomembnejšega povzročitelja tveganja. Če pomembni povzročitelji tveganja enega od navedenih poslov spadajo v različne kategorije tveganja, institucije ta posel razporedijo po enkrat v vsako kategorijo tveganja, za katero ima posel vsaj enega pomembnega povzročitelja tveganja, na podlagi najpomembnejšega povzročitelja tveganja v tej kategoriji tveganja.
   4. Institucije ne glede na odstavke 1, 2 in 3 pri razporejanju poslov v kategorije tveganja iz odstavka 1 uporabljajo naslednji zahtevi:
   (a) če je primarni povzročitelj tveganja posla ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v zadevni kategoriji tveganja za posle iz odstavka 3 spremenljivka inflacije, institucije razporedijo posel v kategorijo obrestnega tveganja;
   (b) če je primarni povzročitelj tveganja posla ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v zadevni kategoriji tveganja za posle iz odstavka 3 spremenljivka podnebnih razmer, institucije razporedijo posel v kategorijo blagovnega tveganja.
   5. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
   (a) metodo za opredelitev poslov z le enim pomembnim povzročiteljem tveganja ▌;
   (b) metodo za opredelitev poslov z več kot enim pomembnim povzročiteljem tveganja in za določitev najpomembnejšega od teh povzročiteljev tveganja za namene odstavka 3.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 277a

Nizi varovanj

   1. Institucije določijo ustrezne nize varovanj za vsako kategorijo tveganja niza pobotov in uvrstijo vsak posel v te nize varovanj, kot sledi:
   (a) posli, razporejeni v kategorijo obrestnega tveganja, se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), denominiran v isti valuti;
   (b) posli, razporejeni v kategorijo valutnega tveganja, se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), temelji na istem valutnem paru;
   (c) vsi posli, razporejeni v kategorijo kreditnega tveganja, se uvrstijo v isti niz varovanj;
   (d) vsi posli, uvrščeni v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov, se uvrstijo v isti niz varovanj;
   (e) posli, razporejeni v kategorijo blagovnega tveganja, se uvrstijo v enega od naslednjih nizov varovanj glede na naravo njihovega primarnega povzročitelja tveganja ali najpomembnejšega povzročitelja tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3):
   (i) energija;
   (ii) kovine;
   (iii) kmetijski proizvodi;
   (iv) drugo blago
   (v) podnebne razmere;
   (f) posli, razporejeni v kategorijo drugih tveganj, se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), identičen.

Za namene točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se posli, razporejeni v kategorijo obrestnega tveganja, ki imajo za primarnega povzročitelja tveganja spremenljivko inflacije, uvrstijo v ločene nize varovanj, ki niso isti kot nizi varovanj, vzpostavljeni za posle, razporejene v kategorijo obrestnega tveganja, ki za primarnega povzročitelja tveganja nimajo spremenljivke inflacije. Ti posli se uvrstijo v isti niz varovanj samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), denominiran v isti valuti.

   2. Institucije z odstopanjem od odstavka 1 tega člena vzpostavijo ločene posamezne nize varovanj v vsaki kategoriji tveganja za naslednje posle:
   (a) posle, za katere je primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), vgrajena tržna nestanovitnost ali realizirana nestanovitnost povzročitelja tveganja ali pa korelacija med dvema povzročiteljema tveganja;
   (b) posle, za katere je primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), razlika med dvema povzročiteljema tveganja, razporejenima v isto kategorijo tveganja, ali posle, sestavljene iz dveh plačilnih strani, denominiranih v isti valuti, pri katerih je povzročitelj tveganja, ki spada v isto kategorijo tveganja kot primarni povzročitelj tveganja, vsebovan v drugi plačilni strani od tiste, ki vsebuje primarnega povzročitelja tveganja.

Institucije za namene točke (a) prvega pododstavka tega odstavka uvrstijo posle v isti niz varovanj zadevne kategorije tveganja samo, če je njihov primarni povzročitelj tveganja ali najpomembnejši povzročitelj tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3), identičen.

Institucije za namene točke (b) prvega pododstavka uvrstijo posle v isti niz varovanj zadevne kategorije tveganja samo, če je par povzročiteljev tveganja v teh poslih, kot je opisan v navedeni točki, identičen in med obema povzročiteljema tveganja v tem paru obstaja pozitivna korelacija. V nasprotnem primeru institucije uvrstijo posle iz točke (b) prvega pododstavka v enega od nizov varovanj, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, na podlagi samo enega od obeh povzročiteljev tveganja iz točke (b) prvega pododstavka.

   3. Institucije na zahtevo pristojnih organov razkrijejo število nizov varovanj, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 2 tega člena za vsako kategorijo tveganja, skupaj s primarnim povzročiteljem tveganja ali najpomembnejšim povzročiteljem tveganja v dani kategoriji tveganja za posle iz člena 277(3) ali parom povzročiteljev tveganja vsakega od teh nizov varovanj ter številom poslov v vsakem od teh nizov varovanj.

Člen 278

Potencialna prihodnja izpostavljenost

   1. Institucije izračunajo potencialno prihodnjo izpostavljenost (PFE) niza pobotov na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000014.png

pri čemer je:

PFE = potencialna prihodnja izpostavljenost;

a = indeks, ki označuje kategorije tveganja, vključene v izračun potencialne prihodnje izpostavljenosti niza pobotov;

AddOn(a) = pribitek za kategorijo tveganja ,a‘, izračunan v skladu s členi 280a do 280f, kot je ustrezno, in

multiplikator = multiplikacijski faktor, izračunan v skladu s formulo iz odstavka 3.

Institucije za namene tega izračuna v izračun potencialne prihodnje izpostavljenosti niza pobotov vključijo pribitek za dano kategorijo tveganja, če je bil vsaj en posel niza pobotov razporejen v to kategorijo tveganja.

   2. Potencialna prihodnja izpostavljenost več nizov pobotov, ki so predmet enega dogovora o vzdrževanju kritja, kot je navedeno v členu 275(3), se izračuna kot vsota potencialne prihodnje izpostavljenosti vseh posameznih nizov pobotov, kot da ne bi bili predmet nikakršnega dogovora o vzdrževanju kritja.
   3. Za namene odstavka 1 se multiplikator izračuna na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000015.png

pri čemer je:

Floorm = 5 %

y = 20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000016.png;

z = 20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000017.png;

NICAi = neto znesek neodvisnega zavarovanja s premoženjem, izračunan samo za posle, vključene v niz pobotov ,i‘. NICAi se izračuna na ravni posla ali na ravni niza pobotov, odvisno od dogovora o vzdrževanju kritja.

Člen 279

Izračun pozicije tveganja

Institucije za namen izračuna pribitkov za kategorije tveganja iz členov 280a do 280f izračunajo pozicije tveganja za vsak posel iz niza pobotov, kot sledi:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000018.png

pri čemer je:

δ = nadzorniška delta posla, izračunana v skladu s formulo, določeno v členu 279a;

AdjNot = prilagojeni hipotetični znesek posla, izračunan v skladu s členom 279b, in

MF = faktor zapadlosti posla, izračunan v skladu s formulo, določeno v členu 279c.

Člen 279a

Nadzorniška delta

   1. Institucije izračunajo nadzorniško delto na naslednji način:
   (a) za nakupne in prodajne opcije, ki dajejo kupcu pravico, da kupi ali proda osnovni instrument po pozitivni ceni na natančno določen datum ali več datumov v prihodnosti, razen če so te opcije razporejene v kategorijo obrestnega tveganja, institucije uporabijo naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000019.png

pri čemer je:

δ = nadzorniška delta;

predznak = –1, kadar je posel prodana nakupna opcija ali kupljena prodajna opcija;

predznak = +1, kadar je posel kupljena nakupna ali prodana prodajna opcija;

vrsta = –1, kadar je posel prodajna opcija;

vrsta = +1, kadar je posel nakupna opcija;

N(x) = kumulativna porazdelitvena funkcija za standardizirano normalno slučajno spremenljivko, kar pomeni, da je verjetnost, da je normalna slučajna spremenljivka s povprečjem nič in varianco ena manjša ali enaka ,x‘;

P = promptna ali terminska cena osnovnega instrumenta opcije; za opcije, katerih denarni tokovi so odvisni od povprečne vrednosti cene osnovnega instrumenta, je P enak povprečni vrednosti na dan izračuna;

K = izvršilna cena opcije;

T = datum izteka opcije; za opcije, ki se jih lahko izvrši le na en datum v prihodnosti, je datum izteka enak temu datumu; za opcije, ki se jih lahko izvrši na več datumov v prihodnosti, je datum izteka enak najpoznejšemu od teh datumov; datum izteka se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh in

σ = nadzorniška nestanovitnost opcije, določena v skladu z razpredelnico 1 na podlagi kategorije tveganja posla in narave osnovnega instrumenta opcije.

Razpredelnica 1

Kategorija tveganja

Osnovni instrument

Nadzorniška nestanovitnost

Valutno tveganje

Vsi

15 %

Kreditno tveganje

instrument za eno samo izpostavljenost

100 %

instrument za več izpostavljenosti

80 %

Tveganje lastniških finančnih instrumentov

instrument za eno samo izpostavljenost

120 %

instrument za več izpostavljenosti

75 %

Blagovno tveganje

električna energija

150 %

drugo blago (razen električne energije)

70 %

Druga tveganja

Vsi

150 %

Institucije, ki uporabljajo terminsko ceno osnovnega instrumenta opcije, zagotovijo, da:

   (i) je terminska cena skladna z značilnostmi opcije;
   (ii) se terminska cena izračuna z uporabo zadevne obrestne mere, ki velja na datum poročanja;
   (iii) terminska cena vključuje pričakovane denarne tokove osnovnega instrumenta pred iztekom opcije;
   (b) institucije za tranše sintetičnega listinjenja in kreditnega izvedenega finančnega instrumenta na podlagi n-tega neplačila uporabijo naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000020.png

pri čemer je:

predznak =20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000021.png

A = točka vključitve tranše; za posel s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila, ki temelji na referenčnih subjektih ,k‘, velja A = (n-1)/k”, in

D = točka izločitve tranše; za posel s kreditnim izvedenim finančnim instrumentom na podlagi n-tega neplačila, ki temelji na referenčnih subjektih ,k‘, velja D = n/k;

   (c) za posle, ki niso navedeni v točki (a) ali (b), institucije uporabijo naslednjo nadzorniško delto:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000022.png

   2. Za namene tega oddelka dolga pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja iz člena 277(3) pomeni, da se tržna vrednost posla zviša, ko se zviša vrednost tega povzročitelja tveganja, kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja iz člena 277(3) pa pomeni, da se tržna vrednost posla zniža, ko se zviša vrednost tega povzročitelja tveganja.

   3. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:
   (a) formulo, skladno z mednarodnim regulativnim razvojem, ki jo institucije uporabljajo za izračun nadzorniške delte nakupnih in prodajnih opcij, razporejenih v kategorijo obrestnega tveganja, ob upoštevanju tržnih pogojev, v katerih so lahko obrestne mere negativne, ter nadzorniške nestanovitnosti, ki je primerna za to formulo;
   (b) metodo za določitev, ali je posel ▌ dolga ali kratka pozicija v primarnem povzročitelju tveganja ali najpomembnejšem povzročitelju tveganja v dani kategoriji tveganja iz člena 277(3)▌.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [šest mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 279b

Prilagojeni hipotetični znesek

   1. Institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek na naslednji način:
   (a) za posle, razporejene v kategorijo obrestnega tveganja ali kategorijo kreditnega tveganja, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek kot zmnožek hipotetičnega zneska pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu in nadzorniškega faktorja trajanja, ki se izračuna, kot sledi:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000023.png

pri čemer je:

R = nadzorniška diskontna stopnja; R = 5 %

S = obdobje med datumom začetka posla in datumom poročanja, ki se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh; in

E = obdobje med datumom konca ▌ posla ▌ in datumom poročanja, ki se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh.

Datum začetka posla je najzgodnejši datum, na katerega je v okviru posla določeno ali izvedeno vsaj pogodbeno plačilo instituciji ali s strani institucije, razen plačil, povezanih z izmenjavo zavarovanja s premoženjem v dogovoru o vzdrževanju kritja. Če so se v poslu na datum poročanja že določala ali izplačevala plačila, je datum začetka posla enak 0. ▌

Če posel zajema enega ali več pogodbenih prihodnjih datumov, na katere se lahko institucija ali nasprotna stranka odloči odstopiti od posla pred njegovo pogodbeno zapadlostjo, je datum začetka posla najzgodnejši od naslednjih:

   (i) datum ali najzgodnejši od več prihodnjih datumov, na katere se lahko institucija ali nasprotna stranka odločita odstopiti od posla pred njegovo pogodbeno zapadlostjo;
   (ii) datum, na katerega se v poslu začnejo določati ali izplačevati plačila, ki niso plačila, povezana z izmenjavo zavarovanja s premoženjem v dogovoru o vzdrževanju kritja.

Če ima posel za osnovni instrument finančni instrument, ki lahko poleg pogodbenih obveznosti iz posla povzroči dodatne pogodbene obveznosti, se datum začetka posla določi na podlagi najzgodnejšega datuma, na katerega se v osnovnem instrumentu začnejo določati ali izplačevati plačila.

Datum konca posla je najpoznejši datum, na katerega se v okviru posla izmenja ali lahko izmenja pogodbeno plačilo instituciji ali s strani institucije.

Če ima posel za osnovni instrument finančni instrument, ki lahko poleg pogodbenih obveznosti iz posla povzroči dodatne pogodbene obveznosti, se datum konca posla določi na podlagi zadnjega pogodbenega plačila osnovnega instrumenta posla.

Kadar je posel strukturiran za poravnavanje neporavnane izpostavljenosti na določene datume plačila in so pogoji ponovno določeni tako, da je tržna vrednost posla na te določene datume enaka nič, veljajo poravnave neporavnanih izpostavljenosti na te določene datume kot pogodbeno plačilo v okviru istega posla;

   (b) za posle, razporejene v kategorijo valutnega tveganja, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek na naslednji način:
   (i) če je posel sestavljen iz ene plačilne strani, je prilagojeni hipotetični znesek enak hipotetičnemu znesku pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu;
   (ii) če je posel sestavljen iz dveh plačilnih strani in je hipotetični znesek ene plačilne strani denominiran v valuti poročanja institucije, je prilagojeni hipotetični znesek enak hipotetičnemu znesku druge plačilne strani;
   (iii) če je posel sestavljen iz dveh plačilnih strani in je hipotetični znesek obeh plačilnih strani denominiran v valuti, ki je drugačna od valute poročanja institucije, je prilagojeni hipotetični znesek višji od hipotetičnih zneskov obeh plačilnih strani, potem ko se ta zneska pretvorita v valuto poročanja institucije po veljavnem promptnem menjalnem tečaju;
   (c) za posle, razporejene v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov ali kategorijo blagovnega tveganja, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek kot zmnožek tržne cene ene enote osnovnega instrumenta posla in števila enot osnovnega instrumenta, na katerem posel temelji;

če je posel, razporejen v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov ali kategorijo blagovnega tveganja, pogodbeno izražen kot hipotetični znesek, institucije kot prilagojeni hipotetični znesek uporabljajo hipotetični znesek posla, ne pa število enot osnovnega instrumenta;

   (d) za posle, razporejene v kategorijo drugih tveganj, institucije izračunajo prilagojeni hipotetični znesek na podlagi najustreznejše metode izmed metod iz točk (a), (b) in (c), in sicer odvisno od narave in značilnosti osnovnega instrumenta posla.
   2. Institucije za namene izračuna prilagojenega hipotetičnega zneska posla iz odstavka 1 določijo hipotetični znesek ali število enot osnovnega instrumenta na naslednji način:
   (a) če hipotetični znesek ali število enot osnovnega instrumenta posla nista fiksno določena do pogodbene zapadlosti ▌:
   (i) za deterministično določene hipotetične zneske in števila enot osnovnega instrumenta je hipotetični znesek tehtano povprečje vseh deterministično določenih vrednosti hipotetičnih zneskov oziroma števila enot osnovnega instrumenta do pogodbene zapadlosti posla, pri čemer so uteži deli obdobja, v katerih veljajo posamezne vrednosti hipotetičnega zneska;
   (ii) za stohastično določene hipotetične zneske in števila enot osnovnega instrumenta je hipotetični znesek enak znesku, ki se določi s fiksiranjem tekočih tržnih vrednosti v formuli za izračun prihodnjih tržnih vrednosti;

   (b) pri pogodbah, pri katerih se hipotetični znesek večkrat zamenja, se hipotetični znesek pomnoži s številom preostalih plačil, ki se še morajo opraviti po pogodbi;
   (c) pri pogodbah, ki določajo multiplikacijo izplačil denarnih tokov ali multiplikacijo osnovnega instrumenta pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu, institucija prilagodi hipotetični znesek, tako da upošteva učinke multiplikacije na strukturo tveganja teh pogodb.
   3. Institucije pretvorijo prilagojeni hipotetični znesek posla v svojo valuto poročanja po veljavnem promptnem menjalnem tečaju, če se prilagojeni hipotetični znesek v skladu s tem členom izračuna na podlagi pogodbenega hipotetičnega zneska ali tržne cene števila enot osnovnega instrumenta, ki sta denominirana v drugi valuti.

Člen 279c

Faktor zapadlosti

   1. Institucije izračunajo faktor zapadlosti na naslednji način:
   (a) za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(1), institucije uporabijo naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000024.png

pri čemer je:

MF = faktor zapadlosti;

M = preostala zapadlost posla, ki je enaka obdobju, potrebnem za prenehanje vseh pogodbenih obveznosti posla; za ta namen se kakršna koli opcionalnost pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih obravnava kot pogodbena obveznost; preostala zapadlost se izrazi v letih z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh;

če ima posel za osnovni instrument drugo pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, ki lahko poleg tistih iz posla povzroči dodatne pogodbene obveznosti, je preostala zapadlost posla enaka obdobju, potrebnem za prenehanje vseh pogodbenih obveznosti osnovnega instrumenta;

če je posel strukturiran za poravnavanje neporavnane izpostavljenosti na določene datume plačila in so pogoji ponovno opredeljeni tako, da je tržna vrednost posla na te določene datume enaka nič, je preostala zapadlost posla enaka času do naslednjega datuma ponovne določitve pogojev.

EnoPoslovnoLeto = eno leto, izraženo v poslovnih dneh z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh;

   (b) za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(2) in (3), se faktor zapadlosti določi kot:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000025.png

pri čemer je:

MF = faktor zapadlosti;

MPOR = obdobje kritja za tveganje pri nizu pobotov, določeno v skladu s členom 285(2) do (5) in

EnoPoslovnoLeto = eno leto, izraženo v poslovnih dneh z uporabo relevantnega dogovora o delovnih dneh.

Pri določanju obdobja kritja za tveganje pri poslih med stranko in klirinškim članom institucija, ki deluje kot stranka ali kot klirinški član, nadomesti najkrajše obdobje iz točke (b) člena 285(2) s petimi delovnimi dnevi.

   2. Za namene odstavka 1 je preostala zapadlost enaka obdobju do naslednjega datuma ponovne določitve pogojev za posle, ki so strukturirani za poravnavanje neporavnane izpostavljenosti na določene datume plačila in v katerih so pogoji ponovno določeni tako, da je tržna vrednost pogodbe na te določene datume enaka nič.

Člen 280

Koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj

Za namene izračuna pribitka za niz varovanj iz členov od 280a do 280f je koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj ,ϵ‘ enak:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000026.png

Člen 280a

Pribitek za kategorijo obrestnega tveganja

   1. Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo obrestnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000027.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000028.png = pribitek za kategorijo obrestnega tveganja;

j = indeks, ki označuje vse nize varovanj v zvezi z obrestnim tveganjem, določene v skladu s točko (a) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000029.png = pribitek za niz varovanj ,j‘ kategorije obrestnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 2.

   2. Institucije izračunajo pribitek za niz varovanj ,j‘ kategorije obrestnega tveganja na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000030.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000031.png = koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj ,j‘, določen v skladu z relevantno vrednostjo iz člena 280;

SFIR = nadzorniški faktor za kategorijo obrestnega tveganja z vrednostjo 0,5 % in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000032.png = efektivni hipotetični znesek niza varovanj ,j‘, izračunan v skladu z odstavkom 3.

   3. Institucije za namene izračuna efektivnega hipotetičnega zneska niza varovanj ,j‘ vsak posel iz niza varovanj najprej razporedijo v ustrezno skupino iz razpredelnice 2. To storijo na podlagi datuma konca vsakega posla, kot se določi v skladu s točko (a) člena 279b(1):

Razpredelnica 2

Skupina

Datum konca

(v letih)

1

>0 in <=1

2

>1 in <= 5

3

> 5

Institucije nato izračunajo efektivni hipotetični znesek niza varovanj ,j‘ v skladu z naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000033.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000034.png = efektivni hipotetični znesek niza varovanj ,j‘;

Dj,k = efektivni hipotetični znesek skupine ,k‘ niza varovanj ,j‘, ki se izračuna na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000035.png

pri čemer je:

l = indeks, ki označuje pozicijo tveganja.

Člen 280b

Pribitek za kategorijo valutnega tveganja

   1. Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo valutnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000036.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000037.png = pribitek za kategorijo valutnega tveganja;

j = indeks, ki označuje nize varovanj v zvezi z valutnim tveganjem, določene v skladu s točko (b) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000038.png = pribitek za niz varovanj ,j‘ kategorije valutnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 2.

   2. Institucije izračunajo pribitek za niz varovanj ,j‘ kategorije valutnega tveganja na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000039.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000040.png = koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj,j‘, določen v skladu s členom 280;

SFFX = nadzorniški faktor za kategorijo valutnega tveganja z vrednostjo 4 %;

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000041.png = efektivni hipotetični znesek niza varovanj ,j‘, ki se izračuna na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000042.png

pri čemer je:

l = indeks, ki označuje pozicijo tveganja.

Člen 280c

Pribitek za kategorijo kreditnega tveganja

   1. Institucije za namene odstavka 2 določijo zadevne kreditne referenčne subjekte niza pobotov v skladu z naslednjim:
   (a) za vsakega izdajatelja referenčnega dolžniškega instrumenta, ki je osnovni instrument za posel z eno samo izpostavljenostjo, ki je dodeljen v kategorijo kreditnega tveganja, obstaja en kreditni referenčni subjekt; posli z eno samo izpostavljenostjo se dodelijo istemu kreditnemu referenčnemu subjektu samo, če osnovni referenčni dolžniški instrument teh poslov izda isti izdajatelj;
   (b) za vsako skupino referenčnih dolžniških instrumentov ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo, ki so osnovni instrumenti za posel z več izpostavljenostmi, dodeljen v kategorijo kreditnega tveganja, obstaja en kreditni referenčni subjekt; posli z več izpostavljenostmi se dodelijo istemu kreditnemu referenčnemu subjektu samo, če ima skupina osnovnih referenčnih dolžniških instrumentov ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo v teh poslih iste sestavine.
   2. Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo kreditnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000043.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000044.png pribitek za kategorijo kreditnega tveganja;

j = indeks, ki označuje vse nize varovanj v zvezi s kreditnim tveganjem, določene v skladu s točko (c) členom 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in

AddOnjCredit = pribitek za niz varovanj ,j‘ kategorije kreditnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 3.

   3. Institucije izračunajo pribitek za kategorijo kreditnega tveganja niza varovanj ,j‘ na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000045.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000046.png pribitek za niz varovanj ,j‘ kategorije kreditnega tveganja

ϵj = koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj niza varovanj ,j‘, določen v skladu s členom 280 ▌;

k = indeks, ki označuje kreditne referenčne subjekte niza pobotov, določene v skladu z odstavkom 1;

ρkCredit = korelacijski faktor kreditnega referenčnega subjekta ,k‘; če je bil kreditni referenčni subjekt ,k‘ določen v skladu s točko (a) odstavka 1, je ρkCredit = 50 %. Če je bil kreditni referenčni subjekt ,k‘ določen v skladu s točko (b) odstavka 1, je ρkCredit = 80 %; in

AddOn(Entityk) = pribitek za kreditni referenčni subjekt ,k‘, določen v skladu z odstavkom 4, in

   4. Institucije izračunajo pribitek za kreditni referenčni subjekt ,k‘ na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000047.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000048.png = efektivni hipotetični znesek kreditnega referenčnega subjekta ,k‘, izračunan na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000049.png

pri čemer je:

l = indeks, ki označuje pozicijo tveganja; in

SFk,lCredit = nadzorniški faktor, ki se uporablja za kreditni referenčni subjekt ,k‘, izračunan v skladu z odstavkom 5.

   5. Institucije izračunajo nadzorniški faktor, ki se uporablja za kreditni referenčni subjekt ,k‘, na naslednji način:
   (a) za kreditni referenčni subjekt ,k‘, določen v skladu s točko (a) odstavka 1, se SFk,lCredit razporedi v enega od šestih nadzorniških faktorjev iz razpredelnice 3 tega odstavka na podlagi zunanje bonitetne ocene imenovane ECAI ustreznega posameznega izdajatelja; za posameznega izdajatelja, za katerega bonitetna ocena imenovane ECAI ni na voljo:
   (i) institucija, ki uporablja pristop iz poglavja 3, razporedi notranjo bonitetno oceno posameznega izdajatelja v eno od zunanjih bonitetnih ocen;
   (ii) institucija, ki uporablja pristop iz poglavja 2, dodeli temu kreditnemu referenčnemu subjektu SFk,lCredit v višini 0,54 %; če pa institucija za določanje uteži tveganja v zvezi z izpostavljenostmi kreditnemu tveganju nasprotne stranke za tega posameznega izdajatelja uporablja člen 128, se temu kreditnemu referenčnemu subjektu dodeli SFk,lCredit v višini 1,6 %;
   (b) za kreditni referenčni subjekt ,k‘, določen v skladu s točko (b) odstavka 1:
   (i) če je pozicija tveganja ,l‘, dodeljena kreditnemu referenčnemu subjektu ,k‘, kreditni indeks, ki kotira na priznani borzi, se SFk,lCredit razporedi v enega od dveh nadzorniških faktorjev iz razpredelnice 4 tega odstavka na podlagi ▌ kreditne kakovosti večine njegovih posameznih sestavin;
   (ii) če pozicija tveganja ,l‘, dodeljena kreditnemu referenčnemu subjektu ,k‘, ni pozicija iz točke (b)(i), je SFk,lCredit tehtano povprečje nadzorniških faktorjev, razporejenih na vsako sestavino v skladu z metodo iz točke (a), če se uteži določijo z deležem hipotetičnega zneska sestavin v tej poziciji.

Razpredelnica 3

Stopnja kreditne kakovosti

Nadzorniški faktor za posle z eno samo izpostavljenostjo

1

0,38 %

2

0,42 %

3

0,54 %

4

1,06 %

5

1,6 %

6

6,0 %

Razpredelnica 4

Prevladujoča kreditna kakovost

Nadzorniški faktor za indekse, ki kotirajo na borzi

Naložbeni razred

0,38 %

Zunaj naložbenega razreda

1,06 %

Člen 280d

Pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov

   1. Institucije za namene odstavka 2 določijo zadevne lastniške referenčne subjekte niza pobotov v skladu z naslednjim:
   (a) za vsakega izdajatelja referenčnega lastniškega instrumenta, ki je osnovni instrument za posel z eno samo izpostavljenostjo, ki je dodeljen v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov, obstaja en lastniški referenčni subjekt; posli z eno samo izpostavljenostjo se dodelijo istemu lastniškemu referenčnemu subjektu samo, če osnovni referenčni lastniški instrument teh poslov izda isti izdajatelj;
   (b) za vsako skupino referenčnih lastniških instrumentov ali lastniških izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo, ki so osnovni instrumenti za posel z več izpostavljenostmi, dodeljen v kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov, obstaja en lastniški referenčni subjekt; posli z več izpostavljenostmi se dodelijo istemu lastniškemu referenčnemu subjektu samo, če ima skupina osnovnih referenčnih lastniških instrumentov oziroma lastniških izvedenih finančnih instrumentov z eno samo izpostavljenostjo v teh poslih iste sestavine.
   2. Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov pri danem nizu pobotov na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000050.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000051.png pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov;

j = indeks, ki označuje vse nize varovanj v zvezi s tveganjem lastniških finančnih instrumentov, določene v skladu s točko (d) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000052.png = pribitek za niz varovanj ,j‘ kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov, izračunan v skladu z odstavkom 3.

   3. Institucije izračunajo pribitek za kategorijo tveganja lastniških finančnih instrumentov niza varovanj ,j‘ na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000053.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000054.png = pribitek za niz varovanj ,j‘ kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov;

ϵj = koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj ,j‘, določen v skladu s členom 280;

k = indeks, ki označuje lastniške referenčne subjekte pri nizu pobotov, določene v skladu z odstavkom 1;

ρkEquity = korelacijski faktor lastniškega referenčnega subjekta ,k‘; če je bil lastniški referenčni subjekt ,k‘ določen v skladu z odstavkom 1(a), je ρkEquity enak 50 %.; če je bil lastniški referenčni subjekt ,k‘ določen v skladu z odstavkom 1(b), je ρkEquity enak 80 %; in

AddOn(Entityk) = pribitek za lastniški referenčni subjekt ,k‘, določen v skladu z odstavkom 4.

   4. Institucije izračunajo pribitek za lastniški referenčni subjekt ,k‘ na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000055.png

pri čemer je:

AddOn(Entityk) = pribitek za lastniški referenčni subjekt ,k‘;

SFkEquity = nadzorniški faktor, ki se uporablja za lastniški referenčni subjekt ,k‘. Če je bil lastniški referenčni subjekt ,k‘ določen v skladu s točko (a) odstavka 1, je SFkEquity enak 32 %; če je bil lastniški referenčni subjekt ,k‘ določen v skladu s točko (b) odstavka 1, je SFkEquity enak 20 %; in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000056.png = efektivni hipotetični znesek lastniškega referenčnega subjekta ,k‘, ki se izračuna na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000057.png

pri čemer je:

l = indeks, ki označuje pozicijo tveganja.

Člen 280e

Pribitek za kategorijo blagovnega tveganja

   1. Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo blagovnega tveganja pri danem nizu pobotov na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000058.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000059.png pribitek za kategorijo blagovnega tveganja;

j = indeks, ki označuje nize varovanj v zvezi z blagovnim tveganjem , določene v skladu s točko (e) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000060.png = pribitek za niz varovanj ,j‘ kategorije blagovnega tveganja, izračunan v skladu z odstavkom 4.

   2. Institucije za namene izračuna pribitka za niz varovanj v zvezi z blagovnim tveganjem za dani niz pobotov v skladu z odstavkom 4 določijo ustrezne vrste blagovne reference vsakega niza varovanj. Posli z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago se dodelijo isti vrsti blagovne reference samo, če je osnovni instrument v teh poslih iste narave, ne glede na lokacijo izročitve in kakovost blaga.
   3. Pristojni organi lahko z odstopanjem od odstavka 2 od institucije, ki je znatno izpostavljena osnovnemu tveganju v zvezi s tem, da imajo različne pozicije isto naravo, kot je navedeno v odstavku 2, zahtevajo, naj pri določitvi vrst blagovne reference za zadevne pozicije uporabi več značilnosti, ne le narave blaga kot osnovnega instrumenta ▌. V takšnih okoliščinah se posli z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago dodelijo isti vrsti blagovne reference samo, če imajo enake značilnosti.

   4. Institucije izračunajo pribitek za kategorijo blagovnega tveganja niza varovanj ,j‘ na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000061.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000062.pngpribitek kategorije blagovnega tveganja za niz varovanj ,j‘ ;

ϵj = koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj niza varovanj ,j‘, določen v skladu s členom 280;

ρCom = korelacijski faktor za kategorijo blagovnega tveganja z vrednostjo 40 %;

k = indeks, ki označuje vrste blagovne reference pri nizu pobotov, določene v skladu z odstavkom 2 in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000063.png = pribitek za vrsto blagovne reference ,k‘, izračunan v skladu z odstavkom 5.

   5. Institucije izračunajo pribitek za vrsto blagovne reference ,k‘ na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000064.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000065.png pribitek za vrsto blagovne reference ,k‘;

SFkCom = nadzorniški faktor, ki se uporablja za vrsto blagovne reference ,k‘.

če vrsta blagovne reference ,k‘ ustreza poslom, dodeljenim v niz varovanj iz točke (e)(i) člena 277a(1), je SFkCom – razen pri poslih, povezanih z električno energijo – enak 18 %; pri poslih, povezanih z električno energijo, je SFkCom enak 40 %; in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000066.png = efektivni hipotetični znesek vrste blagovne reference ,k‘, ki se izračuna na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000067.png

pri čemer je:

l = indeks, ki označuje pozicijo tveganja.

Člen 280f

Pribitek za kategorijo drugih tveganj

   1. Institucije za namene člena 278 izračunajo pribitek za kategorijo drugih tveganj pri danem nizu pobotov na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000068.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000069.png pribitek za kategorijo drugih tveganj;

j = indeks, ki označuje nize varovanj v zvezi z drugimi tveganji, določene v skladu s točko (f) člena 277a(1) in členom 277a(2) za niz pobotov, in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000070.png = pribitek za kategorijo drugih tveganj niza varovanj ,j‘, izračunan v skladu z odstavkom 2.

   2. Institucije izračunajo pribitek za kategorijo drugih tveganj niza varovanj ,j‘ na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000071.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000072.png pribitek za kategorijo drugih tveganj niza varovanj ,j‘;

ϵj = koeficient nadzorniškega faktorja za niz varovanj, j‘, določen v skladu s členom 280;

SFOther = nadzorniški faktor za kategorijo drugih tveganj z vrednostjo 8 %;

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000073.png = efektivni hipotetični znesek niza varovanj ,j‘, ki se izračuna na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000074.png

pri čemer je:

l = indeks, ki označuje pozicijo tveganja.

Oddelek 4

Poenostavljeni standardizirani pristop za kreditno tveganje nasprotne stranke ▌

Člen 281

Izračun vrednosti izpostavljenosti

   1. Institucije izračunajo eno samo vrednost izpostavljenosti na ravni niza pobotov v skladu z oddelkom 3 ob upoštevanju odstavka 2 tega člena.
   2. Vrednost izpostavljenosti niza pobotov se izračuna v skladu z naslednjimi zahtevami:
   (a) institucije ne uporabijo obravnave iz člena 274(6);
   (b) z odstopanjem od člena 275(1) za nize pobotov, ki niso navedeni v členu 275(2), institucije izračunajo nadomestitvene stroške v skladu z naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000075.png

pri čemer je:

RC = nadomestitveni stroški; in

CMV = tekoča tržna vrednost.

   (c) z odstopanjem od člena 275(2) te uredbe za nize pobotov poslov, s katerimi se trguje na priznani borzi, za katere centralni kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ali ki vključujejo dvostransko izmenjavo zavarovanja s premoženjem z nasprotno stranko v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, institucije izračunajo nadomestitvene stroške v skladu z naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000076.png

pri čemer je:

RC = nadomestitveni stroški;

TH = prag kritja, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov, pod katerim institucija ne more pozvati nasprotne stranke k predložitvi zavarovanja s premoženjem; in

MTA = najnižji znesek prenosa, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov;

   (d) z odstopanjem od člena 275(3) za več nizov pobotov, za katere se uporablja dogovor o vzdrževanju kritja, institucije izračunajo nadomestitvene stroške kot vsoto nadomestitvenih stroškov vsakega posameznega niza pobotov, izračunanega v skladu z odstavkom 1, kot da se zanje ne bi vzdrževalo kritje;
   (e) vsi nizi varovanj se določijo v skladu s členom 277a(1);
   (f) institucije nastavijo na vrednost 1 multiplikator v formuli, ki se uporablja za izračun potencialne prihodnje izpostavljenosti iz člena 278(1) na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000077.png

pri čemer je:

PFE = potencialna prihodnja izpostavljenost; in

AddOn(a) = pribitek za kategorijo tveganja ,a‘;

   (g) institucije z odstopanjem od člena 279a(1) za vse posle nadzorniško delto izračunajo, kot sledi:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000078.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000079.png nadzorniška delta;

   (h) formula iz točke (a) člena 279b(1), ki se uporabi za izračun nadzorniškega faktorja trajanja , je naslednja:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000080.png

pri čemer je:

E = obdobje med datumom konca ▌ posla ▌ in datumom poročanja in

S = obdobje med datumom začetka posla in datumom poročanja;

   (i) faktor zapadlosti iz člena 279c(1) se izračuna na naslednji način:
   (i) za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(1), je faktor zapadlosti enak 1;
   (ii) za posle, vključene v nize pobotov iz člena 275(2) in (3), je faktor zapadlosti enak 0,42;
   (j) formula iz člena 280a(3), ki se uporabi za izračun efektivnega hipotetičnega zneska niza varovanj ,j‘,, je naslednja:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000081.png

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000082.png

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000083.png = efektivni hipotetični znesek niza varovanj ,j‘ in

Djk = efektivni hipotetični znesek skupine k niza varovanj ,j‘;

   (k) formula iz člena 280c(3), ki se uporabi za izračun pribitka kategorije kreditnega tveganja za niz varovanj ,j‘, je naslednja:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000084.png

pri čemer je:

AddOnCreditj = pribitek kategorije kreditnega tveganja za niz varovanj ,j‘ in

AddOn(Entityk) = pribitek za kreditni referenčni subjekt ,k‘;

   (l) formula iz člena 280d(3), ki se uporabi za izračun pribitka kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov za niz varovanj ,j‘, je naslednja:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000085.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000086.png pribitek kategorije tveganja lastniških finančnih instrumentov za niz varovanj ,j‘; in

AddOn(Entityk) = pribitek za kreditni referenčni subjekt ,k‘;

   (m) formula iz člena 280e(4), ki se uporabi za izračun pribitka kategorije blagovnega tveganja za niz varovanj, j‘, je naslednja:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000087.png

pri čemer je:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000088.png pribitek kategorije blagovnega tveganja za niz varovanj ,j‘; in

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000089.png = pribitek za vrsto blagovne reference ,k‘.

Oddelek 5

Metoda originalne izpostavljenosti

Člen 282

Izračun vrednosti izpostavljenosti

   1. Institucije lahko izračunajo eno samo vrednost izpostavljenosti za vse posle iz pogodbe o pobotu, če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 274(1). V nasprotnem primeru izračunajo vrednost izpostavljenosti ločeno za vsak posel, ki se obravnava kot samostojni niz pobotov.
   2. Vrednost izpostavljenosti niza pobotov ali posla je zmnožek faktorja 1,4 in vsote trenutnih nadomestitvenih stroškov ter potencialne prihodnje izpostavljenosti.
   3. Trenutni nadomestitveni stroški iz odstavka 2 se izračunajo na naslednji način:
   (a) za nize pobotov poslov, s katerimi se trguje na priznani borzi, za katere centralni kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ali ki vključujejo dvostransko izmenjavo zavarovanja s premoženjem z nasprotno stranko v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 648/2012, institucije uporabijo naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000090.png

pri čemer je:

RC = nadomestitveni stroški;

TH = prag kritja, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov, pod katerim institucija ne more pozvati nasprotne stranke k predložitvi zavarovanja s premoženjem in

MTA = najnižji znesek prenosa, ki se v skladu z dogovorom o vzdrževanju kritja uporablja za niz pobotov;

   (b) institucije za vse druge nize pobotov uporabijo naslednjo formulo:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000091.png

pri čemer je:

RC = nadomestitveni stroški;

CMV = tekoča tržna vrednost.

Institucije za potrebe izračuna trenutnih nadomestitvenih stroškov vsaj mesečno posodobijo tekoče tržne vrednosti.

   4. Institucije izračunajo potencialno prihodnjo izpostavljenost iz odstavka 2 na naslednji način:
   (a) potencialna prihodnja izpostavljenost niza pobotov je vsota potencialnih prihodnjih izpostavljenosti vseh poslov, vključenih v niz pobotov, izračunanih v skladu s točko (b);
   (b) potencialna prihodnja izpostavljenost posameznega posla je njegov hipotetični znesek, pomnožen z:
   (i) zmnožkom 0,5 % in preostale zapadlosti posla, izražene v letih, za pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih;
   (ii) zmnožkom 6 % in preostale zapadlosti posla, izražene v letih, za pogodbe o kreditnih izvedenih finančnih instrumentih;
   (iii) 4 % za valutne izvedene finančne instrumente;
   (iv) 18 % za izvedene finančne instrumente na zlato in blago, razen izvedenih finančnih instrumentov na električno energijo;
   (v) 40 % za izvedene finančne instrumente na električno energijo;
   (vi) 32 % za lastniške izvedene finančne instrumente;
   (c) hipotetični znesek iz točke (b) tega odstavka se določi v skladu s členom 279b(2) in (3) za vse izvedene finančne instrumente, navedene v navedeni točki; poleg tega se hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov iz točke b(iii) do (b)(vi) tega odstavka določi v skladu s točkama (b) in (c) člena 279b(1);
   (d) potencialna prihodnja izpostavljenost nizov pobotov iz točke (a) odstavka 3 se pomnoži z 0,42.

Institucija lahko za izračun potencialne izpostavljenosti obrestnih izvedenih finančnih instrumentov in kreditnih izvedenih finančnih instrumentov v skladu s točko (b)(i) in (ii) izbere originalno zapadlost pogodb namesto njihove preostale zapadlosti.“;

"

(75)  v členu 283 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Za vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in za vse posle z dolgim rokom poravnave, za katere institucija ni prejela dovoljenja za uporabo IMM na podlagi odstavka 1, institucija uporablja metode iz oddelka 3 ▌. Na ravni skupine se lahko trajno uporablja kombinacija teh metod.“;

"

(76)  člen 298 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 298

Učinki priznanja pobota kot dejavnika, ki zmanjšuje tveganje

Pobot se za namene oddelkov 3 do 6 pripoznava tako, kot je navedeno v teh oddelkih.“;

"

(77)  v členu 299(2) se črta točka (a);

(78)  člen 300 se spremeni:

(a)  uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:"

„Za namene tega oddelka in dela 7 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:“;

"

(b)  dodajo se naslednje točke:"

„(5) ,denarni posel‘ pomeni posel z denarnimi sredstvi, dolžniškimi instrumenti ali lastniškimi instrumenti, promptni valutni posel ali promptni blagovni posel; vendar repo posli, posli posoje vrednostnih papirjev ali blaga in posli izposoje vrednostnih papirjev ali blaga niso denarni posli;

   (6) ,posredna ureditev kliringa‘ pomeni ureditev, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 4(3) Uredbe (EU) št. 648/2012;
   (7) ,stranka višjega nivoja‘ pomeni subjekt, ki opravlja storitve kliringa za stranko nižjega nivoja;
   (8) ,stranka nižjega nivoja‘ pomeni subjekt, ki dostopa do storitev CNS prek stranke višjega nivoja;
   (9) ,večnivojska struktura strank‘ pomeni posredno ureditev kliringa, na podlagi katere za institucijo storitve kliringa opravlja subjekt, ki ni klirinški član, vendar je sam stranka klirinškega člana ali stranke višjega nivoja;
   (10) ,nefinancirani prispevek v jamstveni sklad‘ pomeni prispevek, za katerega se je institucija, ki je v vlogi klirinškega člana, pogodbeno zavezala, da ga bo zagotovila CNS, potem ko bo CNS izčrpala svoj jamstveni sklad za kritje izgub zaradi neplačila enega ali več svojih klirinških članov;
   (11) ,posel posoje ali izposoje z v celoti zajamčeno vlogo‘ pomeni posel denarnega trga, v celoti zavarovan s premoženjem, pri katerem nasprotni stranki zamenjata vlogi, med njima pa posreduje CNS za zagotovitev, da nasprotni stranki izpolnjujeta svoje plačilne obveznosti.“;

"

(79)  člen 301 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 301

Področje uporabe

   1. Ta oddelek se uporablja za naslednje pogodbe in posle, če so neporavnani pri CNS:
   (a) pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, navedene v Prilogi II, in kreditne izvedene finančne instrumente;
   (b) posle financiranja z vrednostnimi papirji in posle posoje ali izposoje z v celoti zajamčeno vlogo ter
   (c) posle z dolgim rokom poravnave.

Ta oddelek se ne uporablja za izpostavljenosti, ki izhajajo iz poravnave denarnih poslov. Institucije uporabljajo obravnavo iz naslova V za trgovalne izpostavljenosti, ki izhajajo iz teh poslov, in utež tveganja 0 % za prispevke v jamstveni sklad, ki zajemajo samo te posle. Institucije uporabljajo obravnavo iz člena 307 za prispevke v jamstveni sklad, ki poleg denarnih poslov zajemajo katero koli pogodbo iz prvega pododstavka tega odstavka.

   2. Za namene tega oddelka veljajo naslednje zahteve:
   (a) začetno kritje ne vključuje prispevkov v CNS za ureditve skupnega kritja izgub;
   (b) začetno kritje vključuje zavarovanje s premoženjem, ki ga položi institucija v vlogi klirinškega člana ali stranka in presega najnižji znesek, ki ga zahteva CNS oziroma institucija v vlogi klirinškega člana, če lahko CNS ali institucija v vlogi klirinškega člana v primernih okoliščinah prepreči instituciji v vlogi klirinškega člana oziroma stranki, da dvigne tak presežni znesek zavarovanja s premoženjem;
   (c) če CNS uporablja začetno kritje za potrebe skupnega kritja izgub med svojimi klirinškimi člani, institucije, ki nastopajo v vlogi klirinškega člana, to začetno kritje obravnavajo kot prispevek v jamstveni sklad.“;

"

(80)  v členu 302 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Institucije z ustrezno analizo scenarijev in stresnim testiranjem ocenijo, ali je raven kapitala glede na izpostavljenosti do CNS, vključno s potencialnimi prihodnjimi ali pogojnimi kreditnimi izpostavljenostmi ali izpostavljenostmi iz naslova prispevkov v jamstveni sklad in, če institucija nastopa v vlogi klirinškega člana, izpostavljenostmi na podlagi pogodbenih dogovorov, kot je določeno v členu 304, ustrezna glede na tveganja, ki so sestavni del teh izpostavljenosti.“;

"

(81)  člen 303 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 303

Obravnava izpostavljenosti klirinških članov do CNS

   1. Institucija, ki nastopa v vlogi klirinškega člana, bodisi v svojem imenu bodisi kot finančni posrednik med stranko in CNS, izračuna kapitalske zahteve za svoje izpostavljenosti do CNS, na naslednji način:
   (a) za svoje trgovalne izpostavljenosti do CNS uporablja obravnavo iz člena 306;
   (b) za svoje prispevke v jamstveni sklad pri CNS uporablja obravnavo iz člena 307.
   2. Za namene odstavka 1 se za vsoto kapitalskih zahtev institucije za njene izpostavljenosti do KCNS zaradi trgovalnih izpostavljenosti in prispevkov v jamstveni sklad uporablja zgornja meja, ki je enaka vsoti kapitalskih zahtev, ki bi veljale za te iste izpostavljenosti, če bi bila CNS nekvalificirana CNS.“;

"

(82)  člen 304 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucija, ki nastopa v vlogi klirinškega člana in v okviru teh pristojnosti kot finančni posrednik med stranko in CNS, kapitalske zahteve za posle s to stranko, povezane s CNS, izračuna v skladu z oddelki 1 do 8 tega poglavja, oddelkom 4 poglavja 4 tega naslova in naslovom VI, kot je ustrezno.“;

"

(b)  odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:"

„3. Če institucija, ki nastopa v vlogi klirinškega člana, za izračun kapitalskih zahtev za svoje izpostavljenosti uporablja metode iz oddelka 3 ali 6 tega poglavja, se uporabljajo naslednje določbe:

   (a) institucija lahko z odstopanjem od člena 285(2) za svoje izpostavljenosti do stranke uporablja obdobje kritja za tveganje, ki znaša vsaj pet delovnih dni;
   (b) institucija za svoje izpostavljenosti do CNS uporablja obdobje kritja za tveganje, ki znaša vsaj deset delovnih dni;
   (c) institucija lahko z odstopanjem od člena 285(3), kadar niz pobotov, vključen v izračun, izpolnjuje pogoj iz točke (a) navedenega odstavka, ignorira omejitev iz navedene točke, če niz pobotov ne izpolnjuje pogoja iz točke (b) navedenega odstavka in ne vsebuje spornih poslov ali eksotičnih opcij;
   (d) če CNS zadrži gibljivo kritje za posel in zavarovanje s premoženjem institucije ni zaščiteno pred insolventnostjo CNS, institucija uporabi obdobje kritja za tveganje, ki traja eno leto ali preostalo zapadlost posla, odvisno od tega, kaj je krajše, pri čemer je spodnja meja deset delovnih dni.
   4. Z odstopanjem od točke (i) člena 281(2) lahko institucija, ki nastopa v vlogi klirinškega člana in uporablja metodo iz oddelka 4 za izračun kapitalskih zahtev za svoje izpostavljenosti do stranke, za svoj izračun uporabi faktor zapadlosti 0,21.
   5. Z odstopanjem od točke (d) člena 282(4) lahko institucija, ki nastopa v vlogi klirinškega člana in uporablja metodo iz oddelka 5 za izračun kapitalskih zahtev za svoje izpostavljenosti do stranke, pri tem izračunu uporabi faktor zapadlosti 0,21.“;

"

(c)  dodata se naslednja odstavka:"

„6. Institucija, ki nastopa kot klirinški član, lahko uporabi nižjo izpostavljenost ob neplačilu, ki izhaja iz izračunov iz odstavkov 3, 4 in 5, za namene izračuna kapitalskih zahtev za tveganje CVA v skladu z naslovom VI.

   7. Institucija, ki nastopa kot klirinški član, ki prejme zavarovanje s premoženjem od stranke za posel, povezan s CNS, in predloži to zavarovanje s premoženjem naprej CNS, lahko pripozna to zavarovanje s premoženjem za zmanjšanje izpostavljenosti do stranke za ta posel, povezan s CNS.

V primeru večnivojske strukture strank se lahko obravnava iz prvega pododstavka uporablja na vsakem nivoju te strukture.“;

"

(83)  člen 305 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucija, ki je stranka, izračuna kapitalske zahteve za posle s svojim klirinškim članom, povezane s CNS, v skladu z oddelki 1 do 8 tega poglavja, oddelkom 4 poglavja 4 tega naslova in naslovom VI, kot je ustrezno.“;

"

(b)  v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) stranka je izvedla dovolj temeljit pravni pregled, ki ga posodablja, ki potrjuje, da so ureditve, ki zagotavljajo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen, zakonite, veljavne, zavezujoče in izvršljive v skladu z zadevnimi zakoni zadevne jurisdikcije ali jurisdikcij;“;

"

(c)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"

„Institucija lahko pri ocenjevanju izpolnjevanja pogoja iz točke (b) prvega pododstavka upošteva vse jasne precedenčne primere prenosov pozicij strank in povezanega zavarovanja s premoženjem pri CNS ter vse namene panoge nadaljevati to prakso.“;

"

(d)  odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:"

„3. Če institucija v vlogi stranke ne more izpolniti pogoja iz točke (a) odstavka 2, ker ni zaščitena pred izgubami v primeru, da klirinški član in druga stranka klirinškega člana istočasno postaneta neplačnika, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji iz točk (a) do (d) navedenega odstavka, lahko institucija z odstopanjem od odstavka 2 tega člena kapitalske zahteve za trgovalne izpostavljenosti za posle s klirinškim članom, povezane s CNS, izračuna v skladu s členom 306, pod pogojem, da se utež tveganja v višini 2 % iz točke (a) člena 306(1) nadomesti z utežjo tveganja v višini 4 %.

   4. V primeru večnivojske strukture strank lahko institucija, ki je stranka nižjega nivoja, ki dostopa do storitev CNS prek stranke višjega nivoja, obravnavo iz odstavka 2 ali 3 uporablja samo, če so pogoji iz navedenih odstavkov izpolnjeni na vsakem nivoju te strukture.“;

"

(84)  člen 306 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) če institucija nastopa v vlogi finančnega posrednika med stranko in CNS, pogoji posla, povezanega s CNS, pa določajo, da institucija stranki ni dolžna povrniti morebitnih izgub, nastalih zaradi sprememb vrednosti posla v primeru neplačila CNS, lahko ta institucija nastavi vrednost izpostavljenosti za trgovalno izpostavljenost s CNS, ki ustreza navedenemu poslu, povezanemu s CNS, na nič;“;

"

(ii)  doda se naslednja točka:"

„(d) če institucija nastopa v vlogi finančnega posrednika med stranko in CNS, pogoji posla, povezanega s CNS, pa določajo, da je institucija stranki dolžna povrniti morebitne izgube, nastale zaradi sprememb vrednosti posla v primeru neplačila CNS, za trgovalno izpostavljenost s CNS, ki ustreza navedenemu poslu, povezanemu s CNS, ta institucija uporabi obravnavo iz točke (a) ali (b), kot je ustrezno.“;

"

(b)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Kadar so sredstva, ki so dana CNS ali klirinškemu članu kot zavarovanje s premoženjem, izvzeta iz stečaja v primeru, da CNS, klirinški član ali ena ali več drugih strank klirinškega člana postanejo insolventni, lahko institucija z odstopanjem od odstavka 1 izpostavljenostim kreditnega tveganja nasprotne stranke za ta sredstva dodeli vrednost izpostavljenosti nič.

   3. Institucija izračuna vrednosti izpostavljenosti svojih trgovalnih izpostavljenosti s CNS v skladu z oddelki 1 do 8 tega poglavja in oddelkom 4 poglavja 4, kot je ustrezno.“;

"

(85)  člen 307 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 307

Kapitalske zahteve za prispevke v jamstveni sklad CNS

Institucija, ki nastopa kot klirinški član, obravnava izpostavljenosti, ki izhajajo iz njenih prispevkov v jamstveni sklad CNS, na naslednji način:

   (a) kapitalsko zahtevo za predhodno financirane prispevke v jamstveni sklad KCNS izračuna v skladu s pristopom iz člena 308;
   (b) kapitalsko zahtevo za predhodno financirane in nefinancirane prispevke v jamstveni sklad nekvalificirane CNS izračuna v skladu s pristopom iz člena 309;
   (c) kapitalsko zahtevo za nefinancirane prispevke v jamstveni sklad KCNS izračuna v skladu z obravnavo iz člena 310.“;

"

(86)  člen 308 se spremeni:

(a)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Institucija izračuna kapitalsko zahtevo za kritje izpostavljenosti, ki izhaja iz predhodno financiranega prispevka na naslednji način:

20190416-P8_TA-PROV(2019)0369_SL-p0000092.png

pri čemer je:

Ki = kapitalska zahteva;

i = indeks, ki označuje klirinškega člana;

KCCP = hipotetični kapital KCNS, ki ga ta sporoči instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012;

DFi = predhodno financirani prispevek;

DFCCP = znesek predhodno financiranih finančnih virov CNS, ki ga ta sporoči instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012, in

DFCM = vsota predhodno financiranih prispevkov vseh klirinških članov KCNS, ki jo ta sporoči instituciji v skladu s členom 50c Uredbe (EU) št. 648/2012.

   3. Institucija izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti, ki izhajajo iz njenega predhodno financiranega prispevka v jamstveni sklad KCNS za namene člena 92(3), kot kapitalsko zahtevo, izračunano v skladu z odstavkom 2 tega člena, pomnoženo z 12,5.“;

"

(b)  odstavka 4 in 5 se črtata;

(87)  členi 309, 310 in 311 se nadomestijo z naslednjim:"

„Člen 309

Kapitalske zahteve za predhodno financirane prispevke v jamstveni sklad nekvalificirane CNS in za nefinancirane prispevke nekvalificirani CNS

   1. Institucija za izračun kapitalske zahteve (K) za izpostavljenosti, ki izhajajo iz predhodno financiranih prispevkov v jamstveni sklad nekvalificirane CNS (DF) in iz nefinanciranih prispevkov (UC) taki CNS, uporabi naslednjo formulo:

K=DF+UC

pri čemer je:

K = kapitalska zahteva;

DF = predhodno financirani prispevki v jamstveni sklad nekvalificirane CNS in

UC = nefinancirani prispevki v jamstveni sklad nekvalificirane CNS .

   2. Institucija izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti, ki izhajajo iz njenega prispevka v jamstveni sklad nekvalificirane CNS za namene člena 92(3), kot kapitalsko zahtevo, izračunano v skladu z odstavkom 1 tega člena, pomnoženo z 12,5.

Člen 310

Kapitalske zahteve za nefinancirane prispevke v jamstveni sklad KCNS

Institucija za svoje nefinancirane prispevke v jamstveni sklad KCNS uporabi 0 % utež tveganja.

Člen 311

Kapitalske zahteve za izpostavljenosti do CNS, ki prenehajo izpolnjevati nekatere pogoje

   1. Institucije uporabijo obravnavo iz tega člena, ko so po javni objavi ali uradnem obvestilu pristojnega organa CNS, ki jo uporabljajo te institucije, ali same CNS obveščene, da CNS ne bo več izpolnjevala pogojev za pridobitev dovoljenja oziroma priznanja.
   2. Če je izpolnjen pogoj iz odstavka 1, institucije v treh mesecih potem, ko ugotovijo obstoj v njem navedenih okoliščin, ali pred tem, če tako zahtevajo pristojni organi teh institucij, v zvezi z izpostavljenostmi do zadevne CNS storijo naslednje:
   (a) trgovalne izpostavljenosti do zadevne CNS obravnavajo v skladu s točko (b) člena 306(1);
   (b) predhodno financirane prispevke v jamstveni sklad zadevne CNS in nefinancirane prispevke zadevni CNS obravnavajo v skladu s členom 309;
   (c) svoje izpostavljenosti do zadevne CNS, razen za izpostavljenosti iz točk (a) in (b) tega odstavka, obravnavajo kot izpostavljenosti do podjetja v skladu s standardiziranim pristopom za kreditno tveganje iz poglavja 2.“;

"

(88)  v členu 316(1) se doda naslednji pododstavek:"

„Institucije se lahko z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odločijo, da ne uporabijo obračunskih kategorij za izkaz poslovnega izida na podlagi člena 27 Direktive 86/635/EGS za finančne in poslovne najeme za namen izračuna zadevnega kazalnika, in lahko namesto tega:

   (a) prihodke od obresti iz finančnih in poslovnih najemov ter dobičke iz zakupljenih sredstev vključijo v kategorijo iz točke 1 razpredelnice 1;
   (b) odhodke za obresti iz finančnih in poslovnih najemov, izgube, amortizacijo in oslabitev poslovnih zakupljenih sredstev vključijo v kategorijo iz točke 2 razpredelnice 1.“;

"

(89)  v naslovu IV dela 3 se poglavje 1 nadomesti z naslednjim:"

„Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 325

Pristopi za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje

   1. Institucija za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje vseh pozicij iz trgovalne knjige in pozicij iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju, uporabi naslednja pristopa:
   (a) ▌standardizirani pristop iz odstavka 2;

   (b) ▌pristop notranjih modelov iz poglavja 5 tega naslova za tiste kategorije tveganja, za katere je institucija prejela dovoljenje v skladu s členom 363 za uporabo tega pristopa ▌.
   2. Kapitalske zahteve za tržno tveganje, izračunane v skladu s ▌standardiziranim pristopom iz točke (a) odstavka 1, so vsota naslednjih kapitalskih zahtev, kot je ustrezno:
   (a) kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje iz poglavja 2;
   (b) kapitalskih zahtev za valutno tveganje iz poglavja 3;
   (c) kapitalskih zahtev za blagovno tveganje iz poglavja 4.
   3. Institucija, ▌ki ni izvzeta iz zahtev glede poročanja iz člena 430b v skladu s členom 325a, poroča o izračunu v skladu s členom 430b za vse pozicije iz trgovalne knjige in pozicije iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju, v skladu z naslednjima pristopoma:
   (a) alternativnim standardiziranim pristopom iz poglavja 1a;
   (b) alternativnim pristopom notranjih modelov iz poglavja 1b.
   4. Institucija lahko znotraj skupine trajno uporablja kombinacijo pristopov iz točk (a) in (b) odstavka 1 tega člena v skladu s členom 363.

   5. Institucije ne uporabljajo pristopa iz točke (b) odstavka 3 za instrumente v trgovalni knjigi, ki so pozicije v listinjenju ali pozicije, vključene v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, kot je opredeljen v odstavkih 6, 7 in 8.

   6. Pozicije v listinjenju in kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila se vključijo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo, če izpolnjujejo obe naslednji merili:
   (a) pozicije niso pozicije v relistinjenju, opcije na tranšo listinjenja ali kakršni koli drugi izvedeni finančni instrumenti za izpostavljenosti v listinjenju, ki ne zagotavljajo sorazmernega deleža pri donosu tranše listinjenja;
   (b) vsi njihovi osnovni instrumenti so:
   (i) instrumenti za eno samo izpostavljenost, vključno s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti za eno samo izpostavljenost, za katere obstaja likvidni dvosmerni trg;
   (ii) indeksi, ki se splošno uporabljajo pri trgovanju in temeljijo na instrumentih iz točke (i).

Šteje se, da dvosmerni trg obstaja, če obstajajo neodvisne ponudbe za nakup in prodajo v dobri veri, tako da se lahko cena, ki je razumno povezana z zadnjo prodajno ceno ali trenutnimi konkurenčnimi povpraševanji in ponudbami v dobri veri, določi v enem dnevu in se pri tej ceni tudi ustali v razmeroma kratkem času v skladu s tržno prakso.

   7. Pozicije s katerim koli od naslednjih osnovnih instrumentov se ne vključijo v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo:
   (a) osnovni instrumenti, ki so razvrščeni v kategorije izpostavljenosti iz točke (h) ali (i) člena 112;
   (b) terjatev do subjekta s posebnim namenom, ki je neposredno ali posredno zavarovana s premoženjem v zvezi s pozicijo, ki v skladu z odstavkom 6 ne bi bila primerna za vključitev v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo.
   8. Institucije lahko v alternativni trgovalni portfelj s korelacijo vključijo pozicije, ki niso pozicije v listinjenju ali kreditni izvedeni finančni instrumenti na podlagi n-tega neplačila, vendar se z njimi varujejo druge pozicije v zadevnem portfelju, če za instrument ali njegov osnovni instrument obstaja likvidni dvosmerni trg, kot je opisan v drugem pododstavku odstavka 6.
   9. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi, kako institucije izračunajo kapitalske zahteve za tržno tveganje za pozicije iz netrgovalne knjige, ki so izpostavljene valutnemu tveganju ali blagovnemu tveganju, v skladu s pristopoma iz točk (a) in (b) odstavka 3.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [15 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Člen 325a

Izvzetja iz posebnih zahtev glede poročanja za tržno tveganje

   1. Institucija je izvzeta iz zahteve glede poročanja iz člena 430b, če je obseg njenih bilančnih in zunajbilančnih poslov, ki so predmet tržnega tveganja, na podlagi ocene, ki se izvaja mesečno, pri čemer se uporabijo podatki na zadnji dan meseca, enak ali nižji od vsakega od naslednjih pragov:
   (a) 10 % bilančne vsote institucije;
   (b) 500 milijonov EUR.
   2. Institucije izračunajo obseg svojih bilančnih in zunajbilančnih poslov, ki so predmet tržnega tveganja, z uporabo podatkov na zadnji dan vsakega meseca v skladu z naslednjimi zahtevami:
   (a) vključijo se vse pozicije, uvrščene v trgovalno knjigo, razen kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, ki so pripoznani kot notranje varovanje pred izpostavljenostmi kreditnemu tveganju iz netrgovalne knjige, in poslov s kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki v celoti izravnajo tržno tveganje notranjega varovanja iz člena 106(3);
   (b) vključijo se vse pozicije iz netrgovalne knjige, ki so predmet valutnega tveganja ali blagovnega tveganja;
   (c) vse pozicije razen pozicij iz točke (b) se vrednotijo po njihovih tržnih vrednostih na navedeni datum; če tržna vrednost pozicije na dani datum ni na voljo, institucije uporabijo pošteno vrednost za pozicijo na ta datum; če poštena in tržna vrednost pozicije na dani datum nista na voljo, institucije za to pozicijo uporabijo zadnjo razpoložljivo tržno ali pošteno vrednost;
   (d) vse ▌pozicije iz netrgovalne knjige, ki so predmet valutnega tveganja, se obravnavajo kot skupna neto valutna pozicija in se vrednotijo v skladu s členom 352;
   (e) vse pozicije iz netrgovalne knjige, ki so predmet blagovnega tveganja, se vrednotijo v skladu z določbami iz členov 357 in 358;
   (f) absolutna vrednost dolgih pozicij se prišteje absolutni vrednosti kratkih pozicij.
   3. Institucije uradno obvestijo pristojne organe, če izračunavajo ali če prenehajo izračunavati kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s tem členom.
   4. Institucija, ki ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz odstavka 1, o tem nemudoma uradno obvesti pristojni organ.