Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 17. april 2019 - Strasbourg 
Oblikovanje ali sprememba naslova predloga resolucije o zaključku debate (razlaga člena 149a(2) Poslovnika)
 Politična izjava za ustanovitev politične skupine (razlaga druge alinee prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika)
 Protokol k Sporazumu med ES in Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, in o Eurodacu ***
 Vzpostavitev programa Obzorje Evropa – določitev pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ***I
 Program za izvajanje programa Obzorje Evropa ***I
 Nadzor trga in skladnost proizvodov ***I
 Spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev ***I
 Boljše izvrševanje in posodobitev pravil EU o varstvu potrošnikov ***I
 Preglednost in trajnost ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ***I
 Dodatni varstveni certifikat za zdravila ***I
 Vesoljski program Unije in Agencija Evropske unije za vesoljski program ***I
 Program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 ***I
 Program Fiscalis za sodelovanje na področju obdavčitve ***I
 Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ***I
 Program za pravosodje ***I
 Program za pravice in vrednote ***I
 Število medparlamentarnih delegacij, delegacij pri skupnih parlamentarnih odborih ter delegacij pri odborih za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščinah
 Prilagoditev številnih zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 PDEU – del II ***I
 Prilagoditev številnih zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 PDEU – del I ***I
 Prilagoditev več zakonodajnih aktov na področju pravosodja, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členu 290 Pogodbe o delovanju EU ***I
 Izvrševanje in financiranje splošnega proračuna EU za leto 2019 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije ***
 Sporazum o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med EU in Rusijo ***
 Sprememba statuta Evropske investicijske banke *
 Evropska mejna in obalna straža ***I
 Vizumski zakonik ***I
 Ohranitveni in nadzorni ukrepi, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika ***I
 Pravila za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij ***I
 Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost ter mreža nacionalnih koordinacijskih centrov ***I
 Instrument za povezovanje Evrope ***I
 Boj proti razširjanju terorističnih spletnih vsebin ***I

Oblikovanje ali sprememba naslova predloga resolucije o zaključku debate (razlaga člena 149a(2) Poslovnika)
PDF 120kWORD 41k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o oblikovanju ali spremembi naslova predloga resolucije o zaključku debate (razlaga 149a(2) Poslovnika) (2019/2020(REG))
P8_TA-PROV(2019)0392

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 3. aprila 2019,

–  ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

1.  sklene, da se členu 149a(2) Poslovnika doda sledeča razlaga:"„Oblikovanje ali sprememba naslova predloga resolucije o zaključku debate v skladu s členom 123, 128 ali 135 ne predstavlja spremembe dnevnega reda, če naslov ostane v okviru predmeta razprave.“"

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.


Politična izjava za ustanovitev politične skupine (razlaga druge alinee prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika)
PDF 117kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o politični izjavi za ustanovitev politične skupine (razlaga druge alinee prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika) (2019/2019(REG))
P8_TA-PROV(2019)0393

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 3. aprila 2019,

–  ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

1.  sklene, da se drugi alinei prvega pododstavka člena 32(5) Poslovnika doda sledeča razlaga:"„Politična izjava skupine določa vrednote, za katere se skupina zavzema, in glavne politične cilje, za katere si nameravajo skupaj prizadevati njeni člani v okviru svojega mandata. Izjava skupno politično usmeritev skupine opisuje vsebinsko, določno in pristno.“"

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.


Protokol k Sporazumu med ES in Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, in o Eurodacu ***
PDF 123kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona (15822/2018 – C8-0151/2019 – 2018/0423(NLE))
P8_TA-PROV(2019)0394A8-0196/2019

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15822/2018),

–  ob upoštevanju osnutka Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije, in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, v zvezi z dostopom do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona (15823/2018),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 87(2)(a), točko (a) prvega pododstavka člena 88(2) ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0151/2019),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0196/2019),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom Kraljevine Danske in drugih držav članic.


Vzpostavitev programa Obzorje Evropa – določitev pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov ***I
PDF 749kWORD 163k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (COM(2018)0435 – C8-0252/2018 – 2018/0224(COD))
P8_TA(2019)0395A8-0401/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Program za izvajanje programa Obzorje Evropa ***I
PDF 584kWORD 224k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (COM(2018)0436 – C8-0253/2018 – 2018/0225(COD))
P8_TA(2019)0396A8-0410/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Nadzor trga in skladnost proizvodov ***I
PDF 403kWORD 136k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje ter spremembi uredb (EU) št. 305/2011, (EU) št. 528/2012, (EU) 2016/424, (EU) 2016/425, (EU) 2016/426 in (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv 2004/42/ES, 2009/48/ES, 2010/35/EU, 2013/29/EU, 2013/53/EU, 2014/28/EU, 2014/29/EU, 2014/30/EU, 2014/31/EU, 2014/32/EU, 2014/33/EU, 2014/34/EU, 2014/35/EU, 2014/53/EU, 2014/68/EU in 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2017)0795 – C8-0004/2018 – 2017/0353(COD))
P8_TA-PROV(2019)0397A8-0277/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0795),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 33, 114 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0004/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 23. maja 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0277/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011

P8_TC1-COD(2017)0353


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 33 in 114 ▌Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Da se zagotovi prosti pretok proizvodov v Uniji, je treba zagotoviti, da so ti proizvodi skladni s harmonizacijsko zakonodajo Unije in torej izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zaščite javnih interesov, kot so varovanje zdravja in varnosti nasploh, varnost in zdravje pri delu ter varstvo potrošnikov, okolja in javne varnosti, pa tudi zaščita drugih javnih interesov, ki jih varuje navedena zakonodaja. Strogo izvrševanje teh zahtev je bistveno za ustrezno zaščito teh interesov in ustvarjanje pogojev, v katerih lahko uspeva poštena konkurenca na trgu blaga v Uniji. Da se to izvrševanje zagotovi, ne glede na to, ali se proizvodi dajo na trg po elektronski poti ali ne, in ne glede na to, ali se proizvedejo v Uniji ali ne, so potrebna pravila.

(2)  Harmonizacijska zakonodaja Unije zajema velik delež proizvedenih proizvodov. Neskladni in nevarni proizvodi ogrožajo državljane ter lahko izkrivljajo konkurenco z gospodarskimi subjekti, ki prodajajo skladne proizvode v Uniji.

(3)  Okrepitev enotnega trga blaga s še intenzivnejšimi prizadevanji za preprečitev dajanja neskladnih proizvodov na trg Unije je Komisija v svojem sporočilu z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ opredelila kot prednostno nalogo. To bi bilo treba doseči s krepitvijo nadzora trga, zagotavljanjem jasnih, preglednih in celovitih pravil gospodarski subjektom, pogostejšimi kontrolami skladnosti in spodbujanjem čezmejnega sodelovanja med izvršilnimi organi, vključno s sodelovanjem s carinskimi organi.

(4)  Okvir nadzora trga, vzpostavljen s to uredbo, bi moral dopolniti in okrepiti obstoječe določbe harmonizacijske zakonodaje Unije v zvezi z zagotavljanjem informacij o skladnosti proizvodov in okvirom za sodelovanje z organizacijami, ki zastopajo gospodarske subjekte ali končne uporabnike, nadzorom trga proizvodov ter nadzorom teh proizvodov ob vstopu na trg Unije. Vendar bi se v skladu z načelom lex specialis ta uredba morala uporabljati le, če v harmonizacijski zakonodaji Unije ni posebnih določb z istim ciljem, naravo ali učinkom. Ustrezne določbe te uredbe se torej ne bi smele uporabljati na področjih, ki jih zajemajo posebne določbe, na primer tiste iz uredb (ES) št. 1223/2009(4), (ES) št. 2017/745(5), (EU) 2017/746(6), vključno kar zadeva uporabo evropske podatkovne zbirke za medicinske pripomočke (Eudamed), in (EU) št. 2018/858(7) Evropskega parlamenta in Sveta.

(5)  Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8) določa splošne varnostne zahteve za vse proizvode za potrošnike in določa posebne obveznosti in pooblastila držav članic v zvezi z nevarnimi proizvodi ter izmenjavo informacij v ta namen prek sistema hitre izmenjave informacij (RAPEX). Organi za nadzor trga bi morali imeti možnost, da sprejmejo bolj specifične ukrepe, ki so jim na voljo na podlagi navedene direktive. Da bi dosegli višjo stopnjo varnosti proizvodov za potrošnike, bi bilo treba izboljšati učinkovitost mehanizmov za izmenjavo informacij in situacije, ki zahtevajo hitro ukrepanje, iz Direktive 2001/95/ES.

(6)  Določbe o nadzoru trga v tej uredbi bi morale zajemati proizvode, za katere se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije, navedena v Prilogi I v zvezi s proizvodnimi proizvodi, razen živil, krme, zdravil za uporabo v humani in veterinarski medicini, živih rastlin in živali, proizvodov človeškega izvora ter proizvodov rastlin in živali, neposredno vezanih na njihovo prihodnje razmnoževanje. To bo zagotovilo enoten okvir za nadzor trga teh proizvodov na ravni Unije in utrdilo zaupanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov v proizvode na trgu Unije. Če bo v prihodnje sprejeta nova harmonizacijska zakonodaja Unije, bo morala določati, ali naj se ta uredba uporablja tudi zanjo.

(7)  Členi 15 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(9) o določitvi okvira nadzora trga Skupnosti in nadzora proizvodov, ki vstopajo na trg Skupnosti, bi se morali črtati, zadevne določbe pa bi se morale nadomestiti s to uredbo. Navedeni okvir vključuje tudi določbe o nadzoru proizvodov, ki vstopajo na trg Skupnosti, iz členov 27, 28 in 29 Uredbe (ES) št. 765/2008, ki se ne uporabljajo zgolj za proizvode, zajete v okvir nadzor trga, temveč za vse proizvode, če drugo pravo Unije ne vsebuje posebnih določb v zvezi z organizacijo nadzora proizvodov, ki vstopajo na trg Unije. Zato je nujno, da se področje uporabe določb te uredbe v zvezi s proizvodi, ki vstopajo na trg Unije, razširi na vse proizvode.

(8)  Da bi racionalizirali in poenostavili splošni zakonodajni okvir ter hkrati uresničevali cilje glede boljše priprave zakonodaje, bi bilo treba ponovno preučiti pravila, ki se uporabljajo za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, in jih vključiti v enoten zakonodajni okvir za nadzor proizvodov na zunanjih mejah Unije.

(9)  Za izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije bi morale biti odgovorne države članice, njihovi organi za nadzor trga pa bi morali zagotavljati, da se zakonodaja v celoti upošteva. Države članice bi zato morale vzpostaviti sistematične pristope k zagotavljanju učinkovitega nadzora trga in drugih dejavnosti v zvezi z izvrševanjem. V zvezi s tem bi bilo treba dodatno harmonizirati metodologijo in merila za ocenjevanje tveganj v vseh državah članicah, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse gospodarske subjekte.

(10)  Da bi organom za nadzor trga pomagali pri povečevanju doslednosti njihovih dejavnosti, povezanih z uporabo te uredbe, bi bilo treba za organe za nadzor trga, ki si želijo sodelovati, vzpostaviti učinkovit sistem medsebojnih strokovnih pregledov.

(11)  Nekatere opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 765/2008 bi bilo treba uskladiti z opredelitvami pojmov iz drugih pravnih aktov Unije in bi morale, kadar je ustrezno, odražati strukturo sodobnih dobavnih verig. Opredelitev„ proizvajalca“ v tej uredbi proizvajalcev ne bi smela oprostiti katerih koli obveznosti, ki jih utegnejo imeti v skladu s harmonizacijsko zakonodajo Unije, kadar se uporabljajo posebne opredelitve proizvajalca, ki utegnejo zajemati vsako pravno ali fizično osebo, ki spremeni proizvod, ki je že na trgu, na način, ki bi lahko vplival na skladnost z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije, in ga nato da na trg, ali vsako drugo pravno ali fizično osebo, ki da proizvodna trg pod svojim imenom ali blagovno znamko.

(12)  Od gospodarskih subjektov v celotni dobavni verigi bi se moralo pričakovati, da pri dajanju proizvodov na trg ali omogočanju dostopnosti proizvodov na trgu ravnajo odgovorno in povsem v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami, da se zagotovi skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o proizvodov. Ta uredba ne bi smela posegati v obveznosti, ki ustrezajo vlogi posameznega gospodarskega subjekta v postopku dobave in distribucije v skladu s posebnimi določbami harmonizacijske zakonodaje Unije, pri čemer končno odgovornost za skladnost proizvoda z zahtevami harmonizacijske zakonodaje Unije ohranja proizvajalec.

(13)  Izzivi svetovnega trga in čedalje kompleksnejše dobavne verige, pa tudi vse več proizvodov, ki se končnim uporabnikom v Uniji ponujajo za prodajo prek spleta, zahtevajo okrepljene izvršilne ukrepe, da se zagotovi varnost potrošnikov. Izkušnje z nadzorom trga v praksi so prav tako pokazale, da takšne dobavne verige včasih vključujejo gospodarske subjekte, katerih nova oblika pomeni, da jih v skladu z veljavnim pravnim okvirom ni mogoče enostavno uvrstiti v tradicionalne oskrbovalne verige. Tak primer so ponudniki storitev odpremnih skladišč, pri katerih se številne dejavnosti sicer prekrivajo z dejavnostmi uvoznikov, vendar pa ne ustrezajo zmeraj tradicionalni opredelitvi uvoznika v pravu Unije. Da se zagotovi, da lahko organi za nadzor trga učinkovito izvajajo svoje naloge, in prepreči vrzel v sistemu izvrševanja, je primerno, da se ti ponudniki storitev odpremnih skladišč dodajo na seznam gospodarskih subjektov, zoper katere lahko organi za nadzor trga sprejmejo izvršilne ukrepe. Z vključitvijo ponudnikov storitev odpremnih skladišč v področje uporabe te uredbe bodo lahko organi za nadzor trga bolje obravnavali nove oblike gospodarske dejavnosti, da se zagotovi varnost potrošnikov in nemoteno delovanje notranjega trga, vključno kadar gospodarski subjekt opravlja vlogo uvoznika za določene proizvode in vlogo ponudnika storitev odpremnih skladišč za druge proizvode.

(14)  Sodobne dobavne verige zajemajo najrazličnejše gospodarske subjekte, ki bi morali biti ob ustreznem upoštevanju vloge, ki jo imajo v dobavni verigi, in obsega, v katerem prispevajo k dostopnosti proizvodov na trgu Unije, predmet izvrševanja harmonizacijske zakonodaje Unije. Zato je treba to uredbo uporabljati za gospodarske subjekte, ki jih neposredno zadeva harmonizacijska zakonodaja Unije, navedena v Prilogi I k tej uredbi, kot so izdelovalec izdelka in nadaljnji uporabnik, kakor sta opredeljena v Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(10) in Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(11), monter, kakor je opredeljen v Direktivi 2014//33/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12), dobavitelj, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(13), ali trgovec, kakor je opredeljen v Uredbi (ES) št. 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta(14).

(15)  Če se proizvod ponuja za prodajo prek spleta ali drugega sredstva za prodajo na daljavo, zanj velja, da je postal dostopen na trgu, če je ponudba za prodajo usmerjena proti končnim uporabnikom v Uniji. V skladu z veljavnimi pravili Unije o zasebnem mednarodnem pravu se z analizo vsakega posameznega primera ugotovi, ali je ponudba ciljno usmerjena proti končnim uporabnikom v Uniji. Ponudba za prodajo bi se morala šteti za usmerjeno proti končnim uporabnikom v Uniji, če ustrezni gospodarski subjekt na kakršen koli način usmerja svoje dejavnosti v posamezno državo članico. Pri analizah posameznih primerov je treba upoštevati ustrezne dejavnike, na primer geografsko območje, na katerega je mogoče dostaviti pošiljko, jezike, v katerih je predstavljena ponudba ali mogoča oddaja naročila, pa tudi možnosti plačila, ki so na voljo. Če gre za spletno prodajo, zgolj dostopnost spletnega mesta gospodarskega subjekta ali posrednika v državi članici, v kateri ima sedež ali bivališče končni uporabnik, ne zadošča.

(16)  Razvoj elektronskega trgovanja je v veliki meri posledica vse večjega števila ponudnikov storitev informacijske družbe, ki običajno prek platform in za plačilo ponujajo posredniške storitve tako, da shranjujejo vsebine tretjih strani, a ne da bi izvajali nadzor nad temi vsebinami, torej ne delujejo v imenu gospodarskega subjekta. Odstranjevanje vsebine v zvezi z neskladnimi proizvodi ali, kadar to ni izvedljivo, omejitev dostopa do neskladnih proizvodov, ki jih ponujajo s svojimi storitvami, ne bi smelo posegati v pravila iz Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15). Zlasti se ponudnikom storitev informacijske družbe ne bi smelo naložiti splošne obveznosti spremljanja informacij, ki jih posredujejo ali shranjujejo, ter splošne obveznosti, da dejavno iščejo dejstva ali okoliščine, ki kažejo na nezakonito dejavnost. Ponudniki storitev gostovanja poleg tega ne bi smeli biti odgovorni, dokler dejansko ne vedo za nezakonito dejavnost ali informacijo oziroma ne poznajo dejstev ali okoliščin, iz katerih je razvidno, da gre za nezakonito dejavnost ali informacijo.

(17)  Čeprav ta uredba ne obravnava varstva pravic intelektualne lastnine, bi bilo treba vseeno upoštevati, da ponarejeni proizvodi pogosto ne izpolnjujejo zahtev iz harmonizacijske zakonodaje Unije, predstavljajo tveganje za zdravje in varnost končnih uporabnikov, izkrivljajo konkurenco, ogrožajo javne interese in podpirajo druge nezakonite dejavnosti. Zato bi morale države članice še naprej sprejemati učinkovite ukrepe, s katerimi bi v skladu z Uredbo (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(16) preprečile, da bi ponarejeni proizvodi prišli na trg Unije.

(18)  Pravičnejši enotni trg bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske subjekte ter varstvo pred nelojalno konkurenco. Za ta namen je potrebno okrepljeno izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije o proizvodih. Dobro sodelovanje med proizvajalci in organi za nadzor trga je ključni element, ki omogoča takojšnje ukrepanje in korektivne ukrepe v zvezi s proizvodom. Pomembno je, da se za določene proizvode določi gospodarski subjekt s sedežem v Uniji, na katerega lahko organi za nadzor trga naslovijo zahteve, vključno z zahtevami za posredovanje informacij v zvezi s skladnostjo proizvoda s harmonizacijsko zakonodajo Unije, in ki lahko sodeluje z organi za nadzor trga, da se sprejmejo takojšnji korektivni ukrepi za odpravo primerov neskladnosti. Med gospodarske subjekte, ki bi morali izvajati te naloge, sodijo proizvajalec oziroma uvoznik, kadar proizvajalec nima sedeža v Uniji, ali pooblaščeni zastopnik, ki ga v ta namen pooblasti proizvajalec, ali ponudnik storitev odpremnih skladišč s sedežem v Uniji za proizvode, ki jih obdela, kadar noben drugi gospodarski subjekt nima sedeža v Uniji.

(19)  Razvoj elektronskega trgovanja za organe za nadzor trga pomeni določene izzive v zvezi z zagotavljanjem skladnosti proizvodov, ki se ponujajo za prodajo prek spleta, in v zvezi z učinkovitim izvrševanjem harmonizacijske zakonodaje Unije. Število gospodarskih subjektov, ki potrošnikom proizvode ponujajo neposredno prek elektronskih sredstev, se povečuje. Zato gospodarski subjekti z nalogami v zvezi s proizvodi, za katere se uporablja določenaharmonizacijska zakonodaja Unije, opravljajo bistveno vlogo s tem, da organom za nadzor trga zagotavljajo sogovornika s sedežem v Uniji in da posebne naloge opravijo pravočasno, s čimer se zagotovi, da proizvodi izpolnjujejo zahteve iz harmonizacijske zakonodaje Unije, kar koristi potrošnikom, drugim končnim uporabnikom in podjetjem v Uniji.

(20)  Obveznosti gospodarskega subjekta z nalogami v zvezi s proizvodi, za katere se uporablja določena harmonizacijska zakonodaja Unije, ne bi smele posegati v obstoječe obveznosti in odgovornosti proizvajalca, uvoznika in pooblaščenega zastopnika na podlagi ustrezne harmonizacijske zakonodaje Unije.

(21)  Obveznosti iz te uredbe, ki od gospodarskega subjekta zahtevajo, da ima sedež v Uniji, če želi dati proizvode na trg Unije, se uporabljajo le za področja, na katerih je opaziti očitno potrebo, da gospodarski subjekt deluje kot kontaktna točka za organe za nadzor trga, pri čemer je treba ubrati pristop na podlagi tveganja, ob upoštevanju načela sorazmernosti, ter se zavedati visoke ravni varstva končnih uporabnikov v Uniji.

(22)  Poleg tega se navedene obveznosti ne bi smele uporabljati, kadar imajo posebne zahteve iz določenih pravnih aktov o proizvodih v praksi enak učinek, in sicer Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(17), Uredba (ES) št. 1223/2009, Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(18), Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(19), Direktiva 2014/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta(20), Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta(21), Uredba (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta(22), Uredba (EU) 2017/745, Uredba (EU) 2017/746, Uredba (EU) 2017/1369 in Uredba (EU) 2018/858. Upoštevati bi bilo treba tudi primere, v katerih je malo morebitnih tveganj ali neskladnosti ali v katerih se proizvodi prodajajo predvsem prek tradicionalnih dobavnih verig, denimo v primeru Direktive 2014/33/EU, Uredbe (EU) 2016/424/EU Evropskega parlamenta in Sveta(23) in Direktive 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta(24).

(23)  Kontaktni podatki gospodarskih subjektov, ki opravljajo naloge za proizvode, za katere se uporablja določena harmonizacijska zakonodaja Unije, bi morali biti navedeni s proizvodom, da bi se olajšali pregledi v celotni dobavni verigi.

(24)  Gospodarski subjekti bi morali v celoti sodelovati z organi za nadzor trga in drugimi pristojnimi organi, da se zagotovi nemoteno izvajanje nadzora trga in organom omogoči opravljanje njihovih nalog. To na zahtevo organov vključuje predložitev kontaktnih podatkov gospodarskih subjektov, ki opravljajo naloge za proizvode, za katere se uporablja določena harmonizacijska zakonodaja Unije, kadar so jim ti podatki na voljo.

(25)  Gospodarski subjekti bi morali imeti enostaven dostop do celovitih informacij visoke kakovosti. Glede na to, da enotni digitalni portal, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta(25), določa enotno točko spletnega dostopa do informacij, se lahko uporablja za zagotavljanje ustreznih informacij o harmonizacijski zakonodaji Unije gospodarskim subjektom. Kljub temu bi morale države članice uvesti postopke za zagotovitev dostopa do kontaktne točke za proizvode, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(26)(27), da bi gospodarskim subjektom pomagali pri ustreznem obravnavanju njhovih zahtev za informacije. Navodila v zvezi s tehničnimi specifikacijami ali harmoniziranimi standardi ali zasnovo specifičnih proizvodov ne bi smela biti del obveznosti držav članic pri zagotavljanju takšnih informacij.

(26)  Organi za nadzor trga bi lahko izvedli skupne dejavnosti z drugimi organi ali organizacijami, ki zastopajo gospodarske subjekte ali končne uporabnike, da bi spodbujali skladnost, ugotavljanje neskladnosti, ozaveščanje in zagotavljanje navodil v zvezi s harmonizacijsko zakonodajo Unije ter v zvezi s specifičnimi kategorijami proizvodov, vključno s tistimi, ki se ponujajo za prodajo prek spleta.

(27)  Države članice bi morale določiti svoje organe za nadzor trga. Ta uredba državam članicam ne bi smela preprečevati izbire pristojnih organov za izvedbo nalog nadzora trga. Da bi olajšale upravno pomoč in sodelovanje, bi morale države članice imenovati tudi enotni povezovalni organ. Enotni povezovalni organi bi morali vsaj zastopati usklajeno stališče organov za nadzor trga in organov, pristojnih za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije.

(28)  Elektronsko trgovanje predstavlja določene izzive za organe za nadzor trga v zvezi z varovanjem zdravja in varnosti končnih uporabnikov pred neskladnimi proizvodi. Države članice bi morale zato zagotoviti, da je njihov nadzor trga z organiziran z enako učinkovitostjo za proizvode, ki se ponujajo za prodajo prek spleta, kot je organiziran za proizvode zunaj spleta.

(29)  Organi za nadzor trga se pri izvajanju nadzora trga proizvodov, ki se ponujajo za prodajo prek spleta, soočajo s številnimi težavami, na primer sledenjem proizvodov, ki se ponujajo za prodajo prek spleta, odkrivanjem odgovornih gospodarskih subjektov ali izvajanjem ocen tveganja ali preizkusov, kadar fizični dostop do proizvodov ni mogoč. Poleg zahtev, ki jih uvaja ta uredba, se države članice spodbuja, naj uporabijo dopolnilna navodila in najboljšo prakso za nadzor trga ter za komuniciranje s podjetji in potrošniki.

(30)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti nastajajočim tehnologijam, pri tem pa upoštevati, da potrošniki vsakodnevno vse pogosteje uporabljajo povezane naprave. V regulativnem okviru Unije bi zato bilo treba obravnavati nova tveganja, da bi zagotovili varnost končnih uporabnikov.

(31)  V času stalnega razvoja digitalnih tehnologij bi bilo treba preučiti nove rešitve, ki bi lahko prispevale k učinkovitemu nadzoru trga v Uniji.

(32)  Nadzor trga bi moral biti temeljit in učinkovit, da se zagotovi pravilno izvajanje harmonizacijske zakonodaje Unije o proizvodih. Glede na to, da bi nadzor proizvodov lahko pomenil breme za gospodarske subjekte, bi morali organi za nadzor trga inšpekcijske dejavnosti organizirati in izvajati na podlagi pristopa, temelječega na tveganju, ob upoštevanju ▌interesov teh gospodarskih subjektov ter breme omejiti na to, kar je nujno potrebno za izvedbo učinkovitega in uspešnega nadzora proizvodov. Poleg tega bi morali pristojni organi države članice nadzor trga izvajati z enako ravnjo skrbnosti ne glede na to, ali je neskladnost določenega proizvoda relevantna na ozemlju te države članice in ali je verjetno, da bo vplivala na trg druge države članice. Komisija bi lahko zagotovila enotne pogoje za nekatere inšpekcijske dejavnosti, ki jih izvajajo organi za nadzor trga, kadar proizvodi ali kategorije proizvodov predstavljajo specifična tveganja ali resno kršijo veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije.

(33)  Organi za nadzor trga se pri opravljanju svojih dolžnosti soočajo z različnimi pomanjkljivostmi, kar zadeva sredstva, koordinacijske mehanizme, pa tudi pristojnosti v zvezi z neskladnimi proizvodi. Takšne razlike vodijo k razdrobljenemu izvrševanju harmonizacijske zakonodaje Unije in k strožjemu nadzoru trga v nekaterih državah članicah v primerjavi z drugimi, kar bi lahko ogrozilo enake konkurenčne pogoje med podjetji in ustvarilo morebitna neravnotežja glede ravni varnosti proizvodov v Uniji.

(34)  Da se zagotovi pravilno izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije o proizvodih, bi morali organi za nadzor trga imeti skupen nabor preiskovalnih in izvršilnih pooblastil, da bi lahko okrepili medsebojno sodelovanje, gospodarske subjekte, ki zavestno kršijo harmonizacijsko zakonodajo Unije, pa bi bilo tudi lažje učinkoviteje odvračati od kršitev. Navedena pooblastila bi morala biti zadosti obsežna za reševanje izzivov glede izvrševanja harmonizacijske zakonodaje Unije ter izzivov v zvezi z e-trgovanjem in digitalnim okoljem ter za to, da se gospodarskim subjektom prepreči izkoriščanje vrzeli v sistemu izvrševanja, tako da dejavnost preselijo v države članice, katerih organi za nadzor trga niso opremljeni za obravnavanje nezakonitih praks. Zlasti bi bilo treba s pooblastili zagotoviti, da si lahko pristojni organi izmenjajo informacije in dokaze, tako da se izvrševanje lahko izvaja enako v vseh državah članicah.

(35)  Ta uredba ne bi smela posegati v možnost držav članic, da izberejo sistem izvrševanja, ki se jim zdi ustrezen. Države članice bi morale imeti možnost proste presoje, ali lahko njihovi organi za nadzor trga preiskave in izvrševanje izvedejo neposredno v okviru lastnih pristojnosti, ob pomoči drugih javnih organov, ali z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

(36)  Organi za nadzor trga bi morali imeti možnost, da preiskave začnejo na lastno pobudo, če izvedo za neskladne proizvode, ki so dani na trg.

(37)  Organi za nadzor trga bi morali imeti dostop do vseh potrebnih dokazov, podatkov in informacij v zvezi s predmetom preiskave, da ugotovijo, ali je bila kršena harmonizacijska zakonodaja Unije, in zlasti da določijo odgovorni gospodarski subjekt, ne glede na to, čigavi so zadevni dokazi, podatki ali informacije, kje se nahajajo in v kakšni obliki so. Organi za nadzor trga bi morali imeti možnost, da od gospodarskih subjektov, vključno s tistimi v digitalni vrednostni verigi, zahtevajo vse potrebne dokaze, podatke in informacije.

(38)  Organi za nadzor trga bi morali imeti možnost, da opravijo potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem, in bi morali imeti pooblastilo, da vstopijo v kateri koli prostor, na zemljišče ali v prevozno sredstvo, ki ga gospodarski subjekt uporablja za namene, povezane s svojo trgovino, podjetjem, obrtjo ali poklicem.

(39)  Organi za nadzor trga bi morali imeti možnost, da od zastopnika ali ustreznega člana osebja zadevnega gospodarskega subjekta zahtevajo pojasnila ali predložitev dejstev, informacij ali dokumentov v zvezi s predmetom pregleda na kraju samem in evidentirajo odgovore tega zastopnika ali ustreznega člana osebja.

(40)  Organi za nadzor trga bi morali imeti možnost, da preverijo skladnost proizvodov, ki bodo dani na voljo na trgu, s harmonizacijsko zakonodajo Unije in pridobijo dokaze o neskladnosti. Zato bi morali imeti pooblastilo za nakup proizvodov in, kadar dokazov ni mogoče pridobiti na drug način, za nakup proizvodov pod skrivno identiteto.

(41)  Zlasti v digitalnem okolju bi organi za nadzor trga morali imeti možnost, da hitro in učinkovito odpravijo neskladnost, predvsem kadar gospodarski subjekt, ki prodaja proizvod, prikrije svojo identiteto ali preseli dejavnost znotraj Unije ali v tretjo državo, da bi se izognil izvrševanju. Kadar zaradi neskladnosti obstaja tveganje resne in nepopravljive škode za končne uporabnike, bi organi za nadzor trga morali imeti možnost, da sprejmejo ▌ukrepe, kadar je to ustrezno utemeljeno in sorazmerno ter ni na voljo drugega načina za preprečitev ali ublažitev take škode, po potrebi tudi tako, da se zahteva odstranitev vsebine s spletnega vmesnika ali prikaz opozorila. Če se taka zahteva ne upošteva, bi moral imeti ustrezni organ pristojnost, da od ponudnikov storitev informacijske družbe zahteva, da omejijo dostop do spletnega vmesnika. Te ukrepe bi bilo treba sprejeti v skladu z načeli, določenimi v Direktivi 2000/31/ES. ▌

(42)  Izvajanje te uredbe in izvrševanje pooblastil pri njeni uporabi bi moralo biti tudi v skladu z drugim pravom Unije in nacionalnim pravom, na primer Direktivo 2000/31/ES, vključno z veljavnimi procesnimi jamstvi in načeli temeljnih pravic. To izvajanje in izvrševanje pooblastil bi tudi moralo biti sorazmerno in ustrezno naravi in celotni dejanski ali morebitni škodi, ki jo povzroči kršitev. Pristojni organi bi morali upoštevati vsa dejstva in okoliščine primera ter izbrati najprimernejše ukrepe, ki so bistveni za obravnavo kršitve iz te uredbe. Ti ukrepi bi morali biti sorazmerni, učinkoviti in odvračilni. Države članice bi morale še naprej imeti možnost, da v nacionalnem pravu prosto določijo pogoje in omejitve za izvrševanje pooblastil za izpolnjevanje dolžnosti. Kadar je denimo v skladu z nacionalnim pravom za vstop v prostore fizičnih in pravnih oseb potrebno predhodno dovoljenje sodnega organa zadevne države članice, bi bilo treba pooblastilo za vstop v te prostore uporabiti šele po pridobitvi takšnega predhodnega dovoljenja.

(43)  Organi za nadzor trga delujejo v interesu gospodarskih subjektov, končnih uporabnikov in javnosti, da zagotovijo, da se z ustreznimi izvršilnimi ukrepi dosledno ohranja in varuje javni interes, ki ga zajema ustrezna harmonizacijska zakonodaja Unije o proizvodih, ter da je skladnost z navedeno zakonodajo z ustreznimi pregledi zagotovljena po vsej dobavni verigi, ob upoštevanju, da v številnih primerih zgolj upravno preverjanje ne more nadomestiti fizičnih in laboratorijskih pregledov, da bi se preverila skladnost proizvodov z ustrezno karmonizacijsko zakonodajo Unije. Zato bi morali organi za nadzor trga zagotoviti visoko raven preglednosti pri izvajanju svojih dejavnosti in bi morali javnosti dati na voljo vse informacije, za katere menijo, da so koristne pri varovanju interesov končnih uporabnikov Unije.

(44)  Ta uredba ne bi smela posegati v delovanje RAPEX v skladu z Direktivo 2001/95/ES ▌.

(45)  Ta uredba ne bi smela posegati v postopek glede zaščitne klavzule, ki jih določa sektorska harmonizacijska zakonodaja Unije v skladu s členom 114(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za zagotovitev enake ravni zaščite v vsej Uniji je državam članicam dovoljeno, da sprejmejo ▌ukrepe v zvezi s proizvodi, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost ali druge vidike zaščite javnega interesa. Od njih se prav tako zahteva, da o teh ukrepih uradno obvestijo druge države članice in Komisijo, s čimer Komisiji omogočijo, da zavzame stališče o tem, ali so nacionalni ukrepi, ki omejujejo prosti pretok proizvodov, da se zagotovi delovanje notranjega trga, utemeljeni.

(46)  Pri izmenjavi informacij med organi za nadzor trga ter uporabi dokazov in ugotovitev preiskav bi bilo treba spoštovati načelo zaupnosti. Informacije bi bilo treba obravnavati v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, da se ne ogrozi preiskav in ugleda gospodarskega subjekta.

(47)  Kadar je za namene te uredbe potrebna obdelava osebnih podatkov, se izvede v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov. Za vsako obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe odvisno od primera veljata Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(28) ter Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(29).

(48)  Da se zagotovi učinkovitost in doslednost preizkušanja po vsej Uniji v okviru za nadzor trga v zvezi s specifičnimi proizvodi ali specifično kategorijo ali skupino proizvodov ali za specifična tveganja, povezana s kategorijo ali skupino proizvodov, bi lahko Komisija določila lastne preizkuševalne zmogljivosti ali javne preizkuševalne zmogljivosti ene od držav članic kot preizkuševalne zmogljivosti Unije. Vse preizkuševalne zmogljivosti Unije bi morale biti akreditirane v skladu z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 765/2008. Da bi preprečili nasprotje interesov, bi morale preizkuševalne zmogljivosti Unije svoje storitve ponujati zgolj organom za nadzor trga, Komisiji, mreži Unije za skladnost proizvodov (v nadaljnjem besedilu: mreža) ter drugim vladnim ali medvladnim subjektom.

(49)  Države članice bi morale zagotoviti, da so vedno na voljo ustrezna finančna sredstva za ustrezno osebje in opremo organov za nadzor trga. Za učinkovit nadzor trga je potrebno veliko virov, zato bi bilo treba zagotavljati stabilne vire na ravni, ki ustreza izvršilnim potrebam v vsakem danem trenutku. Države članice bi morale imeti možnost dopolniti javno financiranje z izterjavo stroškov, nastalih pri opravljanju nadzora trga v zvezi s proizvodi, za katere je bilo ugotovljeno, da so neskladni, od ustreznih gospodarskih subjektov ▌.

(50)  Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za medsebojno pomoč, saj je za trg Unije za blago bistveno, da organi držav članic za nadzor trga učinkovito sodelujejo med seboj. Organi bi morali ukrepati v dobri veri in kot splošno načelo sprejeti prošnje za medsebojno pomoč, zlasti tiste, ki zadevajo dostop do izjave EU o skladnosti, izjave o lastnostih in tehnične dokumentacije.

(51)  Primerno je, da države članice določijo organe, odgovorne za izvajanje carinske zakonodaje, in vse druge organe, ki so v skladu z nacionalnim pravom pristojni za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije.

(52)  Učinkovit način za zagotavljanje, da nevarni ali neskladni proizvodi niso dani na trg Unije, bi bilo odkrivanje takih proizvodov pred sprostitvijo v prosti promet. Organi, pristojni za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, imajo popoln pregled nad trgovinskimi tokovi prek zunanjih meja Unije in bi se zato od njih moralo zahtevati opravljanje ustreznih kontrol na podlagi ocene tveganja, da bi prispevali k varnejšemu trgu, kar zagotavlja visoko raven zaščite javnih interesov. Posebne organe, ki morajo biti odgovorni za ustrezno preverjanje dokumentacije in po potrebi za fizične ali laboratorijske preglede proizvodov, še preden so sproščeni v prosti promet, določijo države članice. Enotno izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije o proizvodih se lahko doseže samo s sistematičnim sodelovanjem in izmenjavo informacij med organi za nadzor trga in drugimi organi, določenimi za organe, pristojne za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije. Ti organi bi morali od organov za nadzor trga dovolj vnaprej prejeti vse potrebne informacije v zvezi z neskladnimi proizvodi ali informacije o gospodarskih subjektih, glede katerih je bilo ugotovljeno večje tveganje neskladnosti. V zameno bi morali organi, pristojni za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, pravočasno obvestiti organe za nadzor trga o sprostitvi proizvodov v prosti promet in rezultatih nadzora proizvodov, kadar so te informacije pomembne za izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije o proizvodih. Kadar Komisija izve za resno tveganje, ki ga predstavlja uvoženi proizvod, bi morala poleg tega o tem tveganju obvestiti države članice, da se zagotovi usklajen in učinkovitejši nadzor skladnosti ter izvrševanja na prvih točkah vstopa v Unijo.

(53)  Uvoznike bi bilo treba opomniti, da členi 220, 254, 256, 257 in 258 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(30) določajo, da se proizvodi, ki vstopajo na trg Unije in potrebujejo nadaljnjo predelavo, da bi bili skladni z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije, dajo v ustrezen carinski postopek, ki uvozniku omogoča takšno predelavo. V splošnem se sprostitev v prosti promet ne bi smela šteti kot dokaz skladnosti s pravom Unije, saj takšna sprostitev ne vključuje nujno popolnega preverjanja skladnosti.

(54)  Da bi se okolje enotnega okenca EU lahko uporabljalo za carino ter s tem optimiziral in razbremenil prenos podatkov med carinskimi organi in organi za nadzor trga, je treba vzpostaviti elektronske vmesnike, prek katerih bo mogoč samodejen prenos podatkov. Carinski organi in organi za nadzor trga bi morali sodelovati pri določitvi podatkov, ki jih je treba posredovati. Zagotoviti bi bilo treba, da bi bili vmesniki visoko avtomatizirani in enostavni za uporabo, ter tako omejiti dodatno obremenitev carinskih organov.

(55)  V okviru Komisije je treba vzpostaviti mrežo, katere namen bo strukturirano usklajevanje in sodelovanje med izvršilnimi organi držav članic in Komisijo ter poenostavitevprakse nadzora trga v Uniji, s čimer bodo države članice lahko enostavneje izvajale skupne dejavnosti v zvezi z izvrševanjem, na primer skupne preiskave. Ta upravna podporna struktura bi morala omogočiti združevanje virov in vzdrževati komunikacijski in informacijski sistem med državami članicami in Komisijo, s čimer bi prispevala h krepitvi izvrševanja harmonizacijske zakonodaje Unije o proizvodih in odvračanja od kršitev. To, da v mreži sodelujejo skupine za upravno koordinacijo (v nadaljnjem besedilu: skupina ADCO), ne bi smelo pomeniti, da v njej ne morejo sodelovati tudi druge podobne skupine, ki so vključene v upravno sodelovanje. Komisija bi morala mreži zagotavljati potrebno upravno in finančno podporo.

(56)  Med državami članicami in Komisijo bi morala potekati učinkovita, hitra in natančna izmenjava informacij. Vrsta že obstoječih orodij, kot sta informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga (v nadaljnjem besedilu: sistem ICSMS) in RAPEX, omogoča usklajevanje med organi za nadzor trga v Uniji. Ta orodja ter vmesnik, ki omogoča prenos podatkov iz sistema ICSMS v RAPEX, bi bilo treba ohraniti in nadgraditi, da bi izkoristili ves njihov potencial in prispevali k povečanju ravni sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami in Komisijo.

(57)  V zvezi s tem bi bilo treba za namen zbiranja informacij o izvrševanju harmonizacijske zakonodaje Unije o proizvodih sistem ICSMS nadgraditi in ga ▌narediti dostopnega Komisiji, enotnim povezovalnim organom, carinskim organom in organom za nadzor trga. Poleg tega bi bilo treba razviti elektronski vmesnik, ki bo omogočal učinkovito izmenjavo informacij med nacionalnimi ▌sistemi carinskih organov in organov za nadzor trga. Kar zadeva pošnje za medsebojno pomoč, bi morali enotni povezovalni organi nuditi vso podporo, potrebno za sodelovanje med ustreznimi organi. Zato bi morale biti s sistemom ICSMS zagotovljene funkcije, prek katerih bi bili enotni povezovalni organi samodejno obveščeni, če roki ne bi bili spoštovani. Če bi bili elektronski sistemi za sodelovanje in izmenjavo podatkov že zagotovljeni s sektorsko zakonodajo, kot na primer Eudamed za medicinske pripomočke, bi bilo treba te sisteme po potrebi še naprej uporabljati.

(58)  Na splošno bi bilo treba sistem ICSMS uporabljati za izmenjavo informacij, ki veljajo za koristne za druge organe za nadzor trga. To lahko vključuje preglede, opravljene v okviru projektov za nadzor trga, ne glede na rezultat teh pregledov. Kar zadeva količino podatkov, ki se vnese v sistem ICSMS, bi bilo treba doseči ravnovesje med tem, da ne bi postala preveč obremenjujoča, če bi bili napori vnašanja podatkov večji kot delo, povezano z izvajanjem dejanskih pregledov, in tem, da bi bila dovolj obsežna, da bi prispevala k povečanju učinkovitosti in uspešnosti organov. Zato bi morali podatki, vneseni v sistem ICSMS, zajemati tudi bolj preproste preglede in ne le laboratorijskih testov. Kljub temu ne bi bilo treba zahtevati, da se vključijo kratki vizualni pregledi. Načeloma bi moralo veljati, da je treba v sistem ICSMS vnesti tudi preglede, ki so posamično dokumentirani.

(59)  Države članice bi bilo treba spodbujati k temu, da za interakcijo med carinskimi organi in organi za nadzor trga namesto nacionalnih sistemov uporabljajo sistem ICSMS, ki pa ne bi smel nadomestiti sistema Skupnosti za obvladovanje tveganja (v nadaljnjem besedilu: sistem CRMS), ki ga uporabljajo carinski organi. Ta sistema bi lahko delovala vzporedno, saj imata različno, dopolnjujočo se vlogo, sistem ICSMS omogoča lažjo komunikacijo med carinskimi organi in organi za nadzor trga za zagotavljanje nemotene obdelave carinskih deklaracij v zvezi z varnostjo in skladnostjo proizvodov, sistem CRMS pa je namenjen skupnemu obvladovanju tveganja in skupnemu nadzoru proizvodov na carinskem področju.

(60)  Poškodbe, ki jih povzročajo neskladni proizvodi, so pomembna informacija za organe za nadzor trga. Zato bi moral sistem ICSMS vsebovati s tem povezana podatkovna polja, da bi organi za nadzor trga tako lahko vnesli poročila, ki so v okviru njihovih preiskav že na voljo, ter tako olajšali poznejše statistično ovrednotenje.

(61)  Da se zagotovi skladnost proizvodov pred njihovim izvozom na trg Unije, bi morala Komisija imeti možnost, da si prek sporazumov, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, informacije v zvezi z nadzorom trga izmenjuje z regulativnimi organi tretjih držav ali mednarodnih organizacij.

(62)  Da bi dosegli visoko stopnjo skladnosti z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije o proizvodih in hkrati zagotovili učinkovito dodeljevanje sredstev in stroškovno učinkovit nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, bi morala Komisija imeti možnost, da odobri posebne predizvozne sisteme nadzora proizvodov. Proizvodi, obdelani v takih odobrenih sistemih, bi lahko na podlagi ocene tveganja, ki bi jo opravili organi, pristojni za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, uživali večje zaupanje kot primerljivi proizvodi, za katere nadzor proizvodov pred izvozom ni bila opravljen.

(63)  Komisija bi morala opraviti oceno te uredbe z vidika v njej zastavljenega cilja, ob upoštevanju novosti na področju tehnologije, gospodarstva, trgovine in prava. V skladu s točko 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(31) bi morala biti ocena, ki temelji na uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti, podlaga za ocene učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje, zlasti kar zadeva področje uporabe te uredbe, uporabo in izvrševanje določb v zvezi z nalogami gospodarskih subjektov, ki dajejo proizvode na trg, in sisteme predizvoznega nadzora proizvodov.

(64)  Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni.

(65)  Neenotne sankcije v Uniji so eden glavnih razlogov za neustrezen odvračilni učinek ter neenako varstvo. Pravila o določitvi sankcij, vključno z denarnimi kaznimi, so v nacionalni pristojnosti in bi jih zato moralo določati nacionalno pravo. ▌

(66)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z: določitvijo enotnih pogojev za preglede, merila za določanje pogostosti pregledov in števila vzorcev, ki se pregledajo v zvezi z določenimi proizvodi ali kategorijami proizvodov, kadar se nadaljujoče ugotavljajo posebna tveganja ali resne kršitve veljavne harmonizacijske zakonodaje Unije; z določitvijo postopkov za določitev preizkuševalnih zmogljivosti Unije ▌; določitvijo referenčnih meril in tehnik za nadzor na podlagi skupne analize tveganj na ravni Unije; določitvijo podrobnosti o statističnih podatkih, ki zajemajo nadzor proizvodov, ki jih izvajajo določeni organi v zvezi s proizvodi, za katere se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije ▌; določitvijo podrobnosti izvedbenih ureditev v zvezi z informacijskim in komunikacijskim sistemom ter opredelitvijo podatkov v zvezi z vključitvijo proizvodov v carinski postopek „sprostitve v prosti promet“, ki jih posredujejo carinski organi; ter z odobritvijo posebnih sistemov nadzora proizvodov pred izvozom in ukinitvijo takšnih odobritev▌. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(32).

(67)  Ker cilja te uredbe, in sicer izboljšati delovanje notranjega trga s krepitvijo nadzora trga proizvodov, zajetih s harmonizacijsko zakonodajo Unije, države članice zaradi potrebe po visoki stopnji sodelovanja, medsebojnih stikov in usklajenega ukrepanja vseh pristojnih organov v vseh državah članicah ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ga zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lahko lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(68)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in prisotna v ustavnem izročilu držav članic. To uredbo bi bilo zato treba razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli, vključno s tistimi, ki so povezani s svobodo in pluralnostjo medijev. Namen te uredbe je zlasti zagotoviti polno spoštovanje varstva potrošnikov, svobodo gospodarske pobude, svobodo izražanja in obveščanja, lastninske pravice in pravice do varstva osebnih podatkov.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.  Cilj te uredbe je izboljšati delovanje notranjega trga s krepitvijo nadzora trga proizvodov, zajetih s harmonizacijsko zakonodajo Unije iz člena 2, z namenom, da so na trgu Unije dostopni samo skladni proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko raven zaščite javnih interesov, kot so zdravje in varnost na splošno, zdravje in varnost na delovnem mestu, varstvo potrošnikov, varstvo okolja in zaščita javne varnosti ter varstvo vseh drugih javnih interesov, ki so zaščiteni z navedeno zakonodajo.

2.  Ta uredba določa pravila in postopke za gospodarske subjekte v zvezi s proizvodi, za katere se uporablja določena harmonizacijska zakonodaja Unije, in vzpostavlja okvir za sodelovanje z gospodarskimi subjekti.

3.   Ta uredba določa tudi okvir za nadzor ▌ proizvodov, ki vstopajo na trg Unije.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za ▌proizvode, za katere se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije, navedena v Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: harmonizacijska zakonodaja Unije), če v harmonizacijski zakonodaji Unije ni drugih posebnih določb z enakim ciljem, ki bolj specifično urejajo posamezne vidike nadzora trga in izvrševanja.

2.   Členi 25 do 28 se uporabljajo za proizvode, ki jih zajema pravo Unije, če v pravu Unije ni drugih posebnih določb v zvezi z organizacijo nadzora proizvodov, ki vstopajo na trg Unije.

3.  Uporaba te uredbe organom za nadzor trga ne preprečuje sprejemanja bolj specifičnih ukrepov, kakor je določeno v Direktivi 2001/95/ES.

4.  Ta uredba ne posega v člene 12 do 15 Direktive 2000/31/ES.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo proizvoda za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti v zameno za plačilo ali brezplačno;

(2)  „dajanje na trg“ pomeni, da je proizvod prvič dostopen na trgu Unije;

(3)  „nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo, in ukrepe, ki jih sprejmejo organi za nadzor trga za zagotovitev, da so proizvodi skladni z ▌zahtevami iz veljavne harmonizacijske zakonodaje Unije, in za zagotovitev zaščite javnega interesa, zajetega z navedeno zakonodajo;

(4)  „organ za nadzor trga“ pomeni organ, ki ga država članica v skladu s členom 10 določi za organ, odgovoren za izvajanje nadzora trga na ozemlju te države članice;

(5)  „organ prosilec“ pomeni organ za nadzor trga, ki vloži prošnjo za medsebojno pomoč;

(6)  „zaprošeni organ“ pomeni organ za nadzor trga, ki prejme prošnjo za medsebojno pomoč;

(7)  „neskladnost“ pomeni neizpolnjevanje katere koli zahteve iz harmonizacijske zakonodaje Unije ali iz te uredbe;

(8)  „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja proizvod ali za katero se tak proizvod načrtuje ali izdeluje in ki trži ta proizvod pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(9)  „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da proizvod iz tretje države na trg Unije;

(10)  „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik in ki omogoči dostopnost proizvoda na trgu;

(11)  „ponudnik storitev odpremnih skladišč“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki v okviru poslovne dejavnosti ponuja vsaj dve od naslednjih storitev: skladiščenje, pakiranje, naslavljanje in odpremo, ne da bi bila lastnica zadevnih proizvodov, pri čemer so izvzete poštne storitve, kakor so opredeljene v točki 1 člena 2 Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta(33), storitve dostave paketov, kakor so opredeljene v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) 2018/644 Evropskega parlamenta in Sveta(34), in vse druge poštne storitve ali storitve tovornega prometa;

(12)  „pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge, povezane z obveznostmi proizvajalca, v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije ali v skladu z zahtevami iz te uredbe;

(13)  „gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, pooblaščenega zastopnika, uvoznika, distributerja, ponudnika storitev odpremnih skladišč ali vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki mora izpolnjevati obveznosti v zvezi s proizvodnjo proizvodov, omogočanjem njihove dostopnosti na trgu ali dajanjem v uporabo v skladu z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije;

(14)  „ponudnik storitev informacijske družbe“ pomeni ponudnika storitev, kakor so opredeljene v točki (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta(35);

(15)  „spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom, njegovim delom ali aplikacijo, ki jo upravlja gospodarski subjekt ali se upravlja v njegovem imenu in služi temu, da končnim uporabnikom omogoča dostop do proizvodov gospodarskega subjekta;

(16)  „korektivni ukrep“ pomeni vsak ukrep gospodarskega subjekta, da se odpravi neskladnost, kadar to zahteva organ za nadzor trga ali na lastno pobudo gospodarskega subjekta;

(17)  „prostovoljni ukrep“ pomeni korektivni ukrep, ki ga ne zahteva organ za nadzor trga;

(18)  „tveganje“ pomeni kombinacijo verjetnosti, da se pojavi nevarnost, ki povzroča škodo, in stopnje resnosti te škode;

(19)  „proizvod, ki predstavlja tveganje“ pomeni proizvod, ki bi lahko negativno vpliva na zdravje in varnost oseb na splošno, zdravje in varnost pri delu, varstvo potrošnikov, okolje, javno varnost in druge javne interese, zaščitene z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije, v meri, ki presega tisto, ki velja za razumno in sprejemljivo glede na njegov predvideni namen ali pod običajnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe zadevnega proizvoda, vključno s trajanjem uporabe in, kadar je to ustrezno, začetkom njegove uporabe, namestitvijo in zahtevami glede vzdrževanja;

(20)  „proizvod, ki predstavlja resno tveganje“ pomeni proizvod, ki predstavlja tveganje, za katerega se na podlagi ocene tveganja in ob upoštevanju običajne in predvidljive uporabe proizvoda šteje, da je zaradi kombinacije verjetnosti, da se pojavi nevarnost, ki povzroča škodo, in stopnje resnosti te škode potrebno hitro ukrepanje organov za nadzor trga, vključno s primeri, kadar učinki tveganja niso neposredni;

(21)  „končni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki prebiva ali ima sedež v Uniji, ki ji je bil proizvod dostopen kot potrošniku, izven okvira izvajanja kakršnih koli trgovskih, poslovnih, obrtnih ali poklicnih dejavnosti, ali kot poklicnemu končnemu uporabniku v okviru njegovih gospodarskih ali strokovnih dejavnosti;

(22)  „odpoklic“ pomeni vsak ukrep za dosego vračilo proizvoda, ki je že dostopen končnemu uporabniku;

(23)  „umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev dostopnosti proizvoda iz dobavne verige na trgu;

(24)  „carinski organi“ pomeni carinske organe, kakor so opredeljeni v točki 1 člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(25)  „sprostitev v prosti promet“ pomeni postopek, določen v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(26)  „proizvodi, ki vstopajo na trg Unije“ pomeni proizvode iz tretjih držav, ki so namenjeni za dajanje na trg Unije ali za zasebno uporabo ali porabo na carinskem območju Unije in so dani v carinski postopek „sprostitve v prosti promet“.

Poglavje II

Naloge gospodarskih subjektov

Člen 4

Naloge gospodarskih subjektov v zvezi s proizvodi, za katere se uporablja določena harmonizacijska zakonodaja Unije

1.  Ne glede na katere koli obveznosti, določene v veljavni harmonizacijski zakonodaji Unije, se proizvod, za katerega se uporablja zakonodaja iz odstavka 5, da na trg samo, če obstaja gospodarski subjekt s sedežem v Uniji, ki je odgovoren za naloge iz odstavka 3 v zvezi s tem proizvodom.

2.  V tem členu gospodarski subjekt iz odstavka 1 pomeni kogar koli od naslednjega:

(a)  proizvajalec s sedežem v Uniji;

(b)  uvoznik, kadar proizvajalec nima sedeža v Uniji;

(c)  pooblaščeni zastopnik, ki ga proizvajalec s pisnim pooblastilom določi, da v njegovem imenu izvaja naloge iz odstavka 3;

(d)  ponudnik storitev odpremnih skladišč s sedežem v Uniji v zvezi s proizvodi, ki jih upravlja, kadar noben drug gospodarski subjekt iz točk (a), (b) in (c) nima sedeža v Uniji.

3.  Gospodarski subjekt iz odstavka 1brez poseganja v obveznosti, ki jih ima v skladu z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije – izvaja naslednje naloge:

(a)  če harmonizacijska zakonodaja Unije, ki se uporablja za proizvod, zahteva izjavo EU o skladnosti oziroma izjavo o lastnostih in tehnično dokumentacijo, preveri, da sta bili izjava EU o skladnosti oziroma izjava o lastnostih in tehnična dokumentacija pripravljeni, ter hrani izjavo o skladnosti oziroma izjavo o lastnostih in jo da na voljo organom za nadzor trga za obdobje, kot ga zahteva navedena zakonodaja, in zagotovi, da je tehnična dokumentacija na voljo tem organom na njihovo zahtevo;

(b)  organu za nadzor trga na njegovo utemeljeno zahtevo v jeziku, ki ga ta organ zlahka razume, predloži vse informacije in dokumentacijo, ki so potrebne, da se dokaže skladnost proizvoda;

(c)  kadar ima razlog, da verjame, da zadevni proizvod predstavlja tveganje, o tem obvesti organe za nadzor trga;

(d)  ▌sodeluje z organi za nadzor trga, vključno na podlagi utemeljene zahteve, in zagotovi, da se sprejme takojšnji korektivni ukrep, potreben za odpravo vseh neskladnosti z zahtevami iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki se uporablja za zadevni proizvod, ali, če to ni mogoče, za zmanjševanje tveganj, ki jih predstavlja ta proizvod, ko to zahtevajo organi za nadzor trga, ali na lastno pobudo, kadar gospodarski subjekt iz odstavka 1 meni ali ima razlog, da verjame, da zadevni proizvod predstavlja tveganje.

4.  Brez poseganja v ustrezne obveznosti, ki jih imajo gospodarski subjekti v skladu z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije, se ime, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka in kontaktni podatki, vključno s poštnim naslovom gospodarskega subjekta iz odstavka 1, navedejo na proizvodu ali na njegovi embalaži, paketu ali priloženem dokumentu.

5.  Ta člen se ▌ uporablja samo v zvezi s proizvodi, za katere se uporabljajo uredbe (EU) št. 305/2011(36), (EU) 2016/425(37) in (EU) 2016/426(38) Evropskega parlamenta in Sveta ter direktive 2000/14/ES(39), 2006/42/ES(40), 2009/48/ES(41), 2009/125/ES(42), 2011/65/EU(43), 2013/29/EU(44), 2013/53/EU(45), 2014/29/EU(46), 2014/30/EU(47), 2014/31/EU(48), 2014/32/EU(49), 2014/34/EU(50), 2014/35/EU(51), 2014/53/EU(52) in 2014/68/EU(53) Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 5

Pooblaščeni zastopnik

1.  Za namene točke (c) člena 4(2) proizvajalec pooblaščenega zastopnika pooblasti, da ne glede na katere koli naloge, določene z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije, izvaja naloge iz člena 4(3).

2.  Pooblaščeni zastopnik izvaja naloge, določene v pooblastilu. Kadar organi za nadzor trga to zahtevajo, jim predloži izvod pooblastila, in sicer v jeziku Unije, ki ga določi organ za nadzor trga.

3.  Pooblaščeni zastopniki imajo ustrezna sredstva, da lahko izpolnjujejo svoje naloge.

Člen 6

Prodaja na daljavo

Za proizvode, ki se ponujajo za prodajo prek spleta ali drugih sredstev za prodajo na daljavo, se šteje, da so dostopni na trgu, če je ponudba usmerjena proti končnim uporabnikom v Uniji. Šteje se, da je ponudba za prodajo usmerjena proti končnim uporabnikom v Uniji, če zadevni gospodarski subjekt svoje dejavnosti na kakršen koli način usmerja v državo članico.

Člen 7

Obveznost sodelovanja

1.  Gospodarski subjekti sodelujejo z organi za nadzor trga pri ukrepih, s katerimi bi lahko odpravili ali zmanjšali tveganja, ki jih predstavljajo proizvodi, katerih dostopnost na trgu so omogočili ti gospodarski subjekti.

2.  Ponudniki storitev informacijske družbe z organi za nadzor trga sodelujejo na zahtevo slednjih in v posebnih primerih, da bi podprli ukrepe, ki se sprejmejo za odpravo ali, če to ni mogoče, zmanjšanje tveganj, ki jih predstavlja proizvod, ki se ali se je prek njihovih storitev ponujal za prodajo prek spleta.

Poglavje III

Pomoč gospodarskim subjektom in sodelovanje z njimi

Člen 8

Posredovanje informacij gospodarskim subjektom

1.  Komisija v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 zagotovi, da je uporabnikom prek portala Tvoja Evropa zagotovljen enostaven spletni dostop do informacij v zvezi z zahtevami za proizvode ter pravicami, obveznostmi in pravili, ki izhajajo iz harmonizacijske zakonodaje Unije.

2.  Države članice vzpostavijo postopke, s katerimi gospodarskim subjektom na njihovo zahtevo in brezplačno zagotavljajo informacije v zvezi z nacionalnim prenosom in izvajanjem harmonizacijske zakonodaje Unije, ki se uporablja za proizvode. V ta namen se uporablja člen 9(1), (4) in (5) Uredbe (EU) 2019/...(54)

Člen 9

Skupne dejavnosti za spodbujanje skladnosti

1.  Organi za nadzor trga se lahko z drugimi ustreznimi organi ali organizacijami, ki zastopajo gospodarske subjekte ali končne uporabnike, dogovorijo o izvajanju ▌ skupnih dejavnosti, katerih cilj je ▌spodbujanje skladnosti, odkrivanje neskladnosti, ozaveščanje in zagotavljanje smernic v zvezi s harmonizacijsko zakonodajo Unije pri določenih kategorijah proizvodov, zlasti kategorij proizvodov, za katere se pogosto ugotovi, da predstavljajo resno tveganje, vključno s proizvodi, ki se ponujajo za prodajo prek spleta.

2.  Zadevni organ za nadzor trga in strani iz odstavka 1 zagotovijo, da dogovor o skupnih dejavnostih ne povzroča nelojalne konkurence med gospodarskimi subjekti ter da ne vpliva na objektivnost, neodvisnost in nepristranskost strani.

3.  Organ za nadzor trga lahko uporabi katere koli informacije, pridobljene iz skupnih dejavnosti, v okviru vsake preiskave v zvezi z neskladnostjo, ki jo izvaja.

4.  Zadevni organ za nadzor trga da dogovor o skupnih dejavnostih na voljo javnosti, vključno z imeni sodelujočih strani, in ga vnese v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34. Na zahtevo države članice mreža, vzpostavljena v skladu s členom 29, pomaga pri pripravi dogovora o skupnih dejavnostih.

Poglavje IV

Organizacija, dejavnosti in obveznosti organov za nadzor trga in enotni povezovalni organ

Člen 10

Določitev organov za nadzor trga in enotni povezovalni organ

1.  Države članice organizirajo in izvajajo nadzor trga, kakor je določeno v tej uredbi.

2.  Za namene odstavka 1 tega člena vsaka država članica določi enega ali več organov za nadzor trga na svojem ozemlju. ▌ Vsaka država članica z uporabo informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34 obvesti Komisijo in druge države članice o svojih organih za nadzor trga ▌in področjih, za katera je vsak od teh organov pristojen.

3.  Vsaka država članica ▌imenuje ▌enotni povezovalni organ.

4.  Enotni povezovalni organ ▌je odgovoren vsaj za zastopanje usklajenega stališča organov za nadzor trga in organov, določenih v skladu s členom 25(1), ter za sporočanje nacionalnih strategij, kakor je določeno v členu 13. Enotni povezovalni organ tudi pomaga pri sodelovanju med organi za nadzor trga v različnih državah članicah, kakor je določeno v poglavju VI.

5.  Da bi se nadzor trga proizvodov, ki so dostopni na spletu in zunaj njega, izvajal z enako učinkovitostjo za vse distribucijske kanale, države članice zagotovijo, da imajo njihovi organi za nadzor trga in enotni povezovalni organ potrebne vire, vključno z zadostnimi proračunskimi in drugimi viri, kot je zadostno število usposobljenega osebja, strokovnim znanjem, postopki in drugimi ureditvami, ki omogočajo ustrezno opravljanje njihovih dolžnosti.

6.  Kadar na njihovem ozemlju deluje več kot en organ za nadzor trga, države članice zagotovijo, da so dolžnosti vsakega takega organa jasno opredeljene in da se vzpostavijo ustrezni koordinacijski in komunikacijski mehanizmi, da se omogoči tem organom, da med seboj tesno sodelujejo in da svoje dolžnosti opravljajo učinkovito.

Člen 11

Dejavnosti organov za nadzor trga

1.  Organi za nadzor trga opravljajo svoje dejavnosti, da zagotovijo:

(a)  učinkovit nadzor trga proizvodov na svojem ozemlju, ki so dostopni na spletu in zunaj njega in za katere se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije ▌;

(b)  ▌da gospodarski subjekti sprejmejo ustrezne in sorazmerne korektivne v zvezi s skladnostjo z navedeno zakonodajo in to uredbo;

(c)  da se sprejmejo ustrezni in sorazmerni ukrepe, kadar gospodarski subjekt ne sprejme korektivnih ukrepov.

2.  Organi za nadzor trga izvršujejo svoja pooblastila in opravljajo svoje dolžnosti neodvisno, nepristransko in brez predsodkov.

3.  Organi za nadzor trga v okviru svojih dejavnosti v skladu z odstavkom 1 tega člena v zadostnem obsegu izvajajo ustrezne preglede lastnosti proizvodov, tako da preverijo dokumentacijo ter po potrebi na podlagi reprezentativnega vzorca izvedejo fizične in laboratorijske preglede, pri tem pa svoje vire in ukrepe prednostno uporabljajo tako, da zagotavljajo učinkovit nadzor trga, in upoštevajo nacionalno strategijo za nadzor trga iz člena 13.

Pri odločanju o tem, katere preglede bi bilo treba izvesti, za katere vrste proizvodov in v kakšnem obsegu, organi za nadzor trga uporabijo pristop na podlagi tveganja in upoštevajo naslednje dejavnike:

(a)  možne nevarnosti in neskladnosti, povezane s proizvodom, ter njihovo pojavljanje na trgu, kadar je ta podatek na voljo;

(b)  dejavnosti in postopke pod nadzorom gospodarskega subjekta;

(c)  pretekle neskladnosti gospodarskega subjekta;

(d)  po potrebi profil tveganja, ki ga pripravijo organi, določeni v skladu s členom 25(1);

(e)  pritožbe potrošnikov in druge informacije, ki jih posredujejo drugi organi, gospodarski subjekti, mediji in drugi viri ter ki bi lahko kazale na neskladnost.

4.  Komisija lahko, po posvetovanju z mrežo, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi enotne pogoje za preglede, merila za določanje pogostosti pregledov in števila vzorcev, ki se pregledajo v zvezi z določenimi proizvodi ali kategorijami proizvodov, kadar se nadaljujoče ugotavlja posebno tveganje ali resne kršitve veljavne harmonizacijske zakonodaje Unije, da se zagotovi visoka raven varstva zdravja in varnosti ali drugih javnih interesov, zaščitenih z navedeno zakonodajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

5.  Kadar gospodarski subjekti predložijo poročila o preizkusih ali certifikate o skladnosti svojih proizvodov s harmonizacijsko zakonodajo Unije, ki jih je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, organi za nadzor trga ta poročila ali certifikate ustrezno upoštevajo.

6.  Dokazi, ki jih uporabi organ za nadzor trga v eni državi članici, se lahko brez nadaljnjih formalnih zahtev uporabijo tudi v okviru preiskav za ugotavljanje skladnosti proizvoda, ki jih organ za nadzor trga izvede v drugi državi članici.

7.  Organi za nadzor trga določijo naslednje postopke v povezavi s proizvodi, za katere se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije:

(a)  postopke za ukrepanje v primeru pritožb ali na podlagi poročil o vprašanjih, povezanih s tveganji ali neskladnostjo;

(b)  postopke za potrditev, da so gospodarski subjekti sprejeli potrebni korektivni ukrep.

8.  Da bi organi za nadzor trga zagotovili komunikacijo in koordinacijo z ustreznimi organi v drugih državah članicah, dejavno sodelujejo v skupinah za upravno koordinacijo (v nadaljnjem besedilu: skupina ADCO) iz člena 30(2).

9.  Brez poseganja v zaščitni postopek Unije v skladu z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije proizvode, za katere se na podlagi odločbe organa za nadzor trga v eni državi članici šteje, da so neskladni, organi za nadzor trga v drugih državah članicah prav tako obravnavajo kot neskladne, razen če je zadevni organ za nadzor trga v drugi državi članici na podlagi lastne preiskave in ob upoštevanju morebitnih informacij gospodarskega subjekta prišel do nasprotnega zaključka.

Člen 12

Medsebojni strokovni pregledi

1.  Medsebojni strokovni pregledi se organizirajo za organe za nadzor trga, ki želijo sodelovati v teh pregledih, da se okrepi doslednost dejavnosti nadzora trga v zvezi z uporabo te uredbe.

2.  Mreža oblikuje metodologijo in načrt za izvajanje medsebojnih strokovnih pregledov med sodelujočimi organi za nadzor trga. Mreža pri oblikovanju metodologije in načrta upošteva vsaj število in velikost organov za nadzor trga v državah članicah, število osebja, ki je na voljo, druge vire za izvedbo medsebojnega strokovnega pregleda in druga ustrezna merila.

3.  Medsebojni strokovni pregledi zajemajo primere najboljše prakse, ki so jih razvili nekateri organi za nadzor trga in bi utegnili biti koristni tudi drugim organom za nadzor trga, in druge ustrezne vidike, povezane z učinkovitostjo dejavnosti nadzora trga.

4.  Rezultati medsebojnih strokovnih pregledov se sporočajo mreži.

Člen 13

Nacionalne strategije za nadzor trga

1.  Vsaka država članica vsaj vsaka 4 leta pripravi krovno nacionalno strategijo za nadzor trga. Vsaka država članica pripravi prvo takšno strategijo do .... [tri leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe]. Nacionalna strategija spodbuja dosleden, celovit in skladen pristop k nadzoru trga in izvrševanju harmonizacijske zakonodaje Unije na ozemlju države članice. Pri pripravi nacionalne strategije za nadzor trga se upoštevajo vsi sektorji, ki jih zajema področje harmonizacijske zakonodaje Unije, ter vse faze v dobavni verigi proizvoda, vključno z uvozom in digitalnimi dobavnimi verigami. Upoštevajo se lahko tudi prednostne naloge, opredeljene v delovnem programu mreže.

2.  Nacionalna strategija za nadzor trga mora vsebovati vsaj naslednje elemente, pod pogojem, da to ne ogroža dejavnosti nadzora trga:

(a)  razpoložljive informacije o pojavljanju neskladnih proizvodov, zlasti ob upoštevanju pregledov in nadzora ▌iz členov 11(3) oziroma 25(3) ter po potrebi tržnih trendov, ki bi lahko vplivali na stopnje neskladnosti za posamezne kategorije proizvodov, pa tudi morebitnih groženj in tveganja v zvezi z nastajajočimi tehnologijami;

(b)  področja, ki so jih države članice določile kot prednostna za izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije;

(c)  načrtovane izvršilne dejavnosti za zmanjšanje pojavljanja neskladnosti na področjih, ki so bila ugotovljena kot prednostna, vključno z minimalnimi ravnmi nadzora, če je to ustrezno, za kategorije proizvodov, ki kažejo znatne ravni neskladnosti;

(d)  oceno sodelovanja z organi za nadzor trga iz drugih držav članic, kakor je določeno v členu 11(8) in poglavju VI.

3.  Države članice svoje nacionalne strategije za nadzor trga sporočijo Komisiji in drugim državam članicam prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34. Vsaka država članica objavi povzetek svoje strategije.

Poglavje V

Pooblastila in ukrepi za nadzor trga

Člen 14

Pooblastila organov za nadzor trga

1.  Države članice svojim organom za nadzor trga podelijo pooblastila za nadzor trga, preiskovanje in izvrševanje, ki so potrebna za uporabo te uredbe in za uporabo harmonizacijske zakonodaje Unije ▌.

2.  Organi za nadzor trga izvajajo pooblastila iz tega člena uspešno in učinkovito ter v skladu z načelom sorazmernosti, kolikor je to povezano z zadevo, namenom ukrepov in naravo ter splošno dejansko ali morebitno škodo, ki je posledica primera neskladnosti. Pooblastila se podelijo in izvršujejo v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno z načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, pa tudi načeli nacionalnega prava v zvezi s svobodo izražanja ter svobodo pluralnosti medijev, veljavnimi postopkovnimi jamstvi ter pravili Unije o varstvu podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679.

3.  Pri podeljevanju pooblastil iz odstavka 1 ▌lahko države članice določijo, da se pooblastilo izvršuje na enega od naslednjih načinov, kot je ustrezno:

(a)  neposredno s strani organov za nadzor trga v okviru njihovih lastnih pristojnosti;

(b)  ob pomoči drugih javnih organov, v skladu z delitvijo oblasti ter institucionalno in upravno organizacijo zadevne države članice;

(c)  z vložitvijo zahtevka pri sodiščih, pristojnih za izdajo potrebne odločbe za odobritev izvajanja tega pooblastila, vključno s pritožbo, kadar je ustrezno, če zahtevku za izdajo odločbe ni bilo ugodeno.

4.  Pooblastila, ki so organom za nadzor trga podeljena v skladu z odstavkom 1, vključujejo vsaj naslednje:

(a)  pooblastila, da se od gospodarskih subjektov zahteva, da predložijo relevantne dokumente, tehnično specifikacijo, podatke ali informacije v zvezi s skladnostjo in tehničnimi vidiki proizvoda, vključno z dostopom do vdelane programske opreme, če je takšen dostop potreben za oceno skladnosti proizvoda z veljavno harmonizacijsko zakonodajo Unije, v kakršni koli obliki ali formatu in neodvisno od nosilca ali mesta, na katerem so dokumenti, tehnična specifikacija, podatki ali informacije shranjeni, ter da se naredijo ali pridobijo kopije le-teh;

(b)  pooblastilo, da se od gospodarskih subjektov zahteva, da predložijo relevantne informacije o dobavni verigi, o podrobnosti o distribucijskem omrežju, o količini proizvodov na trgu in o drugih modelih proizvodov z enakimi tehničnimi lastnostmi kot zadevni proizvod, kadar je to potrebno zaradi skladnosti z veljavnimi zahtevami harmonizacijske zakonodaje Unije;

(c)  pooblastilo, da se od gospodarskih subjektov zahteva, da predložijo relevantne informacije, potrebne za dokazovanje lastništva spletnih mest, kadar se te informacije nanašajo na zadevo, ki se preiskuje;

(d)  pooblastilo, s katerim je mogoče nenajavljeno izvesti preverjanje na kraju samem in fizične preglede proizvodov;

(e)  pooblastilo za vstop v kateri koli prostor, na katero koli zemljišče ali v katero koli prevozno sredstvo, ki ga zadevni gospodarski subjekt uporablja za svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, da se odkrije neskladnost in pridobijo dokazi;

(f)  pooblastilo, da na lastno pobudo sprožijo preiskave ▌, da bi odkrili primere neskladnosti in jih odpravili;

(g)  pooblastilo, da se od gospodarskih subjektov zahteva, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi odpravili primer neskladnosti ali odpravili tveganje;

(h)  pooblastilo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi, vključno s pooblastili za prepoved ali omejitev dostopnosti proizvoda na trgu oziroma zagotovitev odpoklica ali umika, kadar gospodarski subjekt ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov ali kadar je se neskladnost ali tveganje nadaljuje;

(i)  pooblastilo za izrekanje kazni v skladu s členom 41;

(j)  pooblastilo za nakup vzorcev proizvodov, vključno pod skrivno identiteto, da bi te vzorce pregledali ter z obratnim inženiringom odkrili neskladnost in pridobili dokaze;

(k)  pooblastila, da se, kadar ni drugega učinkovitega načina, s katerim bi odpravili resno tveganje:

(i)  zahteva odstranitev vsebine, ki se nanaša na sorodne proizvode, s spletnega vmesnika ali določi, da se prikaže izrecno opozorilo za končne uporabnike, ko dostopajo do spletnega vmesnika, ali

(ii)  kadar se ne upošteva zahteva iz točke (i), od ponudnikov storitev informacijske družbe zahteva, da omejijo dostop do spletnega vmesnika, tudi tako, da se za izvedbo teh ukrepov zaprosi ustrezno tretjo stran.

5.  Organi za nadzor trga lahko kot dokaz za namene svojih preiskav uporabijo vse informacije, dokumente, ugotovitve, izjave ali obveščevalna obvestila, ne glede na to, v kakšni obliki in na katerem nosilcu so shranjeni.

Člen 15

Kritje stroškov organov za nadzor trga

1.  Države članice lahko organe za nadzor trga pooblastijo, da pri ustreznih gospodarskih subjektih izterjajo vse stroške svojih dejavnosti v zvezi s temi primeri neskladnosti.

2.  Stroški iz odstavka 1 tega člena lahko vključujejo stroške izvedbe preizkusov, stroške sprejetja ukrepov v skladu s členom 28(1) in (2), stroške shranjevanja in stroške dejavnosti v zvezi s proizvodi, za katere je bilo ugotovljeno, da so neskladni, in v zvezi s katerimi je treba sprejeti korektivne ukrepe, preden se sprostijo v prosti promet ali dajo na trg.

Člen 16

Ukrepi za nadzor trga

1.   Organi za nadzor trga sprejmejo ustrezne ukrepe, če proizvod, za katerega se uporablja harmonizacijska zakonodaja Unije, ko se uporablja v skladu s predvidenim namenom ali v razmerah, ki jih je mogoče razumno predvideti, prav tako pa je pravilno vgrajen in vzdrževan:

(a)  ogroža zdravje ali varnost uporabnikov ali

(b)  ne izpolnjuje zahtev iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki se uporablja.

2.  Kadar organi za nadzor trga pridejo do ugotovitev iz točke (a) ali (b) odstavka 1, od ustreznega gospodarskega subjekta brez odlašanja zahtevajo, naj sprejme ustrezne in sorazmerne korektivne ukrepe, da bi v obdobju, ki ga določijo, odpravil neskladnost ali tveganje.

3.  Korektivni ukrepi, ki jih mora gospodarski subjekt sprejeti za namene odstavka 2, lahko med drugim vključujejo:

(a)  zagotovitev skladnosti proizvoda, vključno z odpravo formalne neskladnosti, kakor je opredeljena v veljavni harmonizacijski zakonodaji Unije, ali zagotovitvijo, da proizvod več ne predstavlja tveganja;

(b)  preprečevanje dostopnosti proizvoda na trgu;

(c)  takojšen umik ali odpoklic proizvoda ter opozarjanje javnosti na tveganje, ki ga proizvod predstavlja;

(d)  uničenje proizvoda ali drugačno onemogočenje njegove uporabe;

(e)  namestitev ustreznih, jasnih in enostavno razumljivih opozoril na proizvod, ki v jeziku ali jezikih, ki jih določi država članica, v kateri se omogoči dostopnost proizvoda na trgu, opozarjajo na tveganje, ki bi ga proizvod lahko predstavljal;

(f)  določitev predhodnih pogojev, pod katerimi se lahko omogoči dostopnost zadevnega proizvoda na trgu;

(g)  takojšnje opozarjanje ogroženih končnih uporabnikov v ustrezni obliki, vključno z objavo posebnih opozoril v jeziku ali jezikih, ki jih določi država članica, v kateri se omogoči dostopnost proizvoda na trgu.

4.  Korektivni ukrepi iz točk (e), (f) in (g) odstavka 3 se lahko zahtevajo le v primerih, kadar proizvod lahko pomeni tveganje zgolj v določenih okoliščinah ali zgolj za določene končne uporabnike.

5.  Če gospodarski subjekt ne sprejme korektivnih ukrepov iz odstavka 3 ali kadar se neskladnost ali tveganje iz odstavka 1 nadaljuje, organi za nadzor trga zagotovijo, da se proizvod umakne ali odpokliče oziroma da se prepove ali omeji njegova dostopnost na trgu ter da so javnost, Komisija in druge države članice ustrezno obveščene.

6.  Informacije Komisiji in drugim državam članicam se v skladu z odstavkom 5 sporočijo prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34. Za navedeno sporočanje informacij se tudi šteje, da izpolnjujejo zahteve glede obveščanja v zvezi z veljavnimi zaščitnimi postopki v harmonizacijski zakonodaji Unije.

7.  Kadar nacionalni ukrep velja za upravičenega v skladu z veljavnim zaščitnim postopkom ali kadar noben organ za nadzor trga v drugi državi članici ni prišel do nasprotnega zaključka, kakor je določeno v členu 11(9), pristojni organi za nadzor trga v drugih državah članicah sprejmejo potrebne ukrepe v zvezi z neskladnim proizvodom in vnesejo relevantne informacije v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34.

Člen 17

Uporaba informacij ter varovanje poklicne in poslovne skrivnosti

Organi za nadzor trga svoje dejavnosti izvajajo z visoko stopnjo preglednosti in javnosti dajo na voljo vse informacije, za katere menijo, da so relevantne za varovanje interesov končnih uporabnikov. Organi za nadzor trga upoštevajo načela zaupnosti ter poklicne in poslovne skrivnosti in varujejo osebne podatke v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom ▌.

Člen 18

Postopkovne pravice gospodarskih subjektov

1.  Vsak ukrep, odločba ali odredba organov za nadzor trga, sprejeta na podlagi harmonizacijske zakonodaje Unije ali te uredbe, ▌natančno navaja razloge, na katerih temelji.

2.  Vsak tak ukrep, odločba ali odredba se brez odlašanja sporoči ustreznemu gospodarskemu subjektu, ki je hkrati obveščen tudi o pravnih sredstvih, ki so mu na voljo v skladu s pravom zadevne države članice, in o rokih, ki veljajo za ta pravna sredstva.

3.  Pred sprejetjem ukrepa, odločbe ali odredbe iz odstavka 1 ima zadevni gospodarski subjekt možnost, da se v ustreznem roku, ki ni krajši od deset delovnih dni, izreče o zadevi, razen če mu te možnosti ni mogoče dati zaradi nujnosti ukrepa, odločbe ali odredbe glede na zdravstvene ali varnostne zahteve ali druge razloge, povezane z javnimi interesi, ki jih zajema zadevna harmonizacijska zakonodaja Unije.

Če se ukrep, odločba ali odredba sprejme, ne da bi gospodarski subjekt imel možnost, da se izreče o zadevi, se gospodarskemu subjektu to možnost da v najkrajšem možnem času po tem, nakar organ za nadzor trga ta ukrep, odločbo ali odredbo nemudoma pregleda.

Člen 19

Proizvodi, ki predstavljajo resno tveganje

1.  Organi za nadzor trga zagotovijo, da se proizvode, ki predstavljajo resno tveganje, umakne ali odpokliče, kadar ni drugih učinkovitih načinov, s katerimi bi bilo mogoče odpraviti resno tveganje, ali da se prepove njihova dostopnost na trgu. Organi za nadzor trga o tem takoj uradno obvestijo Komisijo v skladu s členom 20.

2.  Odločitev o tem, ali proizvod predstavlja resno tveganje ali ne, temelji na ustrezni oceni tveganj, ki upošteva naravo tveganja in verjetnost njegovega nastanka. Možnost doseganja višje stopnje varnosti in razpoložljivost drugih proizvodov, ki predstavljajo nižjo stopnjo tveganja, ni podlaga za domnevo, da proizvod povzroča resno tveganje.

Člen 20

Sistem hitre izmenjave informacij

1.  Kadar organ za nadzor trga sprejme ali namerava sprejeti ukrep v skladu s členom 19 in meni, da razlogi, ki so izzvali ukrep, ali posledice sprejetega ukrepa segajo prek ozemlja njegove države članice, v skladu z odstavkom 4 tega člena, o tem ukrepu takoj uradno obvesti Komisijo. Organ za nadzor trga Komisijo brez odlašanja tudi obvesti o spremembi ali umiku vsakega takega ukrepa.

2.  Če je proizvod, ki predstavlja resno tveganje, dostopen na trgu, organi za nadzor trga Komisijo takoj uradno obvestijo o vseh prostovoljnih ukrepih, ki jih je gospodarski subjekt sprejel in sporočil organu za nadzor trga.

3.  Informacije, pridobljene v skladu z odstavkoma 1 in 2, vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti v zvezi s podatki, potrebnimi za identifikacijo proizvoda, izvora in dobavne verige proizvoda, tveganje, povezano s proizvodom, naravo in trajanjem sprejetega nacionalnega ukrepa in vsemi prostovoljnimi ukrepi, ki so jih sprejeli gospodarski subjekti.

4.  Za namene odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se uporablja sistem hitre izmenjave informacij (RAPEX) iz člena 12 Direktive 2001/95/ES. Odstavki 2, 3 in 4 člena 12 navedene direktive se uporabljajo smiselno.

5.  Komisija oblikuje in vzdržuje podatkovni vmesnik med RAPEX in informacijskim in komunikacijskim sistemom iz člena 34, da se izogne dvojnemu vnašanju podatkov.

Člen 21

Preizkuševalne zmogljivosti Unije

1.  Cilj preizkuševalnih zmogljivosti Unije je prispevati k zagotavljanju zmogljivosti laboratorijev ter k zagotavljanju zanesljivosti in skladnosti preizkušanja za namene nadzora trga v Uniji.

2.  Komisija lahko za namene odstavka 1 določi javno preizkuševalno zmogljivost države članice kot preizkuševalno zmogljivost Unije za posebne kategorije proizvodov ali za posebna tveganja, povezana s posamezno kategorijo proizvodov.

Komisija lahko prav tako določi katero od svojih lastnih preizkuševalnih zmogljivosti kot preizkuševalno zmogljivost Unije za posebne kategorije proizvodov ali za posamezna tveganja, povezana s kategorijo proizvodov, ali za proizvode, za katere ni preizkuševalne zmogljivosti oziroma ta ni zadostna.

3.   Preizkuševalne zmogljivosti Unije so akreditirane v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

4.  Določitev preizkuševalnih zmogljivosti Unije ne vpliva na svobodo organov za nadzor trga, mrežo in Komisijo, da izberejo preizkuševalne zmogljivosti za namene svojih dejavnosti.

5.  Določene preizkuševalne zmogljivosti Unije svoje storitve zagotavljajo izključno organom za nadzor trga, mreži, Komisiji ter drugim vladnim ali medvladnim subjektom.

6.  Preizkuševalne zmogljivosti Unije v okviru svojih pristojnosti izvajajo naslednje dejavnosti:

(a)  izvajanje preizkusov proizvodov na zahtevo organov za nadzor trga, mreže ali Komisije;

(b)  dajanje neodvisnih tehničnih ali znanstvenih nasvetov na zahtevo mreže;

(c)  razvijanje novih analitskih tehnik in metod.

7.  Dejavnosti iz odstavka 6 tega člena so plačane in jih lahko financira Unija v skladu s členom 36(2).

8.  Preizkuševalne zmogljivosti Unije lahko prejmejo sredstva Unije v skladu s členom 36(2), da bi povečale svojo zmogljivost preizkušanja ali vzpostavile novo preizkuševalno zmogljivost za posebne kategorije proizvodov ali posebna tveganja, povezana s kategorijo proizvodov, za katere ni preizkuševalne zmogljivosti oziroma ta ni zadostna.

9.  Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo postopke za določitev preizkuševalnih zmogljivosti Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

Poglavje VI

Čezmejna medsebojna pomoč

Člen 22

Medsebojna pomoč

1.  Zagotovita se učinkovito sodelovanje in izmenjava informacij med organi držav članic za nadzor trga, pa tudi med organi za nadzor trga in Komisijo ter ustreznimi agencijami Unije.

2.  Če organ za nadzor trga ne more zaključiti preiskave, ker ne more dostopati do nekaterih informacij, kljub temu, da je storil vse potrebno, da bi jih pridobil, lahko predloži obrazloženo prošnjo organu za nadzor trga v drugi državi članici, v kateri je mogoče z izvršitvijo priti do teh informacij. V tem primeru zaprošeni organ organu prosilcu brez odlašanja, v vsakem primeru pa v 30 dneh, posreduje vse informacije, za katere zaprošeni organ meni, da so relevantne za ugotavljanje neskladnosti proizvoda.

3.  Zaprošeni organ opravi ustrezne preiskave ali sprejme vse druge ustrezne ukrepe za zbiranje potrebnih informacij. Po potrebi te preiskave opravi s pomočjo drugih organov za nadzor trga.

4.  Organ prosilec ostaja odgovoren za vsako preiskavo, ki jo je sprožil, razen če zaprošeni organ privoli v to, da bo prevzel odgovornost.

5.  V ustrezno utemeljenih primerih lahko zaprošeni organ zavrne prošnjo za informacije iz odstavka 2, kadar:

(a)  organ prosilec ni zadostno utemeljil, da so zaprošene informacije potrebne za ugotovitev neskladnosti;

(b)  zaprošeni organ navede utemeljene razloge, ki pričajo o tem, da bi izpolnitev prošnje bistveno vplivala na izvrševanje njegovih lastnih dejavnosti.

Člen 23

Prošnje za izvršilne ukrepe

1.  Kadar so za odpravo neskladnosti v zvezi s proizvodom potrebni ukrepi znotraj pristojnosti druge države članice in kadar ti ukrepi niso posledica zahtev iz člena 16(7), lahko organ prosilec predloži ustrezno obrazloženo prošnjo za izvršilne ukrepe zaprošenemu organu v tej drugi državi članici.

2.  Zaprošeni organ brez odlašanja v okviru pooblastil, ki so mu podeljena v skladu s to uredbo, sprejme vse primerne in potrebne izvršilne ukrepe za odpravo primera neskladnosti, tako da izvaja pooblastila iz člena 14 in vsa druga pooblastila, ki jih ima na podlagi nacionalnega prava.

3.  Zaprošeni organ ▌obvešča organ, ki je podal prošnjo, o ukrepih iz odstavka 2, ki so bili sprejeti ali se načrtujejo.

Zaprošeni organ lahko zavrne izpolnitev prošnje za izvršilne ukrepe v katerem koli od naslednjih situacij:

(a)  zaprošeni organ ugotovi, da organ prosilec ni posredoval zadostnih informacij;

(b)  zaprošeni organ meni, da je prošnja v nasprotju s harmonizacijsko zakonodajo Unije;

(c)  zaprošeni organ navede utemeljene razloge, ki pričajo o tem, da bi izpolnitev prošnje bistveno vplivala na izvrševanje njegovih lastnih dejavnosti.

Člen 24

Postopek za prošnje za medsebojno pomoč

1.  Preden organ prosilec vloži prošnjo na podlagi člena 22 ali 23, si sam prizadeva izvesti vse razumne možne preiskave.

2.  Kadar vloži prošnjo iz člena 22 ali 23, organ prosilec zagotovi vse razpoložljive informacije, da omogoči zaprošenenemu organu, da prošnjo izpolni, vključno z vsemi potrebnimi dokazi, ki jih je mogoče pridobiti samo v državi članici organa prosilca.

3.  Prošnje ▌na podlagi členov 22 in 23 skupaj z vso povezano korespondenco se pošljejo z uporabo elektronskih standardnih obrazcev prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34.

4.  Sodelujoča organa za nadzor trga med seboj komunicirata neposredno ali prek enotnega povezovalnega organa zadevnih držav članic.

5.  O jezikih, ki se uporabljajo za prošnje ▌na podlagi členov 22 in 23 in za vso povezano korespondenco, se dogovorijo zadevni organi za nadzor.

6.  Kadar se zadevni organi za nadzor trga ne morejo dogovoriti o jezikih, ki se uporabljajo, se prošnje ▌na podlagi členov 22 in 23 pošljejo v uradnem jeziku države članice organa prosilca, odgovori na takšne prošnje pa v uradnem jeziku države članice zaprošenega organa. V tem primeru organ prosilec in zaprošeni organ poskrbita za prevode prošenj, odgovorov ali drugih dokumentov, ki jih prejmeta drug od drugega.

7.  Informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34 sodelujočim enotnim povezovalnim organom zagotavlja strukturirane informacije o primerih medsebojne pomoči. Ti organi na podlagi teh informacij zagotavljajo vsako podporo, potrebno za lažjo pomoč.

Poglavje VII

Proizvodi, ki vstopajo na trg Unije

Člen 25

Nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije

1.  Države članice določijo carinske organe, enega ali več organov za nadzor trga ali kateri koli drug organ na svojem ozemlju za organe, pristojne za nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije.

Vsaka država članica prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34 Komisijo in druge države članice obvesti, katere organe je določila v skladu s prvim pododstavkom in za katera področja so pristojni.

2.  Organi, določeni v skladu z odstavkom 1, imajo pooblastila in vire, ki jih potrebujejo za ustrezno izvajanje svojih nalog iz navedenega odstavka.

3.  Proizvodi, za katere se uporablja ▌pravo Unije in morajo biti dani v carinski postopek „sprostitve v prosti promet“, so predmet nadzora, ki ga izvajajo organi, določeni v skladu z odstavkom 1 tega člena. Navedeni organi ta nadzor izvajajo na podlagi analize tveganja v skladu s členoma 46 in 47 Uredbe (EU) št. 952/2013, po potrebi pa tudi na podlagi pristopa, temelječega na tveganju, kakor je določeno v drugem pododstavku člena 11(3) te uredbe.

4.  Informacije o tveganju se izmenjujejo med:

(a)  organi, določenimi v skladu z odstavkom 1 tega člena, v skladu s členom 47(2) Uredbe (EU) št. 952/2013, in

(b)  carinskimi organi v skladu s členom 46(5) Uredbe (EU) št. 952/2013.

Kadar carinski organi na prvi točki vstopa utemeljeno domnevajo, da proizvodi, za katere se uporablja ▌pravo Unije in so bodisi v začasni hrambi bodisi dani v carinski postopek, ki ni postopek sprostitve v prosti promet, niso skladni z veljavnim pravom Unije ali predstavljajo tveganje, vse zadevne informacije posredujejo pristojnemu namembnemu carinskemu organu.

5.  Kadar je ugotovljeno večje tveganje za neskladnost, organi za nadzor trga organom, določenim v skladu z odstavkom 1, zagotovijo informacije o kategorijah proizvodov ali identiteti gospodarskih subjektov.

6.  Države članice vsako leto do 31. marca Komisiji predložijo podrobne statistične podatke o nadzoru proizvodov ▌, ki so ga za proizvode, za katere se uporablja pravo Unije, opravili organi, določeni v skladu z odstavkom 1, v prejšnjem koledarskem letu. V statistične podatke je zajeto tudi število posredovanj na področju nadzora varnosti in skladnosti takšnih proizvodov.

Komisija vsako leto do 30. junija pripravi poročilo, ki vsebuje informacije, ki so ji jih države članice predložile za preteklo koledarsko leto, ter analizo predloženih podatkov. To poročilo se objavi v informacijskem in komunikacijskem sistemu iz člena 34.

7.  Kadar Komisija izve za resno tveganje, ki ga ▌predstavljajo proizvodi, za katere se uporablja ▌pravo Unije, ki so uvoženi iz tretje države, zadevni državi članici priporoči, naj sprejme ustrezne ukrepe za nadzor trga.

8.  Komisija lahko, po posvetovanju z mrežo, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi referenčna merila in tehnike za nadzor na podlagi skupne analize tveganj na ravni Unije, da bi zagotovila dosledno izvrševanje prava Unije, okrepila nadzor proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, in zagotovila učinkovito in enotno raven tega nadzora. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

9.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi nadalje določi podrobnosti o tem, katere podatke je treba predložiti v skladu z odstavkom 6 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

Člen 26

Zadržanje sprostitve v prosti promet

1.  Organi, določeni v skladu s členom 25(1), zadržijo sprostitev proizvoda v prosti promet, če se v okviru nadzora na podlagi člena 25(3) ugotovi, da:

(a)  proizvodu ni priložena dokumentacija, ki se zahteva v skladu z veljavnim ▌pravom Unije, ali pa se porajajo utemeljeni dvomi o pristnosti, točnosti ali popolnosti takšne dokumentacije;

(b)  proizvod ni označen v skladu s▌pravom Unije, ki se zanj uporablja;

(c)  je proizvod označen z oznako CE ali drugo oznako, ki jo zahteva ▌ pravo Unije, ki se zanj uporablja, vendar je oznaka pritrjena na napačen ali zavajajoč način;

(d)  ime, registrirano trgovsko ime ali registrirana trgovska znamka in kontaktni podatki, vključno s poštnim naslovom gospodarskega subjekta, ki opravlja naloge v zvezi s proizvodom, za katerega se uporablja določena harmonizacijska zakonodaja Unije, niso navedeni ali jih ni mogoče razbrati v skladu s členom 4(4) ali

(e)  zaradi katerega koli drugega razloga obstaja utemeljena domneva, da proizvod ne izpolnjuje zahtev iz prava Unije, ki se zanj uporablja, ali predstavlja resno tveganje za zdravje, varnost, okolje ali druge vidike javnega interesa iz člena 1.

2.  Organi, določeni v skladu s členom 25(1), organe za nadzor trga takoj uradno obvestijo o vsakem zadržanju sprostitve iz odstavka 1 tega člena.

3.  Kadar imajo organi za nadzor trga utemeljen razlog za domnevo, da proizvod ni skladen s pravom Unije ali da predstavlja resno tveganje, od organov, določenih v skladu s členom 25(1), zahtevajo, naj zadržijo postopek za sprostitev proizvoda v prosti promet.

4.  Uradna obvestila iz odstavka 2 in zahtevke iz odstavka 3 tega člena je mogoče oddati z informacijskim in komunikacijskim sistemom iz člena 34, vključno z uporabo elektronskih vmesnikov med navedenim sistemom in sistemi, ki jih uporabljajo carinski organi, kadar so na voljo.

Člen 27

Sprostitev v prosti promet

Kadar je sprostitev ▌proizvoda v prosti promet zadržana v skladu s členom 26, se ta proizvod sprosti v prosti promet, ko so izpolnjene vse druge zahteve in formalnosti v zvezi s takšno sprostitvijo in je izpolnjen en od naslednjih pogojev:

(a)  v štirih delovnih dneh od zadržanja organi za nadzor trga od organov, določenih v skladu s členom 25(1), niso zahtevali nadaljnjega zadržanja;

(b)  organi za nadzor trga so organe, določene v skladu s členom 25(1), obvestili, da odobravajo sprostitev v prosti promet.

Sprostitev v prosti promet se ne šteje kot dokaz skladnosti s pravom Unije.

Člen 28

Zavrnitev sprostitve v prosti promet

1.  Kadar organi za nadzor trga ugotovijo, da proizvod predstavlja resno tveganje, sprejmejo ukrepe za prepoved dajanja proizvoda na trg in od organov, določenih v skladu s členom 25(1), zahtevajo, naj ga ne sprostijo v prosti promet. Od teh organov zahtevajo tudi, naj v carinski sistem za obdelavo podatkov in po potrebi na trgovinski račun, ki je priložen proizvodu, in na vse druge priložene dokumente vključijo naslednji zaznamek:"

„Nevaren proizvod – sprostitev v prosti promet ni dovoljena – Uredba (EU) 2019/...(55).“

"

Organi za nadzor trga to informacijo takoj vnesejo v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34.

2.  Kadar organi za nadzor trga ugotovijo, da se proizvod ne sme dati na trg, ker ni skladen s pravom ▌pravom Unije, ki se uporablja za takšen proizvod, sprejmejo ukrepe za prepoved dajanja proizvoda na trg in od organov, določenih v skladu s členom 25(1), zahtevajo, naj ga ne sprostijo v prosti promet. Od teh organov zahtevajo tudi, naj v carinski sistem za obdelavo podatkov in po potrebi na trgovinski račun, ki je priložen proizvodu, in na vse druge priložene dokumente vključijo naslednji zaznamek:"

„Proizvod ni skladen – sprostitev v prosti promet ni dovoljena – Uredba (EU) 2019/...(56).“

"

Organi za nadzor trga to informacijo takoj vnesejo v informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34.

3.  Kadar je proizvod iz odstavka 1 ali 2 naknadno prijavljen v carinski postopek, ki ni sprostitev v prosti promet, in če organi za nadzor trga temu ne nasprotujejo, se zaznamek iz odstavka 1 ali 2 pod enakimi pogoji, kot so določeni v navedenih odstavkih, vključi tudi v dokumente, ki se uporabljajo v zvezi z zadevnim postopkom.

4.  Organi, določeni v skladu s členom 25(1), lahko proizvode, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost končnih uporabnikov, uničijo ali kako drugače onemogočijo njihovo delovanje, kadar menijo, da je to potrebno in sorazmerno. Stroške takšnega ukrepa krije fizična ali pravna oseba, ki je proizvod prijavila za prosti promet.

Pri tem se ustrezno uporabljata člena 197 in 198 Uredbe (EU) št. 952/2013.

Poglavje VIII

Usklajeno izvrševanje in mednarodno sodelovanje

Člen 29

Mreža Unije za skladnost proizvodov

1.   Ustanovi se mreža Unije za skladnost proizvodov (v nadaljnjem besedilu: mreža).

2.  Namen mreže je služiti kot platforma za strukturirano koordinacijo in sodelovanje med organi nadzora držav članic in Komisijo ter usklajevati prakse nadzora trga v Uniji, s čimer se poveča učinkovitost nadzora trga.

Člen 30

Sestava in delovanje mreže ▌

1.  Mrežo sestavljajo predstavniki vseh držav članic, vključno s predstavnikom posameznega enotnega povezovalegah organa iz člena 10 in, neobvezno, nacionalnim strokovnjakom, predsedniki skupin ADCO in predstavniki Komisije.

2.  Za enotno uporabo harmonizacijske zakonodaje Unije se ustanovijo ločene ali skupne skupine ADCO. Skupine ADCO sestavljajo predstavniki nacionalnih organov za nadzor trga in, če je ustrezno, predstavniki enotnih povezovalnih organov.

Sestanki skupin ADCO so namenjeni le predstavnikom organov za nadzor trga in Komisiji.

Ustrezne deležnike, kot so organizacije, ki na ravni Unije zastopajo interese industrije, malih in srednjih podjetij (MSP), potrošnikov, testnih laboratorijev ter organov za standardizacijo in ugotavljanje skladnosti, se lahko povabi na sestanke skupin ADCO glede na obravnavano temo na sestanku.

3.  Komisija podpira in spodbuja sodelovanje med organi za nadzor trga prek mreže in sodeluje na sestankih mreže, njenih podskupin in skupin ADCO.

4.  Mreža se sestaja redno in po potrebi na obrazloženo zahtevo Komisije ali države članice.

5.  Mreža lahko za obravnavo specifičnih vprašanj in nalog ustanovi stalne ali začasne podskupine.

6.  Mreža lahko povabi strokovnjake in druge tretje osebe, vključno z organizacijami, ki zastopajo interese industrije, MSP, potrošnikov, testnih laboratorijev ter organov za standardizacijo in ugotavljanje skladnosti na ravni Unije, da se sestankov udeležijo kot opazovalci ali da pripravijo pisne prispevke.

7.  Mreža si po svojih najboljših močeh prizadeva doseči soglasje. Odločitve, ki jih sprejme mreža, so pravno nezavezujoča priporočila.

8.  Mreža sprejme svoj poslovnik.

Člen 31

Vloga in naloge mreže

1.  Mreža pri izvajanju nalog iz odstavka 2 obravnava splošna horizontalna vprašanja nadzora trga, da bi olajšala sodelovanje med enotnimi povezovalnimi organi in Komisijo.

2.  Mreža ima naslednje naloge:

(a)  pripravi in sprejme svoj delovni program ter spremlja njegovo izvajanje;

(b)  spodbuja opredeljevanje skupnih prednostnih nalog za dejavnosti nadzora trga in medsektorsko izmenjavo informacij o ocenah proizvodov, vključno z ocenami tveganj, metodami in rezultati testiranja, najnovejšim znanstvenim razvojem in novimi tehnologijami, novimi tveganji in drugimi vidiki, ki so pomembni za dejavnosti nadzora, ter o izvajanju nacionalnih strategij in dejavnosti za nadzor trga;

(c)  koordinira skupine ADCO in njihove dejavnosti;

(d)  organizira medsektorske skupne projekte za nadzor trga in testiranje ter opredeljuje njihove prednostne naloge;

(e)  izmenjuje strokovno znanje in najboljšo prakso, zlasti glede izvajanja strategij za nadzor nacionalnega trga;

(f)  spodbuja organizacijo programov usposabljanja in izmenjav za osebje;

(g)  v sodelovanju s Komisijo organizira informacijske kampanje in prostovoljne programe vzajemnih obiskov med organi za nadzor trga;

(h)  razpravlja o vprašanjih, ki izhajajo iz čezmejnega mehanizma medsebojne pomoči;

(i)  prispeva k razvoju smernic za zagotavljanje učinkovite in enotne uporabe te uredbe;

(j)  predlaga financiranje dejavnosti iz člena 36;

(k)  prispeva k enotnim upravnim praksam glede nadzora trga v državah članicah;

(l)  zagotavlja nasvete in pomoč Komisiji pri vprašanjih v zvezi z nadaljnjim razvojem RAPEX ter informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34;

(m)  spodbuja sodelovanje ter izmenjavo strokovnega znanja in najboljše prakse med organi za nadzor trga in organi, pristojnimi za nadzor na zunanjih mejah Unije;

(n)  spodbuja in podpira sodelovanje z drugimi ustreznimi mrežami in skupinami, da bi se preučile možnosti za uporabo novih tehnologij za namene nadzora trga in sledljivosti proizvodov;

(o)  redno ocenjuje nacionalne strategije za nadzor trga, prvo tako ocenjevanje se izvede do... [5 let po začetku veljavnosti te uredbe];

(p)  obravnava vsa druga vprašanja v zvezi z dejavnostmi, za katere je odgovorna in katerih namen je prispevati k učinkovitemu delovanju nadzora trga v Uniji.

Člen 32

Vloga in naloge skupin za upravno koordinacijo

1.  Skupine ADCO pri izvajanju nalog iz odstavka 2 obravnavajo specifična vprašanja v zvezi z nadzorom trga in specifična sektorska vprašanja.

2.  Skupine ADCO izvajajo naslednje naloge:

(a)  spodbujajo enotno uporabo harmonizacijske zakonodaje Unije na področjih v svoji pristojnosti, da bi se povečala učinkovitost nadzora trga na celotnem enotnem trgu;

(b)  spodbujajo komuniciranje med organi za nadzor trga in mrežo ter gojijo vzajemno zaupanje med organi za nadzor trga;

(c)  določijo in usklajujejo skupne projekte, kot so skupne čezmejne dejavnosti za nadzor trga;

(d)  razvijejo skupno prakso in metodologije za učinkovit nadzor trga;

(e)  se medsebojno obveščajo o nacionalnih metodah in dejavnostih za nadzor trga ter razvijajo in spodbujajo dobro prakso;

(f)  opredelijo vprašanja skupnega interesa v zvezi z nadzorom trga in predlagajo skupne pristope, ki bi jih bilo treba sprejeti za njihovo reševanje;

(g)  spodbujajo specifične sektorske ocene proizvodov, ki vključujejo ocene tveganja, preizkusne metode in rezultate, najnovejši znanstveni razvoj in druge vidike, ki so pomembni za dejavnosti nadzora.

Člen 33

Vloga in naloge Komisije

1.  Komisija ima naslednje naloge:

(a)  pomaga mreži, njenim podskupinam in skupinam ADCO, in sicer v obliki izvršnega sekretariata, ki zagotavlja tehnično in logistično podporo;

(b)  za enotne povezovalne organe in predsednike skupin ADCO vzdržuje in jim daje na voljo posodobljen seznam predsednikov skupin ADCO, vključno z njihovimi kontaktnimi podatki;

(c)  pomaga mreži pri pripravi in spremljanju njenega delovnega programa;

(d)  podpira delovanje kontaktnih točk za proizvode, katerih naloge določijo države članice v povezavi s harmonizacijsko zakonodajo Unije;

(e)  po posvetovanju z mrežo določi potrebo po dodatnih zmogljivostih za preskušanje in predlaga rešitve za ta namen v skladu s členom 21;

(f)  izvaja instrumente mednarodnega sodelovanja iz člena 35;

(g)  zagotavlja podporo za oblikovanje ločenih ali skupnih skupinADCO;

(h)  razvije in vzdržuje informacijski in komunikacijski sistem iz člena 34, vključno z vmesnikom ▌ iz člena 34(7) ter vmesnikom z nacionalnimi podatkovnimi zbirkami za nadzor trga, ter prek tega sistema obvešča javnost;

(i)  pomaga mreži pri izvedbi pripravljalnih ali dodatnih del v zvezi z izvajanjem dejavnosti nadzora trga, povezanih z uporabo harmonizacijske zakonodaje Unije, kot so študije, programi, ocene, ▌primerjalne analize, vzajemni skupni obiski in programi obiskov, izmenjave osebja, raziskovalno delo, ▌ laboratorijsko delo, preizkusi strokovnosti, medlaboratorijska testiranja in ugotavljanja skladnosti ▌;

(j)  pripravlja evropske kampanje za nadzor trga in podobne dejavnosti in pomaga pri njihovi izvedbi;

(k)  organizira skupne projekte nadzora trga in preskušanja in skupne programe usposabljanja, spodbuja izmenjavo osebja med organi za nadzor trga in, kjer je to ustrezno, organi za nadzor trga tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami ter organizira informacijske kampanje in prostovoljne programe medsebojnih obiskov med organi za nadzor trga;

(l)  izvaja dejavnosti v okviru programov tehnične pomoči, sodelovanja s tretjimi državami ter spodbujanja in krepitve politik in sistemov Unije za nadzor trga med zainteresiranimi stranmi na ravni Unije in mednarodni ravni;

(m)  spodbuja razvoj tehničnega in strokovnega znanja za namene upravnega sodelovanja pri nadzoru trga;

(n)  ▌na zahtevo mreže ali na lastno pobudo preuči vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe ter izdaja smernice, priporočila in najboljše prakse za spodbujanje dosledne uporabe te uredbe ▌.

Člen 34

Informacijski in komunikacijski sistem

1.  Komisija nadalje razvija in vzdržuje informacijski in komunikacijski sistem za strukturirano zbiranje, obdelavo in hranjenje informacij o vprašanjih v zvezi z izvrševanjem harmonizacijske zakonodaje Unije s ciljem izboljšanja izmenjave podatkov med državami članicami, vključno za namene zahtev za informacije, ki zagotavljajo celovit pregled dejavnosti, rezultatov in trendov na področju nadzora trga. Do tega sistema lahko dostopajo Komisija, organi za nadzor trga, enotni povezovalni organi in organi, določeni na podlagi člena 25(1). Komisija razvije in vzdržuje javni uporabniški vmesnik tega sistema, prek katerega se zagotavljajo ključne informacije o dejavnostih nadzora trga za končne uporabnike .

2.  Komisija nadalje razvija in vzdržuje elektronske vmesnike med sistemom iz odstavka 1 in nacionalnimi sistemi za nadzor trga.

3.  Enotni povezovalni organi v informacijski in komunikacijski sistem vnesejo naslednje informacije:

(a)  identiteto organov za nadzor trga v njihovi državi članici in področja, za katera so ti organi pristojni, v skladu s členom 10(2);

(b)  identiteto organov, določenih na podlagi člena 25(1);

(c)  nacionalno strategijo za nadzor trga, ki jo je v skladu s členom 13 pripravila njihova država članica, ter rezultate pregleda in ocene strategije za nadzor trga.

4.  Organi za nadzor trga v informacijski in komunikacijski sistem v zvezi s▌ proizvodi, dostopnimi na trgu, za katere je bilo opravljeno poglobljeno preverjanje skladnosti, brez poseganja v člen 12 Direktive 2001/95/ES in člen 20 te uredbe, in po potrebi v zvezi s proizvodi, ki vstopajo na trg Unije, glede katerih je bil na njihovem ozemlju postopek sprostitve v prosti promet zadržan v skladu s členom 26 te uredbe, vnesejo naslednje informacije v zvezi z:

(a)  ukrepi v skladu s členom 16(5), ki jih sprejme organ za nadzor trga;

(b)  poročili o preizkusih, ki jih opravijo organi za nadzor trga;

(c)  korektivnimi ukrepi, ki jih sprejmejo zadevni gospodarski subjekti;

(d)  takoj dostopnimi poročili o poškodbah, ki jih povzroči zadevni proizvod;

(e)  vsemi ugovori s strani držav članic v skladu z veljavnim zaščitnim postopkom iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki se uporablja za proizvod, in vsemi morebitnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi teh ugovorov;

(f)  kadar so na voljo , primeri neupoštevanja člena 5(2) s strani pooblaščenih zastopnikov;

(g)  kadar so na voljo, primeri neupoštevanja člena 5(1) s strani proizvajalcev.

5.  Kadar menijo, da je to koristno, lahko organi za nadzor trga vnesejo v informacijski in komunikacijski sistem vse dodatne informacije v zvezi s pregledi, ki jih opravijo, ter rezultate preskusov, ki so jih opravili ali so bili opravljeni na njihovo zahtevo.

6.  Kadar je to potrebno za izvrševanje harmonizacijske zakonodaje Unije ter za namene kar največjega zmanjšanja tveganja ▌, carinski organi iz nacionalnih carinskih sistemov pridobijo informacije o proizvodih, danih v carinski postopek „sprostitve v prosti promet“, in izvrševanjem harmonizacijske zakonodaje Unije ter jih prenesejo v informacijski in komunikacijski sistem.

7.  Komisija razvije elektronski vmesnik, da omogoči prenos podatkov med nacionalnimi carinskimi sistemi ter informacijskim in komunikacijskim sistemom. Ta vmesnik se vzpostavi v roku štirih let od datuma sprejetja ustreznega izvedbenega akta iz odstavka 8.

8.  Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podrobnosti izvedbenih ureditev za odstavke 1 do 7 tega člena, zlasti o obdelavi podatkov, ki se uporablja za podatke, zbrane v skladu z odstavkom 1 tega člena, in opredeli podatke, ki jih je treba prenesti v skladu z odstavkoma 6 in 7 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

Člen 35

Mednarodno sodelovanje

1.  Za izboljšanje učinkovitosti nadzora trga v Uniji lahko Komisija sodeluje in izmenjuje informacije v zvezi z nadzorom trga ▌z drugimi regulativnimi organi tretjih držav ali mednarodnimi organizacijami v okviru sporazumov, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Vsak tak sporazum temelji na vzajemnosti, vključuje določila o zaupnosti, ki ustrezajo tistim, ki se uporabljajo v Uniji, in zagotavlja, da je izmenjava informacij vedno v skladu z veljavnim pravom Unije.

2.  ▌Sodelovanje ali izmenjava informacij se lahko med drugim navezuje na:

(a)  uporabljene metode za ocenjevanje tveganja in rezultate preizkusov proizvodov;

(b)  usklajene odpoklice proizvodov ali druge podobne ukrepe;

(c)  ukrepe, ki so jih v skladu s členom 16 sprejeli organi za nadzor trga.

3.  Komisija lahko odobri poseben sistem nadzora v zvezi s proizvodi pred izvozom, ki jih za proizvode neposredno pred izvozom v Unijo izvede tretja država, da se potrdi, da ti proizvodi izpolnjujejo zahteve iz harmonizacijske zakonodaje Unije, ki se uporablja za te proizvode. Odobritev se lahko podeli za enega ali več proizvodov, eno ali več kategorij proizvodov ali proizvode ali kategorije proizvodov, ki jih proizvajajo določeni proizvajalci.

4.  Komisija pripravi in vzdržuje seznam teh proizvodov ali kategorij proizvodov, za katere je bila podeljena odobritev iz odstavka 3, in ta seznam objavi.

5.  Odobritev v skladu z odstavkom 3 se lahko podeli tretjim državam samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  tretja država ima učinkovit sistem preverjanja skladnosti proizvodov, izvoženih v Unijo, nadzor, ki ga izvaja ta tretja država, pa je dovolj učinkovit in uspešen, da lahko nadomesti ali zmanjša nadzor uvoza;

(b)  revizije v Uniji in, če je ustrezno, v tretji državi dokazujejo, da proizvodi, ki se iz te tretje države uvažajo v Unijo, izpolnjujejo zahteve iz harmonizacijske zakonodaje Unije.

6.  Kadar je bilo podeljena takšna odobritev, ocena tveganja, ki se uporabi za nadzor uvoza takšnih proizvodov ali kategorij proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, iz odstavka 3, vključuje podeljene odobritve.

Organi, določeni v skladu s členom 25(1), lahko vseeno izvajajo nadzor takšnih proizvodov ali kategorij proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, tudi zato, da zagotovijo, da je nadzor pred izvozom, ki ga izvedejo tretje države, dovolj učinkovit za potrditev skladnosti s harmonizacijsko zakonodajo Unije.

7.  V odobritvi iz odstavka 3 je naveden pristojni organ tretje države, ki je odgovoren za izvedbo nadzora pred izvozom, ta pristojni organ pa je tudi odgovoren za vse kontakte z Unijo.

8.  Pristojni organ iz odstavka 7 zagotovi uradno verifikacijo proizvodov pred njihovim vstopom v Unijo.

9.  Kadar se pri nadzoru proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, iz odstavka 3 tega člena ugotovi pomembna neskladnost, organi za nadzor trga o tem takoj obvestijo Komisijo prek informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34 in prilagodijo raven nadzora takšnih proizvodov.

10.  Komisija sprejme izvedbene akte za odobritev vsakega posebnega sistema nadzora v zvezi s proizvodom pred izvozom iz odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

11.  Komisija redno spremlja pravilno delovanje odobritve, podeljene na podlagi odstavka 3 tega člena. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi umakne takšno odobritev, kadar se v znatnem številu primerov izkaže, da proizvodi, ki vstopajo na trg Unije, niso skladni s harmonizacijsko zakonodajo Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2). Komisija o tem takoj obvesti zadevno tretjo državo.

12.  Sistem nadzora v zvezi s proizvodom pred izvozom se oceni v skladu s členom 42(4).

Poglavje IX

Finančne določbe

Člen 36

Financiranje dejavnosti

1.  Unija financira izvajanje nalog mreže iz člena 31 in medsebojne strokovne preglede iz člena 12.

2.  Unija lahko financira naslednje dejavnosti v zvezi z uporabo te uredbe:

(a)  delovanje kontaktnih točk za proizvode ▌;

(b)  vzpostavitev in delovanje preizkuševalnih zmogljivosti Unije iz člena 21;

(c)  razvoj instrumentov mednarodnega sodelovanja iz člena 35;

(d)  pripravo in posodabljanje prispevkov za smernice o nadzoru trga;

(e)  dajanje tehničnega ali strokovnega znanja na voljo Komisiji za zagotavljanje pomoči Komisiji pri izvajanju upravnega sodelovanja pri nadzoru trga;

(f)  izvajanje nacionalnih strategij za nadzor trga iz člena 13;

(g)   kampanje držav članic in Unije za nadzor trga ter s tem povezane dejavnosti, vključno z viri in opremo, orodji in usposabljanjem s področja IT;

(h)  opravljanje pripravljalnih ali dodatnih del v zvezi z dejavnostmi nadzora trga, povezanimi z uporabo harmonizacijske zakonodaje Unije, kot so študije, programi, ocene, smernice, primerjalne analize, vzajemni skupni obiski in programi obiskov, izmenjave osebja, raziskovalno delo, dejavnosti usposabljanja, laboratorijsko delo, preizkusi strokovnosti, medlaboratorijsko testiranje in ugotavljanja skladnosti;

(i)  dejavnosti, izvedene v okviru programov tehnične pomoči, sodelovanja s tretjimi državami ter spodbujanja in krepitve politik in sistemov Unije za nadzor trga med zainteresiranimi stranmi na ravni Unije in mednarodni ravni.

3.  Unija financira elektronski vmesnik iz člena 34(7), vključno z razvojem informacijskega in komunikacijskega sistema iz člena 34, ki mu omogoča avtomatsko prejemanje toka elektronskih podatkov iz nacionalnih carinskih sistemov. ▌

4.  Unija financira elektronske vmesnike iz člena 34(2) ter tako omogoča izmenjavo podatkov med informacijskim in komunikacijskim sistemom iz člena 34 in nacionalnimi sistemi za nadzor trga.

5.  Finančna pomoč Unije v zvezi z dejavnostmi v podporo tej uredbi se izvede v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(57) in sicer neposredno ali s prenosom nalog izvrševanja proračuna na subjekte iz točke (c) člena 62(1) navedene uredbe.

6.  Proračunska sredstva, odobrena za dejavnosti iz te uredbe, letno določi proračunski organ v mejah veljavnega finančnega okvira.

7.  S sredstvi, ki jih je proračunski organ odobril za financiranje dejavnosti nadzora trga, se lahko krijejo tudi odhodki za pripravljalne dejavnosti, spremljanje, nadzor, revizije in ocene, potrebne za upravljanje dejavnosti iz te uredbe in doseganje njihovih ciljev. Ti odhodki vključujejo zlasti stroške izvedbe študij, srečanj strokovnjakov, informacijskih in komunikacijskih dejavnosti, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor zadevajo splošne cilje dejavnosti nadzora trga, odhodke, povezane z omrežji informacijske tehnologije, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, skupaj z vsemi drugimi odhodki za tehnično in upravno pomoč, ki jih je imela Komisija.

Člen 37

Zaščita finančnih interesov Unije

1.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so pri izvajanju dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.  Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in inšpekcij na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v skladu s to uredbo.

3.  Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(58) ter Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 2185/96(59) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano na podlagi te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.  Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Poglavje X

Spremembe

Člen 38

Spremembi Direktive 2004/42/ES

Člena 6 in 7 Direktive 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta(60) se črtata.

Člen 39

Spremembe Uredbe (ES) št. 765/2008

1.  Uredba (ES) št. 765/2008 se spremeni:

(1)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93“;

"

(2)  v členu 1 se odstavka 2 in 3 črtata;

(3)  v členu 2 se točke 1, 2, 14, 15, 17, 18 in 19 črtajo;

(4)  poglavje III, ki vsebuje člene 15 do 29, se črta;

(5)  odstavek 1 člena 32 se spremeni:

(a)  točka (c) se nadomesti z naslednjim"

“(c) pripravo in posodabljanje prispevkov za smernice na področju akreditacije, uradnega obveščanja Komisije o organih za ugotavljanje skladnosti in ugotavljanja skladnosti;”;

"

(b)  točki (d) in (e) se črtata;

(c)  točki (f) in (g) se nadomestita z naslednjim:"

“(f) izvajanje predhodnega ali pomožnega dela v zvezi z izvajanjem ugotavljanja skladnosti, meroslovja in akreditacijskih dejavnosti, povezanih z izvajanjem zakonodaje Skupnosti, kot so študije, programi, ocenjevanja, smernice, primerjalne analize, vzajemni skupni obiski, raziskovalno delo, razvoj in vzdrževanje podatkovnih zbirk, dejavnosti usposabljanja, laboratorijsko delo, preskusi strokovnosti, medlaboratorijske primerjave preskusov in dejavnosti ugotavljanja skladnosti;

   (g) dejavnosti, ki se izvajajo v okviru programov tehnične pomoči, sodelovanja s tretjimi državami ter spodbujanja in izboljšanja evropskega ugotavljanja skladnosti in akreditacijskih politik ter sistemov med zainteresiranimi strankami v Skupnosti in na mednarodni ravni.”

"

2.  Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 765/2008 se štejejo kot sklicevanja na določbe te uredbe in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 40

Spremembe Uredbe (EU) št. 305/2011

V členu 56(1) Uredbe (EU) št. 305/2011 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar organi za nadzor trga ene države članice utemeljeno menijo, da gradbeni proizvod, ki je zajet v harmoniziranem standardu ali za katerega je bila izdana evropska tehnična ocena, ne dosega navedenih lastnosti in ogroža izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, ki jih zajema ta uredba, ti organi ocenijo, ali zadevni proizvod izpolnjuje ustrezne zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v potrebnem obsegu sodelujejo z organi za nadzor trga.”

"

Poglavje XI

Končne določbe

Člen 41

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe in harmonizacijske zakonodaje Unije iz Priloge II, ki nalagajo obveznosti gospodarskim subjektom, ▌ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo v skladu z nacionalnim pravom.

2.  Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

3.   Države članice o teh določbah uradno obvestijo Komisiji do ... [27 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe], kadar o njih ni bila uradno obveščena že prej, in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

Člen 42

Ocena, revizija in smernice

1.   Komisija do 31. decembra 2026 in nato vsakih pet let izvede oceno doseganja ciljev te uredbe ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2.  V poročilu je ocenjeno, ali je bil cilj uredbe dosežen, zlasti v zvezi z zmanjšanjem števila neskladnih proizvodov na trgu Unije, zagotavljanjem uspešnega in učinkovitega izvrševanja harmonizacijske zakonodaje Unije v Uniji, izboljšanjem sodelovanja med pristojnimi organi in okrepitvijo nadzora proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, ob upoštevanju učinka na podjetja, zlasti MSP. Poleg tega se v oceni preuči tudi področje uporabe te uredbe, učinkovitost sistema medsebojnih strokovnih pregledov in dejavnosti nadzora trga, ki so deležne finančnih sredstev Unije, z vidika zahtev politik in prava Unije ter možnosti nadaljnjega izboljšanja sodelovanja med organi za nadzor trga in carinskimi organi.

3.  Komisija do ... [štiri leta od datuma začetka veljavnosti te uredbe] pripravi poročilo z oceno o izvajanju člena 4. V poročilu zlasti oceni področje uporabe tega člena, njegove učinke ter njegove stroške in koristi. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

4.  V štirih letih po prvi odobritvi sistema nadzora v zvezi s proizvodi pred izvozom iz člena 35(3) Komisija izvede oceno njegovih učinkov in stroškovne učinkovitosti.

5.  Za lažje izvajanje te uredbe Komisija pripravi smernice za praktično izvajanje člena 4 za namene organov za nadzor trga in gospodarskih subjektov.

Člen 43

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta v zvezi z izvedbenimi pooblastili iz člena 11(4), člena 21(9), člena 25(8), člena 35(10) in člena 35(11) te uredbe in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 44

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [dve leti od datuma začetka veljavnosti te uredbe]. Členi 29, 30, 31, 32, 33 in 36 se uporabljajo od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Seznam harmonizacijske zakonodaje Unije

1.  Direktiva Sveta 69/493/EGS z dne 15. decembra 1969 o približevanju zakonodaje držav članic o kristalnem steklu (UL L 326, 29.12.1969, str. 36);

2.  Direktiva Sveta 70/157/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil (UL L 42, 23.2.1970, str. 16);

3.  Direktiva Sveta 75/107/EGS z dne 19. decembra 1974 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s steklenicami, ki se uporabljajo kot merilne posode (UL L 42, 15.2.1975, str. 14);

4.  Direktiva Sveta 75/324/EGS z dne 20. maja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic glede aerosolnih razpršilnikov (UL L 147, 9.6.1975, str. 40);

5.  Direktiva Sveta 76/211/EGS z dne 20. januarja 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s pripravo določenih predpakiranih proizvodov glede na maso ali prostornino (UL L 46, 21.2.1976, str. 1);

6.  Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi Direktive 71/354/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40);

7.  Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva (UL L 167, 22.6.1992, str. 17);

8.  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/11/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju na področju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z označevanjem materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve, namenjene prodaji potrošnikom (UL L 100, 19.4.1994, str. 37);

9.  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10);

10.  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58);

11.  Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 331, 7.12.1998, str. 1);

12.  Direktiva 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z emisijo hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema, ki se uporablja na prostem (UL L 162, 3.7.2000, str. 1);

13.  Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34);

14.  Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1);

15.  Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih (UL L 104, 8.4.2004, str. 1);

16.  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7);

17.  Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil ter o spremembi Direktive 1999/13/ES (UL L 143, 30.4.2004, str. 87);

18.  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/64/ES z dne 26. oktobra 2005 o homologaciji motornih vozil glede na njihovo ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave ter o spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 310, 25.11.2005, str. 10);

19.  Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24);

20.  Direktiva 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 161, 14.6.2006, str. 12);

21.  Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1);

22.  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1);

23.  Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

24.  Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17);

25.  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1);

26.  Uredba (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil glede zaščite pešcev in drugih izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu, o spremembi Direktive 2007/46/ES in razveljavitvi direktiv 2003/102/ES in 2005/66/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 1);

27.  Uredba (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o homologaciji motornih vozil s pogonom na vodik in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 35, 4.2.2009, str. 32);

28.  Direktiva 2009/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih določbah za merilne instrumente in metode meroslovne kontrole (UL L 106, 28.4.2009, str. 7);

29.  Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1);

30.  Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1);

31.  Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1);

32.  Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10);

33.  Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1);

34.  Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46);

35.  Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59);

36.  Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje (UL L 27, 30.1.2010, str. 1);

37.  Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL L 165, 30.6.2010, str. 1);

38.  Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5);

39.  Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88);

40.  Uredba (EU) št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov in razveljavitvi Direktive Sveta 73/44/EGS in direktiv 96/73/ES in 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 272, 18.10.2011, str. 1);

41.  Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1);

42.  Direktiva 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012, str. 38);

43.  Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1);

44.  Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52);

45.  Direktiva 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (UL L 178, 28.6.2013, str. 27);

46.  Direktiva 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih ter razveljavitvi Direktive 94/25/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 90);

47.  Direktiva 2014/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom (UL L 96, 29.3.2014, str. 1);

48.  Direktiva 2014/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti enostavnih tlačnih posod na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 45);

49.  Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (UL L 96, 29.3.2014, str. 79);

50.  Direktiva 2014/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 107);

51.  Direktiva 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo merilnih instrumentov na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 149);

52.  Direktiva 2014/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali in varnostnimi komponentami za dvigala (UL L 96, 29.3.2014, str. 251);

53.  Direktiva 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 96, 29.3.2014, str. 309);

54.  Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357);

55.  Direktiva 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 1);

56.  Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62);

57.  Direktiva 2014/68/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti tlačne opreme na trgu (UL L 189, 27.6.2014, str. 164);

58.  Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146);

59.  Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (UL L 150, 20.5.2014, str. 195);

60.  Uredba (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemih za dušenje zvoka ter o spremembi Direktive 2007/46/ES ter razveljavitvi Direktive 70/157/EGS (UL L 158, 27.5.2014, str. 131);

61.  Uredba (EU) 2016/424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o žičniških napravah in razveljavitvi Direktive 2000/9/ES (UL L 81, 31.3.2016, str. 1);

62.  Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (UL L 81, 31.3.2016, str. 51);

63.  Uredba (EU) 2016/426 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo, in razveljavitvi Direktive 2009/142/ES (UL L 81, 31.3.2016, str. 99);

64.  Uredba (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo, o spremembi uredb (EU) št. 1024/2012 in (EU) št. 167/2013 ter o spremembi in razveljavitvi Direktive 97/68/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 53);

65.  Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1);

66.  Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176);

67.  Uredba (EU) 2017/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 (UL L 137, 24.5.2017, str. 1);

68.  Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1);

69.  Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1);

70.  Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1), kolikor gre za oblikovanje, proizvodnjo in dajanje na trg zrakoplovov iz točk (a) in (b) člena 2(1) navedene uredbe v zvezi z brezpilotnimi zrakoplovi in njihovimi motorji, propelerji, deli in opremo za njihovo daljinsko upravljanje.

PRILOGA II

Seznam harmonizacijske zakonodaje Unije brez določb o kaznih

1.  Direktiva Sveta 69/493/EGS z dne 15. decembra 1969 o približevanju zakonodaje držav članic o kristalnem steklu (UL L 326, 29.12.1969, str. 36);

2.  Direktiva Sveta 70/157/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil (UL L 42, 23.2.1970, str. 16);

3.  Direktiva Sveta 75/107/EGS z dne 19. decembra 1974 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s steklenicami, ki se uporabljajo kot merilne posode (UL L 42, 15.2.1975, str. 14);

4.  Direktiva Sveta 75/324/EGS z dne 20. maja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic glede aerosolnih razpršilnikov (UL L 147, 9.6.1975, str. 40);

5.  Direktiva Sveta 76/211/EGS z dne 20. januarja 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s pripravo določenih predpakiranih proizvodov glede na maso ali prostornino (UL L 46, 21.2.1976, str. 1);

6.  Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva (UL L 167, 22.6.1992, str. 17);

7.  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/11/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju na področju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z označevanjem materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve, namenjene prodaji potrošnikom (UL L 100, 19.4.1994, str. 37);

8.  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10);

9.  Direktiva 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z emisijo hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema, ki se uporablja na prostem (UL L 162, 3.7.2000, str. 1);

10.  Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34);

11.  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/64/ES z dne 26. oktobra 2005 o homologaciji motornih vozil glede na njihovo ponovno uporabnost, možnost recikliranja in predelave ter o spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 310, 25.11.2005, str. 10);

12.  Direktiva 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o emisijah iz klimatskih naprav v motornih vozilih in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 161, 14.6.2006, str. 12);

13.  Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17);

14.  Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46);

15.  Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi  in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL L 165, 30.6.2010, str. 1);

16.  Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5);

17.  Uredba (EU) št. 1007/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov in razveljavitvi Direktive Sveta 73/44/EGS in direktiv 96/73/ES in 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 272, 18.10.2011, str. 1);

18.  Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146);

19.  Uredba (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemih za dušenje zvoka ter o spremembi Direktive 2007/46/ES ter razveljavitvi Direktive 70/157/EGS (UL L 158, 27.5.2014, str. 131);

PRILOGA III

Korelacijska tabela

Uredba (ES) št. 765/2008

Ta uredba

Člen 1(2)

Člen 1(1)

Člen 1(3)

Člen 1(3)

Člen 2, točka 1

Člen 3, točka 1

Člen 2, točka 2

Člen 3, točka 2

Člen 2, točka 14

Člen 3, točka 22

Člen 2, točka 15

Člen 3, točka 23

Člen 2, točka 17

Člen 3, točka 3

Člen 2, točka 18

Člen 3, točka 4

Člen 2, točka 19

Člen 3, točka 25

Člen 15(1) in (2)

Člen 2(1)

Člen 15(3)

Člen 2(3)

Člen 15(4)

-

Člen 15(5)

Člen 2(2)

Člen 16(1)

Člen 10(1)

Člen 16(2)

Člen 16(5)

Člen 16(3)

-

Člen 16(4)

—  

Člen 17(1)

Člen 10(2)

Člen 17(2)

Člen 34(1), zadnji stavek, in člen 34(3), točka (a)

Člen 18(1)

Člen 10(6)

Člen 18(2), točka (a)

Člen 11(7), točka (a)

Člen 18(2), točka (b)

-

Člen 18(2), točka (c)

Člen 11(7), točka (b)

Člen 18(2), točka (d)

-

Člen 18(3)

Člena 10(5) in 14(1)

Člen 18(4)

Člen 14(2)

Člen 18(5)

Člen 13

Člen 18(6)

Člen 31(2), točka (o)

Člen 19(1), prvi pododstavek

Člen 11(3)

Člen 19(1), drugi pododstavek

Člen 14(4), točke (a), (b), (e) in (j)

Člen 19(1), tretji pododstavek

Člen 11(5)

Člen 19(2)

Člen 16(3), točka (g)

Člen 19(3)

Člen 18(2)

Člen 19(4)

Člen 11(2)

Člen 19(5)

Člen 17

Člen 20(1)

Člen 19(1)

Člen 20(2)

Člen 19(2)

Člen 21(1)

Člen 18(1)

Člen 21(2)

Člen 18(2)

Člen 21(3)

Člen 18(3)

Člen 21(4)

-

Člen 22(1)

Člen 20(1)

Člen 22(2)

Člen 20(2)

Člen 22(3)

Člen 20(3)

Člen 22(4)

Člen 20(4)

Člen 23(1) in (3)

Člen 34(1)

Člen 23(2)

Člen 34(4)

Člen 24(1)

Člen 22(1)

Člen 24(2)

Člen 22(2) do (5)

Člen 24(3)

-

Člen 24(4)

-

Člen 25(1)

-

Člen 25(2), točka (a)

Člen 31(2), točka (f), in člen 33(1), točki (i) in (k)

Člen 25(2), točka (b)

Člen 31(2), točki (g) in (m), in člen 33(1), točki (i) in (k)

Člen 25(3)

-

Člen 26

-

Člen 27(1), prvi stavek

Člen 25(2)

Člen 27(1), drugi stavek

Člen 25(3)

Člen 27(2)

Člen 25(4)

Člen 27(3), prvi pododstavek

Člen 26(1)

Člen 27(3), drugi pododstavek

Člen 26(2)

Člen 27(4)

-

Člen 27(5)

-

Člen 28(1)

Člen 27, prvi odstavek, točka (a)

Člen 28(2)

Člen 27, prvi odstavek, točka (b)

Člen 29(1)

Člen 28(1)

Člen 29(2)

Člen 28(2)

Člen 29(3)

Člen 28(3)

Člen 29(4)

Člen 28(4)

Člen 29(5)

Člen 25(5)

Člen 32(1), točka (d)

-

Člen 32(1), točka (e)

Člen 36(2), točka (e)

(1) UL C 283, 10.8.2018, str. 19.
(2)UL C 283, 10.8.2018, str. 19.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.
(4)Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih (UL L 342, 22.12.2009, str. 59).
(5)Uredba (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (UL L 117, 5.5.2017, str. 1).
(6)Uredba (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2017 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (UL L 117, 5.5.2017, str. 176).
(7) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
(8)Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).
(9)Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
(10) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
(11) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(12) Direktiva 2014/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali in varnostnimi komponentami za dvigala (UL L 96, 29.3.2014, str. 251).
(13) Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre (UL L 342, 22.12.2009, str. 46).
(14) Uredba (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2017 o vzpostavitvi okvira za označevanje z energijskimi nalepkami in razveljavitvi Direktive 2010/30/EU (UL L 198, 28.7.2017, str. 1).
(15)Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(16) Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 29.6.2013, str. 15).
(17) Uredba (ES) št. 648/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o detergentih (UL L 104, 8.4.2004, str. 1).
(18) Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).
(19) Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).
(20) Direktiva 2014/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom (UL L 96, 29.3.2014, str. 1).
(21) Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146).
(22) Uredba (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo, o spremembi uredb (EU) št. 1024/2012 in (EU) št. 167/2013 ter o spremembi in razveljavitvi Direktive 97/68/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 53).
(23) Uredba (EU) 2016/424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o žičniških napravah in razveljavitvi Direktive 2000/9/ES (UL L 81, 31.3.2016, str. 1).
(24) Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL L 165, 30.6.2010, str. 1).
(25) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).
(26) Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L ...).
(27)+UL: prosimo, vstavite številko v besedilo, v opombo pa številko, datum in napotilo na objavo dokumenta iz PE-CONS 70/18 – COD 2017/0354.
(28)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(29)Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(30)Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
(31)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(32)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(33) Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14).
(34) Uredba (EU) 2018/644 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o storitvah čezmejne dostave paketov (UL L 112, 2.5.2018, str. 19).
(35) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
(36) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).
(37) Uredba (EU) 2016/425 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o osebni varovalni opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 89/686/EGS (UL L 81, 31.3.2016, str. 51).
(38) Uredba (EU) 2016/426 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o napravah, v katerih zgoreva plinasto gorivo, in razveljavitvi Direktive 2009/142/ES (UL L 81, 31.3.2016, str. 99).
(39) Direktiva 2000/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z emisijo hrupa v okolje, ki ga povzroča oprema, ki se uporablja na prostem (UL L 162, 3.7.2000, str. 1).
(40) Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24).
(41) Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1).
(42) Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).
(43) Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88).
(44) Direktiva 2013/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (UL L 178, 28.6.2013, str. 27).
(45) Direktiva 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o plovilih za rekreacijo in osebnih plovilih ter razveljavitvi Direktive 94/25/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 90).
(46) Direktiva 2014/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti enostavnih tlačnih posod na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 45).
(47) Direktiva 2014/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (UL L 96, 29.3.2014, str. 79).
(48) Direktiva 2014/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 107).
(49) Direktiva 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu (UL L 96, 29.3.2014, str. 149).
(50) Direktiva 2014/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (UL L 96, 29.3.2014, str. 309).
(51) Direktiva 2014/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti na trgu električne opreme, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (UL L 96, 29.3.2014, str. 357).
(52) Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu in razveljavitvi Direktive 1999/5/ES (UL L 153, 22.5.2014, str. 62).
(53) Direktiva 2014/68/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o harmonizaciji zakonodaje držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti tlačne opreme na trgu (UL L 189, 27.6.2014, str. 164).
(54)+UL: prosimo, vstavite v besedilo številko dokumenta PE-CONS 70/18 – 2017/0354(COD).
(55)+UL: prosimo, vstavite številko dokumenta v PE-CONS 45/19 - COD 2017/0353.
(56)+UL: prosimo, vstavite številko dokumenta v PE-CONS 45/19 - COD 2017/0353.
(57)Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(58)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11 septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(59)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(60)Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil ter o spremembi Direktive 1999/13/ES (UL L 143, 30.4.2004, str. 87).


Spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev ***I
PDF 282kWORD 89k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (COM(2018)0238 – C8-0165/2018 – 2018/0112(COD))
P8_TA-PROV(2019)0398A8-0444/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0238),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0165/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za pravne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za promet in turizem (A8-0444/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev

P8_TC1-COD(2018)0112


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Spletne posredniške storitve so ključno gonilo podjetništva in novih poslovnih modelov, trgovine in inovacij, ki lahko prispevajo tudi k blaginji potrošnikov in se vedno pogosteje uporabljajo v javnem in zasebnem sektorju. Nudijo dostop do novih trgov in poslovnih priložnosti, ki podjetjem omogočajo, da izkoristijo prednosti notranjega trga. ▌ Spletne posredniške storitve potrošnikom v Uniji omogočajo, da izkoristijo te prednosti, zlasti s povečanjem ponudbe blaga in storitev ter z zagotavljanjem konkurenčnih cen na spletu, vendar pa ustvarjajo tudi izzive, ki jih je treba obravnavati, da bi zagotovili pravno varnost.

(2)  Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike. Da bi v celoti izkoristili vse prednosti gospodarstva spletnih platform, je torej pomembno, da lahko podjetja zaupajo spletnim posredniškim storitvam, s katerimi vstopijo v poslovno razmerje. To je pomembno predvsem zato, ker vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo močni posredni mrežni učinki, ki temeljijo na podatkih, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij (MSP), od teh storitev pri doseganju potrošnikov. Glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi legitimnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji. Na primer lahko poslovnim uporabnikom enostransko naložijo prakse, ki v veliki meri odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja ali so v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Ta uredba obravnava takšna potencialna trenja v gospodarstvu spletnih platform.

(3)  Potrošniki so sprejeli uporabo spletnih posredniških storitev. Konkurenčno, pravično in pregledno spletno okolje, kjer podjetja ravnajo odgovorno, je tudi bistvenega pomena za blaginjo potrošnikov. Zagotavljanje preglednosti gospodarstva spletnih platform in zaupanja vanj pri odnosih med podjetji bi lahko posredno prispevalo tudi k izboljšanju zaupanja potrošnikov v gospodarstvo spletnih platform. Neposredne učinke razvoja gospodarstva spletnih platform na potrošnike pa obravnavajo druga področja prava Unije, zlasti pravni red s področja varstva potrošnikov.

(4)  Podobno so lahko spletni iskalniki tudi pomemben vir internetnega prometa za podjetja, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve prek spletišč, zato lahko znatno vplivajo na poslovni uspeh takih uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki prek spleta nudijo svoje blago ali storitve na notranjem trgu. V zvezi s tem razvrstitev spletišč s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, vključno s spletišči, prek katerih uporabniki s poslovnim spletiščem ponujajo svoje blago in storitve potrošnikom, pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh teh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Tudi če ponudniki spletnih iskalnikov niso v pogodbenem razmerju z uporabniki s poslovnim spletiščem, lahko enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi legitimnim interesom uporabnikov s poslovnim spletiščem, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji.

(5)  Narava razmerja med ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovnimi uporabniki bi lahko privedla tudi do razmer, v katerih imajo poslovni uporabniki pogosto omejene možnosti, da posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih, kadar je spor posledica enostranskih dejanj ponudnikov teh storitev. V veliko primerih ti ponudniki nimajo vzpostavljenih dostopnih in učinkovitih notranjih sistemov za obravnavo pritožb. Obstoječi alternativni mehanizmi za izvensodno reševanje sporov so lahko prav tako iz več razlogov neučinkoviti, tudi zaradi pomanjkanja specializiranih mediatorjev in strahu poslovnih uporabnikov pred povračilnimi ukrepi.

(6)  Spletne posredniške storitve in spletni iskalniki, pa tudi ▌posli, ki jih omogočajo te storitve, imajo čezmejni potencial in so zlasti pomembni za pravilno delovanje notranjega trga Unije v današnjem gospodarstvu. Potencialno nepoštene in škodljive poslovne prakse nekaterih ponudnikov teh storitev in pomanjkanje učinkovitih mehanizmov pravnih sredstev ovirajo polno uresničitev tega potenciala in negativno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga. ▌

(7)  Na ravni Unije bi bilo treba določiti usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu. Zlasti bi bilo treba poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotoviti ustrezno preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji, da bi olajšali čezmejno poslovanje znotraj Unije in tako izboljšali pravilno delovanje notranjega trga ter se odzvali na morebiten pojav razdrobljenosti na specifičnih področjih, ki jih zajema ta uredba.

(8)  ▌Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi ustrezne spodbude za zagotavljanje poštenosti in preglednosti, predvsem v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov. Hkrati bi morala navedena pravila omogočiti prepoznavanje in zaščito pomembnega inovacijskega potenciala širšega gospodarstva spletnih platform in dovoliti zdravo konkurenco, ki bi potrošnikom zagotovila večjo izbiro. Treba je pojasniti, da ta uredba ne bi smela vplivati na nacionalno civilno pravo, zlasti pogodbeno pravo, kot so pravila o veljavnosti, sklenitvi, učinkih ali prenehanju pogodbe, kolikor so pravila nacionalnega civilnega prava skladna s pravom Unije in kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi. Države članice bi morale imeti možnost, da uporabljajo nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje ali kaznuje enostransko ravnanje ali nepoštene poslovne prakse, kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi.

(9)  Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja. Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji. Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ponujati najmanj pri delu posla. Da bi ugotovili, ali poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem ponujajo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, je treba ugotoviti, ali je očitno, da poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem svoje dejavnosti usmerjajo k potrošnikom v eni ali več državah članicah. To merilo bi bilo treba razlagati v skladu z ustrezno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s točko (c) člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(4) ter točko (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(5). Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki. Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja za pogodbo.

(10)  V raznovrstnih ▌odnosih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo različne storitve, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja. Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in na tehnološko nevtralen način. Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da si prizadevajo olajšati začetek neposrednih poslov med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni prek spleta, na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika ali so sklenjeni izven spleta ali pa sploh niso sklenjeni, kar pomeni, da ne bi smela biti določena nobena zahteva za kakršno koli pogodbeno razmerje med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki bi bilo osnovni pogoj, da bi spletne posredniške storitve spadale na področje uporabe te uredbe. Sama vključitev storitve obrobnega značaja ne bi smela biti razumljena kot izpolnitev cilja spletne strani ali storitve, da omogoča posle v smislu spletnih posredniških storitev. Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij med ponudniki in poslovnimi uporabniki, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve. Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe zadevni stranki izrazita namero, da se nedvoumno zavežeta na trajnem nosilcu podatkov, ne da bi se zahteval izrecni pisni dogovor.

(11)  Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme, kot so trgovine z aplikacijami, in spletne storitve družbenih medijev, ne glede na tehnologijo, ki se uporablja za zagotavljanje takih storitev. V tem smislu bi se lahko spletne posredniške storitve zagotavljale tudi z uporabo tehnologije glasovnega upravljanja. Prav tako ne bi smelo biti pomembno, ali ti posli med poslovnimi uporabniki in potrošniki vključujejo kakršno koli denarno plačilo ali da se del poslov sklene izven spleta. Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletne posredniške storitve „peer-to-peer“ brez vključenosti poslovnih uporabnikov, spletne posredniške storitve, ki potekajo izključno med podjetji in niso na voljo potrošnikom, spletna oglaševalska orodja in spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki. Iz istega razloga ta uredba ne bi smela zajemati storitev programske opreme za optimizacijo spletnih strani za iskalnike in storitev, ki zadevajo programsko opremo za blokiranje oglasov. Tehnološke funkcionalnosti in vmesniki, ki zgolj povezujejo strojno opremo in aplikacije, ne bi smeli biti zajeti v tej uredbi, saj običajno ne izpolnjujejo zahtev za spletne posredniške storitve. Vendar pa so lahko takšne funkcionalnosti ali vmesniki pomožni za nekatere spletne posredniške storitve ali pa so z njimi neposredno povezani, in v tem primeru bi se morale za zadevne ponudnike spletnih posredniških storitev uporabljati zahteve glede preglednosti v zvezi z diferencirano obravnavo na podlagi teh funkcionalnosti in vmesnikov. Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom.

(12)  V skladu z ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije in glede na dejstvo, da je bil odvisen položaj poslovnih uporabnikov ugotovljen pretežno v zvezi s spletnimi posredniškimi storitvami, ki služijo kot vstopna točka do potrošnikov kot fizičnih oseb, bi bilo treba koncept potrošnika, ki se uporablja za razmejitev področja uporabe te uredbe, razumeti kot nanašajoč se zgolj na fizične osebe, kadar ravnajo zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti.

(13)  Glede na visoko hitrost inovacij bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi tehnološko nevtralna. Zlasti bi bilo treba to opredelitev razumeti tako, da zajema tudi glasovne zahteve.

(14)  Ponudniki spletnih posredniških storitev običajno uporabijo vnaprej oblikovane pogoje uporabe storitev, zato bi se morala v primerih, kadar je potrebno učinkovito zaščititi poslovne uporabnike, ta uredba uporabljati, kadar pogoje uporabe storitev pogodbenega razmerja, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko, enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev. Ali so bili pogoji uporabe storitev enostransko določeni, bi bilo treba ugotoviti za vsak primer posebej na podlagi splošne ocene. Za to splošno oceno samo po sebi ni odločilno, kakšna je relativna velikost zadevnih strank, ali so potekala pogajanja ter ali so bile morda nekatere določbe predmet takih pogajanj in sta jih skupaj določila zadevni ponudnik in poslovni uporabnik. Poleg tega obveznost ponudnikov spletnih posredniških storitev, da zagotovijo enostaven dostop poslovnih uporabnikov do pogojev uporabe storitev, tudi v predpogodbeni fazi poslovnega razmerja, pomeni, da poslovni uporabniki niso prikrajšani za preglednost, ki izhaja iz te uredbe, in se bodo zato lahko uspešno pogajali.

(15)  Da se zagotovi, da splošni pogoji pogodbenega razmerja poslovnim uporabnikom omogočajo določitev poslovnih pogojev za uporabo spletnih posredniških storitev, njihovo prenehanje in začasno onemogočitev, ter da se doseže predvidljivost v zvezi z njihovim poslovnim razmerjem, bi morali biti ti pogoji zapisani enostavno in razumljivo. Za pogoje uporabe storitev se ne bi smelo šteti, da so zapisani enostavno in razumljivo, kadar so ohlapni, nespecifični ali pomembnih poslovnih vprašanj ne opisujejo podrobno ter zato poslovnim uporabnikom ne omogočajo razumne stopnje predvidljivosti glede najpomembnejših vidikov pogodbenega razmerja. Poleg tega zavajajoč jezik ne bi smel šteti za enostavnega in razumljivega.

(16)  Da bi bilo poslovnim uporabnikom dovolj jasno, kje in komu se trži njihovo blago ali storitve, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev svojim poslovnim uporabnikom zagotavljati preglednost glede vseh dodatnih distribucijskih kanalov in potencialnih povezanih programov, ki bi jih ponudniki spletnih posredniških storitev lahko uporabili za trženje tega blaga ali storitev. Dodatni kanali in povezani programi bi morali biti razumljeni na tehnološko nevtralen način, vendar bi lahko med drugim vključevali druga spletišča, aplikacije ali druge spletne posredniške storitve, ki se uporabljajo za trženje blaga ali storitev, ki jih ponuja poslovni uporabnik.

(17)  Lastništvo pravic intelektualne lastnine na spletu in nadzor nad njimi ima lahko velik gospodarski pomen za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike. Da bi zagotovili jasnost in preglednost za poslovne uporabnike in za njihovo boljše razumevanje, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev v svoje pogoje uporabe storitev vključiti splošne, ali po želji podrobnejše, informacije o morebitnem splošnem učinku teh pogojev uporabe storitev na lastništvo pravic intelektualne lastnine poslovnih uporabnikov in na njihov nadzor nad temi pravicami. Takšne informacije bi lahko med drugim vključevale informacije, kot je splošna raba logotipov, blagovnih znamk ali trgovskih imen.

(18)  Zagotavljanje preglednosti v splošnih pogojih je lahko bistveno za spodbujanje trajnostnih poslovnih razmerij in preprečevanje nepoštenega vedenja v škodo poslovnih uporabnikov. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato tudi zagotoviti, da so pogoji uporabe storitev enostavno dostopni v vseh fazah poslovnega razmerja, vključno za potencialne poslovne uporabnike v predpogodbeni fazi, ter da se zadevne poslovne uporabnike o kakršnih koli spremembah navedenih pogojev obvesti prek trajnega nosilca podatkov v določenem roku za obveščanje, ki je glede na konkretne okoliščine razumen in sorazmeren, in sicer najmanj 15 dni. Roki za obveščanje, ki so sorazmerno daljši od 15 dni, bi morali biti podani, kadar morajo zaradi predlaganih sprememb pogojev uporabe storitev poslovni uporabniki za zagotovitev skladnosti s spremembo izvesti tehnične ali poslovne prilagoditve, na primer, da morajo izvesti znatne tehnične prilagoditve svojega blaga ali storitev. Navedeni rok za obveščanje se ne bi smel uporabljati, kadar in kolikor se mu je zadevni poslovni uporabnik nedvoumno odpovedal ali kadar in kolikor potreba po izvedbi spremembe brez spoštovanja roka za obveščanje izhaja iz zakonske ali regulativne obveznosti ponudnika storitev na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava. Vendar pa predlagane redakcijske spremembe ne bi smele biti zajete s pojmom „sprememba“, kolikor ne spreminjajo vsebine ali pomena pogojev uporabe storitev. Zahteva po priglasitvi predlaganih sprememb na trajnem nosilcu podatkov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da te spremembe dejansko pregledajo pozneje. Poslovni uporabniki bi morali imeti pravico, da prekinejo svojo pogodbo v 15 dneh po prejemu obvestila o spremembi, razen če za pogodbo velja krajši rok, na primer na podlagi nacionalnega civilnega prava.

(19)  Na splošno bi bilo treba predložitev novega blaga ali storitev, vključno s programskimi aplikacijami, spletnim posredniškim storitvam razumeti kot jasno pritrdilno dejanje poslovnega uporabnika, da se odpoveduje roku za obveščanje, ki velja za spremembe pogojev uporabe storitev. Zato se v primerih, kadar razumen in sorazmeren rok za obveščanje traja dlje kot 15 dni, ker mora poslovni uporabnik zaradi sprememb pogojev uporabe storitev izvesti znatne tehnične prilagoditve svojega blaga ali storitev, šteje, da ni prišlo do samodejne odpovedi roku za obveščanje , kadar poslovni uporabnik predloži novo blago in storitve. Ponudnik spletnih posredniških storitev bi moral pričakovati, da bodo spremembe pogojev uporabe storitev od poslovnega uporabnika zahtevale bistvene tehnične prilagoditve, kadar se na primer dodajo ali odstranijo celotne funkcije spletne posredniške storitve, do katere so imeli poslovni uporabniki dostop, ali kadar bi morali poslovni uporabniki prilagoditi svoje blago ali reprogramirati svoje storitve, da bi lahko še naprej delovali prek spletnih posredniških storitev.

(20)  Da se zaščitijo poslovni uporabniki in zagotovi pravna varnost za obe strani, bi morali biti neskladni pogoji uporabe storitev nični kar pomeni, da se šteje, da niso nikoli obstajali, kar ima učinek erga omnes in ex tunc. Kolikor je ostale določbe mogoče ločiti od neskladnih določb, bi morale ostati veljavne in izvršljive. Nenadne spremembe obstoječih pogojev uporabe storitev lahko povzročijo pomembne motnje dejavnosti poslovnih uporabnikov. Za omejitev takih negativnih učinkov na poslovne uporabnike in odvračanje od takega ravnanja bi morale biti spremembe, ki so v nasprotju z obveznostjo zagotavljanja roka za obveščanje, nične, kar pomeni, da se šteje, da niso nikoli obstajale, kar ima učinek erga omnes in ex tunc.

(21)  Da bi zagotovili, da lahko poslovni uporabniki v celoti izkoristijo poslovne priložnosti, ki jih ponujajo spletne posredniške storitve, ponudniki teh storitev svojim poslovnim uporabnikom ne bi smeli v celoti preprečiti, da svojo poslovno identiteto prikazujejo kot del svoje ponudbe ali prisotnosti na ustreznih spletnih posredniških storitvah. Vendar pa ta prepoved poseganja ne bi smela biti razumljena kot pravica, da poslovni uporabniki lahko enostransko določijo predstavitev svoje ponudbe ali prisotnosti na ustreznih spletnih posredniških storitvah.

(22)  Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev, da določenemu poslovnemu uporabniku omeji, začasno onemogoči ali ukine zagotavljanje svojih storitev, tudi tako, da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali jih odstrani iz rezultatov iskanja. Poleg začasne onemogočitve lahko ponudniki spletnih posredniških storitev tudi omejijo posamezne uvrstitve poslovnih uporabnikov, na primer z degradacijo ali z negativnim vplivanjem na pojavnost poslovnega uporabnika (zakrivanje), ki lahko vključuje znižanje njegove razvrstitve. Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morale biti posredovane, preden ali takrat ko omejitev, ali začasna onemogočitev začne učinkovati, skupaj z obrazložitvijo razlogov za tako odločitev na trajnem nosilcu podatkov. Da bi karseda zmanjšali negativen učinek takšnih odločitev na poslovne uporabnike, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotoviti tudi možnost pojasnitve dejstev, ki so privedla do te odločitve v okviru notranjega postopka za obravnavo pritožb, kar bo poslovnim uporabnikom pomagalo, da, kadar je mogoče, ponovno vzpostavijo skladnost. Poleg tega, kadar ponudnik spletnih posredniških storitev prekliče odločitev o omejitvi, začasni onemogočitvi ali ukinitvi, na primer, ker je bila sprejeta zaradi napake ali ker kršitev pogojev uporabe storitev, ki je vodila v sprejetje te odločitve, ni bila zagrešena v slabi veri in je bila odpravljena na zadovoljiv način, bi moral ponudnik poslovnega uporabnika brez nepotrebnega odlašanja ponovno vključiti, vključno z njegovim dostopom do osebnih oziroma drugih podatkov ali do obojih, do katerih je imel dostop pred sprejetjem te odločitve. Obrazložitev razlogov za odločitev o omejitvi, začasni onemogočitvi ali ukinitvi bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da presodijo, ali obstaja podlaga za vložitev pritožbe, s čimer se izboljšajo možnosti za poslovne uporabnike, da po potrebi posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih. ▌Obrazložitev razlogov bi morala vsebovati ▌razloge za odločitev, ki temeljijo na razlogih, ki jih je ponudnik predhodno določil v pogojih uporabe storitev, in se sorazmerno sklicevati na ustrezne posebne okoliščine, vključno s prijavami tretjih oseb, ki so botrovale navedeni odločitvi. Od ponudnika spletnih posredniških storitev pa se ne bi smelo zahtevati, da posreduje obrazložitev razlogov za omejitve, začasne onemogočitve ali ukinitve, kolikor bi bila s tem kršena zakonska ali regulativna obveznost. Obrazložitev razlogov ne bi smela biti zahtevana niti, kadar lahko ponudnik spletnih posredniških storitev dokaže, da je zadevni poslovni uporabnik večkrat kršil veljavne pogoje uporabe storitev, zaradi česar je bilo ukinjeno zagotavljanje zadevnih spletnih posredniških storitev v celoti.

(23)  Ukinitev spletnih posredniških storitev v celoti in s tem povezan izbris podatkov, predloženih za uporabo ali zbranih z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, pomeni izgubo bistvenih informacij, kar bi lahko imelo znatne posledice za poslovne uporabnike in bi lahko tudi zmanjšalo njihovo zmožnost ustreznega uveljavljanja drugih pravic, ki jim jih zagotavlja ta uredba. Zato bi moral ponudnik spletnih posredniških storitev zadevnemu poslovnemu uporabniku predložiti obrazložitev razlogov na trajnem nosilcu podatkov vsaj 30 dni pred začetkom učinkovanja ukinitve zagotavljanja njegovih spletnih posredniških storitev v celoti. Vendar pa se ta rok za obveščanje na primer ne bi smel uporabljati v primerih, ko mora ponudnik spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku v celoti ukiniti zagotavljanje spletnih posredniških storitev zaradi zakonske ali regulativne obveznosti. Prav tako se 30-dnevni rok za obveščanje ne bi smel uporabljati, kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev sklicuje na pravice do ukinitve po nacionalnem pravu in v skladu s pravom Unije, ki dopuščajo takojšnjo ukinitev, kadar ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera in tehtanju interesov obeh strank ni mogoče razumno pričakovati nadaljevanja pogodbenega razmerja do dogovorjenega zaključka ali do izteka roka za obveščanje. Končno pa se 30-dnevni rok za obveščanje ne bi smel uporabljati, kadar lahko ponudnik spletnih posredniških storitev dokaže ponavljajočo se kršitev pogojev uporabe storitev. Različne izjeme od 30-dnevnega roka za obveščanje se lahko pojavijo zlasti v zvezi z nezakonito ali neustrezno vsebino, varnostjo blaga ali storitve, ponarejanjem, goljufijo, zlonamerno programsko opremo, neželeno elektronsko pošto, kršitvami varstva podatkov, drugimi tveganji na področju kibernetske varnosti ali ustreznostjo blaga ali storitve za mladoletnike. Da bi zagotovili sorazmernost, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev, kjer je razumno in tehnično izvedljivo, s seznama odstraniti le posamezno blago ali storitev poslovnega uporabnika. Ukinitev spletne posredniške storitve v celoti je najstrožji ukrep.

(24)  Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki to blago in storitve ponujajo potrošnikom. Razvrstitev se nanaša na relativno izpostavljenost ponudb poslovnih uporabnikov ali na pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki spletnih posredniških storitev oziroma ponudniki spletnih iskalnikov in so rezultat uporabe algoritmičnega razvrščanja, mehanizmov za ocene ali odzive, vizualnega poudarjanja ali drugih instrumentov za poudarjanje oziroma kombinacije teh orodij. Predvidljivost pomeni, da ponudniki spletnih posredniških storitev razvrstitev ne določajo samovoljno. Ponudniki bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za določanje razvrstitve, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja. Posebna zasnova te obveznosti glede preglednosti je pomembna za poslovne uporabnike, saj vključuje opredelitev omejenega sklopa parametrov, ki so najbolj relevantni izmed morebitno veliko večjega števila parametrov, ki v določeni meri vplivajo na razvrščanje. Ta obrazložen opis bi moral poslovnim uporabnikom pomagati, da izboljšajo predstavitev svojega blaga in storitev ali nekatere lastnosti tega blaga ali storitev. Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti tako, da se nanaša na splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali degradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo. ▌

(25)  Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev, bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev, ter razlago relativnih učinkov tega vpliva. Plačilo bi se v tem smislu lahko nanašalo na plačila, katerih glavni ali edini namen je izboljšati razvrstitev, pa tudi na posredno plačilo v obliki raznovrstnih dodatnih obveznosti, ki jih sprejme poslovni uporabnik in bi v praksi lahko imele isti učinek, kot je uporaba storitev, ki so pomožne ali imajo dodatne funkcije. Vsebina opisa, vključno s številom in vrsto glavnih parametrov, se lahko zato močno razlikuje glede na zadevno konkretno spletno posredniško storitev, vendar bi morala poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih ponuja poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev. Kazalniki, ki se uporabljajo za merjenje kakovosti blaga ali storitev poslovnih uporabnikov, uporaba urejevalnikov in njihova zmožnost vplivanja na razvrstitev zadevnega blaga ali storitev, obseg vpliva plačila na razvrstitev, pa tudi elementi, ki niso ali so le postransko povezani s samim blagom ali storitvijo, kot so funkcije za predstavitev spletne ponudbe, bi lahko bili primeri glavnih parametrov, ki bi lahko – če so v preprostem in razumljivem jeziku vključeni v splošni opis mehanizma razvrščanja – poslovnim uporabnikom pomagali pridobiti zahtevano ustrezno razumevanje njegovega delovanja.

(26)  Razvrstitev spletišč s strani s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, zlasti tistih spletišč, prek katerih podjetja potrošnikom ponujajo blago in storitve, na podoben način pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh uporabnikov s poslovnim spletiščem. Ponudniki spletnih iskalnikov bi zato morali predložiti opis glavnih parametrov za določitev razvrstitve vseh indeksiranih spletišč in relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre, vključno s spletišči uporabnikov s poslovnim spletiščem in drugih spletišč. Poleg značilnosti blaga in storitev ter njihovega pomena za potrošnike bi moral ta opis v primeru spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočati tudi, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih telekomunikacijskih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo. Vključevati bi moral tudi razlago morebitne možnosti za uporabnike s poslovnim spletiščem, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev, ter razlago relativnih učinkov tega vpliva. Če ni pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih iskalnikov in uporabniki s poslovnim spletiščem, bi moral biti ta opis na voljo javnosti na očitnem in lahko dostopnem mestu na ustreznem spletnem iskalniku. Deli spletišč, kjer se morajo uporabniki prijaviti ali registrirati, v tem smislu ne bi smeli šteti za enostavno in javno dostopne. Da se uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovi predvidljivost, bi se moral opis tudi redno posodabljati in vključiti možnost, da bi bile kakršne koli spremembe glavnih parametrov zlahka ugotovljive. Posodobljeni opis glavnih parametrov bi koristil uporabnikom, ki niso uporabniki poslovnega spletišča spletnega iskalnika. V nekaterih primerih se ponudniki spletnih iskalnikov lahko odločijo, da bodo vplivali na razvrstitev v določenem primeru ali odstranili posamezno spletišče s seznama na podlagi prijave tretje osebe. Od ponudnikov spletnih iskalnikov se za razliko od ponudnikov spletnih posredniških storitev zaradi dejstva, da med strankama ni pogodbenega razmerja, ne more pričakovati, da bodo uporabnika poslovnega spletišča neposredno obvestili o spremembi razvrstitve ali o odstranitvi s seznama na podlagi prijave tretje osebe. Kljub temu bi moral imeti uporabnik poslovnega spletišča možnost, da pregleda vsebino prijave, na podlagi katere je v določenem primeru prišlo do spremembe v razvrstitvi ali odstranitve posameznega spletišča s seznama, tako da preuči vsebino prijave, ki je na primer v javno dostopni spletni podatkovni zbirki. S tem bi se zmanjšala možnost morebitnih zlorab prijav s strani konkurentov, ki bi lahko povzročile odstranitev s seznama.

(27)  Od ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov na podlagi te uredbe ne bi smeli zahtevati, da razkrijejo podrobno delovanje svojih mehanizmov razvrščanja, vključno z algoritmi. Prav tako ne bi smela biti ovirana njihova zmožnost ukrepanja proti zlonamernemu prirejanju razvrščanja, ki ga izvajajo tretje osebe, tudi v interesu potrošnikov. Te interese bi bilo treba zaščititi s splošnim opisom glavnih parametrov razvrščanja, ki bi poslovnim uporabnikom in uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovil ustrezno razumevanje delovanja razvrščanja v okviru njihove uporabe konkretnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov. Za zagotovitev, da se doseže cilj te uredbe, upoštevanje poslovnih interesov ponudnikov spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov zato nikoli ne bi smelo privesti do zavrnitve razkritja glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev. V zvezi s tem, medtem ko ta uredba ne posega v Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta(6), bi moral dani opis temeljiti najmanj na dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja.

(28)  Komisija bi morala pripraviti smernice v pomoč ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri uporabi zahtev glede preglednosti v zvezi z razvrščanjem, določenih s to uredbo. Na ta način bi pripomogla k optimizaciji določitve in predstavitve glavnih parametrov razvrščanja poslovnim uporabnikom in uporabnikom s poslovnim spletiščem.

(29)  Pomožno blago in storitve bi se morali razumeti kot blago in storitve, ki se potrošniku tik pred koncem posla, začetega v okviru spletnih posredniških storitev, ponujajo kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabnik ponuja. Pomožno blago in storitve se nanašajo na proizvode, ki so običajno odvisni od primarnega blaga ali storitve in z njima neposredno povezani, da lahko delujejo. Zato bi ta pojem moral izključevati blago in storitve, ki se zgolj prodajajo poleg zadevnega primarnega blaga in storitev in niso dopolnilo po svoji naravi. Primeri pomožnih storitev vključujejo storitve popravila za posamezno blago ali finančne produkte, kot je zavarovanje najema vozila, ki se ponuja kot dopolnilo določenemu blagu ali storitvam, ki jih ponuja poslovni uporabnik. Prav tako bi lahko pomožno blago vključevalo blago, ki dopolnjuje določen proizvod, ki ga ponuja poslovni uporabnik, in predstavlja orodje za nadgradnjo ali individualizacijo, povezano s tem proizvodom. Ponudniki spletnih posredniških storitev, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve, ki so pomožne blagu ali storitvi, ki jo prodaja poslovni uporabnik z uporabo spletnih posredniških storitev, bi morali v svojih pogojih uporabe storitev navesti opis vrste pomožnega blaga in storitev, ki jih ponujajo. Takšen opis bi moral biti na voljo v pogojih uporabe storitev, ne glede na to, ali pomožno blago ali storitev zagotavlja sam ponudnik spletnih posredniških storitev ali tretja oseba. Takšen opis bi moral biti dovolj celovit, da bi omogočil poslovnemu uporabniku, da razume, ali se katero koli blago ali storitev prodaja kot pomožna blagu ali storitvi poslovnega uporabnika. Ne bi smelo biti potrebno, da opis vključuje določeno blago ali storitev, temveč vrsto proizvoda, ki se ga ponuja kot dopolnilo primarnemu proizvodu poslovnega uporabnika. Poleg tega bi moral ta opis v vseh okoliščinah vključevati, ali in pod katerimi pogoji je poslovnemu uporabniku dovoljeno, da ponuja svoje lastne pomožno blago ali storitev kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvi, ki jo ponuja prek spletnih posredniških storitev.

(30)  Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev ponuja določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko ta ponudnik neposredno konkurira drugim poslovnim uporabnikom svojih spletnih posredniških storitev, ki jih ponudnik ne nadzira, kar je lahko za ponudnika ekonomska spodbuda in možnost, da svoj nadzor nad spletnimi posredniškimi storitvami uporabi, da svoji ponudbi ali tistim ponudbam, ki jih ponuja poslovni uporabnik pod njegovim nadzorom, zagotovi tehnične ali ekonomske prednosti, konkurenčnim poslovnim uporabnikom pa jih lahko zavrne. Takšno ravnanje lahko ogrozi pošteno konkurenco in omeji izbiro potrošnikov. Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnih posredniških storitev deluje pregledno in zagotovi ustrezen opis in navede razloge za kakršno koli diferencirano obravnavo s pravnimi, poslovnimi ali tehničnimi sredstvi, kot so funkcionalnosti operacijskih sistemov, ki bi jo lahko nudil v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih ponuja sam, v primerjavi s tistimi, ki jih ponujajo poslovni uporabniki. Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni vseh spletnih posredniških storitev namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se ponujajo prek navedenih storitev.

(31)  Kadar sam ponudnik spletnega iskalnika ponuja določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnega spletnega iskalnika ali to počne prek poslovnega spletišča, ki ga nadzira, lahko ta ponudnik neposredno konkurira drugim uporabnikom poslovnih spletišč svojih spletnih iskalnikov, ki jih ponudnik ne nadzira. Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnega iskalnika deluje pregledno in zagotovi opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, poslovnimi ali tehničnimi sredstvi, ki bi jo lahko nudil v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih ponuja sam ali prek poslovnega spletišča, ki ga nadzira, v primerjavi s tistimi, ki jih ponujajo konkurenčni uporabniki poslovnih spletišč. Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni celotnega spletnega iskalnika namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se ponujajo prek navedenih storitev.

(32)  Ta uredba bi morala obravnavati posebne pogodbene pogoje, zlasti v primerih neravnovesij v pogajalski moči, da bi zagotovili, da se pogodbeni odnosi izvajajo v dobri veri in pošteno. Zaradi predvidljivosti in preglednosti morajo imeti poslovni uporabniki resnično priložnost, da se seznanijo s spremembami pogojev uporabe storitev, ki se jih ne bi smelo uvajati z retroaktivnim učinkom, razen če temeljijo na zakonski ali regulativni obveznosti ali so za te poslovne uporabnike koristne. Poslovnim uporabnikom bi bilo treba poleg tega zagotoviti jasnost glede pogojev, pod katerimi se njihovo pogodbeno razmerje s ponudniki spletnih posredniških storitev lahko prekine. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zagotoviti, da so pogoji za prekinitev vedno sorazmerni in se lahko izvajajo brez nepotrebnih težav. Končno bi morali biti poslovni uporabniki v celoti obveščeni o vsakem dostopu, ki ga ponudniki spletnih posredniških storitev ohranijo po poteku pogodbe do informacij, ki jih poslovni uporabniki zagotovijo ali ustvarjajo v okviru uporabe spletnih posredniških storitev.

(33)  Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform, tako na splošno kot tudi za zadevne poslovne uporabnike in spletne posredniške storitve. Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe. Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov. Vendar je mogoče v opis vključiti tudi opredelitev nekaterih vrst dejanskih podatkov, ki utegnejo biti izredno pomembni za poslovne uporabnike, in posebne pogoje za dostop do njih. Takšni podatki bi lahko vključevali ocene in odzive, ki jih zberejo poslovni uporabniki o spletnih posredniških storitvah. V splošnem bi moral opis ▌omogočiti, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih oseb. ▌

(34)  Hkrati je pomembno, da poslovni uporabniki razumejo, ali ponudnik kakršne koli podatke, ki nastanejo, ko poslovni uporabnik uporablja posredniške storitve, deli s tretjimi osebami. Poslovni uporabniki bi morali biti predvsem seznanjeni z vsako izmenjavo podatkov s tretjimi osebami za namene, ki niso potrebni za ustrezno delovanje spletnih posredniških storitev, na primer kadar ponudnik podatke vnovči za poslovne namene. Da bi poslovni uporabniki lahko v celoti uveljavljali razpoložljive pravice za vplivanje na takšno izmenjavo podatkov, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev tudi izrecno navesti možnosti za izvzetje iz izmenjave podatkov, kadar te obstajajo v njihovem pogodbenem razmerju s poslovnim uporabnikom.

(35)  Te zahteve ne bi smele biti razumljene kot kakršna koli obveznost ponudnikov spletnih posredniških storitev, da osebne ali neosebne podatke delijo s svojimi poslovnimi uporabniki ali ne. Ukrepi glede preglednosti bi lahko sicer prispevali k povečani izmenjavi podatkov ter kot ključen vir inovacij in rasti pripomogli k uresničevanju ciljev oblikovanja skupnega evropskega podatkovnega prostora. Obdelava osebnih podatkov bi morala biti skladna s pravnim okvirom Unije o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov, spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov v elektronskih komunikacijah, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679(7), Direktivo (EU) 2016/680(8) in Direktivo 2002/58/ES(9) Evropskega parlamenta in Sveta.

(36)  Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih v svojih pogojih uporabe storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da ponujajo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev. V navedenih primerih bi morali zadevni ponudniki za to navesti razloge, zlasti s sklicevanjem na glavne gospodarske, poslovne ali pravne razloge za omejitve. Vendar se ne bi smelo razumeti, da ta obveznost glede preglednosti vpliva na presojo zakonitosti takih omejitev na podlagi drugih aktov prava Unije ali prava držav članic, ki je v skladu s pravom Unije, vključno na področjih konkurence in nepoštenih poslovnih praks, ter uporabo takih aktov.

(37)  Da bi poslovnim uporabnikom, vključno s tistimi, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila morda omejena, začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati notranji sistem za obravnavo pritožb. Ta notranji sistem za obravnavo pritožb bi moral temeljiti na načelih preglednosti in enake obravnave v enakovrednih situacijah, zagotovil pa naj bi, da bi ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik lahko pomemben delež pritožb v razumnem času rešila dvostransko. Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko med obravnavo pritožbe odločitev, ki so jo sprejeli, ohranijo v veljavi. Vsakršen poskus, da se dogovor doseže prek notranjega postopka za obravnavo pritožb, ne vpliva na pravice ponudnikov spletnih posredniških storitev ali poslovnih uporabnikov, da kadar koli med notranjim postopkom za obravnavo pritožb ali po njem začnejo sodni postopek. Poleg tega bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev objavljati in vsaj enkrat letno preverjati informacije o delovanju in uspešnosti svojega notranjega sistema za obravnavo pritožb, da bi poslovni uporabniki lažje razumeli glavne vrste težav, ki lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev, in možnosti za hitro in uspešno dvostransko reševanje spora.

(38)  Namen zahtev iz te uredbe glede notranjih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme. Notranji sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti. ▌Glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES(10) primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja. Pravila za konsolidacijo iz navedenega priporočila zagotavljajo, da je preprečeno vsakršno izogibanje. Navedena izjema ne bi smela vplivati na pravico takšnih podjetij, da prostovoljno vzpostavijo notranji sistem za obravnavo pritožb, ki izpolnjuje merila iz te uredbe.

(39)  Pri uporabi besede „notranji“ ne bi smeli razumeti, da se notranji sistem za obravnavo pritožb ne more prenesti na zunanjega ponudnika storitev ali drug poslovni subjekt, kolikor ima tak ponudnik ali drug poslovni subjekt polno pristojnost in sposobnost zagotoviti, da notranji sistem za obravnavo pritožb izpolnjuje zahteve te uredbe.

(40)  Mediacija je lahko za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike način za reševanje sporov na zadovoljiv način, ne da bi se morali zateči k sodnim postopkom, ki so lahko dolgotrajni in dragi. Zato bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev olajševati mediacijo, in sicer zlasti z določitvijo najmanj dveh javnih ali zasebnih mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati. Določitev minimalnega števila mediatorjev se zahteva za to, da se zaščiti njihova nevtralnost. Mediatorji, ki svoje storitve zagotavljajo s kraja zunaj Unije, bi morali biti določeni le, kadar je zagotovljeno, da uporaba navedenih storitev zadevnih poslovnih uporabnikov na noben način ne prikrajša za kakršno koli pravno varstvo, ki se jim nudi na podlagi prava Unije ali prava držav članic, vključno z zahtevami iz te uredbe in veljavnim pravom glede varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Da bi bili dostopni in pravični ter čim bolj hitri, učinkoviti in uspešni, bi morali navedeni mediatorji izpolnjevati nekatera opredeljena merila. Kljub temu bi moralo biti ponudnikom spletnih posredniških storitev in njihovim poslovnim uporabnikom prepuščeno, da skupaj določijo mediatorja po lastni izbiri po začetku spora med njimi. V skladu z Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) bi morala mediacija, določena v tej uredbi, biti prostovoljen postopek v smislu, da so stranke same odgovorne za postopek ter ga lahko kadar koli začnejo in končajo. Čeprav je mediacija prostovoljna, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev v dobri veri preučiti prošnje za sodelovanje pri mediaciji, določeni v tej uredbi.

(41)  Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije. V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru. ▌Glede na stroške in upravno breme, povezane z nujno določitvijo mediatorjev v pogojih uporabe storitev, je iz navedene obveznosti primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v skladu z ustreznimi določbami Priporočila 2003/361/ES. Pravila za konsolidacijo iz navedenega priporočila zagotavljajo, da je preprečeno vsakršno izogibanje navedeni obveznosti. Vseeno pa to ne bi smelo vplivati na pravico takšnih podjetij, da v svojih pogojih uporabe storitev določijo mediatorje, ki izpolnjujejo merila iz te uredbe.

(42)  Ker bi bilo treba od ponudnikov spletnih posredniških storitev dosledno zahtevati, da določijo mediatorje, s katerimi so pripravljeni sodelovati, in bi morali biti zavezani, da v vsakem poskusu mediacije na podlagi te uredbe sodelujejo v dobri veri, bi bilo treba te obveznosti določiti tako, da poslovni uporabniki sistema mediacije ne bi zlorabljali. Poslovni uporabniki bi tudi morali biti zavezani, da v mediaciji sodelujejo v dobri veri. Ponudniki spletnih posredniških storitev ne bi smeli biti zavezani k sodelovanju v mediaciji, kadar poslovni uporabnik začne postopek o zadevi, v zvezi s katero je ta poslovni uporabnik predhodno že zahteval mediacijo in kjer je mediator ugotovil, da v navedenem primeru poslovni uporabnik ni ravnal v dobri veri. Ponudniki spletnih posredniških storitev prav tako ne bi smeli biti zavezani k sodelovanju v mediaciji s poslovnimi uporabniki, ki so začeli večkratne neuspešne postopke mediacije. Takšne izjemne okoliščine ne bi smele omejevati možnosti poslovnega uporabnika, da zadevo predloži mediaciji, kadar po presoji mediatorja predmet mediacije ni povezan s prejšnjimi zadevami.

(43)  Da se z mediacijo v Uniji olajša reševanje sporov v zvezi z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, bi morala Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbujati vzpostavitev specializiranih organizacij za mediacijo, ki jih trenutno primanjkuje. Vključenost mediatorjev s specializiranim znanjem o spletnih posredniških storitvah in specifičnih sektorjev industrije, v katerih se navedene storitve zagotavljajo, bi morala okrepiti zaupanje obeh strank v postopek mediacije in povečati verjetnost, da bo postopek privedel do hitrega, pravičnega in zadovoljivega rezultata.

(44)  Različni dejavniki, kot so omejena finančna sredstva, strah pred povračilnimi ukrepi in določbe o izključni izbiri prava ter pristojnega sodišča v pogojih uporabe storitev, lahko omejijo učinkovitost obstoječih možnosti sodnih pravnih sredstev, zlasti kadar se od poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem zahteva, da delujejo samostojno in razkrijejo svojo identiteto. Da se zagotovi učinkovita uporaba te uredbe, bi morala biti organizacijam, združenjem, ki zastopajo poslovne uporabnike ali uporabnike s poslovnim spletiščem, ter določenim javnim organom, vzpostavljenim v državah članicah, dana možnost, da v skladu z nacionalnim pravom, vključno z nacionalnimi postopkovnimi zahtevami, začnejo postopke pred nacionalnimi sodišči. Namen teh postopkov pred nacionalnimi sodišči bi moral biti, da se prenehajo ali prepovejo kršitve pravil iz te uredbe ter prepreči prihodnja škoda, ki bi lahko ogrozila vzdržna poslovna razmerja v gospodarstvu spletnih platform. Da se zagotovi, da take organizacije ali združenja navedeno pravico izvajajo učinkovito in primerno, bi morale izpolnjevati določena merila. Zlasti morajo biti pravilno ustanovljeni v skladu s pravom države članice, biti neprofitni in si trajnostno prizadevati za izpolnjevanje svojih ciljev. S temi zahtevami naj bi preprečili vsakršno ad hoc ustanavljanje organizacij ali združenj za namene določenega postopka oziroma določenih postopkov ali za ustvarjanje dobička. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da noben tretji ponudnik neustrezno finančno ne vpliva na odločanje teh organizacij ali združenj. Da bi preprečili nasprotje interesov, bi morali zlasti preprečiti, da na organizacije ali združenja, ki zastopajo poslovne uporabnike ali uporabnike poslovnih spletišč, na neustrezen način ne vpliva noben ponudnik spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov. Popolno in javno razkritje informacij o članstvu in viru financiranja bi moralo nacionalnim sodiščem pomagati pri oceni, ali so ta merila izpolnjena. Glede na poseben status ustreznih javnih organov v državah članicah, v katerih so bili vzpostavljeni, bi se moralo zahtevati le, da jim je v skladu z ustreznimi pravili nacionalnega prava izrecno naloženo, da začnejo take postopke v skupnem interesu zadevnih strank ali v splošnem interesu, ne da bi obstajala potreba po uporabi navedenih meril za take javne organe. Taki postopki ne bi smeli na noben način vplivati na pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da individualno začnejo sodne postopke.

(45)  Države članice bi morale Komisiji sporočiti, katere organizacije, združenja in javni organi bi morali biti po njihovem mnenju upravičeni, da začnejo postopke v skladu s to uredbo. V tem sporočilu bi morale države članice posebej navesti, v skladu s katerimi ustreznimi nacionalnimi določbami so bili organizacija, združenje ali javni organ ustanovljeni, po potrebi pa navesti tudi ustrezen javni register, v katerem sta organizacija ali združenje registrirana. Ta dodatna možnost imenovanja s strani držav članic bi morala omogočiti določeno raven pravne varnosti in predvidljivosti, na katero se lahko zanesejo poslovni uporabniki in uporabniki s poslovnim spletiščem. Obenem je cilj tudi skrajšati sodne postopke in izboljšati njihovo učinkovitost, kar se v tem kontekstu zdi ustrezno. Komisija bi morala zagotoviti objavo seznama teh organizacij, združenj in javnih organov v Uradnem listu Evropske unije. Vključitev na ta seznam bi morala služiti kot izpodbiten dokaz pravne sposobnosti organizacije, združenja ali javnega organa, ki začenja postopek. Kadar obstajajo kakršni koli pomisleki glede imenovanja, bi morala država članica, ki je imenovala organizacijo, združenje ali javni organ, te pomisleke preiskati. Organizacije, združenja in javni organi, ki jih država članica ne imenuje, bi morali imeti možnost, da začnejo postopke pred nacionalnimi sodišči, pri čemer je treba najprej preučiti njihovo pravno sposobnost v skladu z merili iz te uredbe.

(46)  Države članice bi morale biti zavezane zagotoviti ustrezno in učinkovito izvrševanje te uredbe. V državah članicah že obstajajo različni sistemi izvrševanja, zato ne bi smele biti zavezane, da ustanovijo nove nacionalne izvršne organe. Države članice bi morale imeti možnost, da obstoječe organe, vključno s sodišči, pooblastijo za izvrševanje te uredbe. Ta uredba od držav članic ne bi smela zahtevati, da zagotovijo izvrševanje po uradni dolžnosti ali nalagajo kazni.

(47)  Komisija bi morala v tesnem sodelovanju z državami članicami stalno spremljati uporabo te uredbe. V zvezi s tem bi si morala Komisija prizadevati za vzpostavitev široke mreže za izmenjavo informacij z vključitvijo ustreznih strokovnih organov, centrov odličnosti in opazovalnice gospodarstva spletnih platform. Države članice bi morale Komisiji na zahtevo predložiti vse ustrezne informacije, ki jih imajo v zvezi s tem. Nazadnje bi morala temu spremljanju koristiti tudi splošna povečana preglednost v poslovnih odnosih med poslovnimi uporabniki in ponudniki spletnih posredniških storitev ter med uporabniki s poslovnim spletiščem in ponudniki spletnih iskalnikov, ki je cilj te uredbe. Da bi Komisija učinkovito izvajala svoje naloge spremljanja in pregleda v skladu s to uredbo, bi si morala Komisija prizadevati za zbiranje informacij od ponudnikov spletnih posredniških storitev. Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali pri omogočanju zbiranja takšnih podatkov, kjer je ustrezno, sodelovati v dobri veri.

(48)  Kodeksi ravnanja, ki jih pripravijo zadevni ponudniki storitev ali organizacije ali združenja, ki jih zastopajo, lahko prispevajo k pravilni uporabi te uredbe in bi jih bilo zato treba spodbujati. Pri pripravi takih kodeksov ravnanja bi bilo treba ob posvetovanju z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi upoštevati posebne značilnosti zadevnih sektorjev ter posebne značilnosti MSP. Besedilo takih kodeksov bi moralo biti objektivno in nediskriminatorno.

(49)  Komisija bi morala to uredbo redno ocenjevati in pozorno spremljati njen učinek na gospodarstvo spletnih platform, zlasti da bi ugotovila potrebo po spremembah glede na ustrezni tehnološki ali komercialni razvoj. Ta ocena bi morala vključevati učinke na poslovne uporabnike, ki bi lahko izhajali iz splošne rabe določb o izključni izbiri prava ter pristojnega sodišča v pogojih uporabe storitev, ki jih enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev. Da bi imeli širok pogled na dogajanje v sektorju, bi bilo treba pri oceni upoštevati izkušnje držav članic in ustreznih deležnikov. Skupina strokovnjakov za opazovalnico za gospodarstvo spletnih platform, vzpostavljena s Sklepom Komisije C(2018)2393, ima bistveno vlogo pri oceni te uredbe, ki jo opravi Komisija. Komisija bi morala zato ustrezno obravnavati mnenja in poročila, ki ji jih predstavi ta skupina. Po oblikovanju ocene Komisija sprejme ustrezne ukrepe. Nadaljnji ukrepi, tudi zakonodajne narave, bi lahko bili ustrezni, če in kadar se določbe iz te uredbe izkažejo kot nezadostne za ustrezno odpravljanje neravnovesij in nepoštenih poslovnih praks v sektorju.

(50)  V skladu s cilji Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov(12), bi bilo treba pri zagotavljanju informacij, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, v največji možni meri upoštevati potrebe invalidov.

(51)  Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve pravičnega, predvidljivega, trajnostnega in zaupanja vrednega spletnega poslovnega okolja na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(52)  Ta uredba si prizadeva za polno spoštovanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter spodbujanje uveljavljanja svobode gospodarske pobude iz člena 16 Listine –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z določitvijo pravil, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi iskalniki zagotovijo ustrezna preglednost, pravičnost in učinkovite možnosti pravnih sredstev.

2.  Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje ponudi poslovnim uporabnikom oziroma uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji in ki prek teh spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ponujajo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev in ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja.

3.  Ta uredba se ne uporablja za spletne plačilne storitve, spletna oglaševalska orodja ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki.

4.  Ta uredba ne posega v nacionalna pravila, ki v skladu s pravom Unije prepovedujejo ali kaznujejo enostransko ravnanje ali nepoštene poslovne prakse, kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi. Ta uredba ne vpliva na nacionalno civilno pravo, zlasti pogodbeno pravo, kot so pravila o veljavnosti, sklenitvi, učinkih ali prenehanju pogodbe, kolikor so pravila nacionalnega civilnega prava skladna s pravom Unije in kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi.

5.  Ta uredba ne posega v pravo Unije, zlasti pravo Unije, ki se uporablja na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, konkurence, varstva podatkov, varovanja poslovnih skrivnosti, varstva potrošnikov, elektronskega poslovanja in finančnih storitev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „poslovni uporabnik“ pomeni vsakega posameznika, ki deluje v okviru poslovne ali poklicne dejavnosti, ali vsako pravno osebo, ki prek spletnih posredniških storitev potrošnikom ponujata blago ali storitve v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(2)  „spletne posredniške storitve“ pomeni storitve, ki izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)  so storitve informacijske družbe v smislu točke (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta(13);

(b)  poslovnim uporabnikom omogočajo ponujanje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med temi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo;

(c)  poslovnim uporabnikom se zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom teh storitev ▌in poslovnimi uporabniki, ki ponujajo blago ali storitve potrošnikom;

(3)  „ponudnik spletnih posredniških storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja ali ponudi zagotavljanje spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom;

(4)  „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(5)  „spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, ki uporabnikom omogoča vnos poizvedb za izvedbo iskanja po vseh spletiščih ali vseh spletiščih v določenem jeziku, na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, glasovne zahteve, fraze ali drugega vnosa, poda pa rezultate v katerem koli formatu z informacijami o zahtevani vsebini;

(6)  „ponudnik spletnega iskalnika“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki potrošnikom zagotavlja ali ponudi zagotavljanje spletnih iskalnikov;

(7)  „uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletni vmesnik, kar je vsaka programska oprema, vključno s spletiščem ali njegovim delom ter aplikacijami, vključno z mobilnimi aplikacijami, za ponujanje blaga ali storitev potrošnikom za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(8)  „razvrstitev“ pomeni relativno mesto vidnosti blaga ali storitev, ki ▌se ponujajo prek spletnih posredniških storitev, oziroma pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja spletnih iskalnikov, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ▌ponudniki spletnih posredniških storitev oziroma ponudniki spletnih iskalnikov, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo;

(9)  „nadzor“ pomeni lastništvo podjetja ali sposobnost izvajanja odločilnega vpliva nanj v smislu člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004(14);

(10)  „pogoji uporabe storitev“ pomeni vse pogoje ali specifikacije, ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom spletnih posredniških storitev in njegovimi poslovnimi uporabniki ter ki jih enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev; ali gre za enostransko določitev, pa se ugotovi na podlagi splošne ocene, pri čemer samo po sebi ni odločilno, kakšna je relativna velikost zadevnih strank, ali so potekala pogajanja ter ali so bile morda nekatere določbe predmet takih pogajanj in sta jih skupaj določila zadevni ponudnik in poslovni uporabnik;

(11)  „pomožno blago in storitve“ pomeni blago in storitve, ki se potrošniku pred koncem posla, začetega v okviru spletne posredniške storitve, ponudijo kot dodatek in dopolnilo primarnemu blagu ali storitvi, ki jo poslovni uporabnik ponuja prek spletnih posredniških storitev;

(12)  „mediacija“ pomeni vsak strukturiran postopek, kakor je opredeljen v točki (a) člena 3 Direktive 2008/52/ES;

(13)  „trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki poslovnim uporabnikom omogoča, da njim osebno namenjene informacije shranijo tako, da so dostopne za poznejšo uporabo za obdobje, ustrezno glede na namen informacij, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij.

Člen 3

Pogoji uporabe storitev

1.  Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo, da za njihove pogoje uporabe storitev velja:

(a)  zapisani so v preprostem in razumljivem jeziku;

(b)  enostavno so dostopni poslovnim uporabnikom v vseh fazah njihovega poslovnega razmerja s ponudnikom spletnih posredniških storitev, tudi v predpogodbeni fazi;

(c)  določajo ▌razloge za odločitve o začasni onemogočitvi, ukinitvi ali uvedbi kakršne koli druge omejitve, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom;

(d)  vključujejo informacije o vseh dodatnih distribucijskih kanalih in povezanih programih, prek katerih lahko ponudniki spletnih posredniških storitev tržijo blago in storitve, ki jih ponujajo poslovni uporabniki;

(e)  vključujejo splošne informacije v zvezi z učinki pogojev uporabe storitev na lastništvo in nadzor nad pravicami intelektualne lastnine poslovnih uporabnikov.

2.  Ponudniki spletnih posredniških storitev zadevne poslovne uporabnike prek trajnega nosilca podatkov obvestijo o vseh predlaganih spremembah pogojev uporabe storitev.

Predlagane spremembe se ne uveljavijo pred iztekom roka za obveščanje, ki je razumen in sorazmeren naravi ter obsegu nameravanih sprememb in njihovim posledicam za zadevnega poslovnega uporabnika. Ta rok za obveščanje je najmanj 15 dni od datuma, ko ponudnik spletnih posredniških storitev o predlaganih spremembah obvesti zadevne poslovne uporabnike. Ponudniki spletnih posredniških storitev odobrijo daljše roke za obveščanje, kadar je to potrebno, da se poslovnim uporabnikom omogočijo tehnične ali poslovne prilagoditve, s katerimi se bodo prilagodili na spremembe.

Zadevni poslovni uporabnik ima pravico prekiniti pogodbo s ponudnikom spletnih posredniških storitev pred iztekom roka za obveščanje. Takšna prekinitev začne veljati 15 dni od prejema obvestila iz prvega pododstavka, razen če za pogodbo velja krajši rok.

Zadevni poslovni uporabnik se lahko s pisno izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem kadar koli po prejemu obvestila iz prvega pododstavka odpove roku za obveščanje iz drugega pododstavka.

Med rokom za obveščanje se predložitev novega blaga ali storitev v spletne posredniške storitve šteje za jasno pritrdilno dejanje za odpoved roku za obveščanje, razen v primerih, ko je razumen in sorazmeren rok za obveščanje daljši od 15 dni, ker mora poslovni uporabnik zaradi sprememb pogojev uporabe storitev uvesti znatne tehnične prilagoditve blaga ali storitev. V takšnih primerih se šteje, da ni prišlo do samodejne odpovedi roku za obveščanje , kadar poslovni uporabnik predloži novo blago in storitve.

3.  Pogoji uporabe storitev ali specifične določbe teh pogojev, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1, pa tudi spremembe pogojev uporabe storitev, ki jih ponudnik spletnih posredniških storitev izvede v nasprotju z določbami odstavka 2, so nični.

4.  Rok za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 2 se ne uporablja, kadar:

(a)   za ponudnika spletnih posredniških storitev velja zakonska ali regulativna obveznost, po kateri mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča spoštovati rok za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 2;

(b)  mora ponudnik spletnih posredniških storitev izjemoma spremeniti svoje pogoje uporabe storitev, da se odzove na nepredvideno in neposredno nevarnost, povezano z zaščito spletnih posredniških storitev, potrošnikov ali poslovnih uporabnikov pred goljufijo, zlonamerno programsko opremo, neželeno elektronsko pošto, kršitvami varstva podatkov ali drugimi tveganji na področju kibernetske varnosti.

5.  Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo, da je identiteta poslovnega uporabnika, ki zagotavlja blago ali storitve v okviru spletnih posredniških storitev, jasno vidna.

Člen 4

Omejitev, začasna onemogočitev in ukinitev

1.  Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za omejitev ali začasno onemogočitev ▌zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku v zvezi s posameznim blagom ali storitvami, ki jih ponuja ta poslovni uporabnik, zadevnemu poslovnemu uporabniku, preden ali tedaj, ko omejitev ali začasna onemogočitev začne učinkovati, predloži obrazložitev razlogov za tako odločitev na trajnem nosilcu podatkov.

2.  Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za ukinitev zagotavljanja spletnih posredniških storitev v celoti določenemu poslovnemu uporabniku, temu poslovnemu uporabniku vsaj 30 dni pred začetkom učinkovanja ukinitve predloži obrazložitev razlogov za tako odločitev na trajnem nosilcu podatkov.

3.  V primeru omejitve, začasne onemogočitve ali ukinitve ponudnik spletnih posredniških storitev poslovnemu uporabniku omogoči, da pojasni dejstva in okoliščine v okviru notranjega postopka za obravnavo pritožb iz člena 11. Kadar ponudnik spletnih posredniških storitev prekliče omejitev, začasno onemogočitev ali ukinitev, poslovnega uporabnika brez nepotrebnega odlašanja ponovno vključi, vključno z zagotavljanjem dostopa poslovnega uporabnika do osebnih ali drugih podatkov ali obeh, ki so posledica njegove uporabe zadevnih spletnih posredniških storitev preden je omejitev, začasna onemogočitev ali ukinitev začela učinkovati.

4.  Rok za obveščanje iz odstavka 2 se ne uporablja, kadar:

(a)  za ponudnika spletnih posredniških storitev velja zakonska ali regulativna obveznost, po kateri mora ukiniti zagotavljanje spletnih posredniških storitev v celoti določenemu poslovnemu uporabniku na način, ki mu ne dopušča spoštovati tega roka za obveščanje, ali

(b)  ponudnik spletnih posredniških storitev uveljavlja pravico do ukinitve zaradi nujnega razloga na podlagi nacionalnega prava, ki je v skladu s pravom Unije;

(c)  ponudnik spletnih posredniških storitev lahko dokaže, da je zadevni poslovni uporabnik večkrat kršil veljavne pogoje uporabe storitev, zaradi česar je bilo ukinjeno zagotavljanje zadevnih spletnih posredniških storitev v celoti.

Kadar se rok za obveščanje iz odstavka 2 ne uporablja, ponudnik spletnih posredniških storitev brez nepotrebnega odlašanja zadevnemu poslovnemu uporabniku na trajnem nosilcu podatkov posreduje obrazložitev razlogov za to odločitev.

5.  Obrazložitev razlogov iz odstavkov 1 in 2 ter drugega pododstavka odstavka 4 vsebuje sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, vključno z vsebino prijav tretjih oseb, na podlagi katerih je ponudnik spletnih posredniških storitev sprejel odločitev, in sklicevanje na razloge, ki se uporabljajo za odločitev iz točke (c) člena 3(1).

Ponudniku spletnih posredniških storitev ni treba posredovati obrazložitve razlogov, kadar zanj velja zakonska ali regulativna obveznost, da ne navede konkretnih dejstev ali okoliščin oziroma ustreznega razloga ali razlogov, ali če lahko ponudnik spletnih posredniških storitev dokaže, da je zadevni poslovni uporabnik večkrat kršil veljavne pogoje uporabe storitev, zaradi česar je bilo ukinjeno zagotavljanje zadevnih spletnih posredniških storitev v celoti.

Člen 5

Razvrstitev

1.  Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo glavne parametre za določanje razvrstitve in razloge za relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre.

2.  Ponudniki spletnih iskalnikov ▌določijo glavne parametre, ki so posamično ali skupaj najpomembnejši za določanje razvrstitve, in relativni pomen teh glavnih parametrov, tako da na spletnih iskalnikih navedenih ponudnikov zagotovijo enostavno in javno dostopen opis v preprostem in razumljivem jeziku. Ta opis redno posodabljajo.

3.  Kadar glavni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku, ta ponudnik pripravi tudi opis navedenih možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev v skladu z zahtevami iz odstavkov 1 in 2.

4.  Kadar ponudnik spletnega iskalnika po prijavi tretje osebe v konkretnem primeru spremeni razvrstitev ali odstrani določeno spletišče s seznama, uporabniku s poslovnim spletiščem ponudi možnost, da pregleda vsebino prijave.

5.  Opisi iz odstavkov 1, 2 in 3 morajo biti zadostni, da poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočajo, da lahko ustrezno ugotovijo, ali mehanizem razvrščanja upošteva in če, kako in v kolikšni meri, naslednje:

(a)  značilnosti blaga in storitev, ki se ponujajo potrošnikom prek spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika;

(b)  relevantnost navedenih značilnosti za navedene potrošnike;

(c)  kar zadeva spletne iskalnike, značilnosti zasnove spletišča, ki ga uporabljajo uporabniki s poslovnim spletiščem.

6.  Ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena ni treba razkriti algoritmov ali kakršnih koli informacij, ki bi z razumno gotovostjo omogočile zavajanje potrošnikov s prirejanjem rezultatov iskanja ali jim povzročile škodo. Ta člen ne posega v Direktivo (EU) 2016/943.

7.  Da bi ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov olajšala izpolnjevanje in izvrševanje zahtev iz tega člena, Komisija zahtevam glede preglednosti iz tega člena doda smernice.

Člen 6

Pomožno blago in storitve

Kadar se pomožno blago in storitve, tudi finančni produkti, ponujajo potrošnikom prek spletnih posredniških storitev, bodisi to počne ponudnik spletnih posredniških storitev bodisi tretje osebe, ponudnik spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev navede opis vrste pomožnega blaga in storitev, ki se ponujajo, ter opis, ali in pod katerimi pogoji lahko poslovni uporabnik ponuja tudi svoje pomožne blago in storitve prek spletne posredniške storitve.

Člen 7

Diferencirana obravnava

1.  Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali bi jo lahko nudili v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih prek teh spletnih posredniških storitev potrošnikom ponuja, na eni strani ta ponudnik sam ali kateri koli poslovni uporabniki, ki jih ta ponudnik nadzira, in na drugi strani drugi poslovni uporabniki. V tem opisu se navedejo glavni gospodarski, komercialni ali pravni razlogi za tako diferencirano obravnavo.

2.  Ponudniki spletnih iskalnikov določijo opis diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali bi jo lahko nudili v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih prek teh spletnih iskalnikov potrošnikom ponuja, na eni strani ta ponudnik sam ali kateri koli uporabniki s poslovnimi spletišči, ki jih ta ponudnik nadzira, in na drugi strani drugi uporabniki s poslovnimi spletišči.

3.  Opisi iz odstavkov 1 in 2 zajemajo zlasti, kadar je ustrezno, diferencirano obravnavo s posebnimi ukrepi ali ravnanjem ponudnika spletnih posredniških storitev ali ponudnika spletnega iskalnika v zvezi z naslednjim:

(a)  dostopom, ki ga imajo lahko ponudnik ali poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem, ki jih ta ponudnik nadzira, do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki, uporabniki s poslovnim spletiščem ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev;

(b)  razvrstitvijo ali drugimi nastavitvami, ki jih ponudnik uporablja in ki vplivajo na dostop potrošnikov do blaga ali storitev, ki jih prek teh spletnih posredniških storitev ponujajo drugi poslovni uporabniki ali ki jih prek teh spletnih iskalnikov ponujajo drugi uporabniki s poslovnim spletiščem;

(c)  katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov;

(d)  dostopom do, ▌pogojev za ali katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo spletnih posredniških storitev ali funkcionalnosti ali tehničnih vmesnikov, ki so pomembni za poslovnega uporabnika ali uporabnika s poslovnim spletiščem in ki so neposredno povezani z uporabo spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ali so jim pomožni.

Člen 8

Posebni pogodbeni pogoji

Za zagotovitev, da se pogodbeni odnosi med ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovnimi uporabniki izvajajo v dobri veri in da temeljijo na poštenem poslovanju, ponudniki spletnih posredniških storitev:

(a)  ne uvajajo retroaktivnih sprememb pogojev uporabe storitev, razen kadar od njih to zahteva zakonska ali regulativna obveznost ali kadar so retroaktivne spremembe v korist poslovnim uporabnikom;

(b)  zagotovijo, da njihovi pogoji uporabe storitev vključujejo informacije o pogojih, pod katerimi lahko poslovni uporabniki prekinejo pogodbeno razmerje s ponudnikom spletnih posredniških storitev, in

(c)  v svoje pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ali njegov neobstoj, do informacij, ki jih posreduje ali ustvari poslovni uporabnik ter ki jih obdržijo po poteku pogodbe med ponudnikom spletnih posredniških storitev in poslovnim uporabnikom.

Člen 9

Dostop do podatkov

1.  Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ali njegov neobstoj, ki ga imajo poslovni uporabniki do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev.

2.  Z opisom iz odstavka 1 ponudniki spletnih posredniških storitev poslovne uporabnike ustrezno obveščajo zlasti o naslednjem:

(a)  ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki zagotavljajo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji;

(b)  ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo ta poslovni uporabnik v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji;

(c)  poleg točke (b), ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v zbirni obliki, ki so bili zagotovljeni ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev vsem poslovnim uporabnikom in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji, ter

(d)  ali so podatki iz točke (a) zagotovljeni tretjim osebam, skupaj z, kadar zagotavljanje takšnih podatkov tretjim osebam ni potrebno za pravilno delovanje spletnih posredniških storitev, navedbo o namenu take izmenjave podatkov ter vse možnosti za izvzetje iz navedene izmenjave podatkov, ki so na voljo poslovnim uporabnikom.

3.  Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2016/679, Direktive (EU) 2016/680 in Direktive 2002/58/ES.

Člen 10

Omejitve ponudbe drugačnih pogojev na druge načine

1.  Kadar pri zagotavljanju storitev ponudniki spletnih posredniških storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da ponujajo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot prek navedenih storitev, razloge za to omejitev vključijo v svoje pogoje uporabe storitev in poskrbijo, da so enostavno dostopni javnosti. Ti razlogi vključujejo glavne gospodarske, komercialne ali pravne razloge za te omejitve.

2.  Obveznost iz odstavka 1 ne vpliva na nobene prepovedi ali omejitve v zvezi z uvedbo takih omejitev, ki izhajajo iz uporabe drugih aktov prava Unije ali prava držav članic, ki je v skladu s pravom Unije in ki velja za spletne posredniške storitve.

Člen 11

Notranji sistem za obravnavo pritožb

1.  Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo notranji sistem za obravnavo pritožb poslovnih uporabnikov.

Ta notranji sistem za obravnavo pritožb je za poslovne uporabnike enostavno dostopen in brezplačen ter zagotavlja obravnavo v razumnem roku. Temelji na načelih preglednosti in enake obravnave v enakovrednih situacijah ter obravnave pritožb na način, ki je sorazmeren z njihovim pomenom in kompleksnostjo. Poslovnim uporabnikom omogoča vložitev pritožb neposredno pri zadevnem ponudniku glede katere koli izmed naslednjih težav:

(a)  domnevno neizpolnjevanje katerih koli ▌obveznosti tega ponudnika, ki so določene v tej uredbi, ki vpliva na poslovnega uporabnika, ki vlaga pritožbo (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) ▌;

(b)  tehnološke težave, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in ▌vplivajo na pritožnika ▌;

(c)  sprejeti ukrepi navedenega ponudnika ali njegovo ravnanje, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in ki ▌vplivajo na pritožnika ▌.

2.  Ponudniki spletnih posredniških storitev v okviru svojega notranjega sistema za obravnavo pritožb:

(a)  ustrezno upoštevajo vložene pritožbe in zagotavljajo nadaljnje ukrepanje, ki bi bilo lahko potrebno za ustrezno reševanje izpostavljene težave ▌;

(b)  pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito ob upoštevanju pomena in kompleksnosti izpostavljene težave;

(c)  pritožniku individualizirano ter v preprostem in razumljivem jeziku sporočijo rezultat notranjega postopka obravnave pritožbe.

3.  Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z dostopom do njihovega notranjega sistema za obravnavo pritožb in njegovim delovanjem.

4.  Ponudniki spletnih posredniških storitev ▌pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti svojega notranjega sistema za obravnavo pritožb ter poskrbijo, da so enostavno dostopne javnosti. Te informacije preverijo vsaj enkrat letno in jih posodobijo, kadar so potrebne bistvene spremembe.

Te informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, glavne vrste pritožb, povprečen čas, potreben za obravnavo pritožb, in informacije o rezultatih pritožb v zbirni obliki.

5.  Določbe iz tega člena se ne uporabljajo za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu ▌2003/361/ES.

Člen 12

Mediacija

1.  Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev določijo dva ali več mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o izvensodnem reševanju sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 11.

Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko mediatorje, ki zagotavljajo storitve mediacije s kraja zunaj Unije, določijo zgolj, kadar se zagotovi, da zadevni poslovni uporabniki zaradi zagotavljanja navedenih storitev s strani mediatorjev zunaj Unije niso dejansko prikrajšani za koriščenje katerih koli pravnih zaščitnih ukrepov iz prava Unije ali prava držav članic.

2.  Mediatorji iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)  so nepristranski in neodvisni;

(b)  njihove storitve mediacije so cenovno dostopne za ▌poslovne uporabnike zadevnih spletnih posredniških storitev;

(c)  sposobni so zagotavljati storitve mediacije v jeziku pogojev uporabe storitev, ki urejajo pogodbeno razmerje med zadevnim ponudnikom spletnih posredniških storitev in poslovnim uporabnikom;

(d)  zlahka so dosegljivi bodisi fizično v kraju sedeža ali prebivališča poslovnega uporabnika bodisi na daljavo z uporabo komunikacijskih tehnologij;

(e)  storitve mediacije lahko zagotavljajo brez nepotrebnega odlašanja;

(f)  zadostno razumejo splošne poslovne odnose med podjetji, zaradi česar lahko učinkovito prispevajo k poskusu reševanja sporov.

3.  Ne glede na prostovoljno naravo mediacije, ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovni uporabniki v vsakem poskusu mediacije na podlagi tega člena sodelujejo v dobri veri.

4.  Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež teh skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretnega primera, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank. ▌

5.  Vsakršen poskus, da se z mediacijo doseže dogovor o rešitvi spora v skladu s tem členom, ne vpliva na pravice zadevnih ponudnikov spletnih posredniških storitev in poslovnih uporabnikov, da kadar koli pred postopkom mediacije, med njim ali po njem začnejo sodni postopek.

6.  Če to zahteva poslovni uporabnik, ponudnik spletnih posredniških storitev pred začetkom mediacije da poslovnemu uporabniku na voljo informacije o delovanju in uspešnosti mediacije, povezane z njegovimi dejavnostmi.

7.  Obveznost iz odstavka 1 se ne uporablja za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.

Člen 13

Specializirani mediatorji

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, da individualno ali skupaj ustanovijo eno ali več organizacij, ki zagotavljajo storitve mediacije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 12(2), da bi ob upoštevanju zlasti čezmejne narave spletnih posredniških storitev konkretno olajševali izvensodno reševanje sporov s poslovnimi uporabniki, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem navedenih storitev.

Člen 14

Sodni postopki, ki jih začnejo reprezentativne organizacije ali združenja in javni organi

1.  Organizacije in združenja, ki imajo legitimni interes pri zastopanju poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ter javni organi, vzpostavljeni v državah članicah, imajo pravico začeti postopek pred pristojnimi nacionalnimi sodišči v Uniji v skladu s pravili države članice, v kateri je postopek začet, za prenehanje ali prepoved katere koli neskladnosti ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe.

2.  Komisija spodbuja države članice k izmenjavi najboljših prakse in informacij z drugimi državami članicami na podlagi registrov nezakonitih dejanj, v zvezi s katerimi so nacionalna sodišča izdala opustitvene odločbe, kadar takšne registre vzpostavijo ustrezni javni subjekti ali organi.

3.  Organizacije ali združenja imajo pravico iz odstavka 1 le, kadar ▌izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)  so pravilno ustanovljeni v skladu s pravom države članice;

(b)  trajnostno si prizadevajo za cilje, ki so v skupnem interesu skupine poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki jih zastopajo;

(c)  so neprofitni;

(d)  na njihovo odločanje ne vplivajo neustrezno tretji ponudniki financiranja, zlasti ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov.

Zato organizacije ali združenja v celoti in javno razkrijejo informacije o članstvu in viru financiranja.

4.  V državah članicah, v katerih so bili ▌javni organi vzpostavljeni, imajo ti javni organi pravico iz odstavka 1, kadar jim je naložena obramba skupnih interesov poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem ali zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice.

5.  Države članice lahko določijo:

(a)  organizacije ali združenja s sedežem v tej državi članici, ki izpolnjujejo vsaj zahteve iz odstavka 3, na zahtevo teh organizacij ali združenj,

(b)  javne organe, vzpostavljene v tej državi članici, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4,

ki se jim podeli pravica iz odstavka 1. Države članice sporočijo Komisiji ime in namen vseh takšnih določenih organizacij, združenj ali javnih organov.

6.  Komisija pripravi seznam organizacij, združenj in javnih organov, določenih na podlagi odstavka 5. V tem seznamu se navede namen teh organizacij, združenj in javnih organov. Ta seznam se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Spremembe tega seznama se objavijo brez odlašanja, v vsakem primeru pa se posodobljeni seznam pripravi in objavi vsakih šest mesecev.

7.  Sodišča sprejmejo seznam iz odstavka 6 kot dokaz pravne sposobnosti organizacije, združenja ali javnega organa, brez poseganja v pravico sodišča do preučitve, ali namen tožnika upravičuje začetek postopka v posameznem primeru.

8.  Če ima država članica ali Komisija pomisleke glede tega, ali organizacija ali združenje izpolnjuje merila iz odstavka 3, oziroma glede tega, ali javni organ izpolnjuje merila iz odstavka 4, država članica, ki je to organizacijo, združenje ali javni organ določila, pomisleke preuči in po potrebi prekliče določitev, če eno ali več meril ni izpolnjenih.

9.  Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da v skladu s pravili države članice, v kateri se postopek začne, pri pristojnih nacionalnih sodiščih začnejo kateri koli postopek, ki temelji na individualnih pravicah in katerega namen je doseči prenehanje katere koli neskladnosti ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe.

Člen 15

Izvrševanje

1.  Vsaka država članica zagotovi ustrezno in učinkovito izvrševanje te uredbe.

2.  Države članice določijo pravila glede ukrepov, ki se uporabijo za kršitve te uredbe, in zagotovijo njihovo izvajanje. Ti ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Člen 16

Spremljanje

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami pozorno spremlja učinek te uredbe na razmerja med spletnimi posredniškimi storitvami in njihovimi poslovnimi uporabniki ter med spletnimi iskalniki in uporabniki s poslovnim spletiščem. Komisija v ta namen zbere ustrezne informacije za spremljanje sprememb v teh razmerjih, vključno z izvajanjem ustreznih študij. Države članice pomagajo Komisiji tako, da ji na zahtevo predložijo vse ustrezne zbrane informacije, vključno o specifičnih primerih. Komisija lahko za namene tega člena in člena 18 skuša pridobiti informacije od ponudnikov spletnih posredniških storitev.

Člen 17

Kodeksi ravnanja

1.  Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev ter organizacije in združenja, ki jih zastopajo, skupaj s poslovnimi uporabniki, vključno z malimi, srednjimi in mikropodjetji (MSP), in njihovimi zastopniškimi organizacijami, da ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev, v katerih se spletne posredniške storitve zagotavljajo, ter posebnih značilnosti MSP pripravijo kodekse ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe.

2.  Komisija spodbuja ponudnike spletnih iskalnikov ter organizacije in združenja, ki jih zastopajo, da pripravijo kodekse ravnanja, katerih izrecen namen je prispevati k pravilni uporabi člena 5 ▌.

3.  Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev, da sprejmejo in izvajajo sektorske kodekse ravnanja, kadar takšni sektorski kodeksi ravnanja obstajajo in se množično uporabljajo.

Člen 18

Pregled

1.  Komisija do ... [18 mesecev od datuma začetka uporabe te uredbe] in nato vsaka tri leta oceni to uredbo in poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2.  Prva ocena te uredbe se opravi zlasti glede naslednjega:

(a)   ocene izpolnjevanja obveznosti iz členov 3 do 10 ter njihovega učinka na gospodarstvo spletnih platform;

(b)  ocene učinka in učinkovitosti vseh uveljavljenih kodeksov ravnanja, da bi izboljšali pravičnost in preglednost;

(c)  nadaljnje preučitve težav, ki so nastale zaradi odvisnosti poslovnih uporabnikov od spletnih posredniških storitev, in težav, ki so nastale zaradi nepoštenih poslovnih praks ponudnikov spletnih posredniških storitev, ter z namenom nadaljnjega ugotavljanja, koliko so takšne prakse še vedno razširjene;

(d)  nadaljnje preučitve, ali je konkurenca med blagom ali storitvami, ki jih ponuja poslovni uporabnik, ter blagom in storitvami, ki jih ponuja ali nadzira ponudnik spletnih posredniških storitev, poštena in ali ponudniki spletnih posredniških storitev v tem pogledu zlorabljajo privilegirane podatke;

(e)  ocene učinka te uredbe na vsa morebitna neravnovesja v razmerjih med ponudniki operativnih sistemov in njihovimi poslovnimi uporabniki;

(f)  ocene, ali je področje uporabe uredbe, predvsem kar zadeva opredelitev izraza „poslovni uporabnik“, ustrezno, v smislu, da ne spodbuja navideznega samozaposlovanja.

S prvo in nadaljnjimi ocenami se ugotovi, ali so morda potrebna dodatna pravila, tudi v zvezi z izvrševanjem, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu. Komisija po ocenah sprejme ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo zakonodajne predloge.

3.  Države članice zagotovijo vse ustrezne informacije, ki so jim na voljo in jih lahko Komisija potrebuje za pripravo poročila iz odstavka 1.

4.  Komisija pri oceni te uredbe med drugim upošteva mnenja in poročila, ki ji jih predstavi skupina strokovnjakov opazovalnice gospodarstva spletnih platform. Komisija upošteva tudi vsebino in delovanje vseh kodeksov ravnanja iz člena 17, kadar je ustrezno.

Člen 19

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporabljati se začne … [dvanajst mesecev po datumu objave].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 177.
(2)UL C 440, 6.12.2018, str. 177.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.
(4) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).
(5) Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).
(6)Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).
(7)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(8) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
(9) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
(10)Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(11) Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 136, 24.5.2008, str. 3).
(12)Sklep Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (UL L 23, 27.1.2010, str. 37).
(13)Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
(14)Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).


Boljše izvrševanje in posodobitev pravil EU o varstvu potrošnikov ***I
PDF 310kWORD 90k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993, Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu potrošnikov (COM(2018)0185 – C8-0143/2018 – 2018/0090(COD))
P8_TA-PROV(2019)0399A8-0029/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0185),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0143/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0029/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS ▌, Direktive 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu potrošnikov(2)

P8_TC1-COD(2018)0090


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V členu 169(1) in točki (a) člena 169(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da Unija prispeva k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 114 PDEU. V členu 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je določeno, da politike Unije zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov.

(2)  Zakonodajo o varstvu potrošnikov je treba učinkovito izvajati po vsej Uniji. Vendar je bilo v celovitem preverjanju ustreznosti direktiv o pravu EU na področju varstva potrošnikov in trženja, ki jih je izvedla Komisija v letih 2016 in 2017 v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), ugotovljeno, da je uspešnost zakonodaje Unije o varstvu potrošnikov ogrožena zaradi pomanjkanja ozaveščenosti trgovcev in potrošnikov, zato bi se lahko pogosteje uveljavljala obstoječa pravna sredstva.

(3)  Unija je že sprejela številne ukrepe za izboljšanje ozaveščenosti potrošnikov, trgovcev in pravnih strokovnjakov o pravicah potrošnikov in izboljšanje uveljavljanja pravic potrošnikov in pravnih sredstev za potrošnike. Vendar še vedno obstajajo vrzeli glede resnično učinkovitih in sorazmernih kazni za odvračanje in sankcioniranje kršitev znotraj Unije v nacionalnih zakonodajah, nezadostna individualna pravna sredstva za potrošnike, oškodovane zaradi kršitev nacionalne zakonodaje, ki prenaša Direktivo 2005/29/ES(5), in pomanjkljivosti postopka z opustitveno tožbo iz Direktive 2009/22/ES(6). Spremembo postopka z opustitveno tožbo bi bilo treba obravnavati z ločenim instrumentom, ki spreminja in nadomešča Direktivo 2009/22/ES.

(4)  Direktive 98/6/ES(7), 2005/29/ES in 2011/83/EU(8) vključujejo zahteve za države članice, da zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve nacionalnih določb za prenos teh direktiv. Poleg tega člen 21 Uredbe (EU) 2017/2394(9) o sodelovanju na področju varstva potrošnikov od držav članic zahteva, da učinkovito in usklajeno sprejmejo izvršilne ukrepe, vključno z naložitvijo kazni, da se doseže prenehanje ali prepoved močno razširjenih kršitev ali močno razširjenih kršitev z razsežnostjo Unije.

(5)  Sedanja nacionalna pravila o kaznih se znotraj Unije zelo razlikujejo. Zlasti ne zagotavljajo vse države članice, da je trgovcem, ki storijo kršitev, za močno razširjene kršitve ali močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije mogoče naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Zato bi bilo treba obstoječa pravila o kaznih iz direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES in 2011/83/EU izboljšati ter hkrati uvesti nova pravila o kaznih v Direktivi 93/13/EGS(10).

(6)   Države članice bi morale še naprej same odločati o vrsti kazni, ki jo bodo naložile, ter v svoji nacionalni zakonodaji določiti ustrezne postopke za naložitev kazni v primeru kršitev direktiv, spremenjenih s to direktivo.

(7)  Za spodbujanje doslednejše uporabe kazni, zlasti za kršitve znotraj Unije, močno razširjene kršitve in močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije, navedene v Uredbi (EU) 2017/2394, bi bilo treba določiti skupna neizčrpna in okvirna merila za uporabo kazni. Ta merila morajo vključevati na primer naravo, težo, obseg in trajanje kršitve ter vsa pravna sredstva, ki jih trgovec zagotovi potrošnikom za povzročeno škodo. Ponavljajoče se kršitve istega storilca kažejo nagnjenost k takim kršitvam, zato so pomemben pokazatelj teže zadevnega ravnanja, s tem pa tudi potrebe po povečanju ravni kazni za doseganje učinkovitega odvračanja. Če so na voljo ustrezni podatki, bi bilo treba upoštevati pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube zaradi kršitve ▌. Upoštevajo se lahko tudi drugi oteževalni ali olajševalni dejavniki v zvezi z okoliščinami primera.

(8)  Ta skupna neizčrpna in okvirna merila za uporabo kazni morda niso ustrezna pri odločanju o kaznih glede vsake posamezne kršitve, zlasti pri kršitvah, ki niso hude. Države članice bi morale upoštevati tudi druga splošna pravna načela, ki se uporabljajo za nalaganje kazni, kot je načelo non bis in idem.

(9)  V skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394 pristojni organi držav članic, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, v svoji jurisdikciji sprejmejo vse potrebne izvršilne ukrepe zoper trgovca, odgovornega za močno razširjeno kršitev ali močno razširjeno kršitev z razsežnostjo Unije, da bi se doseglo prenehanje ali prepoved te kršitve. V ustreznih primerih trgovcu, odgovornemu za močno razširjeno kršitev ali močno razširjeno kršitev z razsežnostjo Unije, izrečejo kazni, kot so globe ali periodične denarne kazni. Izvršilni ukrepi se sprejmejo učinkovito in usklajeno, da bi dosegli prenehanje ali prepoved močno razširjene kršitve ali močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije. Pristojni organi, ki jih zadeva usklajeno ukrepanje, si prizadevajo, da bi bili izvršilni ukrepi v državah članicah, ki jih zadeva ta kršitev, sprejeti sočasno.

(10)  Da se organom držav članic zagotovi možnost naložitve učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za močno razširjene kršitve potrošniškega prava in močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije, ki so predmet usklajene preiskave in pregona v skladu z Uredbo (EU) 2017/2394, bi bilo treba globe uvesti kot ▌element kazni za take kršitve. Za zagotavljanje odvračilnega učinka glob bi morale države članice v svojem nacionalnem pravu določiti najvišje denarne kazni za take kršitve v višini najmanj 4 % letnega prometa trgovca v zadevni državi članici ali državah članicah. Trgovec lahko v nekaterih primerih pomeni tudi skupino družb.

(11)  Kot določata člena 9 in 10 Uredbe (EU) 2017/2394, se pri naložitvi kazni skrbno upoštevajo narava, teža in trajanje zadevne kršitve, kot je ustrezno. Naložitev kazni bi morala biti sorazmerna ter v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno z ustreznimi postopkovnimi zaščitnimi ukrepi, ter z načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Sprejete kazni bi morale biti primerne glede na naravo kršitve ter splošno dejansko ali morebitno škodo zaradi kršitve zakonodaje Unije o varstvu interesov potrošnikov. Pooblastilo za izrekanje kazni se izvaja neposredno s strani pristojnih organov v okviru lastne pristojnosti ali, če je primerno, ob pomoči drugih pristojnih organov ali drugih javnih organov ali z dajanjem navodil imenovanim organom, če je ustrezno, ali z zahtevkom, naslovljenim na sodišča, pristojna za izdajo potrebne odločbe, vključno, če je primerno, s pritožbo, če zahtevku za izdajo potrebne odločbe ni bilo ugodeno.

(12)  Kadar v okviru mehanizma za usklajevanje v okviru Uredbe (EU) 2017/2394 enotni nacionalni pristojni organ v smislu navedene uredbe naloži globo trgovcu, ki je odgovoren za močno razširjeno kršitev ali močno razširjeno kršitev z razsežnostjo Unije, bi moral imeti možnost, da naloži globo v višini najmanj 4 % letnega prometa trgovca v vseh državah članicah, ki jih zadeva usklajeni izvršilni ukrep.

(13)  Državam članicam se ne bi smelo preprečiti, da ohranijo ali uvedejo v svoje nacionalno pravo čim višje globe na podlagi prometa za močno razširjene kršitve potrošniškega prava in močno razširjene kršitve z razsežnostjo Unije, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2017/2394. Državam članicam bi bilo treba tudi omogočiti, da take globe določijo na podlagi svetovnega letnega prometa trgovca ali razširijo pravila o globah na druge kršitve, ki niso zajete v določbah te direktive v zvezi s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394. Poleg tega se državam članicam, kadar informacije o letnem prometu trgovca niso na voljo, ne bi smelo preprečiti, da ohranijo ali uvedejo druga pravila v zvezi z globami. Zahteva, da se znesek globe določi pri najmanj 4 % prometa trgovca, ne bi smela veljati za morebitna dodatna pravila držav članic glede občasnih denarnih kazni, kot so dnevne kazni za nespoštovanje katerega koli sklepa, odredbe, začasnega ukrepa, zaveze trgovca ali drugega ukrepa z namenom zaustavitve kršitve.

(14)  Pravila o kaznih bi bilo treba določiti v Direktivi 93/13/EGS, da bi se povečal njen odvračilni učinek. Države članice lahko prosto odločajo o upravnem ali sodnem postopku za naložitev kazni zaradi kršitve Direktive 93/13/EGS. Zlasti bi lahko upravni organi ali nacionalna sodišča naložila kazni, če ugotovijo, da so pogodbene klavzule nepoštene, med drugim na podlagi sodnih postopkov, ki jih sproži upravni organ. Nacionalna sodišča ali upravni organi bi lahko kazni naložili tudi, če trgovec uporablja pogodbene pogoje, ki so v skladu z nacionalnim pravom izrecno opredeljeni kot nepošteni v vseh okoliščinah, pa tudi, če trgovec uporablja pogodbene pogoje, ki bili z dokončnim zavezujočim sklepom opredeljeni kot nepošteni. Države članice bi se lahko odločile, da imajo tudi upravni organi pravico ugotoviti, da so pogodbene klavzule nepoštene. Tudi nacionalna sodišča ali upravni organi bi lahko naložili kazni z istim sklepom, s katerim se ugotovi, da so pogodbeni pogoji nepošteni. Poleg tega države članice same določijo ustrezne mehanizme za usklajevanje morebitnih ukrepov na nacionalni ravni v zvezi z individualnimi pravnimi sredstvi in kaznimi.

(15)  Pri odločanju o porazdelitvi prihodkov iz glob bi morale države članice upoštevati povečanje varstva splošnega interesa potrošnikov ter drugih zaščitenih javnih interesov. ▌

(16)  Države članice bi morale zagotoviti, da so pravna sredstva na voljo potrošnikom, oškodovanim zaradi nepoštenih poslovnih praks, da se odpravijo vsi učinki tovrstnih nepoštenih praks. Z jasnim okvirom za individualna pravna sredstva bi se olajšali zasebni postopki uveljavljanja. Potrošnik bi moral imeti dostop do sorazmernega in učinkovitega nadomestila za škodo in, kadar je ustrezno, znižanja kupnine ali odpovedi pogodbe. Državam članicam se ne bi smelo preprečiti ohranjanje ali uvedba pravic do drugih pravnih sredstev za potrošnike, oškodovane zaradi nepoštenih poslovnih praks, kot je popravilo ali zamenjava, da se zagotovi popolna odprava učinkov teh praks. Državam članicam se ne bi smelo preprečiti, da določijo pogoje uporabe in učinke pravnih sredstev za potrošnike. Pri uporabi pravnih sredstev bi se lahko po potrebi upoštevali teža in narava nepoštene poslovne prakse, škoda, povzročena potrošnikom, in druge ustrezne okoliščine, kot je neprimerno ravnanje trgovca ali kršitev pogodbe.

(17)  Pri preverjanju ustreznosti direktiv o zakonodaji EU na področju varstva potrošnikov in trženja ter vzporedni oceni Direktive 2011/83/EU so bila opredeljena tudi številna področja, na katerih bi bilo treba posodobiti obstoječa pravila o varstvu potrošnikov ▌. Glede na nenehen razvoj digitalnih orodij je potrebno stalno prilagajanje zakonodaje o varstvu potrošnikov.

(18)  Višja razvrstitev ali kakršna koli vidna razvrstitev komercialnih ponudb, ki jo ponudniki storitev spletnega iskanja predstavijo kot rezultat spletnega iskanja, pomembno vpliva na potrošnike.

(19)  Razvrstitev se nanaša na relativno izpostavljenost ponudb trgovcev ali pomembnost, ki se pripiše rezultatom iskanja, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki storitev spletnega iskanja ter so med drugim rezultat uporabe algoritmičnega zaporedenja, mehanizmov za vrednotenje, vizualnega poudarjanja ali drugih instrumentov za poudarjanje oziroma kombinacije teh orodij.

(20)  V zvezi s tem bi bilo treba v Prilogo I k Direktivi 2005/29/ES dodati novo točko, v kateri bi bilo jasno navedeno, da bi bilo treba prepovedati prakse, pri katerih trgovec zagotovi informacije za potrošnika v obliki rezultatov iskanja v odgovoru na iskalne poizvedbe potrošnikov na spletu, ne da bi razkril plačano oglaševanje ali izrecno plačilo za doseganje višje razvrstitve izdelkov med rezultate iskanja. Če je trgovec neposredno ali posredno plačal ponudniku storitev spletnega iskanja za višjo razvrstitev izdelka med rezultate iskanja, bi moral ponudnik storitev spletnega iskanja o tem potrošnike jedrnato, preprosto in razumljivo obvestiti. Posredno plačilo bi lahko pomenilo sprejetje dodatnih obveznosti trgovca do ponudnika katerih koli storitev spletnega iskanja, katerih konkretni učinek je višja razvrstitev. Posredno plačilo bi lahko zajemalo večjo provizijo na transakcijo ter različne sheme nadomestil, ki jasno vodijo do višje razvrstitve. Plačila za splošne storitve, kot so provizije za uvrstitev v ponudbo ali članarine, ki zajemajo širok razpon storitev, ki jih trgovcu zagotavlja ponudnik storitev spletnega iskanja, se ne bi smela šteti za plačilo za izrecno doseganje višje razvrstitve izdelkov, če taka plačila niso temu namenjena. Storitve spletnega iskanja lahko ponujajo različne vrste spletnih trgovcev, vključno s posredniki, kot so spletni trgi, iskalniki in spletna mesta za primerjavo.

(21)  Zahteve glede preglednosti glavnih parametrov razvrščanja ureja tudi Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(11)(12) o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev. Zahteve glede preglednosti v skladu z Uredbo (EU) 2019/...(13)++ zajemajo širok razpon spletnih posrednikov, vključno s spletnimi trgi, vendar se uporabljajo le za razmerja med trgovci in spletnimi posredniki. Podobne zahteve bi bilo zato treba uvesti v Direktivi 2005/29/ES, da se zagotovi ustrezna preglednost za potrošnike, razen v primeru ponudnikov spletnih iskalnikov, ki morajo že v skladu z Uredbo (EU) 2019/...++ navesti glavne parametre, ki so ločeno ali skupaj najpomembnejši pri določanju razvrščanja, in relativno pomembnost teh glavnih parametrov, tako da na svojih spletnih iskalnikih zagotovijo enostavno in javno dostopno pojasnilo v jasnem in razumljivem jeziku.

(22)  Trgovci, ki potrošnikom omogočajo iskanje blaga in storitev, kot so potovanja, namestitve in dejavnosti za prosti čas, ki jih ponujajo različni trgovci ali potrošniki, bi morali potrošnike obvestiti o privzetih glavnih parametrih razvrščanja ponudb, ki so potrošniku predstavljene kot rezultat iskalne poizvedbe, ter njihovo relativno pomembnost glede na druge parametre. Te informacije bi morale biti jedrnate ter enostavno, vidno in neposredno dostopne. Parametri razvrščanja pomenijo vsa splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritme, ali drugi mehanizme prilagoditve ali retrogradacije, ki se uporabljajo pri razvrščanju.

(23)  Zahteva po informacijah o glavnih parametrih razvrščanja ne posega v Direktivo (EU) 2016/943(14). Od trgovcev se ne bi smelo zahtevati, da razkrijejo podrobno delovanje svojih mehanizmov razvrščanja, vključno z algoritmi. Trgovci bi morali zagotoviti splošen opis glavnih parametrov razvrščanja, v katerem bi pojasnili glavne privzete parametre, ki jih uporabljajo, ter njihovo relativno pomembnost glede na druge parametre, vendar jih ni treba predložiti za vsako posamezno iskalno poizvedbo posebej.

(24)  Kadar se izdelki potrošnikom ponujajo na spletnih trgih, so tako spletni trg kot drugi dobavitelji vključeni v zagotavljanje predpogodbenih informacij, ki jih zahteva Direktiva 2011/83/EU. Posledično potrošniki, ki uporabljajo spletni trg, morda ne razumejo jasno, kdo so njihovi pogodbeni partnerji ter kako to vpliva na njihove pravice in obveznosti.

(25)  Spletne trge bi bilo treba opredeliti za namene Direktive 2011/83/EU na podoben način kot v Uredbi (EU) št. 524/2013(15) in Direktivi (EU) 2016/1148(16). Vendar bi bilo treba opredelitev posodobiti in jo oblikovati bolj tehnološko nevtralno, da zajema nove tehnologije. Zato je primerno, da se , namesto izraza „spletno mesto“ uporabi sklic na programsko opremo, vključno s spletnim mestom, delom spletnega mesta ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu, v skladu z izrazom „spletni vmesnik“, kot je navedeno v Uredbi (EU) 2017/2394 in Uredbi (EU) 2018/302(17).

(26)  V Direktivi 2005/29/EU in Direktivi 2011/83/EU bi bilo treba zato zagotoviti posebne zahteve glede preglednosti spletnih trgov pri obveščanju potrošnikov, ki uporabljajo spletne trge, o glavnih parametrih razvrščanja ponudb in o tem, ali sklenejo pogodbo s trgovcem ali drugo osebo, ki ni trgovec (kot je drug potrošnik) ▌.

(27)  Spletni trgi bi morali potrošnike obvestiti, ali je tretja oseba, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, trgovec ali ne na podlagi izjave tretje osebe spletnemu trgu. Če tretja oseba, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, izjavi, da ima status netrgovca, bi morali spletni trgi zagotoviti kratko izjavo, da za sklenjeno pogodbo ne veljajo pravice potrošnikov, ki izhajajo iz zakonodaje Unije o varstvu potrošnikov. Poleg tega bi bilo treba potrošnike obvestiti, kako se obveznosti, povezane s pogodbo, razdelijo med tretjo osebo, ki ponuja blago, storitve ali digitalno vsebino, in ponudnika spletnega trga. Te podatke bi bilo treba zagotoviti na jasen in razumljiv način, ne samo s sklicevanjem v standardnih pogojih uporabe ali podobnem pogodbenem dokumentu. Zahteve glede informacij za spletne trge bi morale biti sorazmerne ter vzpostaviti ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo spletnih trgov. Od spletnih trgov se ne bi smelo zahtevati, da navedejo specifične pravice potrošnikov, kadar potrošnike obveščajo o njihovi veljavnosti ali neveljavnosti. To ne vpliva na zahteve po informacijah potrošnikom iz Direktive 2011/83/EU, zlasti člena 6(1). Informacije, ki jih je treba zagotoviti o odgovornosti za zagotavljanje pravic potrošnikov, so odvisne od pogodbenih dogovorov med spletnimi trgi in zadevnimi tretjimi trgovci. Spletni trg lahko tretjega trgovca navede kot edino odgovorno osebo za pravice potrošnikov ali opiše svoje specifične odgovornosti, kadar prevzame odgovornost za določene vidike pogodbe, kot je na primer dobava ali uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe.

(28)  V skladu s členom 15(1) Direktive 2000/31/ES(18) se od spletnih trgov ne bi smelo zahtevati, da preverijo pravni status tretjih dobaviteljev. Namesto tega bi moral spletni trg od drugih dobaviteljev izdelkov na spletnem trgu zahtevati, da navedejo svoj status kot trgovci ali netrgovci za namene potrošniškega prava in te informacije predložijo spletnemu trgu.

(29)  Glede na hiter tehnološki razvoj na področju spletnih trgov in potrebo po zagotovitvi višje ravni varstva potrošnikov bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo ali ohranijo specifične dodatne ukrepe za ta namen. Take določbe bi morale biti sorazmerne in nediskriminatorne ter ne bi smele posegati v Direktivo 2003/31/ES.

(30)  Opredelitvi digitalne vsebine iz digitalnih storitev iz Direktive 2011/83/EU bi bilo treba uskladiti z opredelitvama iz Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(19)(20). Digitalna vsebina iz Direktive (EU) 2019/...(21)++ zajema enkratno dobavo, vrsto posameznih dobav ali neprekinjeno dobavo v določenem obdobju. Element neprekinjene dobave ne vključuje nujno dolgoročne dobave. Primere, kot je spletno predvajanje videoposnetkov, bi bilo treba šteti za neprekinjeno dobavo v določenem obdobju ne glede na dejansko trajanje avdiovizualne datoteke. Zato je morda težko razlikovati med nekaterimi vrstami digitalne vsebine in digitalnih storitev, saj lahko vse vključujejo neprekinjeno dobavo trgovca v obdobju trajanja pogodbe ▌. Primeri digitalnih storitev so izmenjava video in avdio datotek ter gostovanje drugih datotek, obdelava besedil ali iger, ki so na voljo v oblaku, shranjevanje v oblaku, spletna pošta, družbeni mediji in aplikacije v oblaku. Stalna vključenost ponudnika storitev upravičuje uporabo pravil o pravici do odstopa od pogodbe iz Direktive 2011/83/EU, ki potrošniku učinkovito omogočajo, da preizkusi storitev in se v 14-dnevnem obdobju po sklenitvi pogodbe odloči, ali jo obdrži. ▌ Za pogodbe za dobavo digitalne vsebine, ki se ne dostavi na otipljivem nosilcu podatkov, je značilna enkratna dobava določene digitalne vsebine ali več vsebin, kot so določene glasbene ali video datoteke. Zanje se še naprej uporablja izvzem iz pravice do odstopa od pogodbe iz člena 16(m), ki določa, da potrošnik izgubi pravico do odstopa od pogodbe, kadar se izvajanje pogodbe začne, kot velja pri prenosu ali pretočnem predvajanju ▌vsebin, pod pogojem, da je potrošnik predhodno izrecno soglašal z začetkom izvajanja pogodbe v odstopnem roku in privolil, da s tem izgubi svojo pravico. V primeru dvoma, ali gre za pogodbo o opravljanju storitev ali pogodbo o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, se uporabljajo pravila glede pravice do odstopa od pogodbe za storitve.

(31)  Digitalne vsebine in digitalne storitve se pogosto dobavijo prek spleta na podlagi pogodb, pri katerih potrošnik ne plača kupnine, temveč trgovcu predloži osebne podatke. Direktiva 2011/83/EU že velja za pogodbe o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov (tj. ponudbo spletnih digitalnih vsebin), ne glede na to, ali potrošnik plača ceno v denarju ali predloži osebne podatke. V nasprotju s tem se Direktiva 2011/83/EU uporablja le za pogodbe o opravljanju storitev, vključno s pogodbami za digitalne storitve, skladno s katerimi potrošnik plača ceno ali se temu zaveže. Zato se ta direktiva ne uporablja za pogodbe za digitalne storitve, pri katerih potrošnik predloži osebne podatke trgovcu, ne da bi plačal ceno. Zaradi svoje podobnosti in medsebojne zamenljivosti plačanih digitalnih storitev in digitalnih storitev, zagotovljenih v zameno za osebne podatke, bi morala zanje veljati ista pravila v skladu z Direktivo 2011/83/EU.

(32)  Zagotoviti bi bilo treba skladnost med področjem uporabe Direktive 2011/83/EU in Direktive (EU) 2019/...(22), ki se uporablja za pogodbe o dobavi digitalnih vsebin ali digitalnih storitev, pri katerih potrošnik trgovcu predloži osebne podatke ali se zaveže, da jih bo predložil.

(33)  Zato bi bilo treba področje uporabe Direktive 2011/83/EU razširiti tako, da bo zajemala tudi pogodbe, na podlagi katerih trgovec opravi digitalno storitev za potrošnika ali se zaveže, da jo bo opravil, potrošnik pa predloži osebne podatke ali se zaveže, da jih bo predložil. Podobno kot pri pogodbah za dobavo digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, bi se Direktiva morala uporabljati, kadar potrošnik predloži osebne podatke ali se zaveže, da jih bo predložil, razen če se osebni podatki, ki jih je zagotovil potrošnik, pri trgovcu obdelajo izključno za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve in jih trgovec ne obdeluje za noben drug namen. Vsaka obdelava osebnih podatkov bi morala biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679.

(34)  Kadar se digitalne vsebine in digitalne storitve ne dobavljajo proti plačilu, se za zagotovitev popolne usklajenosti z Direktivo (eu) 2019/...(23) tudi Direktiva 2011/83/EU ne bi smela uporabljati za primere, ko trgovec zbira osebne podatke izključno ▌zaradi izpolnjevanja zakonskih zahtev, ki veljajo za trgovca. To lahko vključuje primere, v katerih registracijo potrošnika zahteva veljavna zakonodaja za namene varnosti in identifikacije ▌.

(35)  Direktiva 2011/83/EU se ne bi smela uporabljati niti v primerih, ko trgovec zbira samo metapodatke, kot so informacije o napravi potrošnika ali zgodovina brskanja ▌, razen če to stanje pomeni sklenitev pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo. Prav tako se ne bi smela uporabljati v primerih, ko je potrošnik, ne da bi sklenil pogodbo s trgovcem, izpostavljen oglasnim sporočilom izključno z namenom pridobivanja dostopa do digitalnih vsebin ali digitalnih storitev. Vendar bi morale države članice ohraniti možnost, da razširijo uporabo pravil iz Direktive 2011/83/EU za te primere ali da drugače urejajo primere, ki so izključeni iz področja uporabe te direktive.

(36)  Pojem funkcionalnosti bi se moral nanašati na načine, na katere se digitalna vsebina ali digitalna storitev lahko uporabi. Na primer odsotnost ali prisotnost kakršnih koli tehničnih omejitev, kot je zaščita prek upravljanja digitalnih pravic ali regijsko kodiranje, lahko vpliva na možnost, da se izvajajo vse funkcije digitalnih vsebin ali digitalnih storitev glede na njihov namen. S pojmom interoperabilnost je opisano, ali in v kolikšni meri lahko digitalna vsebina ali digitalna storitev deluje s strojno ali programsko opremo, ki se razlikuje od opreme, s katero se digitalna vsebina ali storitve iste vrste običajno uporabljajo. Uspešno delovanje bi vključevalo na primer zmožnost digitalne vsebine ali digitalne storitve za izmenjavo informacij z drugo tovrstno programsko ali strojno opremo in za uporabo izmenjanih informacij. Pojem primerljivost je opredeljen v Direktivi (EU) 2019/...(24).

(37)  Člena 7(3) in 8(8) Direktive 2011/83/EU zahtevata od trgovca, da za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov in na daljavo, pridobi izrecno predhodno soglasje potrošnika, da začne opravljati storitev pred iztekom odstopnega roka. Člen 14(4)(a) določa pogodbene kazni, če trgovec te zahteve ne izpolni, in sicer potrošniku ni treba plačati za opravljene storitve. Zahteva po pridobitvi izrecnega soglasja potrošnika je zato relevantna samo za storitve, tudi digitalne storitve, ki se zagotavljajo proti plačilu. Zato je treba spremeniti člena 7(3) in 8(8) tako, da se zahteva, da trgovci pridobijo predhodno soglasje potrošnikov, uporablja samo za pogodbe o opravljanju storitev, ki potrošnika zavezujejo k plačilu.

(38)  Člen 16(m) Direktive 2011/83/EU določa izjemo od pravice do odstopa pri digitalni vsebini, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, če je potrošnik podal predhodno soglasje, da se izvajanje storitve začne pred iztekom odstopnega roka, in privolitev, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe. Člen 14(4)(a) Direktive 2011/83/EU določa pogodbene kazni, če trgovec te zahteve ne izpolni, in sicer potrošniku ni treba plačati za izkoriščeno digitalno vsebino. Zahteva po pridobitvi izrecnega soglasja in privolitve potrošnika je zato relevantna samo za digitalno vsebino, ki se zagotavlja proti plačilu. Zato je treba spremeniti člen 16(m) tako, da se zahteva, da trgovci pridobijo predhodno soglasje in privolitev potrošnikov, uporablja samo za pogodbe, ki potrošnika zavezujejo k plačilu.

(39)  Člen 7(4) Direktive 2005/29/ES določa zahteve glede informacij za „vabilo k nakupu“ izdelka po določeni ceni. Te zahteve glede informacij veljajo že na stopnji oglaševanja, medtem ko Direktiva 2011/83/EU nalaga enake zahteve in druge podrobnejše zahteve glede informacij v kasnejši fazi pred sklenitvijo pogodbe (tj. tik preden potrošnik sklene pogodbo). Posledično se od trgovcev lahko zahteva, da enake informacije zagotovijo v oglaševanju (npr. v spletnih oglasih na spletnem mestu medija) in v fazi pred sklenitvijo pogodbe (npr. na spletnih straneh svojih spletnih trgovin).

(40)  Zahteve glede informacij iz člena 7(4) Direktive 2005/29/ES vključujejo obveščanje potrošnika o politiki trgovca glede obravnavanja pritožb. Ugotovitve pri preverjanju ustreznosti kažejo, da so te informacije najpomembnejše v fazi pred sklenitvijo pogodbe, ki jo ureja Direktiva 2011/83/EU. Zahtevo, da se te informacije zagotovijo v vabilu k nakupu v fazi oglaševanja v skladu z Direktivo 2005/29/ES, bi bilo treba zato črtati.

(41)  Člen 6(1)(h) Direktive 2011/83/EU zahteva, da morajo trgovci potrošnikom pred sklenitvijo pogodbe zagotoviti informacije o pravici do odstopa od pogodbe, skupaj z vzorčnim odstopnim obrazcem iz Priloge I(B) k Direktivi. Člen 8(4) Direktive 2011/83/EU določa poenostavitev obveznosti glede predpogodbenih informacij, če se pogodba sklene prek sredstva komuniciranja na daljavo z omejenim prostorom ali časom za prikaz informacij, na primer prek telefona, glasovno upravljanih nakupovalnih asistentov ali kratkega sporočila. Obvezne predpogodbene informacije, ki jih je treba zagotoviti pri uporabi določenega sredstva komuniciranja na daljavo ali prek tega sredstva, vključujejo informacije o pravici do odstopa od pogodbe v skladu s točko (h) člena 6(1). Skladno s tem vključujejo tudi zagotovitev vzorčnega odstopnega obrazca iz Priloge I(B) k Direktivi. Vendar zagotovitev vzorčnega odstopnega obrazca ni mogoča, kadar se pogodba sklene prek sredstev, kot je telefon ali glasovno upravljan nakupovalni asistent, in tehnično morda ni izvedljiva na uporabniku prijazen način pri uporabi drugih sredstev komuniciranja na daljavo, ki so zajeta v členu 8(4). Zato je primerno, da se izključi določba o zagotovitvi vzorčnega odstopnega obrazca iz informacij, ki jih morajo trgovci v vsakem primeru zagotoviti pri uporabi določenega sredstva komuniciranja na daljavo ali prek tega sredstva za sklenitev pogodbe v skladu s členom 8(4) Direktive 2011/83/EU.

(42)  Člen 16(a) Direktive 2011/83/EU določa izjemo od pravice do odstopa od pogodb o opravljanju storitev pogodb, ki so bile v celoti izvedene, če se je izvajanje začelo z izrecnim predhodnim soglasjem potrošnika in njegovo privolitvijo, da bo izgubil pravico do odstopa od pogodbe, ko bo trgovec pogodbo v celoti izpolnil. Nasprotno pa člena 7(3) in 8(8) Direktive 2011/83/EU, ki se nanašata na obveznosti trgovca v primerih, kadar se je izvedba pogodbe začela pred iztekom odstopnega roka, od trgovca zahtevata samo pridobitev izrecnega predhodnega soglasja potrošnika, ne pa tudi njegove privolitve, da bo izgubil pravico od odstopa, ko se pogodba v celoti izpolni. Za zagotovitev skladnosti med navedenimi zakonskimi določbami je treba v člena 7(3) in 8(8) Direktive 2011/83/EU dodati obveznost trgovca, da pridobi tudi privolitev potrošnika, da bo izgubil pravico do odstopa, ko se pogodba v celoti izpolni. Poleg tega bi bilo treba besedilo člena 16(a) prilagoditi spremembam v členih 7(3) in 8(8), pri čemer se zahteva, da trgovci pridobijo predhodno soglasje potrošnikov, uporablja samo za pogodbe o opravljanju storitev, ki potrošnika zavezujejo k plačilu. Vseeno bi bilo treba državam članicam dati možnost, da se za pogodbe o opravljanju storitev, v katerih je potrošnik izrecno zaprosil za obisk trgovca zaradi popravila, ne uporablja zahteva po pridobitvi privolitve potrošnika, da bo izgubil pravico do odstopa, ko se pogodba v celoti izpolni. Točka (c) člena 16 Direktive 2011/83/EU določa izjemo od pravice do odstopa v primeru dobave blaga, narejenega po podrobnem opisu ali osebnih željah potrošnika. Izjema zajema na primer izdelavo in montažo prilagojenega pohištva na domu potrošnika na podlagi pogodbe o enkratni prodaji.

(43)  Izjemo od pravice do odstopa iz člena 16(b) Direktive 2011/83/EU bi bilo treba uporabiti tudi za pogodbe o individualni dobavi energije, ki ne prihaja iz omrežja, ker je njena cena odvisna od nihanj na trgu surovin ali energije, nad katerimi trgovec nima nobenega nadzora in ki se lahko pojavijo v odstopnem roku.

(44)  Člen 14(4) Direktive 2011/83/EU določa pogoje, pod katerimi potrošnik v primeru uveljavljanja pravice do odstopa od pogodbe ne nosi stroškov za opravljanje storitev, dobavo javnih storitev in dobavo digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov. Če je izpolnjen kateri koli od teh pogojev, potrošniku ni treba plačati cene storitve, javne storitve ali digitalne vsebine, prejete pred uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe. Kar zadeva digitalne vsebine, je eden od teh nekumulativnih pogojev iz člena 14(4)(b)(iii) nepredložitev potrditve pogodbe, vključno s potrditvijo izrecnega predhodnega soglasja potrošnika, da se izvajanje pogodbe začne pred iztekom odstopnega roka, in privolitvijo, da se s tem izgubi pravica do odstopa. Vendar ta pogoj ni vključen med pogoje za izgubo pravice do odstopa iz člena 16(m), kar povzroča negotovost glede možnosti potrošnika, da uporabi člen 14(4)(b)(iii), kadar sta izpolnjena preostala pogoja iz člena 14(4)(b) in se zato izgubi pravica do odstopa v skladu s členom 16(m). Pogoj iz člena 14(4)(b)(iii) bi bilo zato treba dodati v člen 16(m), da se potrošniku omogoči uveljavitev pravice do odstopa, kadar pogoj ni izpolnjen, in v skladu s tem uveljavitev pravice iz člena 14(4).

(45)  Trgovci lahko cene svojih ponudb prilagodijo specifičnim potrošnikom ali specifičnim kategorijam potrošnikov na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev in oblikovanja profilov vedenja potrošnikov, ki trgovcem omogoča oceno kupne moči potrošnikov. Potrošniki bi zato morali biti jasno seznanjeni, kadar je ponujena cena njim prilagojena na podlagi avtomatiziranega odločanja, da bi pri svojem odločanju upoštevali morebitna tveganja. Zato bi bilo treba v Direktivo 2011/83/EU dodati specifično zahtevo glede informacij, da bi bil potrošnik seznanjen, kadar je cena prilagojena na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev. Ta zahteva glede informacij se ne bi smela uporabiti za tehnike, kot je dinamično določanje cen ali določanje cen v realnem času, pri katerih se cene prožno in hitro spreminjajo v odziv na povpraševanje na trgu, kadar to ne vključuje prilagajanja na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev. Ta zahteva glede informacij ne posega v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(25), ki med drugim določa pravico posameznika, da se zanj ne uporabi avtomatizirano sprejemanje posameznih odločitev, vključno z oblikovanjem profila.

(46)  Ob upoštevanju tehnološkega razvoja je treba s seznama sredstev komuniciranja iz člena 6(1)(c) Direktive 2011/83/EU črtati navedbo številk telefaksa, ker se slednji redko uporablja in je v veliki meri zastarel.

(47)  Potrošniki se pri sprejemanju odločitev o nakupu vse bolj zanašajo na ocene in priporočila drugih potrošnikov. Zato bi morali trgovci, kadar zagotovijo dostop do ocen izdelkov, ki so jih opravili potrošniki, obveščati, ali imajo vzpostavljene procese ali postopke za zagotovitev, da so objavljene ocene resnično podali potrošniki, ki so izdelke kupili ali uporabili. Če so taki procesi ali postopki vzpostavljeni, bi morali zagotoviti informacije o tem, kako se preverjanja izvajajo, potrošnikom pa jasne informacije o tem, kako se ocene obdelujejo, na primer ali se vse ocene objavijo, ne glede na to, ali so pozitivne ali negativne, ali so ocene sponzorirane ali pa je nanje vplivalo pogodbeno razmerje s trgovcem. Poleg tega bi bilo treba za nepošteno poslovno prakso šteti primere zavajanja potrošnikov na podlagi izjav, da so ocene izdelka predložili potrošniki, ki naj bi izdelek dejansko uporabili ali kupili, če pri tem niso bili sprejeti razumni in sorazmerni ukrepi za zagotovitev, da so ocene dejansko pripravili ti potrošniki. Ti ukrepi bi lahko na primer vključevali tehnična sredstva za preverjanje zanesljivosti osebe, ki objavi oceno, s katerimi se zahtevajo informacije za preverjanje, ali je potrošnik dejansko kupil ali uporabil izdelek.

(48)  Določbe, ki se nanašajo na ocene in priporočila potrošnikov, ne posegajo v običajno in zakonito oglaševalsko prakso, za katero so značilna pretiravanja ali trditve, ki se jih ne sme razumeti dobesedno.

(49)  Trgovcem bi bilo treba prepovedati tudi objavljanje lažnih ocen in priporočil potrošnikov, kot so všečki v družbenih medijih, ali naročanje takega početja pri drugih z namenom oglaševanja njihovih izdelkov. Poleg tega bi jim bilo treba prepovedati vplivanje na ocene in priporočila potrošnikov, na primer objavljanje samo pozitivnih ocen in brisanje negativnih. Do tega lahko pride tudi s prenosom priporočil na družbenih omrežjih, kadar se pozitivna interakcija uporabnika z določeno spletno vsebino poveže z drugačno, vendar povezano vsebino, ali prenese nanjo, pri čemer se ustvari vtis, da ima ta uporabnik pozitivno mnenje tudi o povezani vsebini.

(50)  Trgovcem bi morala biti prepovedna preprodaja vstopnic za kulturne in športne prireditve potrošnikom, ki so jih pridobili z uporabo programske opreme, kot so roboti, ki jim omogoča nakup vstopnic, ki presega tehnične omejitve primarnega prodajalca vstopnic, ali izogibanje drugim tehničnim sredstvom, ki jih je primarni prodajalec vzpostavil, da bi zagotovil dostopnost vstopnic vsem posameznikom. Ta posebna prepoved ne posega v nobene druge nacionalne ukrepe, ki jih lahko države članice sprejmejo za zaščito legitimnih interesov potrošnikov ter kulturne politike in splošnega dostopa vseh posameznikov do kulturnih in športnih prireditev, kot je urejanje preprodajne cene vstopnic.

(51)  Člen 16 Listine EU o temeljnih pravicah zagotavlja svobodo opravljanja dejavnosti v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in praksami. Vendar trženje blaga v državah članicah kot enakega, kadar ima v resnici bistveno drugačno sestavo ali značilnosti, lahko zavaja potrošnike in povzroči, da sprejmejo odločitev o nakupu, ki je sicer ne bi sprejeli.

(52)  Taka praksa je zato lahko v nasprotju z Direktivo 2005/29/ES, odvisno od ocene ustreznih elementov v vsakem posameznem primeru. Da se organom držav članic za varstvo potrošnikov in kakovosti živil olajša uporaba obstoječe zakonodaje, so bile v Obvestilu Komisije z dne 26. septembra 2017 o uporabi živilske zakonodaje EU in zakonodaje EU o varstvu potrošnikov pri vprašanju neenotne kakovosti ▌ – posebni primer hrane(26) zagotovljene smernice o uporabi sedanjih pravil EU v primerih neenotne kakovosti hrane. V tem smislu je Skupno raziskovalno središče Komisije predstavilo skupni pristop za primerjalno preskušanje hrane(27).

(53)  Vendar so izkušnje pri izvrševanju pokazale, da je lahko včasih potrošnikom, trgovcem in pristojnim nacionalnim organom nejasno, katere poslovne prakse bi lahko bile v nasprotju z Direktivo 2005/29/ES, če ni izrecne določbe. Direktivo 2005/29/ES bi bilo zato treba spremeniti tako, da se zagotovi pravna varnost trgovcem in izvršilnim organom, in sicer tako, da se izrecno obravnava trženje blaga kot enakega blagu, ki se trži v ▌drugih državah članicah, kadar se to blago bistveno razlikuje po svoji sestavi ali značilnostih. Pristojni organi bi morali takšne prakse oceniti in obravnavati od primera do primera v skladu z določbami Direktive. V svoji oceni bi moral pristojni organ upoštevati, ali je potrošnikom takšno razliko mogoče preprosto ugotoviti, pravico trgovca, da zaradi legitimnih in objektivnih dejavnikov, kot so nacionalna zakonodaja, razpoložljivost ali sezonska dostopnost surovin ▌ali prostovoljne strategije za izboljšanje dostopa do zdravih in hranljivih živil, prilagodi blago iste znamke za različne zemljepisne trge, kot tudi pravico trgovcev, da na različnih zemljepisnih trgih ponudijo blago iste znamke v pakiranjih z različno težo ali prostornino. Pristojni organi bi morali na podlagi razpoložljivosti in ustreznosti informacij oceniti, ali potrošniki lahko takšno razliko preprosto prepoznajo. Pomembno je, da so potrošniki obveščeni o razlikah v blagu zaradi legitimnih in objektivnih dejavnikov. Trgovcem bi bilo treba omogočiti, da take informacije predložijo na različne načine, ki potrošnikom omogočajo dostop do potrebnih informacij. Trgovci bi na splošno morali dati prednost drugim možnostim zagotavljanja informacij poleg informacij na nalepki izdelka. Upoštevati bi bilo treba ustrezna sektorska pravila in pravila o prostem pretoku blaga Unije.

(54)  Medtem ko prodaja zunaj poslovnih prostorov predstavlja legitimno in dobro uveljavljeno prodajno pot, kot so prodaje na daljavo in zunaj poslovnih prostorov trgovca, lahko nekatere posebno agresivne ali zavajajoče tržne ali prodajne prakse v smislu obiskov na domu potrošnika ▌ali med ▌ izleti iz člena 2(8) Direktive 2011/83/EU povzročijo pritisk na potrošnike, da opravijo nakupe blaga ali storitev, ki jih sicer ne bi kupili, in/ali nakupe po previsokih cenah, kar pogosto vključuje takojšnje plačilo. Takšne prakse so pogosto usmerjene na starejše ali druge ranljive potrošnike. Nekatere države članice te prakse štejejo za nezaželene in menijo, da je treba omejiti nekatere oblike in vidike prodaje zunaj poslovnih prostorov v smislu Direktive 2011/83/EU, kot so nasilno in zavajajoče trženje ali prodaja izdelka v obliki nenaročenih obiskov na potrošnikovem domu ali ▌izletov. Kadar se take omejitve ne sprejmejo zaradi varstva potrošnikov, ampak na primer zaradi javnega interesa ali spoštovanja zasebnega življenja potrošnikov, ki ga varuje člen 7 Listine EU o temeljnih pravicah, ne spadajo na področje uporabe Direktive 2005/29/ES.

(55)  Zato bi bilo treba v skladu z načelom subsidiarnosti in zaradi lažjega izvrševanja pojasniti, da Direktiva 2005/29/ES ne posega v svobodo držav članic, da sprejmejo nacionalne določbe za dodatno varstvo legitimnih interesov potrošnikov pred nepošteno poslovno prakso v zvezi z nenaročenimi obiski trgovca na njihovem domu z namenom ponujanja ali prodaje izdelkov ali izletov, ki jih je trgovec organiziral z namenom ali učinkom oglaševanja ali prodaje izdelkov potrošnikom, če so take določbe utemeljene zaradi varstva potrošnikov. Vse takšne določbe bi morale biti sorazmerne in nediskriminatorne ter ne bi smele prepovedati samih prodajnih poti. Z nacionalnimi določbami, ki jih sprejmejo države članice, bi se lahko na primer določil čas v dnevu, ko obiski na domu potrošnikov brez njihove izrecne zahteve niso dovoljeni ali so prepovedani, če je potrošnik jasno navedel, da taki obiski niso sprejemljivi, ali pa bi se predpisal postopek plačila. Poleg tega bi lahko take določbe določale pravila za večjo zaščito na področjih, ki jih usklajuje Direktiva 2011/83/EU. Zato bi bilo treba Direktivo 2011/83/EU spremeniti tako, da bi državam članicam omogočala sprejetje nacionalnih ukrepov za zagotovitev daljšega obdobja za uveljavljanje pravice do odstopa ter odstop od posebnih izjem od pravice do odstopa. Države članice bi morale biti dolžne, da Komisijo obvestijo o vsaki nacionalni določbi, sprejeti v zvezi s tem, da lahko Komisija te informacije zagotovi vsem zainteresiranim stranem ter spremlja sorazmernost in zakonitost teh ukrepov.

(56)  V primeru nasilnih in zavajajočih praks v smislu organizacije dogodkov zunaj poslovnih prostorov trgovca Direktiva 2005/29/ES ne posega v nobene pogoje ustanavljanja ali sisteme izdajanja dovoljenj, ki jih lahko države članice uvedejo za trgovce. Poleg tega Direktiva 2005/29/ES ne posega v nacionalno pogodbeno pravo in zlasti pravila o veljavnosti, sklepanju ali učinku pogodbe. Nasilne in zavajajoče prakse v smislu organizacije dogodkov zunaj poslovnih prostorov trgovca se lahko prepovejo na podlagi ocene posameznega primera v skladu s členi 5 do 9 Direktive 2005/29/ES. Poleg tega Priloga I k Direktivi 2005/29/ES vsebuje splošno prepoved praks, pri katerih trgovec ustvari vtis, da ne deluje za namene, povezane z njegovo poklicno dejavnostjo, in praks, ki ustvarjajo vtis, da potrošnik ne more zapustiti poslovnih prostorov, dokler pogodba ni sklenjena. Komisija bi morala oceniti, ali sedanja pravila zagotavljajo ustrezno raven varstva potrošnikov in orodja, s katerimi lahko države članice učinkovito obravnavajo tovrstne prakse.

(57)  Zato ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalno pravo na področju pogodbenega prava v zvezi z vidiki pogodbenega prava, ki v njej niso urejeni. Zato ta direktiva ne bi smela posegati v nacionalno pravo, ki ureja na primer sklenitev ali veljavnost pogodbe v primerih, kot je odsotnost soglasja ali nepooblaščena trgovska dejavnost.

(58)  Za zagotovitev, da imajo državljani dostop do posodobljenih informacij o pravicah potrošnikov in pravnih sredstvih Unije, bi morala biti spletna vstopna točka, ki jo mora vzpostaviti Komisija, prijazna uporabnikom, prilagojena mobilnim napravam, enostavno dostopna in uporabna za vse, vključno z invalidi (univerzalno oblikovanje).

(59)  V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(28) so se države članice zavezale, da bodo v utemeljenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(60)  Ker ciljev te direktive glede boljšega izvrševanja in posodobitve zakonodaje o varstvu potrošnikov države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih je zaradi njihovega vseevropskega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2005/29/EU

Direktiva 2005/29/ES se spremeni:

(1)  odstavek 1 člena 2 se spremeni:

(a)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) ‚izdelek‘ pomeni vsako blago ali storitev, vključno z nepremičninami, digitalnimi storitvami in digitalno vsebino ter pravicami in obveznostmi;“;

"

(b)  dodata se naslednji točki:"

„(m) ‚razvrščanje‘ pomeni relativno izpostavljenost izdelkov, kot jo predstavi, organizira ali sporoči trgovec, ne glede na tehnološka sredstva, uporabljena za tako predstavitev, organizacijo ali sporočanje;

   (n) ‚spletni trg‘ pomeni storitev, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo z drugimi trgovci ali potrošniki z uporabo programske opreme, vključno s spletnim mestom, delom spletnega mesta ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu.“;

"

(2)  v členu 3 se odstavka 5 in 6 nadomestita z naslednjim: ▌"

„5. Ta direktiva državam članicam ne preprečuje sprejetja določb za varstvo legitimnih interesov potrošnikov v zvezi z agresivnimi ali zavajajočimi tržnimi ali prodajnimi praksami v obliki nenaročenih obiskov trgovca na domu potrošnika ali ▌izleti, ki jih trgovec organizira z namenom ali učinkom oglaševanja ali prodaje izdelkov potrošnikom. ▌Take določbe so sorazmerne, nediskriminatorne in utemeljene zaradi ▌varstva potrošnikov.

6.   Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o vseh nacionalnih določbah, ki se uporabljajo na podlagi odstavka 5, in o vseh naknadnih spremembah. Komisija zagotovi, da so te informacije potrošnikom in trgovcem preprosto dostopne na posebnem spletišču.“;

"

(3)  v členu 6(2) se doda naslednja točka ▌:"

„(c) vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v ▌drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti, razen če je to utemeljeno z legitimnimi in objektivnimi dejavniki.“;

"

(4)   ▌ člen 7 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se spremeni:

(i)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:"

„(d) plačilni pogoji, pogoji dostave in izpolnitve, če ti odstopajo od zahtev poklicne skrbnosti;“;

"

(ii)  doda se naslednja točka:"

„(f) za izdelke na spletnih trgih podatek o tem, ali je tretja oseba, ki ponuja izdelke, trgovec ali ne, na podlagi izjave te tretje osebe spletnemu trgu.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„4a. Pri zagotavljanju možnosti potrošnikom, da izdelke, ki jih ponujajo različni trgovci ali potrošniki, iščejo na podlagi poizvedbe v obliki ključne besede, besedne zveze ali drugega vnosa, ne glede na to, kje je na koncu opravljen nakup, se za bistvene štejejo splošne informacije, dane na voljo v posebnem oddelku spletnega vmesnika, ki je neposredno in enostavno dostopen s strani, na kateri so predstavljeni rezultati poizvedbe, o glavnih parametrih, ki določajo razvrstitev izdelkov, predstavljeno potrošniku kot rezultat iskalne poizvedbe, ter o relativni pomembnosti teh parametrov glede na druge parametre. Ta odstavek se ne uporablja za ponudnike spletnih iskalnikov, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2019/...*(29).

__________________

* Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL ...).“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„6. Kadar trgovec zagotovi dostop do ocen izdelkov, ki so jih opravili potrošniki, se za bistvene štejejo informacije o tem, ali in kako trgovec zagotavlja, da so objavljene ocene dejansko pripravili potrošniki, ki so izdelke kupili ali uporabili.“;

"

(5)  vstavi se naslednji člen  ▌:"

„Člen 11a

Pravna sredstva

1.  Potrošniki, oškodovani zaradi nepoštenih poslovnih praks, imajo dostop do sorazmernih in učinkovitih pravnih sredstev, vključno z nadomestilom za škodo, ki jim je bila povzročena, in, kadar je ustrezno, znižanjem kupnine ali odpovedjo pogodbe. Države članice lahko določijo pogoje za uporabo in učinek teh pravnih sredstev. Države članice lahko po potrebi upoštevajo težo in naravno nepoštene poslovne prakse, škodo, povzročeno potrošnikom, in druge ustrezne okoliščine.

2.  Ta pravna sredstva ne posegajo v uporabo drugih pravnih sredstev, ki so potrošniku na voljo na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.“;

"

(6)  člen 13 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 13

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice zagotovijo, da pri nalaganju kazni upoštevajo naslednja neizčrpna in okvirna merila, če je primerno:

   (a) naravo, težo, obseg in trajanje ▌kršitve;

   (b) ukrepe trgovca za ublažitev ali odpravo škode, ki so jo utrpeli potrošniki;

   (c) morebitne predhodne kršitve trgovca;
   (d) če so na voljo ustrezni podatki, pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima trgovec zaradi kršitve;
   (e) kazni, ki so trgovcu naložene za isto kršitev v drugih državah članicah v čezmejnih zadevah, kadar so informacije o takih kaznih na voljo prek mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2394;
   (f) morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

3.  Države članice zagotovijo, da kazni, kadar jih je treba naložiti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394, vključujejo možnost naložitve globe na podlagi upravnega postopka ali sprožitve sodnega postopka za naložitev globe ali obojega, pri čemer najvišji znesek globe znaša najmanj 4 % letnega prometa trgovca v zadevni državi članici ali državah članicah. Države članice lahko brez poseganja v navedeno uredbo iz ustavnopravnih razlogov omejijo naložitev globe na:

   (a) kršitve členov 6, 7, 8 in 9 ter Priloge I in
   (b) stalno uporabo poslovne prakse s strani trgovca, ki jo je pristojni nacionalni organ ali sodišče štelo za nepošteno, če kršitev ni zajeta v točki (a).

4.  Kadar je treba globo naložiti v skladu z odstavkom 3, vendar informacije o letnem prometu trgovca niso na voljo, države članice uvedejo možnost naložitve globe, katere najvišji znesek znaša najmanj 2 milijona EUR.

5.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih pravilih o kaznih do ... [rok za prenos te direktive o spremembi] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“;

"

(7)  Priloga I se spremeni:

(a)  vstavi se naslednja točka:"

„11a. Zagotoviti rezultate iskanja kot odgovor na iskalno poizvedbo potrošnika na spletu brez nedvoumnega razkritja plačanega oglaševanja ali izrecnega plačila za doseganje boljše razvrstitve izdelkov med rezultate iskanja.“;

"

(b)  vstavijo se naslednje točke:"

„23a. Preprodajati potrošnikom vstopnice za prireditve, če jih je trgovec pridobil z uporabo avtomatiziranih sredstev v izogib morebitni omejitvi števila vstopnic, ki jih lahko posameznik kupi, ali drugim pravilom, ki se uporabljajo za nakup vstopnic.

23b.  Navesti, da so ocene izdelka predložili potrošniki, ki so izdelek dejansko uporabili ali kupili, brez sprejetja razumnih in sorazmernih ukrepov za preverjanje, da so ocene dejansko pripravili ti potrošniki.

23c.  Predložiti lažne ocene ali priporočila potrošnikov ali naročanje takšnih ocen ali priporočil pri drugih pravnih ali fizičnih osebah ali zavajanje z ocenami potrošnikov ali priporočili na družbenih omrežjih z namenom oglaševanja izdelkov.“.

"

Člen 2

Spremembe Direktive 2011/83/EU

Direktiva 2011/83/EU se spremeni:

(1)  člen 2 se spremeni:

(a)  točka (3) se nadomesti z naslednjim:"

„(3) ‚blago‘ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki (5) člena 2 Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta*(30);

__________________

* Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL ...).“;

"

(b)  vstavi se naslednja točka ▌:"

„(4a) ‚osebni podatki‘ pomenijo osebne podatke, kot so opredeljeni v točki (1) člena 4 ▌Uredbe (EU) 2016/679;“;

"

(c)   točki (5) in (6) se nadomestita z naslednjim:"

(5) ‚prodajna pogodba‘ pomeni vsako pogodbo, na podlagi katere trgovec prenese ali se zaveže, da bo prenesel lastništvo nad blagom na potrošnika, vključno s kakršno koli pogodbo, katere predmet so blago in storitve;

   (6) ‚pogodba o opravljanju storitev‘ pomeni vsako pogodbo razen prodajne pogodbe, na podlagi katere trgovec opravi storitev, vključno z digitalno storitvijo, za potrošnika ali se temu zaveže ▌;“;

"

(d)  točka (11) se nadomesti z naslednjim:"

„(11) ‚digitalna vsebina‘ pomeni digitalno vsebino, kot je opredeljena v točki (1) člena 2 Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta*(31);“;

__________________

* Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL ...).“;

"

(e)  dodajo se naslednje točke:"

„ ▌ (16) ‚digitalna storitev‘ pomeni digitalno storitev, kot je opredeljena v točki (2) člena 2 Direktive (EU) 2019/...(32)++;

   (17) ‚spletni trg‘ pomeni ▌storitev, ki potrošnikom omogoča sklepanje ▌pogodb na daljavo z drugimi trgovci ali potrošniki z uporabo programske opreme, vključno s spletnim mestom, delom spletnega mesta ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu;
   (18) ‚ponudnik spletnega trga‘ pomeni vsakega ponudnika storitev, ki potrošnikom ponuja spletni trg;

   (19) ‚združljivost‘ pomeni združljivost, kot je opredeljena v točki (10) člena 2 Direktive (EU) 2019/...(33);
   (20) ‚funkcionalnost‘ pomeni funkcionalnost, kot je opredeljena v točki (11) člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;
   (21) ‚interoperabilnost‘ pomeni interoperabilnost, kot je opredeljena v točki (12) člena 2 Direktive (EU) 2019/...+.“;

"

(2)  člen 3 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ta direktiva se uporablja za kakršno koli pogodbo, sklenjeno med trgovcem in potrošnikom, pod pogoji in v obsegu, določenimi v njenih določbah, kadar potrošnik plača ceno iz pogodbe ali se temu zaveže. Uporablja se za pogodbe za dobavo vode, plina, električne energije ali daljinskega ogrevanja, vključno s strani javnih ponudnikov, kadar ta dobava poteka na pogodbeni podlagi.“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek:"

„1a. Ta direktiva se uporablja tudi, kadar trgovec dobavi ali se zaveže, da bo dobavil, digitalno vsebino, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, ali opravi ali se zaveže, da bo opravil, digitalno storitev za potrošnika, pri čemer potrošnik trgovcu posreduje osebne podatke ali se temu zaveže, razen kadar trgovec obdeluje osebne podatke, ki jih zagotovi potrošnik, izključno za namen dobave digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, ali za izvedbo digitalne storitve v skladu s to direktivo ali za to, da zagotovi skladnost s pravnimi zahtevami, ki zanj veljajo, ter teh podatkov ne obdela za noben drug namen.“;

"

(c)  odstavek 3 se spremeni:

(i)  točka (k) se nadomesti z naslednjim:"

„(k) za storitve potniškega prevoza, z izjemo člena 8(2) ter členov 19, 21 in 22;“;

"

(ii)  doda se naslednja točka:"

„(n) za vsako blago, prodano v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov.“;

"

(3)  v členu 5 se odstavek 1 spremeni:

(a)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) poleg možnosti zakonskega jamstva o skladnosti blaga, digitalne vsebine in digitalnih storitev tudi možnost in pogoje poprodajnih storitev in tržnih garancij, kadar je to primerno;“;

"

(b)  točki (g) in (h) se nadomestita z naslednjim:"

„(g) kadar je to primerno, funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine in digitalnih storitev;

   (h) kadar je to primerno, vsako pomembno združljivost in medsebojno povezljivost blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine in digitalnih storitev ▌, s katero je trgovec seznanjen ali bi z njo razumno moral biti seznanjen.“;

"

(4)  člen 6 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) fizični naslov sedeža podjetja trgovca ter njegovo telefonsko številko in elektronski naslov. Kadar trgovec zagotovi drugo sredstvo spletnega komuniciranja, ki zagotavlja, da lahko potrošnik vodi kakršno koli pisno korespondenco, vključno z datumom in časom take korespondence, s trgovcem na trajnem nosilcu podatkov, informacije vključujejo tudi podrobnosti o tem drugem sredstvu. Vsa ta sredstva komuniciranja, ki jih zagotovi trgovec, potrošniku omogočajo, da hitro stopi v stik s trgovcem in učinkovito komunicira z njim. Kadar je to primerno, trgovec predloži tudi fizični naslov in identiteto trgovca, v imenu katerega deluje.“;

"

(ii)  vstavi se naslednja točka:"

„(ea) kadar je to primerno, informacijo, da je bila cena prilagojena na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev;“;

"

(iii)  točka (l) se nadomesti z naslednjim:"

„(l) možnost zakonskega jamstva o skladnosti blaga, digitalne vsebine in digitalnih storitev;“;

"

(iv)  točki (r) in (s) se nadomestita z naslednjim:"

„(r) kadar je to primerno, funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine in digitalnih storitev;

   (s) kadar je to primerno, vsako pomembno združljivost in medsebojno povezljivost blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine in digitalnih storitev ▌, s katero je trgovec seznanjen ali bi z njo razumno moral biti seznanjen.“;

"

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Informacije iz točk (h), (i) in (j) odstavka 1 se lahko zagotovijo na vzorčnem obrazcu za informacije o pravici do odstopa iz Priloge I(A). Trgovec izpolni obveznosti glede informacij, določenih v točkah (h), (i) in (j) odstavka 1, če je ustrezno izpolnil ta obrazec z informacijami ter jih posredoval potrošniku. Sklici na 14-dnevni odstopni rok na vzorčnem obrazcu za informacije o pravici do odstopa iz Priloge I(A) se nadomestijo s sklici na 30-dnevni odstopni rok, kadar države članice sprejmejo pravila v skladu s členom 9(1a).“;

"

(5)  vstavi se naslednji člen ▌:"

„Člen 6a

Dodatne specifične obveznosti glede informacij za pogodbe, sklenjene na spletnih trgih

1.  Preden se potrošnik zaveže s pogodbo, sklenjeno na daljavo, ali kakršno koli drugo podobno ponudbo na spletnem trgu, ponudnik spletnega trga brez poseganja v določbe Direktive 2005/29/ES na jasen in razumljiv način ter na način, prilagojen sredstvom komuniciranja na daljavo, zagotovi tudi naslednje informacije:

   (a) splošne informacije, dane na voljo v posebnem oddelku spletnega vmesnika, ki je neposredno in enostavno dostopen s strani, na kateri so predstavljene ponudbe, o glavnih parametrih, kot so opredeljeni v točki (m) člena 2(1) Direktive 2005/29/ES, ki določajo razvrstitev ponudb, predstavljenih potrošniku kot rezultat ▌iskalne poizvedbe, ter o relativni pomembnosti teh parametrov glede na druge parametre;
   (b) ali je tretja oseba, ki nudi blago, storitve ali digitalno vsebino, trgovec ali ne na podlagi izjave zadevne tretje osebe spletnemu trgu;
   (c) kadar tretja oseba, ki nudi blago, storitve ali digitalno vsebino, ni trgovec, informacijo, da za ▌pogodbo ne veljajo pravice potrošnikov, ki izhajajo iz potrošniške zakonodaje Unije ▌; ▌
   (d) kadar je to ustrezno, kako se obveznosti, povezane s pogodbo, razdelijo med tretjo osebo, ki nudi blago, storitve ali digitalno vsebino, in ponudnika spletnega trga. Te informacije ne posegajo v odgovornost, ki jo spletni trg ali trgovec lahko ima v zvezi s pogodbo na podlagi drugega prava Unije ali nacionalnega prava.

2.  Ta člen brez poseganja v Direktivo 2000/31/ES državam članicam ne preprečuje uvedbe dodatnih zahtev glede informacij za spletne trge. Take določbe so sorazmerne, nediskriminatorne in utemeljene zaradi varstva potrošnikov.“;

"

(6)  v členu 7 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar potrošnik želi, da se opravljanje storitev ali dobava vode, plina ali električne energije, če se ti ne prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini, ali daljinskega ogrevanja začne v odstopnem roku iz člena 9(2), in pogodba potrošnika zavezuje k plačilu, trgovec zahteva, da potrošnik za to izrecno zaprosi na trajnem nosilcu podatkov. Trgovec zahteva tudi, da potrošnik privoli v izgubo pravice do odstopa od pogodbe, ko bo trgovec pogodbo v celoti izpolnil.“;

"

(7)  člen 8 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Če se pogodba sklene prek sredstva komuniciranja na daljavo z omejenim prostorom ali časom za prikaz podatkov, trgovec pred sklenitvijo take pogodbe, na tem sredstvu ali prek njega zagotovi najmanj predpogodbene informacije v zvezi z glavnimi značilnostmi blaga ali storitev, identiteto trgovca, končno ceno, pravico do odstopa od pogodbe, trajanjem pogodbe, v primeru pogodbe za nedoločen čas pa tudi v zvezi s pogoji za odpoved pogodbe, v skladu s točkami (a), (b), (e), (h) in (o) člena 6(1), razen vzorčnega odstopnega obrazca iz Priloge I(B) iz točke (h). Trgovec potrošniku zagotovi druge informacije iz člena 6(1), vključno z odstopnim obrazcem, na ustrezen način v skladu z odstavkom 1 tega člena.“;

"

(b)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. Kadar potrošnik želi, da se opravljanje storitev ali dobava vode, plina ali električne energije, če se ti ne prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini, ali daljinskega ogrevanja začne v odstopnem roku iz člena 9(2), in pogodba potrošnika zavezuje k plačilu, trgovec zahteva, da potrošnik za to izrecno zaprosi. Trgovec zahteva tudi, da potrošnik privoli v izgubo pravice do odstopa od pogodbe, ko bo trgovec pogodbo v celoti izpolnil.“;

"

(8)  člen 9 se spremeni:

(a)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. Države članice lahko sprejmejo pravila, v skladu s katerimi se 14-dnevni odstopni rok iz odstavka 1 podaljša na 30 dni za pogodbe, sklenjene v okviru nenaročenih obiskov trgovca na domu potrošnika ali izletov, ki jih trgovec organizira z namenom ali učinkom oglaševanja ali prodaje izdelkov potrošnikom, da se zaščitijo legitimni interesi potrošnikov v zvezi z agresivnimi ali zavajajočimi tržnimi ali prodajnimi praksami. Taka pravila so sorazmerna, nediskriminatorna in utemeljena zaradi varstva potrošnikov.“;

"

(b)  v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„2. Brez poseganja v člen 10 se odstopni rok iz odstavka 1 tega člena izteče po 14 dneh ali 30 dneh, če so države članice sprejele pravila v skladu z odstavkom 1a tega člena:“;

"

(9)  v členu 10 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Če je trgovec potrošniku informacije iz odstavka 1 tega člena zagotovil v 12 mesecih od dneva iz člena 9(2), se odstopni rok izteče 14 dni od dneva, ko potrošnik prejme te informacije, ali 30 dni, če so države članice sprejele pravila v skladu členom 9(1a).“;

"

(10)  v členu 13 se dodajo naslednji odstavki:"

„4. Kar zadeva osebne podatke potrošnika, trgovec izpolnjuje obveznosti, ki se uporabljajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

5.  Trgovec se vzdrži uporabe vsebine, razen osebnih podatkov, ki jo je potrošnik dal na voljo ali ustvaril, ko je uporabljal digitalno vsebino ali digitalno storitev, ki jo dobavlja trgovec, razen če:

   (a) taka vsebina ni uporabna zunaj okvira digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki jo je dobavil trgovec;
   (b) je ta vsebina povezana z dejavnostjo potrošnika le, ko uporablja digitalne vsebine ali digitalno storitev, ki jo je dobavil trgovec;
   (c) je trgovec to vsebino združil z drugimi podatki in je ni mogoče razdružiti ali pa so za razdružitev potrebna nesorazmerna prizadevanja ali
   (d) je potrošnik to vsebino ustvaril skupaj z drugimi potrošniki in jo lahko drugi potrošniki še naprej uporabljajo.

6.  Razen v primerih iz točk (a), (b) ali (c) odstavka (5), trgovec da potrošniku na njegovo zahtevo na voljo vso vsebino, razen osebnih podatkov, ki jo je potrošnik dal na voljo ali ustvaril, ko je uporabljal digitalno vsebino ali digitalno storitev, ki jo dobavlja trgovec.

7.  Potrošnik ima pravico, da to digitalno vsebino pridobi brezplačno in v razumnem času ter v obliki, ki je v splošni rabi in strojno berljiva, pri čemer ga trgovec ne ovira.

8.  V primeru odstopa od pogodbe lahko trgovec prepreči, da bi potrošnik še naprej uporabljal digitalno vsebino ali digitalno storitev, zlasti tako, da brez poseganja v odstavek 6 potrošniku onemogoči dostop do digitalne vsebine ali digitalne storitve ali onemogoči uporabniški račun potrošnika.“;

"

(11)  člen 14 se spremeni:

(a)  doda se naslednji odstavek:"

„2a. V primeru odstopa od pogodbe se potrošnik vzdrži uporabe digitalne vsebine ali digitalne storitve ter njenega dajanja na voljo tretjim osebam.“;

"

(b)  v odstavku 4 se točka (b)(i) nadomesti z naslednjim:"

„(i) potrošnik ni podal izrecnega predhodnega soglasja, da se izvajanje pogodbe začne pred iztekom 14-dnevnega ali 30-dnevnega roka iz člena 9;“;

"

(12)  člen 16 se spremeni:

(a)  točka (a) se nadomesti z naslednjim:"

„(a) pogodbe o opravljanju storitev po celotni izvedbi storitve ter, kadar pogodba potrošnika zavezuje k plačilu, če se je izvajanje začelo z izrecnim predhodnim soglasjem potrošnika in privolitvijo, da bo izgubil pravico do odstopa od pogodbe, ko bo trgovec pogodbo v celoti izpolnil;“;

"

(b)  točka (m) se nadomesti z naslednjim:"

„(m) pogodbe o dobavi digitalne vsebine, ki se ne dobavi na otipljivem nosilcu podatkov, če se je izvajanje začelo in, če pogodba potrošnika zavezuje k plačilu, če:

   (i) je potrošnik podal predhodno izrecno soglasje za začetek izvajanja v odstopnem roku;
   (ii) je potrošnik privolil, da s tem izgubi pravico do odstopa od pogodbe, in
   (iii) je trgovec predložil potrdilo v skladu s členom 7(2) ali 8(7).“;

"

(c)  dodata se naslednja odstavka:"

„Države članice lahko odstopajo od izjem od pravice do odstopa iz točk (a), (b), (c) in (e) odstavka 1 za pogodbe, sklenjene v okviru nenaročenih obiskov trgovca na domu potrošnika ali izletov, ki jih trgovec organizira z namenom ali učinkom oglaševanja ali prodaje izdelkov potrošnikom, da se zaščitijo legitimni interesi potrošnikov v zvezi z agresivnimi ali zavajajočimi tržnimi ali prodajnimi praksami. Take določbe so sorazmerne, nediskriminatorne in utemeljene zaradi varstva potrošnikov.

Države članice lahko določijo, da potrošnik izgubi pravico do odstopa v primeru pogodb o opravljanju storitev po celotni izvedbi storitve in kadar je potrošnik izrecno zahteval obisk trgovca zaradi izvedbe popravila, če se je izvajanje začelo ob predhodnem izrecnem soglasju potrošnika in če pogodba potrošnika zavezuje k plačilu.“;

"

(13)  člen 24 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 24

Kazni

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice zagotovijo, da pri nalaganju kazni upoštevajo naslednja neizčrpna in okvirna merila, kadar je to ustrezno:

   (a) naravo, težo, obseg in trajanje ▌kršitve;

   (b) ukrepe trgovca za ublažitev ali odpravo škode, ki so jo utrpeli potrošniki;

   (c) morebitne predhodne kršitve trgovca;
   (d) če so na voljo ustrezni podatki, pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima trgovec zaradi kršitve;
   (e) kazni, ki so trgovcu naložene za isto kršitev v drugih državah članicah v čezmejnih zadevah, kadar so informacije o takih kaznih na voljo v mehanizmu, vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2017/2394;
   (f) morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

3.  Države članice zagotovijo, da kazni, kadar jih je treba naložiti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394, vključujejo možnost naložitve globe z upravnimi postopki ali sprožitve sodnih postopkov za naložitev globe ali oboje, pri čemer najvišji znesek globe znaša najmanj 4 % letnega prometa trgovca v zadevni državi članici ali državah članicah.

4.  Kadar je treba globo naložiti v skladu z odstavkom 3, vendar informacije o letnem prometu trgovca niso na voljo, države članice uvedejo možnost naložitve globe, katere najvišji znesek znaša najmanj 2 milijona EUR.

5.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih pravilih o kaznih do ... [rok za prenos te direktive o spremembi] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“;

"

(14)  v členu 29 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Država članica do [datum prenosa iz člena 5 te direktive o spremembi] obvesti Komisijo, če uporabi eno od regulativnih možnosti iz členov 3(4), 6(7), 6(8), 7(4), 8(6), 9(1a) in 9(3) ter drugega pododstavka člena 16, ter o kakršnih koli naknadnih spremembah.“;

"

(15)  Priloga I se spremeni:

(a)  točka A se spremeni:

(i)  v tretjem odstavku ▌pod naslovom „Pravica do odstopa od pogodbe“ se nadomesti z naslednjim:"

„Za uveljavitev pravice do odstopa nas [2] morate o svoji odločitvi o odstopu od te pogodbe obvestiti z nedvoumno izjavo (npr. s pismom, poslanim po pošti, ali po elektronski pošti). V ta namen lahko uporabite priloženi vzorčni odstopni obrazec, vendar to ni obvezno. [3]“;

"

(ii)  točka 2 pod naslovom „Navodila za izpolnjevanje“ se nadomesti z naslednjim:"

„ [2.] Vstavite vaše ime, fizični naslov, telefonsko številko in elektronski naslov.“;

"

(b)  v točki B se prva alinea nadomesti z naslednjim:"

„[tukaj trgovec vstavi svoje ime, fizični naslov ter ▌elektronski naslov]:“.

"

Člen 3

Spremembe Direktive 93/13/EGS

Direktiva 93/13/EGS se spremeni:

vstavi se naslednji člen ▌:"

„Člen 8b

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice lahko take kazni omejijo na primere, v katerih so pogodbeni pogoji v nacionalnem pravu izrecno opredeljeni kot nepošteni v vseh okoliščinah ali v katerih prodajalec ali dobavitelj še naprej uporablja pogodbene pogoje, ki so bili z dokončnim zavezujočim sklepom, sprejetim v skladu s členom 7(2), opredeljeni kot nepošteni.

3.  Države članice zagotovijo, da pri nalaganju kazni upoštevajo naslednja neizčrpna in okvirna merila, kadar je to ustrezno:

   (a) naravo, težo, obseg in trajanje ▌kršitve;

   (b) ukrepe prodajalca ali dobavitelja za ublažitev ali odpravo škode, ki so jo utrpeli potrošniki;

   (c) morebitne predhodne kršitve prodajalca ali dobavitelja;
   (d) če so na voljo ustrezni podatki, pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima prodajalec ali dobavitelj zaradi kršitve;
   (e) kazni, ki so prodajalcu ali dobavitelju naložene za isto kršitev v drugih državah članicah v čezmejnih zadevah, kadar so informacije o takih kaznih na voljo prek mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2394;
   (f) morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

4.  Države članice brez poseganja v odstavek 2 zagotovijo, da kazni, kadar jih je treba naložiti v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2017/2394, vključujejo možnost naložitve globe na podlagi upravnega postopka ali sprožitve sodnega postopka za naložitev globe ali obojega, pri čemer najvišji znesek globe znaša najmanj 4 % letnega prometa prodajalca ali dobavitelja v zadevni državi članici ali državah članicah.

5.  Kadar je treba globo naložiti v skladu z odstavkom 4, vendar informacije o letnem prometu prodajalca ali dobavitelja niso na voljo, države članice uvedejo možnost naložitve globe, katere najvišji znesek znaša najmanj 2 milijona EUR.

6.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih pravilih o kaznih do ... [rok za prenos te direktive o spremembi] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“

"

Člen 4

Spremembe Direktive 98/6/ES

Direktiva 98/6/ES se spremeni:

(a)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 6a

1.  Pri vsaki objavi znižane cene je navedena prejšnja cena, ki jo je trgovec uporabljal v določenem obdobju pred uporabo znižane cene.

2.  Prejšnja cena pomeni najnižjo ceno, ki jo je trgovec uporabljal v obdobju, ki ne sme biti krajše od enega meseca pred uporabo znižane cene.

3.  Države članice lahko določijo drugačna pravila za blago, ki se lahko hitro pokvari ali mu hitro poteče rok uporabe.

4.  Kadar je izdelek na trgu manj kot 30 dni, lahko države članice določijo tudi obdobje, ki je krajše od obdobja iz odstavka 2.

5.  Države članice lahko določijo, da je v primeru postopnega zniževanja cene prejšnja cena tista cena, ki ni bila znižana pred prvo uporabo znižane cene.“;

"

(b)   člen 8 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 8

1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.  Države članice zagotovijo, da pri nalaganju kazni upoštevajo naslednja neizčrpna in okvirna merila, če je primerno:

   (a) naravo, težo, obseg in trajanje ▌kršitve;

   (b) ukrepe trgovca za ublažitev ali odpravo škode, ki so jo utrpeli potrošniki;

   (c) morebitne predhodne kršitve trgovca;
   (d) če so na voljo ustrezni podatki, pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima trgovec zaradi kršitve;
   (e) kazni, ki so trgovcu naložene za isto kršitev v drugih državah članicah v čezmejnih zadevah, kadar so informacije o takih kaznih na voljo prek mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2017/2394;
   (f) morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

3.  Države članice uradno obvestijo Komisijo o svojih pravilih o kaznih do ... [rok za prenos te direktive o spremembi] in ji nemudoma sporočijo vse naknadne spremembe, ki vplivajo nanje.“

"

Člen 5

Informacije o pravicah potrošnikov

Komisija zagotovi, da imajo državljani, ki potrebujejo informacije o svojih potrošniških pravicah ali izvensodnem reševanju sporov, dostop do spletne vstopne točke prek enotnega digitalnega portala, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta(34), ki jim omogoča:

(a)  enostaven dostop do posodobljenih informacij o pravicah potrošnikov Unije, ki so jasne in razumljive, ter

(b)  vložitev pritožbe prek platforme za spletno reševanje sporov, vzpostavljene na podlagi Uredbe (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(35), ali prek pristojnega evropskega potrošniškega centra, odvisno od vključenih strani.

Člen 6

Poročanje Komisije in pregled

Komisija do ... [2 leti po začetku uporabe] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive. Poročilo vključuje zlasti oceno določb te direktive glede:

(a)  dogodkov, organiziranih zunaj poslovnih prostorov trgovca, in

(b)  primerov blaga, ki se trži kot enako, vendar ima bistveno različno sestavo ali značilnosti, vključno z oceno, ali bi se morale v navedenih primerih uporabiti strožje zahteve, med drugim prepoved iz Priloge I k Direktivi 2005/29/ES, in ali so potrebne podrobnejše določbe o informacijah o razlikah v blagu.

Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Člen 7

Prenos

1.  Države članice ... [najpozneje 24 mesecev po sprejetju] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo po ... [6 mesecih po roku za prenos].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 66.
(2)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(3)UL C 440, 6.12.2018, str. 66.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.
(5)Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
(6)Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (UL L 110, 1.5.2009, str. 30).
(7)Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/6/ES z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).
(8)Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, ki spreminja Direktivo Sveta 93/13/EGS in Direktivo 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavlja Direktivo Sveta 85/577/EGS in Direktivo 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
(9)Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017 , str. 1).
(10)Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).
(11) Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL …).
(12)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS št./LL (2018/0112(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(13)++UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS št./LL (2018/0112(COD)).
(14) Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).
(15)Uredba (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 1).
(16)Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).
(17)Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES (UL L 60I, 2.3.2018, str. 1).
(18)Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(19) Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... (UL …).
(20)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(21)++ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(22)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(23)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(24)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(25)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(26)C(2017) 6532.
(27) https://ec.europa.eu/jrc/sites/jrcsh/files/eu_harmonised_testing_methodology__framework_for_selecting_and_testing_of_food_products_to_assess_quality_related_characteristics.pdf.
(28)UL C 369, 17.12. 2011, str. 14.
(29)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS št./LL (2018/0112(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene uredbe.
(30)+ UL: prosimo, vstaviti v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 27/19 (2015/0288(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(31)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na UL navedene direktive.
(32)++ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(33)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo serijsko številko direktive iz dokumenta PE-CONS 26/19 (2015/0287(COD)).
(34) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).
(35)Uredba (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 1).


Preglednost in trajnost ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ***I
PDF 328kWORD 102k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah Uredbe (ES) št. 178/2002 [o splošni živilski zakonodaji], Direktive 2001/18/ES [o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje], Uredbe (ES) št. 1829/2003 [o gensko spremenjenih živilih in krmi], Uredbe (ES) št. 1831/2003 [o krmnih dodatkih], Uredbe (ES) št. 2065/2003 [o aromah dima], Uredbe (ES) št. 1935/2004 [o materialih, namenjenih za stik z živili], Uredbe (ES) št. 1331/2008 [o skupnem postopku odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila], Uredbe (ES) št. 1107/2009 [o fitofarmacevtskih sredstvih] in Uredbe (EU) 2015/2283 [o novih živilih] (COM(2018)0179 – C8-0144/2018 – 2018/0088(COD))
P8_TA-PROV(2019)0400A8-0417/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0179),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 43, 114 in 168(4)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0144/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 10. oktobra 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za ribištvo in Odbora za pravne zadeve (A8-0417/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES

P8_TC1-COD(2018)0088


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2), člena 114 in člena 168(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(7) določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje, da se oblikuje skupna podlaga za ukrepe glede živilske zakonodaje tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni. Med drugim določa, da mora živilska zakonodaja temeljiti na analizi tveganja, razen če to glede na okoliščine ali vrsto ukrepa ni primerno.

(2)  Uredba (ES) št. 178/2002 opredeljuje analizo tveganja kot postopek, sestavljen iz treh med seboj povezanih sestavnih delov: ocene tveganja, obvladovanja tveganja in obveščanja o tveganju. Za namene ocene tveganja na ravni Unije ustanavlja Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) kot pristojni organ Unije za ocenjevanje tveganja na področju varnosti hrane in krme.

(3)  Obveščanje o tveganju je bistven del postopka analize tveganja. ▌Pri oceni splošne živilske zakonodaje (Uredba (ES) št. 178/2002) v okviru programa REFIT iz leta 2018 (v nadaljnjem besedilu: preverjanje ustreznosti splošne živilske zakonodaje) je bilo ugotovljeno, da se obveščanje o tveganju na splošno ne šteje za dovolj učinkovito. To vpliva na zaupanje potrošnikov v rezultat postopka analize tveganja.

(4)  Zato je treba zagotoviti pregledno, stalno in vključujoče obveščanje o tveganju med celotnim postopkom analize tveganja, ki bo vključeval odgovorne za oceno tveganja in odgovorne za obvladovanje tveganja na ravni Unije in nacionalni ravni. Tako obveščanje o tveganju bi moralo utrditi zaupanje državljanov v to, da je cilj analize tveganja zagotoviti visoko raven varstva zdravja ljudi in interesov potrošnikov. Prav tako bi to obveščanje o tveganju moralo prispevati k participativnemu in odprtemu dialogu med vsemi zainteresiranimi stranmi, s čimer bi zagotovili, da se v postopku analize tveganja upoštevajo prevlada javnega interesa ter točnost, celovitost, preglednost, doslednost in odgovornost.

(5)  Pri obveščanju o tveganju bi bilo treba posebno pozornost ▌ nameniti točni, jasni, celoviti, skladni, ustrezni in pravočasni razlagi ugotovitev ocene tveganja, pa tudi načinov, kako te ugotovitve pripomorejo k odločitvam za obvladovanje tveganja, skupaj z drugimi legitimnimi dejavniki, kadar je to ustrezno. Zagotoviti bi bilo treba informacije o tem, kako so bile sprejete odločitve za obvladovanje tveganja, in o drugih dejavnikih, ki so jih poleg rezultatov ocene tveganja obravnavali odgovorni za obvladovanje tveganja, pa tudi o medsebojni uravnoteženosti teh dejavnikov.

(6)  Glede na to, da javnost ne vidi jasne razlike med nevarnostjo in tveganjem, bi si bilo treba pri obveščanju o tveganju prizadevati, da bi to razliko pojasnili in tako zagotovili, da bi jo širša javnost bolje razumela.

(7)  Kadar je mogoče utemeljeno domnevati, da bi lahko živilo ali krma zaradi neizpolnjevanja predpisov kot posledice namerne kršitve veljavnega prava Unije z goljufivim ali zavajajočim ravnanjem, predstavljala tveganje za zdravje ljudi ali živali, bi morali javni organi o tem čim prej obvestiti javnost ter pri tem v največji možni meri opredeliti zadevne proizvode in tveganja, ki jih lahko predstavljajo.

(8)  V ta namen je treba določiti splošne cilje in načela obveščanja o tveganju, pri tem pa upoštevati vlogo odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja, ob tem pa zagotoviti njihovo neodvisnost.

(9)  Na podlagi splošnih ▌ciljev in načel bi bilo treba v tesnem sodelovanju z Agencijo in državami članicami ter po ustreznih javnih posvetovanjih pripraviti splošni načrt obveščanja o tveganju. Ta splošni načrt bi moral spodbujati celosten okvir za obveščanje o tveganju glede vseh zadev v zvezi s prehransko verigo za vse odgovorne za oceno tveganja in odgovorne za obvladovanje tveganja na ravni Unije in nacionalni ravni. Omogočati bi moral tudi potrebno prožnost in ne bi smel urejati primerov, ki jih posebej zajema splošni načrt za obvladovanje kriznih razmer.

(10)  V splošnem načrtu obveščanja o tveganju bi bilo treba opredeliti ključne dejavnike, ki bi jih bilo treba upoštevati pri določanju vrste in ravni potrebnih dejavnosti v okviru obveščanja o tveganju, kot so različne ravni tveganja, vrsta tveganja in njegove morebitne vplive na zdravje ljudi, zdravje živali in, kjer je to ustrezno, okolje, ter koga in kaj tveganje neposredno ali posredno prizadene, ravni izpostavljenosti ▌ nevarnosti, stopnja nujnosti ter zmožnost obvladovanja tveganja in drugi dejavniki, ki vplivajo na dojemanje tveganja, vključno ▌z veljavnim pravnim okvirom in razmerami na zadevnem trgu.

(11)  V splošnem načrtu obveščanja o tveganju bi bilo treba opredeliti tudi orodja in kanale, ki bi jih bilo treba uporabiti, ter vzpostaviti ustrezne mehanizme za usklajevanje in sodelovanje med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanje tveganja na ravni Unije in nacionalni ravni, vključenimi v postopek analize tveganja, zlasti kadar več agencij Unije zagotovi znanstvene prispevke glede istih ali povezanih predmetov, s čimer naj bi zagotovili usklajeno obveščanje o tveganju in odprt dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi.

(12)  Preglednost postopka ocenjevanja tveganja prispeva k temu, da potrošniki in splošna javnost v večji meri priznavajo legitimnost Agencije za izpolnjevanje njenih nalog, povečuje njihovo zaupanje v delo Agencije ter zagotavlja, da je Agencija bolj odgovorna državljanom Unije v demokratičnem sistemu. Zato je bistveno okrepiti zaupanje splošne javnosti in drugih zainteresiranih strani v analizo tveganja, na kateri temelji ustrezno pravo Unije, in zlasti v ocenjevanje tveganja, vključno z njegovo preglednostjo kot tudi organizacijo, delovanjem in neodvisnostjo Agencije .

(13)  Primerno je povečati vlogo držav članic, pa tudi prizadevanja in sodelovanje vseh strani, ki sodelujejo v upravnem odboru Agencije (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) ▌.

(14)  Izkušnje kažejo, da je vloga upravnega odbora usmerjena v upravne in finančne vidike in ne vpliva na neodvisnost njenega znanstvenega dela. Zato je v upravni odbor ▌ primerno vključiti predstavnike vseh držav članic, Evropskega parlamenta in Komisije, pa tudi civilne družbe in industrijskih organizacij, hkrati pa zagotoviti, da bodo imeli navedeni predstavniki izkušnje in strokovno znanje ne le glede prava in politike o prehranski verigi, vključno z oceno tveganja, ampak tudi glede vodstvenih, upravnih, finančnih in pravnih zadev, ter da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.

(15)  Člane upravnega odbora bi bilo treba izbrati in imenovati tako, da bi zagotovili najvišje standarde strokovne usposobljenosti in najširši razpon ustreznih izkušenj, ki so na voljo.

(16)  Pri preverjanju ustreznosti splošne živilske zakonodaje so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti glede dolgoročne zmogljivosti Agencije za ohranjanje strokovnega znanja na visoki ravni. Zlasti se je zmanjšalo število kandidatov, ki se prijavljajo za člane znanstvenih svetov Agencije. Sistem je zato treba okrepiti, države članice pa bi morale imeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju zadostnega nabora strokovnjakov za izpolnjevanje potreb sistema Unije za ocenjevanje tveganja v smislu visoke ravni strokovnega znanja, neodvisnosti in večdisciplinarnega strokovnega znanja.

(17)  Da bi bilo ocenjevanje tveganja še naprej neodvisno od njegovega obvladovanja in drugih interesov na ravni Unije, je primerno, da izbor članov znanstvenega odbora in znanstvenih svetov Agencije, ki ga opravi izvršni direktor Agencije, in njihovo imenovanje, ki ga opravi upravni odbor ▌, temeljita na strogih merilih, ki zagotavljajo odličnost in neodvisnost strokovnjakov, hkrati pa je treba zagotoviti potrebno večdisciplinarno strokovno znanje vsakega znanstvenega sveta. Zato je bistveno, da je v izbor ▌navedenih znanstvenih strokovnjakov vključen tudi izvršni direktor, katerega naloga je ščititi interese Agencije in zlasti neodvisnost njenega strokovnega znanja. Upravni odbor bi si moral prizadevati, da v čim večji meri zagotovi, da so strokovnjaki, imenovani za člane znanstvenih svetov, znanstveniki, ki obenem dejavno raziskujejo in objavljajo izsledke svojih raziskav v recenziranih strokovnih revijah, pod pogojem da ustrezajo strogim merilom odličnosti in neodvisnosti. Strokovnjakom bi bilo treba zagotoviti ustrezno finančno nadomestilo. Vzpostaviti bi bilo treba tudi dodatne ukrepe, ki bodo omogočili neodvisno delovanje znanstvenih strokovnjakov.

(18)  Bistveno je, da se zagotovi učinkovito delovanje Agencije in izboljša trajnost njenega strokovnega znanja. Zato je treba okrepiti podporo, ki jo Agencija in države članice zagotavljajo za delo znanstvenega odbora in znanstvenih svetov. Agencija bi zlasti morala organizirati pripravljalno delo v podporo nalogam, ki jih opravljajo znanstveni sveti, tudi tako, da od osebja Agencije ali nacionalnih znanstvenih organizacij, ki se povezujejo z Agencijo, zahteva, da pripravijo osnutek pripravljalnih znanstvenih mnenj, za katere bo opravljen medsebojni strokovni pregled in ki jih bodo sprejeli ti znanstveni sveti. To ne bi smelo posegati v neodvisnost Agencije pri znanstvenem ocenjevanju.

(19)  Postopki odobritve temeljijo na načelu, da mora vlagatelj ali prijavitelj dokazati, da predmet vloge ali prijave izpolnjuje ▌zahteve Unije. To načelo temelji na predpostavki, da so zdravje ljudi, zdravje živali in, če je to ustrezno, okolje bolje varovani, kadar dokazno breme nosi vlagatelj ali prijavitelj, ki mora dokazati, da je predmet vloge ali prijave varen, preden je dan na trg, namesto da bi javni organi morali dokazati, da predmet ni varen, da bi ga lahko prepovedali dati na trg. ▌V skladu s tem načelom in veljavnimi regulativnimi zahtevami morajo vlagatelji ali prijavitelji v podporo vlogam ali prijavam na podlagi sektorskega ▌ prava Unije predložiti ustrezne študije, vključno s preizkusi, da bi dokazali varnost in v nekaterih primerih učinkovitost predmeta.

(20)  Pravo Unije določa vsebino vlog in prijav. Bistvenega pomena je, da je vloga ali prijava ▌, predložena Agenciji za oceno tveganja, v skladu z veljavnimi specifikacijami, da bi zagotovili, da bo Agencija pripravila znanstveno oceno najvišje kakovosti. Vlagatelji ali prijavitelji ter zlasti mala in srednja podjetja pa teh specifikacij ne razumejo vedno jasno. Zato je primerno, da Agencija, kadar jo je mogoče zaprositi za znanstveni prispevek, na zahtevo svetuje morebitnemu vlagatelju ali prijavitelju, preden je vloga ali prijava uradno vložena . Takšno svetovanje pred predložitvijo vloge bi se moralo nanašati na veljavna pravila in zahtevano vsebino vloge ali prijave, pri tem pa naj ne bi obravnavala zasnove študij, ki jih je treba predložiti, za kar bi bil še naprej odgovoren vlagatelj. ▌

(21)  Kadar je Agencijo mogoče zaprositi za znanstveni prispevek, bi morala poznati ▌vse študije, ki jih izvede vlagatelj, da bi podprla ▌ vlogo ▌ na podlagi ▌ prava Unije. Zato je potrebno in primerno, da nosilci dejavnosti, kadar naročijo ali izvedejo študije z namenom predložitve vloge ali prijave, o teh študijah uradno obvestijo Agencijo. Obveznost uradnega obveščanja o takih študijah bi morala veljati tudi za laboratorije in druge preizkuševalne zmogljivosti, v katerih se izvajajo študije. Informacije o prijavljenih študijah bi bilo treba objaviti šele po objavi ustrezne vloge ▌v skladu z veljavnimi pravili o preglednosti. Da bi zagotovili učinkovito izvajanje te obveznosti, je ustrezno predvideti nekatere postopkovne posledice v primeru neizpolnjevanja. Agencija bi morala v tej zvezi določiti praktično ureditev za izvajanje te obveznosti, vključno s postopki za zahtevo in objavo utemeljitev za njeno neizpolnjevanje.

(22)  V skladu z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta(8) bi bilo treba preskuse na živalih nadomestiti, zmanjšati ali izboljšati. Zato bi se bilo treba v okviru področja uporabe te uredbe, kjer je mogoče, izogibati podvajanju preskusov na živalih.

(23)  V primeru vlog ali prijav za obnovitev odobritve ali dovoljenja je odobrena ali dovoljena snov ali izdelek na trgu že več let. Zato obstajajo izkušnje in znanje o tej snovi ali izdelku. Kadar je Agencijo mogoče zaprositi za znanstveni prispevek, ▌je primerno, da so načrtovane študije v podporo vlogam za obnovitev, vključno z informacijami o predlagani zasnovi, ki jih je vlagatelj ali prijavitelj prijavil Agenciji, predložene v posvetovanje s tretjimi osebami. Agencija bi morala vlagateljem ali prijaviteljem sistematično svetovati o vsebini predvidene vloge za obnovitev ali prijavo in o zasnovi študij, pri tem pa upoštevati prejete pripombe.

(24)  V javnosti se pojavlja določena zaskrbljenost, da ocena Agencije v zvezi s postopki odobritev temelji predvsem na študijah industrije. Izjemno pomembno je, da Agencija pregleduje znanstveno literaturo, da bi lahko upoštevala druge podatke in študije o predmetu, na katerega se nanaša njena ocena. Da bi zagotovili dodatno raven jamstva, ki bi Agenciji omogočala dostop do vseh ustreznih razpoložljivih znanstvenih podatkov in študij o predmetu vloge ali prijave za odobritev ali obnovitev odobritve ali dovoljenja, je primerno predvideti posvetovanje s tretjimi osebami, da bi ugotovili, ali so na voljo drugi relevantni znanstveni podatki ali študije. Da bi bilo posvetovanje učinkovitejše, bi ga bilo treba izvesti takoj po objavi študij iz vloge ali prijave, ki jih je predložila industrija, v skladu z veljavnimi pravili o preglednosti. Kadar bi se zaradi veljavnih rokov lahko zgodilo, da rezultatov javnega posvetovanja ne bi bilo mogoče ustrezno upoštevati, je primerno zagotoviti omejeno podaljšanje teh rokov.

(25)  Varnost hrane je občutljivo vprašanje, ki je bistvenega pomena za vse državljane Unije. Poleg ohranjanja načela, da breme za dokazovanje skladnosti z zahtevami Unije nosi industrija, je pomembno vzpostaviti dodatno orodje za preverjanje, tj. naročanje dodatnih študij za preverjanje dokazov, uporabljenih v postopku ocenjevanja tveganja, namenjeno obravnavi posebnih, za družbo zelo pomembnih primerov, ki sprožajo resne polemike ali dajejo nasprotujoče si rezultate. Ker bi se takšne preveritvene študije financirale iz proračuna Unije in ker bi morala njegova uporaba ostati sorazmerna, bi morala biti za naročila takih preveritvenih študij odgovorna Komisija, ki bi upoštevala tudi mnenje Evropskega parlamenta in držav članic. Upoštevati bi bilo treba dejstvo, da mora biti področje uporabe naročenih preveritvenih študij v nekaterih posebnih primerih širše od zadevnega dokaza, na primer kadar so na voljo nova znanstvena dognanja.

(26)  Pri preverjanju ustreznosti splošne živilske zakonodaje se je pokazalo, da se postopek ocenjevanja tveganja, zlasti glede postopkov odobritve za prehransko verigo, kljub precejšnjemu napredku Agencije v smislu preglednosti, ne dojema vedno kot popolnoma pregleden. To je deloma tudi posledica različnih pravil o preglednosti in zaupnosti v Uredbi (ES) št. 178/2002 in v drugih sektorskih zakonodajnih aktih Unije ▌. Njihovo medsebojno učinkovanje lahko vpliva na to, kako splošna javnost sprejema ocene tveganja.

(27)  Evropska državljanska pobuda z naslovom „Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi“ je dodatno potrdila pomisleke glede preglednosti, kar zadeva študije, ki jih naroča industrija in se predložijo v ▌ postopke odobritve.

(28)  Zato je treba proaktivno okrepiti preglednost ocenjevanja tveganja. Vsi znanstveni podatki in informacije v podporo vlogam za odobritev ali dovoljenja na podlagi ▌ prava Unije ter zaprosila za znanstvene prispevke bi morali biti proaktivno in čim prej v postopku ocenjevanja tveganja dani na voljo javnosti in zlahka dostopni. Vendar takšno javno razkritje ne bi smelo posegati v pravila o intelektualni lastnini ali določbe iz ▌ prava Unije, ki ščitijo naložbe inovatorjev pri zbiranju informacij in podatkov v podporo zadevnim vlogam ali prijavam. Zagotoviti bi bilo treba, da takšno javno razkritje ne bi štelo za dovoljenje za nadaljnjo uporabo ali izkoriščanje, pri tem pa ne bi smeli ogrožati proaktivnega značaja javnega razkritja in enostavne dostopnosti javnosti do razkritih podatkov in informacij.

(29)  Za zagotovitev preglednosti ocenjevanja tveganja bi bilo treba povzetek svetovanja pred predložitvijo vloge objaviti šele po objavi ustrezne vloge ali prijave v skladu z veljavnimi pravili o preglednosti.

(30)  Kadar je Agencija zaprošena za mnenje o vlogah ali prijavah, predloženih na podlagi ▌ prava Unije, bi morala biti glede na svojo obveznost, da zagotovi javni dostop do vseh podpornih informacij v zvezi s pripravo znanstvenih prispevkov, odgovorna za ocenjevanje zahtev za zaupno obravnavo.

(31)  Za določitev, katera raven proaktivnega javnega razkritja zagotavlja primerno ravnotežje, bi bilo treba ustrezne pravice javnosti do preglednosti v postopku ocenjevanja tveganja ponderirati glede na pravice ▌ vlagateljev ali prijaviteljev, ob upoštevanju ciljev Uredbe (ES) št. 178/2002.

(32)  Ob upoštevanju postopkov, ki veljajo za vloge ali prijave na podlagi ▌ prava Unije, so dosedanje izkušnje pokazale, da se nekatere informacije običajno obravnavajo kot občutljive in bi morale ostati zaupne v različnih sektorskih postopkih ▌. Zato je primerno, da se v Uredbi (ES) št. 178/2002 določi horizontalni seznam informacij, za katere vlagatelj ali prijavitelj dokaže, da bi njihovo razkritje lahko znatno škodilo zadevnim poslovnim interesom, in se zato ne bi smele razkriti javnosti ▌. Te informacije bi morale vključevati postopek proizvodnje in pridelave, vključno z metodo in njenimi inovativnimi vidiki, pa tudi tehničnimi in industrijskimi specifikacijami, kot so nečistoče, povezane s tem postopkom, razen informacij, ki so relevantne za oceno varnosti. Take informacije bi moralo biti dovoljeno razkriti samo v zelo omejenih in izjemnih okoliščinah, povezanih s predvidljivimi učinki na zdravje, ali – kadar je v skladu s sektorskim pravom Unije potrebna okoljska ocena – okoljskimi učinki, ali kadar so pristojni organi ugotovili, da je nujno treba zaščititi zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje.

(33)  Zaradi jasnosti in večje pravne varnosti je treba določiti posebne postopkovne zahteve, ki jih mora vlagatelj ali prijavitelj upoštevati v zvezi z zahtevo za zaupno obravnavo informacij, predloženih v podporo vlogi ali prijavi na podlagi ▌prava Unije.

(34)  Določiti je treba tudi posebne zahteve v zvezi z varstvom in zaupnostjo osebnih podatkov za namene preglednosti postopka ocenjevanja tveganja ob upoštevanju uredb (EU)  2018/1725(9) in (EU) 2016/679(10) Evropskega parlamenta in Sveta. Zato v skladu s to uredbo nobeni osebni podatki ne bi smeli biti javno dostopni, razen če je to potrebno in sorazmerno za namene zagotavljanja preglednosti, neodvisnosti in zanesljivosti postopka ocenjevanja tveganja, pri čemer pa je treba preprečiti navzkrižje interesov. Zlasti je zaradi zagotavljanja preglednosti in preprečevanja navzkrižja interesov treba objaviti imena udeležencev in opazovalcev na določenih sejah Agencije.

(35)  Za namen povečane preglednosti in zagotovitev učinkovite obravnave zaprosil za znanstvene prispevke, ki jih prejme Agencija, bi bilo treba razviti standardne oblike zapisa podatkov.

(36)  Ob upoštevanju dejstva, da bi Agencija morala shranjevati znanstvene podatke, vključno z zaupnimi in osebnimi podatki, je treba zagotoviti, da je takšno shranjevanje v skladu z visoko stopnjo varnosti.

(37)  Poleg tega je za oceno uspešnosti in učinkovitosti različnih pravnih določb, ki se uporabljajo za Agencijo, prav tako primerno določiti, da Komisija oceni Agencijo ▌. Pri tej oceni bi bilo zlasti treba pregledati postopke za izbor članov znanstvenega odbora in znanstvenih svetov, njihovo stopnjo preglednosti, stroškovno učinkovitost in primernost, da bi zagotovili neodvisnost in usposobljenost ter preprečili navzkrižje interesov.

(38)  Študije, vključno s preizkusi, ki jih predložijo nosilci dejavnosti v podporo vlogam ▌, so običajno v skladu z mednarodno priznanimi načeli, ki zagotavljajo enotno podlago za njihovo kakovost, zlasti z vidika ponovljivosti rezultatov. Vendar se v nekaterih primerih lahko pojavijo težave glede skladnosti z veljavnimi standardi, kot so standardi iz Direktive 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11) ali standardi, ki jih oblikuje Mednarodna organizacija za standardizacijo, zato so vzpostavljeni mednarodni in nacionalni sistemi za preverjanje te skladnosti. Zato je primerno, da Komisija izvaja misije za ugotavljanje dejstev, s katerimi oceni, ali laboratoriji in druge preizkuševalne zmogljivosti upoštevajo ustrezne standarde za izvajanje preizkusov in študij, predloženih Agenciji v okviru vloge. Te misije za ugotavljanje dejstev bi omogočile Komisiji, da prepozna in poskuša odpraviti morebitne slabosti v sistemih in neizpolnjevanje obveznosti, določili pa bi tudi dodatno raven jamstev, da bi splošni javnosti dali zagotovila glede kakovosti študij. Komisija bi lahko na podlagi ugotovitev takšnih misij za ugotavljanje dejstev predlagala ustrezne zakonodajne ukrepe za izboljšanje skladnosti z ustreznimi standardi.

(39)  Da bi zagotovili skladnost s predlaganimi prilagoditvami Uredbe (ES) št. 178/2002, bi bilo treba spremeniti določbe o javnem dostopu in varstvu zaupnih informacij iz uredb (ES) št. 1829/2003(12), (ES) št. 1831/2003(13), (ES) št. 2065/2003(14), (ES) št. 1935/2004(15), (ES) št. 1331/2008(16), (ES) št. 1107/2009(17), (EU) 2015/2283(18) in Direktive 2001/18/ES(19) Evropskega parlamenta in Sveta.

(40)  Da bi zagotovili upoštevanje sektorskih posebnosti glede zaupnih informacij, je treba ustrezne pravice javnosti do preglednosti v postopku ocenjevanja tveganja ▌ponderirati glede na pravice ▌vlagateljev ali prijaviteljev, pri tem pa upoštevati posebne cilje sektorskega prava Unije in pridobljene izkušnje. Zato je zlasti treba spremeniti uredbe (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktivo 2001/18/ES, da bi določili dodatne zaupne elemente poleg tistih, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 178/2002.

(41)  Na pravice dostopa do dokumentov, vsebovane v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(20), in – kar zadeva okoljske informacije – pravice, vsebovane v Uredbi (ES) št. 1367/2006(21) in Direktivi 2003/4/ES(22) Evropskega parlamenta in Sveta, ta uredba ne vpliva. Pravice, ki jih navedena akta zagotavljata, niso na noben način omejene z določbami o proaktivnem razširjanju iz te uredbe in zadevno oceno zahteve za zaupno obravnavo.

(42)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 178/2002 v zvezi s sprejetjem splošnega načrta za obveščanje o tveganju in standardnih oblikah zapisa podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(23).

(43)  Da bi Komisiji, državam članicam, Agenciji in nosilcem dejavnosti omogočili, da se prilagodijo novim zahtevam, določenim s to uredbo, ter hkrati zagotovili nadaljnje nemoteno delovanje Agencije, je treba določiti prehodne ukrepe za uporabo te uredbe.

(44)  Ker je imenovanje članov znanstvenega odbora in znanstvenih svetov odvisno od začetka delovanja novega upravnega odbora, je treba določiti posebne prehodne določbe, ki bi omogočile podaljšanje sedanjega mandata članov znanstvenega odbora in znanstvenih svetov.

(45)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(24) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 178/2002

Uredba (ES) št. 178/2002 se spremeni:

(1)  v členu 6 se doda naslednji odstavek:"

„4. Obveščanje o tveganju izpolnjuje cilje in spoštuje splošna načela, določena v členih 8a in 8b.“;

"

(2)  v poglavje II se vstavi naslednji oddelek"

„ODDELEK 1a

OBVEŠČANJE O TVEGANJU

Člen 8a

Cilji obveščanja o tveganju

Z obveščanjem o tveganju se ob upoštevanju vlog odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja uresničujejo naslednji cilji:

   (a) ozaveščanje o konkretnih obravnavanih vprašanjih v celotnem postopku analize tveganja in izboljšanje njihovega razumevanja, tudi v primeru razhajanj pri znanstveni oceni;
   (b) zagotavljanje doslednosti, preglednosti in jasnosti pri oblikovanju priporočil in odločitev glede obvladovanja tveganja;
   (c) zagotavljanje trdne podlage, tudi znanstvene, če je to ustrezno, za razumevanje odločitev glede obvladovanja tveganja;
   (d) izboljšanje splošne učinkovitosti in uspešnosti analize tveganja;
   (e) izboljšanje razumevanja analize tveganja v javnosti, vključno z zadevnimi nalogami in pristojnostmi odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja, da bi povečali zaupanje v njegove rezultate;
   (f) zagotavljanje ustreznega sodelovanja potrošnikov, živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme, akademske skupnosti ter vseh drugih zainteresiranih strani; ▌
   (g) zagotavljanje ustrezne in pregledne izmenjave informacij z zainteresiranimi stranmi o tveganjih, povezanih s ▌ prehransko verigo.
   (h) obveščanje potrošnikov o strategijah za preprečevanje tveganja ter
   (i) prispevanje k boju proti razširjanju lažnih informacij in njihovim virom.

Člen 8b

Splošna načela obveščanja o tveganju

Obveščanje o tveganju ob upoštevanju vlog odgovornih za oceno tveganja in odgovornih za obvladovanje tveganja:

   (a) zagotavlja interaktivno in pravočasno izmenjavo točnih in vseh ustreznih ▌ informacij z vsemi zainteresiranimi stranmi na podlagi načel preglednosti, odprtosti in odzivnosti;
   (b) zagotavlja pregledne informacije na vsaki stopnji postopka analize tveganja, od oblikovanja zaprosil za znanstveno mnenje do predložitve ocene tveganja in sprejetja odločitev o obvladovanju tveganja, vključno z informacijami o tem, kako so bile sprejete odločitve o obvladovanju tveganja in kateri dejavniki so bili upoštevani;
   (c) upošteva dojemanje tveganja vseh zainteresiranih strani;
   (d) lajša razumevanje in dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi ter
   (e) je jasno in dostopno, tudi tistim, ki niso neposredno udeleženi v postopku ali nimajo znanstvene izobrazbe, ob ustreznem upoštevanju veljavnih pravnih določb o zaupnosti in varstvu osebnih podatkov.

Člen 8c

Splošni načrt za obveščanje o tveganju

1.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme splošni načrt za obveščanje o tveganju, da bi dosegli ▌ cilje iz člena 8a v skladu s splošnimi načeli iz člena 8b. Komisija posodablja splošni načrt ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega napredka ter pridobljenih izkušenj. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58(2). Pri pripravi navedeni izvedbenih aktov se Komisija posvetuje z Agencijo.

2.  Splošni načrt obveščanja o tveganju spodbuja celosten okvir za obveščanje o tveganju, ki ga morajo dosledno in sistematično upoštevati odgovorni za oceno tveganja in odgovorni za obvladovanje tveganja na ravni Unije in na nacionalni ravni. V njem so:

   (a) opredeljeni ključni dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri določanju vrste in ravni potrebnih dejavnosti obveščanja o tveganju;
   (b) opredeljene različne vrste in ravni dejavnosti obveščanja o tveganju ter ustrezna glavna orodja in kanali, ki jih je treba uporabiti pri tem, pri čemer se upoštevajo potrebe zadevnih ciljnih skupin; ▌
   (c) določeni ustrezni mehanizmi usklajevanja in sodelovanja, da bi izboljšali usklajenost obveščanja o tveganju med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanje tveganja, ter
   (d) določeni ustrezni mehanizmi za zagotavljanje odprtega dialoga med potrošniki, živilsko dejavnostjo in dejavnostjo proizvodnje krme, akademsko skupnostjo ter vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi, pa tudi njihovo ustrezno sodelovanje;";

"

(3)  v členu 22(7) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Ukrepa v tesnem sodelovanju s pristojnimi službami v državah članicah, ki izvajajo podobne naloge kot Agencija, in, če je to ustrezno, z ustreznimi agencijami Unije.“;

"

(4)  člen 25 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Vsaka država članica predlaga člana in nadomestnega člana za svoja predstavnika v upravnem odboru. Tako predlagane člane in nadomestne člane imenuje Svet in imajo glasovalno pravico.“;

"

(b)  vstavita se naslednja odstavka:"

„1a. Poleg članov in nadomestnih članov iz odstavka 1 upravni odbor sestavljajo:

   (a) dva člana in dva nadomestna člana z glasovalno pravico, ki jih za svoje predstavnike imenuje Komisija;
   (b) dva člana z glasovalno pravico, ki ju imenuje Evropski parlament;
   (c) štirje člani in štirje nadomestni člani z glasovalno pravico kot predstavniki civilne družbe in interesov prehranske verige, in sicer en član in en nadomestni član iz združenja potrošnikov, en član in en nadomestni član iz okoljske nevladne organizacije, en član in en nadomestni član iz organizacije kmetov in en član in en nadomestni član iz industrijske organizacije.

Člane in nadomestne člane iz točke (c) prvega pododstavka imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom na podlagi seznama, ki ga sestavi Komisija in posreduje Svetu. Seznam vključuje več imen, kot je prostih mest. Seznam, ki ga sestavi Komisija, Svet posreduje Evropskemu parlamentu skupaj s zadevnimi referenčnimi dokumenti. Kakor hitro je mogoče in najpozneje v treh mesecih od prejetja seznama, lahko Evropski parlament predloži svoje mnenje v presojo Svetu, ki potem imenuje navedene člane.

1b.  Člani in nadomestni člani upravnega odbora so predlagani in imenovani na podlagi ustreznih izkušenj in strokovnega znanja v zvezi s pravom in politiko na področju prehranske verige, vključno z oceno tveganja, pri čemer se zagotovi, da imajo ustrezno strokovno znanje o vodstvenih, upravnih, finančnih in pravnih zadevah znotraj upravnega odbora.“;

"

(c)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Mandat članov in nadomestnih članov traja štiri leta in ga je mogoče podaljšati. Vendar pa ▌ je mandat članov in nadomestnih članov iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1a mogoče podaljšati samo enkrat.“;

"

(d)  v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

"Če ni drugače predvideno, upravni odbor odloča z večino svojih članov. Nadomestni člani zastopajo člane, če so ti odsotni, in glasujejo v njihovem imenu.“;

"

(5)  člen 28 se spremeni:

(a)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Člane znanstvenega odbora, ki niso člani znanstvenih svetov, in ▌člane znanstvenih svetov imenuje upravni odbor na predlog izvršnega direktorja za petletni mandat z možnostjo podaljšanja po objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije, v ustreznih vodilnih znanstvenih publikacijah in na spletišču Agencije. Agencija objavi takšen razpis za prijavo interesa, potem ko je države članice obvestila o potrebnih merilih in strokovnih področjih. Države članice:

   (a) objavijo razpis za prijavo interesa na spletnih straneh svojih pristojnih organov in svojih pristojnih služb, ki izvajajo podobne naloge kot Agencija;
   (b) obvestijo ustrezne znanstvene organizacije na svojem ozemlju;
   (c) spodbudijo morebitne kandidate k prijavi in
   (d) sprejmejo druge ustrezne ukrepe, da podprejo razpis za prijavo interesa.“;

"

(b)  vstavijo se naslednji odstavki:"

„5a. Člani znanstvenega odbora, ki niso člani znanstvenih svetov, in člani znanstvenih svetov se izberejo in imenujejo ▌ po naslednjem postopku:

   (a) na podlagi vlog, prejetih v okviru razpisa za prijavo interesa, izvršni direktor pripravi osnutek seznama ustreznih kandidatov, na katerem je vsaj dvakrat večje število kandidatov, kot jih je potrebno za zapolnitev mest v znanstvenem odboru in znanstvenih svetih, ter ta osnutek seznama pošlje upravnemu odboru skupaj z navedbo posebnih večdisciplinarnih strokovnih znanj, potrebnih v posameznem znanstvenem svetu ▌;
   (b) na podlagi osnutka seznama upravni odbor imenuje člane znanstvenega odbora, ki niso člani znanstvenih svetov, in člane znanstvenih svetov ter sestavi rezervni seznam kandidatov za znanstveni odbor in znanstvene svete;

   (c) pri izbirnem postopku in imenovanju članov znanstvenega odbora, ki niso člani znanstvenih svetov, in članov znanstvenih svetov ▌se upoštevajo naslednja merila:
   (i) visoka raven strokovnega znanja;
   (ii) neodvisnost in odsotnost nasprotja interesov v skladu s členom 37(2) in politiko neodvisnosti Agencije ter izvajanje te politike v zvezi s člani znanstvenih svetov;
   (iii) izpolnjevanje potreb po posebnih večdisciplinarnih strokovnih znanjih znanstvenega sveta, v katerega bodo imenovani, in potreb veljavne jezikovne ureditve;
   (d) če imajo kandidati enako raven strokovnega znanja, upravni odbor zagotovi, da se pri ▌ imenovanju doseže najširša možna geografska pokritost.

5b.  Kadar Agencija ugotovi, da v enem ali več znanstvenih svetih manjka eno ali več posebnih strokovnih znanj, izvršni direktor upravnemu odboru predlaga imenovanje dodatnih članov ustreznih znanstvenih svetov ▌po postopku iz odstavkov 5 in 5a.

5c.  Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja sprejme pravila za podrobno organizacijo in časovni načrt postopkov iz odstavkov 5a in 5b.

5d.  ▌ Države članice in delodajalci članov znanstvenega odbora in znanstvenih svetov ne dajejo tem članom ali zunanjim strokovnjakom, ki sodelujejo v delovnih skupinah znanstvenega odbora ali znanstvenih svetov, navodil, ki so nezdružljiva s posameznimi nalogami teh članov in strokovnjakov, ali z nalogami, pristojnostmi in neodvisnostjo Agencije.

5e.  ▌Agencija podpira naloge znanstvenega odbora in znanstvenih svetov, tako da organizira njihovo delo, zlasti pripravljalno delo, ki ga izvaja osebje Agencije ali imenovane nacionalne znanstvene organizacije iz člena 36, tudi z organiziranjem možnosti za pripravo znanstvenih mnenj, ki jih morajo znanstveni sveti strokovno pregledati, preden jih sprejmejo.

5f.  Vsak znanstveni svet ima največ 21 članov.

5g.  Člani znanstvenih odborov imajo dostop do celovitega usposabljanja o ocenjevanju tveganja.“;

"

(c)  v odstavku 9 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) število članov v posameznem znanstvenem svetu, vendar ne več od največjega števila, določenega v odstavku 5f.“;

"

(6)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 32a

Svetovanje pred predložitvijo vloge

1.  Kadar pravo Unije vsebuje določbe, da mora Agencija zagotoviti znanstvene prispevke, vključno z znanstvenimi mnenji, osebje Agencije na zahtevo morebitnega vlagatelja ali prijavitelja svetuje o veljavnih pravilih in zahtevani vsebini vloge ali prijave, preden se ta predloži. Takšni nasveti, ki jih zagotovi osebje Agencije, ne posegajo v naknadne ocene vlog ali prijav, ki jih pripravijo znanstveni sveti, ter zanje niso zavezujoči. Osebje Agencije, ki zagotovi nasvete, ne sme sodelovati pri pripravljalnem znanstvenem ali tehničnem delu, ki je neposredno ali posredno relevantno pri vlogi ali prijavi, v zvezi s katero se svetuje.

2.  Agencija na svojem spletišču objavi splošne smernice o veljavnih pravilih in zahtevani vsebini vlog in prijav, vključno s splošnimi smernicami o zasnovi zahtevanih študij, če je to ustrezno.

Člen 32b

Prijavljanje študij

1.  Agencija pripravi in upravlja zbirko podatkov o študijah, ki so jih naročili ali izvedli nosilci dejavnosti v podporo vlogam ali prijavam, za katere pravo Unije vsebuje določbe, da mora Agencija zagotoviti znanstvene prispevke, vključno z znanstvenimi mnenji.

2.  Za namene odstavka 1 nosilci dejavnosti Agencijo brez odlašanja uradno obvestijo o naslovu in obsegu vsake študije, ki so jo naročili ali izvedli v podporo vlogi ali prijavi, kot tudi laboratoriju ali preizkuševalni zmogljivosti, kjer je bila ta študija izvedena, ter o datumu začetka in predvidenem datumu zaključka študije.

3.  Za namene odstavka 1 laboratoriji in druge preizkuševalne zmogljivosti, ki se nahajajo v Uniji, brez odlašanja uradno obvestijo Agencijo o naslovu in obsegu vsake študije, ki so jo naročili nosilci dejavnosti, izvedli pa ti laboratoriji ali druge preizkuševalne zmogljivosti v podporo vlogi ali prijavi, o datumu začetka in predvidenem datumu zaključka študije ter nazivu nosilca dejavnosti, ki je naročil takšno študijo.

Ta odstavek se poleg tega smiselno uporablja za laboratorije in druge preizkuševalne zmogljivosti, ki se nahajajo v tretjih državah, kot je določeno v ustreznih sporazumih in dogovorih s temi tretjimi državami, ter tudi tistih iz člena 49.

4.  Vloga ali prijava se ne šteje za veljavno ali sprejemljivo, če jo podpirajo študije, ki pred tem niso bile prijavljene v skladu z odstavkom 2 ali 3, razen če vlagatelj ali prijavitelj ustrezno utemelji, zakaj take študije niso bile prijavljene.

Kadar študije pred tem niso bile prijavljene v skladu z odstavkom 2 ali 3, in kadar ni bila podana ustrezna utemeljitev, se lahko vlogo ali prijavo ponovno predloži, če vlagatelj ali prijavitelj Agencijo uradno obvesti o teh študijah ter zlasti o njihovem naslovu in obsegu, laboratoriju ali preizkuševalni zmogljivosti, kjer se izvajajo, ter o datumu začetka in predvidenem datumu zaključka študije.

Ocenjevanje veljavnosti ali sprejemljivosti takšne ponovno vložene vloge ali prijave se začne šest mesecev po prijavi študije v skladu z drugim pododstavkom.

5.  Vloga ali prijava se ne šteje za veljavno ali sprejemljivo, če ne vključuje študij, ki so bile pred tem prijavljene v skladu z odstavkom 2 ali 3, razen če vlagatelj ali prijavitelj ustrezno utemelji, zakaj take študije niso bile vključene.

Kadar študije, ki so bile prijavljene v skladu z odstavkom 2 ali 3, niso bile vključene v vlogo ali prijavo, in kadar ni bila podana ustrezna utemeljitev, se lahko vlogo ali prijavo ponovno predloži, če vlagatelj ali prijavitelj predloži vse študije, ki so bile prijavljene v skladu z odstavkom 2 ali 3.

Ocenjevanje veljavnosti ali sprejemljivosti takšne ponovno predložene vloge ali prijave se začne šest mesecev po predložitvi študij v skladu z drugim pododstavkom.

6.  Kadar Agencija med ocenjevanjem tveganja ugotovi, da študije, prijavljene v skladu z odstavkom 2 ali 3, niso v celoti vključene v zadevno vlogo ali prijavo, in če vlagatelj ali prijavitelj tega ni ustrezno utemeljil, se veljavni roki, v katerih bi morala Agencija pripraviti svoj znanstveni prispevek, začasno prekličejo. Ta začasen preklic se konča šest mesecev po predložitvi vseh podatkov o teh študijah.

7.  Sporočene informacije Agencija objavi v primerih, če je prejeta vloga ali prijava ustrezna, ▌in po tem, ko Agencija sprejme odločitev o razkritju spremljajočih študij v skladu s členi 38 do 39e.

8.  Agencija ▌ določi praktično ureditev za izvajanje določb tega člena, vključno z ureditvijo za zahteve po ustreznih utemeljitvah in njeni objavi v primerih iz odstavkov 4, 5 in 6. Te ureditve so ▌v skladu s to uredbo in drugim ▌ ustreznim pravom Unije.

Člen 32c

Posvetovanje s tretjimi osebami

1.  Kadar ustrezno pravo Unije določa, da se dovoljenje ali odobritev lahko obnovi, tudi z uradnim obvestilom, morebitni vlagatelj ali prijavitelj vloge za obnovitev uradno obvesti Agencijo o študijah, ki jih namerava izvesti v ta namen, vključno z informacijami o tem, kako bodo različne študije izvedene, da bo zagotovljena skladnost z regulativnimi zahtevami. Po tem obvestilu o študijah začne Agencija posvetovanje z deležniki in javnostjo o predvidenih študijah za namene obnovitve, vključno s predlagano zasnovo študij. Agencija upošteva pripombe, ki jih je prejela od deležnikov in javnosti, ki so relevantne za oceno tveganja glede načrtovane obnovitve, in predloži mnenje o vsebini predvidene vloge ali prijave za obnovitev in o zasnovi študij. Mnenje, ki ga da Agencija, ne posega v naknadne ocene vlog ali prijav za obnovitev, ki jih pripravijo znanstveni sveti, ter zanje ni zavezujoče.

2.  Agencija se posvetuje z deležniki in javnostjo na podlagi nezaupne različice vloge ali prijave, ki jo je objavila Agencija v skladu s členi 38 do 39e, ter takoj po takšnem razkritju javnosti, da bi ugotovila, ali so na voljo drugi ustrezni znanstveni podatki ali študije o predmetu vloge ali prijave. V ustrezno utemeljenih primerih, v katerih bi se zaradi veljavnih rokov, v okviru katerih mora Agencija pripraviti svoj znanstveni prispevek, lahko zgodilo, da rezultatov posvetovanja z javnostjo, opravljenega v skladu s tem odstavkom, ne bi bilo mogoče ustrezno upoštevati, se lahko ti roki podaljšajo za največ sedem tednov. Ta odstavek ne posega v obveznosti Agencije iz člena 33 in se ne uporablja za predložitev kakršnih koli dodatnih informacij, ki jih vlagatelji ali prijavitelji predložijo v postopku ocenjevanja tveganja.

3.  Agencija ▌ določi praktično ureditev za izvajanje postopkov iz tega člena in člena 32a.

Člen 32d

Preveritvene študije

Brez poseganja v obveznost vlagateljev ▌, da dokažejo varnost predmeta urejanja, predloženega v sistem odobritve, lahko Komisija v izjemnih okoliščinah, ki sprožajo resne polemike ali dajejo nasprotujoče si rezultate, od Agencije zahteva, da naroči znanstvene študije za preverjanje dokazov, uporabljenih v njenem postopku za ocenjevanje tveganja. Naročene študije so lahko obširnejše kot dokaz, ki se preverja.“;

"

(7)  člen 38 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Agencija izvaja svoje dejavnosti z visoko stopnjo preglednosti. Objavlja zlasti:

   (a) dnevne rede, sezname udeležencev in zapisnike sej upravnega odbora, posvetovalnega foruma, znanstvenega odbora in znanstvenih svetov ter njihovih delovnih skupin;
   (b) vse svoje znanstvene prispevke, vključno z mnenji znanstvenega odbora in znanstvenih svetov po njihovem sprejetju, pri čemer priloži manjšinska mnenja in rezultate posvetovanj, opravljenih v postopku ocenjevanja tveganja;
   (c) znanstvene podatke, študije in druge informacije v podporo vlogam ▌, vključno z dodatnimi informacijami, ki so jih predložili vlagatelji, ter druge znanstvene podatke in informacije v podporo zaprosilom Evropskega parlamenta, Komisije in držav članic za znanstvene prispevke, vključno z znanstvenim mnenjem, pri čemer upošteva varstvo zaupnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu s členi 39 do 39e;
   (d) informacije, na katerih temeljijo njeni znanstveni prispevki, vključno z znanstvenimi mnenji, pri čemer upošteva varstvo zaupnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu s členi 39 do 39e;
   (e) letne izjave o interesih, ki jih podajo člani upravnega odbora, izvršni direktor in člani posvetovalnega foruma ter znanstvenega odbora, znanstvenih svetov kot tudi člani njihovih delovnih skupin, pa tudi izjave o interesih glede točk dnevnih redov sej;
   (f) svoje znanstvene študije v skladu s členoma 32 in 32d;
   (g) letno poročilo o svojih dejavnostih;
   (h) zaprosila Evropskega parlamenta, Komisije ali države članice za znanstvena mnenja, ki so bila zavrnjena ali spremenjena in utemeljitev za zavrnitev ali spremembo ▌;
   (i) povzetke mnenj, ki jih Agencija predloži ▌morebitnim vlagateljem pred predložitvijo vloge v skladu s členoma 32a in 32c.

Informacije iz prvega pododstavka se objavijo brez odlašanja, z izjemo informacij iz točke (c) odstavka 1, kolikor zadevajo vloge, in točke (i) odstavka 1, ki se objavijo brez odlašanja potem, ko je bila vloga ocenjena za veljavno ali sprejemljivo.

Informacije iz drugega pododstavka se objavijo na posebnem razdelku spletišča Agencije. Ta posebni razdelek je na voljo javnosti in je zlahka dostopen. Te informacije so v elektronski obliki na voljo za prenos, tisk in iskanje.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek :"

„1a. Razkritje informacij iz točk (c), (d) in (i) prvega pododstavka odstavka 1 ▌javnosti ne posega v:

   (a) obstoječa pravila o pravicah intelektualne lastnine, ki določajo omejitve za določeno uporabo razkritih dokumentov ali njihove vsebine; ter
   (b) določbe ▌prava Unije, ki ščitijo naložbe inovatorjev v zbiranje informacij in podatkov v podporo zadevnim vlogam za odobritev (v nadaljnjem besedilu: pravila o izključnosti podatkov).

Javno razkritje informacij iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 ne šteje za eksplicitno ali implicitno dovoljenje ali licenco za uporabo, razmnoževanje ali drugačno izkoriščanje zadevnih podatkov in informacij ter njihove vsebine, s katerim bi bile kršene pravice intelektualne lastnine ali pravila o izključnosti podatkov, za njihovo uporabo s strani tretjih oseb pa Unija ni odgovorna. Agencija zagotovi, da vsi, ki dostopajo do relevantnih informacij pred njihovim razkritjem, dajo jasne zaveze ali pisne izjave v ta namen.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Agencija določi ▌ praktično ureditev za izvajanje pravil o preglednosti iz odstavkov 1, 1a in 2 tega člena, ob upoštevanju členov 39 do 39g in 41.“;

"

(8)  člen 39 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 39

Zaupnost

1.  Z odstopanjem od člena 38 Agencija ne objavi informacij, za katere se zahteva zaupna obravnava pod pogoji iz tega člena.

2.  Agencija lahko odobri zaupno obravnavo samo v zvezi z naslednjimi informacijami na zahtevo vlagatelja, kadar ta dokaže, da bi razkritje takšnih informacij lahko znatno škodilo njegovim interesom:

   (a) postopek izdelave ali proizvodnje, vključno z metodo in inovativnimi vidiki tega postopka, terna druge tehnične in industrijske specifikacije, lastne temu postopku ali metodi, razen informacij, ki so pomembne za oceno varnosti;
   (b) trgovinske povezave med proizvajalcem ali uvoznikom in vlagateljem ali, kjer je primerno, imetnikom odobritve;
   (c) poslovne informacije, ki razkrivajo vire, tržne deleže ali poslovno strategijo vlagatelja, ter
   (d) kvantitativno sestavo predmeta zaprosila, razen informacij, ki so pomembne za oceno varnosti.

3.  Seznam informacij iz odstavka 2 ne posega v sektorsko pravo ▌Unije.

4.  Ne glede na odstavka 2 in 3:

   (a) lahko Agencija v primeru, kadar je nujno potrebno takojšnje ukrepanje za zaščito zdravja ljudi, zdravja živali ali okolja, kot so izredne razmere, razkrije informacije iz odstavkov 2 in 3 ▌;
   (b) se objavijo informacije, ki so del zaključkov znanstvenih prispevkov, vključno z znanstvenimi mnenji, ki jih je izdala Agencija in se nanašajo na predvidljive ▌ učinke na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje.“;

"

(9)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 39a

Zahteva za zaupno obravnavo

1.  Ob predložitvi vloge ▌, podpornih znanstvenih podatkov in drugih dodatnih informacij v skladu s ▌pravom Unije lahko vlagatelj zahteva, da se nekatere predložene informacije v skladu z členom 39(2) in (3) obravnavajo kot zaupne. Taki zahtevi mora priložiti preverljivo utemeljitev, v kateri je prikazano, kako bi lahko objava zadevnih informacij v skladu s členom 39(2) in (3) znatno škodovala zadevnim interesom.

2.  Kadar vlagatelj vloži zahtevo za zaupnost, predloži nezaupno in zaupno različico predloženih informacij v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te v skladu s členom 39f obstajajo. Nezaupna različica ne vsebuje informacij, ki jih vlagatelj na podlagi člena 39(2) in (3) šteje za zaupne, navedeno pa je, na katerih mestih so bile te informacije črtane. Zaupna različica vsebuje vse predložene informacije, vključno z informacijami, ki jih vlagatelj šteje za zaupne. Informacije, ki jih je treba obravnavati kot zaupne, morajo biti v zaupni različici jasno označene. Vlagatelj jasno navede razloge, zaradi katerih zahteva zaupno obravnavo posameznih informacij.

Člen 39b

Odločitev o zaupni obravnavi

1.  Agencija:

   (a) brez odlašanja objavi ▌ nezaupno različico vloge, ki jo je predložil vlagatelj, potem ko je bila zadevna vloga ocenjena za veljavno ali sprejemljivo;
   (b) brez odlašanja konkretno in posamično pregleda zahteve za zaupno obravnavo v skladu s tem členom;
   (c) preden sprejme uradno odločitev o zahtevi za zaupno obravnavo, pisno obvesti vlagatelja o svoji nameri, da razkrije informacije, in navede razloge zanjo. Če se vlagatelj ne strinja z oceno Agencije, lahko izrazi svoje mnenje ali umakne svojo vlogo v dveh tednih od datuma, ko je bil obveščen o stališču Agencije;
   (d) ob upoštevanju pripomb vlagatelja sprejme utemeljeno odločitev o zahtevi za zaupno obravnavo v 10 tednih od datuma prejema zahteve za zaupnost v zvezi z vlogami, v primeru dodatnih podatkov in informacij pa brez odlašanja; o svoji odločitvi uradno obvesti vlagatelja in mu predloži informacije glede pravice o predložitvi potrdilne prošnje v skladu z odstavkom 2, po potrebi pa o svoji odločitvi obvesti tudi Komisijo in države članice, ter
   (e) objavi vse dodatne podatke in informacije, v zvezi s katerimi zahteva za zaupno obravnavo ni bila odobrena kot utemeljena, ne prej kot v dveh tednih po tem, ko vlagatelja v skladu s točko (d) obvesti o svoji odločitvi.

2.  Vlagatelj lahko v dveh tednih po obvestilu o odločitvi Agencije glede zahteve za zaupno obravnavo v skladu z odstavkom 1 predloži potrdilno prošnjo, s katero Agencijo zaprosi za ponovno preučitev njene odločitve. Potrdilna prošnja ima odložilni učinek. Agencija preuči utemeljitev potrdilne prošnje in sprejme utemeljeno odločitev o njej. Vlagatelja o odločitvi uradno obvesti v treh tednih po predložitvi potrdilne prošnje, v obvestilo pa vključi tudi pravna sredstva, ki jih ima na voljo, kot je tožba pred Sodiščem Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) proti Agenciji v skladu z odstavkom 3. Agencija objavi vse dodatne podatke in informacije, v zvezi s katerimi zahteve za zaupno obravnavo ni odobrila kot utemeljene, vendar ne prej kot v dveh tednih po tem, ko je vlagatelja v skladu s tem odstavkom obvestila o svoji utemeljeni odločitvi o potrdilni prošnji.

3.  Zoper odločitve, ki jih Agencija sprejme v skladu s tem členom, se lahko vloži tožba na Sodišču pod pogoji, določenimi v členu 263 oziroma členu 278 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Člen 39c

Pregled zaupne obravnave

Preden Agencija izda svoje znanstvene prispevke, vključno z znanstvenimi mnenji, preuči, ali se lahko informacije, za katere je bila pred tem odobrena zaupna obravnava, vseeno objavijo v skladu s točko (b) člena 39(4). V tem primeru Agencija ravna po postopku iz člena 39b, ki se smiselno uporablja.

Člen 39d

Obveznosti glede zaupnosti

1.  Na zahtevo da Agencija Komisiji in državam članicam na voljo vse informacije, ki jih ima v zvezi z vlogo ▌ ali zaprosilom Evropskega parlamenta, Komisije ali držav članic za znanstveni prispevek, vključno z znanstvenim mnenjem, razen če je v ▌pravu Unije določeno drugače.

2.  Komisija in države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ne objavijo informacij, ki jih prejmejo na podlagi prava ▌ Unije in za katere se zahteva zaupna obravnava, dokler Agencija ne sprejme odločitve o zahtevi za zaupnost in ta ne postane dokončna. Komisija in države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe, da ne objavijo informacij, za katere je Agencija odobrila zaupno obravnavo.

3.  Če vlagatelj ▌ umakne ali je umaknil vlogo, Agencija, Komisija in države članice upoštevajo zaupno obravnavo ▌ informacij, kot jo je odobrila Agencija v skladu s členi 39 do 39e. Vloga šteje za umaknjeno od trenutka, ko pristojni organ, ki je prejel prvotno vlogo, o tem prejme pisno zahtevo. Kadar vlagatelj umakne vlogo, preden Agencija sprejme končno odločitev o ▌zahtevi za zaupno obravnavo v skladu s členom 39b(1) ali (2), kakor je primerno, Komisija, države članice in Agencij, ne objavijo informacij, za katere je bila zahtevana zaupna obravnava.

4.  Za člane upravnega odbora, izvršnega direktorja, člane znanstvenega odbora in znanstvenih svetov in tudi za zunanje strokovnjake, ki sodelujejo v njihovih delovnih skupinah, člane posvetovalnega foruma in osebje Agencije tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo zahteve glede varovanja poslovnih skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU.

5.  Agencija v posvetovanju s Komisijo določi praktično ureditev za izvajanje pravil o zaupnosti iz členov 39, 39a, 39b, 39e in tega člena, vključno z ureditvijo glede vložitve in obravnavanja zahtev za zaupno obravnavo informacij, ki jih je treba objaviti v skladu s členom 38, ter ob upoštevanju členov 39f in 39 g. Kar zadeva člen 39b(2), Agencija zagotovi ustrezno ločitev nalog pri oceni potrdilnih prošenj.

Člen 39e

Varstvo osebnih podatkov

1.  V zvezi z zaprosili za znanstvene prispevke, med drugim tudi za znanstvena mnenja na podlagi ▌ prava Unije, Agencija vedno objavi:

   (a) ime in naslov vlagatelja;
   (b) imena avtorjev objavljenih ali javno dostopnih študij v podporo takšnim zaprosilom ter
   (c) imena vseh udeležencev in opazovalcev sej znanstvenega odbora in znanstvenih svetov, njihovih delovnih skupin in vseh drugih sej ad hoc skupin, ki se sestajajo glede določene vsebine.

2.  Ne glede na odstavek 1 velja, da bi razkritje imen in naslovov fizičnih oseb, ki sodelujejo pri poskusih na vretenčarjih ali pridobivanju toksikoloških informacij, znatno ogrozilo zasebnost in integriteto navedenih fizičnih oseb, zato se navedeni podatki ne objavijo, razen če je določeno drugače v uredbah (EU) 2016/679(25) in (EU) 2018/1725(26) Evropskega parlamenta in Sveta.

3.  Za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo se uporabljata uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725. Vsi osebni podatki, objavljeni v skladu s členom 38 te uredbe in tem členom, se uporabljajo samo za zagotovitev preglednosti ocenjevanja tveganja na podlagi te uredbe in se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni, v skladu s točko (b) člena 5(1) Uredbe (EU) 2016/679 in točko (b) člena 4(1) Uredbe (EU) 2018/1725, odvisno od primera.

Člen 39f

Standardne oblike zapisa podatkov

1.  Za namene točke (c) člena 38(1) in za učinkovito obravnavo zaprosil Agenciji za znanstveni prispevek se v skladu z odstavkom 2 tega člena sprejmejo standardne oblike zapisa podatkov ▌, da se omogoči predložitev, kopiranje in tiskanje dokumentov ter iskanje po njih, hkrati pa zagotovi skladnost z regulativnimi zahtevami iz ▌ prava Unije. Te ▌ standardne oblike zapisa podatkov ▌:

   (a) ne temeljijo na lastniških standardih;
   (b) v največji možni meri zagotavljajo interoperabilnost z obstoječimi pristopi za predložitev podatkov;
   (c) so prijazne uporabnikom in prilagojene za uporabo v malih in srednjih podjetjih.

2.  Standardne oblike zapisa podatkov ▌iz odstavka 1 se sprejmejo po naslednjem postopku:

   (a) Agencija predlaga standardne oblike zapisa podatkov ▌ za različne odobritvene postopke ▌ in zadevna zaprosila Evropskega parlamenta, Komisije in držav članic za znanstveni prispevek;
   (b) ob upoštevanju veljavnih zahtev v različnih odobritvenih postopkih in drugih pravnih okvirov ter po vseh potrebnih prilagoditvah Komisija z izvedbenimi akti sprejme standardne oblike zapisa podatkov ▌. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58(2);
   (c) Agencija standardne oblike zapisa podatkov ▌, kot so bile sprejete, objavi na svojem spletišču;
   (d) kadar so bile v skladu s tem členom sprejete standardne oblike zapisa podatkov ▌, se vloge in zaprosila za znanstvene prispevke, vključno z zaprosili Evropskega parlamenta, Komisije in držav članic za znanstveno mnenje ▌, predložijo le v skladu s ▌ temi standardnimi oblikami zapisa podatkov ▌.

Člen 39g

Informacijski sistemi

Informacijski sistemi, ki jih uporablja Agencija za shranjevanje podatkov, vključno z zaupnimi in osebnimi podatki, so zasnovani tako, da zagotavljajo, da je vsak dostop do njih v celoti preverljiv in da so doseženi najvišji standardi varnosti, primerno varnostnim tveganjem, pri čemer se upoštevajo členi 39 do 39f. ▌“;

"

(10)  v členu 40(3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Agencija v skladu s členi 38 do 39e objavi vse znanstvene prispevke, vključno z znanstvenimi mnenji, ki jih izda, ter podporne znanstvene podatke in druge informacije.“;

"

(11)  člen 41 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ne glede na pravila o zaupnosti iz členov 39 do 39d te uredbe se za dokumente, ki jih hrani Agencija, uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta*.

Kadar gre za okoljske informacije, se uporablja tudi ▌Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta**. Za okoljske informacije, ki jih imajo države članice, se uporablja Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta***, ne glede na pravila o zaupnosti iz členov 39 do 39d te uredbe.

__________

* Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

** Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

*** Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).“;

"

(b)  se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. Upravni odbor sprejme praktične ureditve za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 ter členov 6 in 7 Uredbe (ES) št. 1367/2006 do … šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi in pri tem zagotovi najširši možni dostop do dokumentov, ki jih hrani.“;

"

(12)  člen 61 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 61

Klavzula o pregledu

1.  Komisija zagotovi redne preglede uporabe te uredbe.

2.  Komisija do …  pet let po datumu začetka uporabe te Uredbe o spremembi , nato pa vsakih pet let, v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije v zvezi z njenimi cilji, pooblastili, nalogami, postopki in lokacijo. Ta ocena zajema tudi vpliv člena 32a na delovanje Agencije, pri čemer posebno pozornost nameni delovni obremenitvi in mobilizaciji osebja ter morebitni spremembi dodelitve virov Agencije na račun dejavnosti javnega interesa. Ta ocena obravnava morebitno potrebo po spremembi pooblastil Agencije in finančne posledice kakršnih koli tovrstnih sprememb.

3.  Komisija pri oceni iz odstavka 2 tudi oceni, ali bi bilo treba organizacijski okvir Agencije znova posodobiti, kar zadeva odločitve v zvezi z zahtevami za zaupno obravnavo in potrdilnimi prošnjami, denimo z ustanovitvijo posebnega odbora za pritožbe ali na druge ustrezne načine.

4.  Kadar Komisija meni, da nadaljnje delovanje Agencije glede na zastavljene cilje, pooblastila in naloge ni več utemeljeno, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev zadevnih določb te uredbe.

5.  Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru poroča o ugotovitvah pregledov in ocen iz tega člena. Te ugotovitve se objavijo.“;

"

(13)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 61a

Misije za ugotavljanje dejstev

▌ Strokovnjaki Komisije do … štiri leta po datumu začetka uporabe te uredbe o spremembi izvajajo misije za ugotavljanje dejstev v državah članicah, da bi ocenili, ali laboratoriji in druge preizkuševalne zmogljivosti uporabljajo ustrezne standarde za izvajanje preizkusov in študij, predloženih Agenciji v okviru vloge, pa tudi ali spoštujejo obveznost obveščanja, ki je določena v členu 32b(3). Strokovnjaki Komisije do navedenega datuma izvajajo tudi misije za ugotavljanje dejstev, da bi ocenili, ali laboratoriji in druge preizkuševalne zmogljivosti, ki se nahajajo v tretjih državah, uporabljajo te standarde, če je tako določeno v ustreznih sporazumih in dogovorih s temi tretjimi državami, ter tudi tistih iz člena 49.

O primerih neskladnosti, ugotovljenih v okviru teh misij za ugotavljanje dejstev, se obvestijo ocenjeni laboratoriji in druge preizkuševalne zmogljivosti, Komisija, države članice in Agencija. Komisija, Agencija in države članice zagotovijo ustrezno nadaljnje ukrepanje za odpravo teh ugotovljenih neskladnosti.

Rezultati misij za ugotavljanje dejstev se predstavijo v poročilu o pregledu. Komisija na podlagi tega poročila predloži zakonodajni predlog, če je to ustrezno, zlasti kar zadeva vse potrebne postopke nadzora, vključno z revizijami.“.

"

Člen 2

Spremembe Uredbe (ES) št. 1829/2003

Uredba (ES) št. 1829/2003 se spremeni:

(1)  v členu 5 se odstavek 3 spremeni:

(a)  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„Vloga se predloži v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 obstajajo, priložijo pa se ji:“;

"

(b)  točka (l) se nadomesti z naslednjim:"

„(l) opredelitev delov vloge in vseh drugih dodatnih informacij, za katere vlagatelj v skladu s členom 30 te uredbe in členom 39 Uredbe (ES) št. 178/2002 zahteva, da se obravnavajo kot zaupne, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev;“

"

(c)  doda se naslednja točka (m):"

„(m) povzetek dokumentacije v standardizirani obliki.“;

"

(2)  v členu 6 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:"

„7. Agencija v skladu s členom 38(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 objavi svoje mnenje, potem ko izbriše vse informacije, ki so bile v skladu s členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 in členom 30 te uredbe opredeljene za zaupne. Javnost lahko Komisiji predloži pripombe v 30 dneh od take objave.“;

"

(3)  v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije ali države članice da svoje mnenje o tem, ali odobritev za proizvod iz člena 3(1) te uredbe še vedno izpolnjuje pogoje, določene s to uredbo. To mnenje nemudoma pošlje Komisiji, državam članicam in imetniku odobritve. Agencija v skladu s členom 38(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 objavi to mnenje, potem ko izbriše vse informacije, ki so bile v skladu s členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 in členom 30 te uredbe opredeljene za zaupne. Javnost lahko Komisiji predloži pripombe v 30 dneh od take objave.“;

"

(4)  v členu 11(2) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„2. Vloga se predloži v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 obstajajo, priložijo pa se ji:“;

"

(5)  v členu 17 se odstavek 3 spremeni:

(a)  uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:"

„Vloga se predloži v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 obstajajo, priložijo pa se ji:“;

"

(b)  točka (l) se nadomesti z naslednjim:"

„(l) opredelitev delov vloge in vseh drugih dodatnih informacij, za katere vlagatelj v skladu s členom 30 te uredbe in členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 zahteva, da se obravnavajo kot zaupne, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev;“

"

(c)  doda se naslednja točka:"

„(m) povzetek dokumentacije v standardizirani obliki.“;

"

(6)  v členu 18 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:"

„7. Agencija v skladu s členom 38(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 objavi svoje mnenje, potem ko izbriše vse informacije, ki so bile v skladu s členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 in členom 30 te uredbe določene za zaupne. Javnost lahko Komisiji predloži pripombe v 30 dneh od take objave.“;

"

(7)  v členu 22 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije ali države članice poda svoje mnenje o tem, ali odobritev za proizvod iz člena 15(1) še vedno izpolnjuje pogoje, določene s to uredbo. To mnenje nemudoma pošlje Komisiji, in državam članicam in imetniku odobritve. Agencija v skladu s členom 38(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 objavi svoje mnenje, potem ko izbriše vse informacije, ki so bile v skladu s členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 in členom 30 te uredbe opredeljene za zaupne. Javnost lahko Komisiji predloži pripombe v 30 dneh od take objave.“;

"

(8)  v členu 23(2) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:"

„2. Vloga se predloži v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 obstajajo, priložijo pa se ji:“;

"

(9)  v členu 29 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:"

„1. Agencija v skladu s členi 38 do 39e ▌Uredbe (ES) št. 178/2002 ter ob upoštevanju člena 30 te uredbe objavi vlogo za odobritev, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vlagatelj, ter svoja znanstvena mnenja in mnenja pristojnih organov iz člena 4 Direktive 2001/18/ES.

2.  Agencija pri obravnavanju vlog za dostop do dokumentov, ki jih hrani, uporablja Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije*.

__________

* Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).“;

"

(10)  člen 30 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 30

Zaupnost

1.  V skladu s pogoji in postopki iz členov 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 in tega člena:

   (a) lahko vlagatelj predloži zahtevo, da se nekatere dele informacij, predložene na podlagi te uredbe, obravnava kot zaupne, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev, in
   (b) Agencija oceni zahtevo za zaupno obravnavo, ki jo je predložil vlagatelj.

2.  Poleg informacij iz točk (a), (b) in (c) člena 39(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 in v skladu s členom 39(3) navedene uredbe lahko Agencija odobri zaupno obravnavo tudi v zvezi z naslednjimi informacijami, kadar vlagatelj dokaže, da bi razkritje zadevnih informacij lahko znatno škodilo njegovim interesom:

   (a) informacije o zaporedju DNK, razen o zaporedjih, ki se uporabljajo za odkrivanje, identifikacijo in količinsko določanje transformacijskega dogodka, ter
   (b) vzorce in strategije žlahtnjenja.

3.  Uporaba postopkov odkrivanja in razmnoževanje referenčnega materiala iz členov 5(3) in 17(3) za namene uporabe uredbe za GSO, živila ali krmo, na katere se nanaša odobritev, nista omejena z uresničevanjem pravic intelektualne lastnine ali kako drugače.

4.  Ta člen ne posega v člen 41 Uredbe (ES) št. 178/2002.“.

"

Člen 3

Spremembe Uredbe (ES) št. 1831/2003

Uredba (ES) št. 1831/2003 se spremeni:

(1)  člen 7 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Zahtevek za dovoljenje, kakor je določen v členu 4 te uredbe, se pošlje Komisiji v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te obstajajo, v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002, ki se uporablja smiselno. Komisija brez odlašanja obvesti države članice in posreduje zahtevek Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija).“;

"

(b)  v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) v skladu s členom 18 objaviti ▌zahtevek in vse informacije, ki jih je predložil vložnik.“;

"

(2)  člen 18 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 18

Preglednost in zaupnost

1.  Agencija v skladu s členi 38 do 39e ▌Uredbe (ES) št. 178/2002, ki se uporabljajo smiselno, objavi zahtevek za dovoljenje, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vložnik, ter svoja znanstvena mnenja.

2.  V skladu s pogoji in postopki iz členov 39 do 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 in tega člena lahko vložnik predloži zahtevo, da se nekatere dele informacij, predložene na podlagi te uredbe, obravnava kot zaupne, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev. Agencija oceni zahtevo za zaupnost, ki jo je predložil vložnik.

3.  Poleg upoštevanja informacij iz člena 39(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 in v skladu s členom 39(3) navedene uredbe lahko Agencija tudi odobri zaupno obravnavo v zvezi z naslednjimi informacijami, kadar vložnik dokaže, da bi razkritje zadevnih informacij lahko znatno škodilo njegovim interesom:

   (a) načrte študij, ki dokazujejo učinkovitost krmnega dodatka glede na cilje njegove nameravane uporabe, kakor je opredeljena v členu 6(1) in Prilogi I k tej uredbi, ter
   (b) specifikacije nečistoč aktivne snovi in ustreznih metod analize, ki jih je vložnik interno razvil, razen nečistoč, ki bi lahko imele škodljive učinke na zdravje živali, zdravje ljudi ali okolje.

4.  Ta člen ne posega v člen 41 Uredbe (ES) št. 178/2002.“.

"

Člen 4

Spremembe Uredbe (ES) št. 2065/2003

Uredba (ES) št. 2065/2003 se spremeni:

(1)  člen 7 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) Agencija:

   (i) o vlogi brez odlašanja obvesti Komisijo in druge države članice ter jim da na voljo vlogo z vsemi morebitnimi dodatnimi informacijami, ki jih je predložil vlagatelj, ter
   (ii) v skladu s členoma 14 in 15 objavi ▌vlogo, zadevne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vlagatelj.“;

"

(b)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Agencija po dogovoru s Komisijo objavi natančna navodila glede priprave in vložitve vloge iz odstavka 1 tega člena, ob upoštevanju standardnih oblik zapisa podatkov, če te v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 obstajajo.“;

"

(2)  v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Agencija v skladu s členi 38 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 objavi vlogo za izdajo dovoljenja, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vlagatelj, ter svoja znanstvena mnenja.“;

"

(3)  člen 15 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 15

Zaupnost

1.  V skladu s pogoji in postopki iz členov 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002:

   (a) lahko vlagatelj predloži zahtevo, da se nekatere dele informacij, predložene na podlagi te uredbe, obravnava kot zaupne, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev, in
   (b) Agencija oceni zahtevo za zaupno obravnavo, ki jo je predložil vlagatelj.

2.  Ta člen ne posega v člen 41 Uredbe (ES) št. 178/2002.“.

"

Člen 5

Spremembe Uredbe (ES) št. 1935/2004

Uredba (ES) št. 1935/2004 se spremeni:

(1)  člen 9 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) Agencija brez odlašanja:

   (i) o vlogi obvesti Komisijo in druge države članice ter jim da na voljo vlogo z vsemi dodatnimi informacijami, ki jih je predložil vlagatelj, ter
   (ii) v skladu s členoma 19 in 20 objavi ▌vlogo, zadevne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vlagatelj.“;

"

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Agencija po dogovoru s Komisijo objavi podrobne smernice za pripravo in vložitev vloge, ob upoštevanju standardnih oblik zapisa podatkov, če te obstajajo, v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002, ki se uporablja smiselno.“;

"

(2)  v členu 19 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Agencija v skladu s členi 38 do 39e ▌Uredbe (ES) št. 178/2002, ki se uporabljajo smiselno, ter členom 20 te uredbe objavi zahtevek za odobritev, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vlagatelj, ter svoja znanstvena mnenja.“;

"

(3)  člen 20 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 20

Zaupnost

1.  V skladu s pogoji in postopki iz členov 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 in tega člena:

   (a) lahko vlagatelj predloži zahtevo, da se nekatere dele informacij, predložene na podlagi te uredbe, obravnava kot zaupne, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev, in
   (b) Agencija oceni zahtevo za zaupno obravnavo, ki jo je predložil vlagatelj.

2.  Poleg informacij iz člena 39(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 in v skladu s členom 39(3) navedene uredbe lahko Agencija tudi odobri zaupno obravnavo v zvezi z naslednjimi informacijami, kadar vlagatelj dokaže, da bi razkritje zadevnih informacij lahko znatno škodilo njegovim interesom:

   (a) vse informacije, predložene v podrobnih opisih izhodnih snovi in mešanic, ki se uporabljajo za proizvodnjo snovi, ki je predmet odobritve, sestave mešanic, materialov ali izdelkov, v katerih vlagatelj namerava uporabiti to snov, metod proizvodnje teh mešanic, materialov ali izdelkov, nečistoč ter rezultatov migracijskih preskusov, z izjemo informacij, ki so pomembne za oceno varnosti;
   (b) blagovne znamke, pod katero se snov trži, ter, kadar je to ustrezno, trgovskega imena mešanic, materialov ali izdelkov, v katerih se snov uporablja, in
   (c) vse druge informacije, ki veljajo za zaupne v posebnih postopkovnih pravilih iz točke (n) člena 5(1) te uredbe.

3.  Ta člen ne posega v člen 41 Uredbe (ES) št. 178/2002.“.

"

Člen 6

Spremembe Uredbe (ES) št. 1331/2008

Uredba (ES) št. 1331/2008 se spremeni:

(1)  v členu 6 se doda naslednji odstavek:"

„5. Agencija v skladu s členoma 11 in 12 objavi ▌ dodatne informacije, ki jih je predložil predlagatelj.“;

"

(2)  člen 11 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 11

Preglednost

Kadar Komisija v skladu s členom 3(2) te uredbe zaprosi za mnenje Agencije, Agencija v skladu s členi 38 do 39e ▌Uredbe (ES) št. 178/2002 brez odlašanja objavi zahtevek za odobritev, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil predlagatelj, ter svoja znanstvena mnenja. Agencija objavi tudi vse zaprosila za mnenje in vsa podaljšanja roka v skladu s členom 6(1) te uredbe.”;

"

(3)  člen 12 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 12

Zaupnost

1.  Predlagatelj lahko predloži zahtevo, da se nekatere dele informacij, predložene na podlagi te uredbe, obravnava kot zaupne, pri čemer ob vložitvi zahtevka priloži preverljivo utemeljitev.

2.  Kadar Komisija v skladu s členom 3(2) te uredbe zaprosi za mnenje Agencije, Agencija oceni zahtevo za zaupno obravnavo, ki jo je vložil predlagatelj, v skladu s členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002.

3.  Poleg informacij iz člena 39(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 in v skladu s členom 39(3) navedene uredbe lahko Agencija tudi odobri zaupno obravnavo v zvezi z naslednjimi informacijami, kadar predlagatelj dokaže, da bi razkritje zadevnih informacij lahko znatno škodilo njegovim interesom:

   (a) po potrebi informacije, predložene v podrobnih opisih izhodnih snovi in pripravkov, ter o načinu, kako se uporabljajo za proizvodnjo snovi, ki je predmet odobritve, in podrobne informacije o naravi in sestavi materialov ali proizvodov, v katerih namerava predlagatelj uporabiti to snov, ki je predmet odobritve, z izjemo informacij, ki so pomembne za oceno varnosti;
   (b) po potrebi natančne analitične informacije o variabilnosti in stabilnosti posameznih proizvodnih serij snovi, ki so predmet odobritve, z izjemo informacij, ki so pomembne za oceno varnosti.

4.  Kadar mnenje Agencije v skladu s členom 3(2) te uredbe ni potrebno, Komisija oceni zahtevo za zaupno obravnavo, ki jo je vložil predlagatelj. Smiselno se uporabljajo členi 39, 39a in 39d Uredbe (ES) št. 178/2002 ter odstavek 3 tega člena.

5.  Ta člen ne posega v člen 41 Uredbe (ES) št. 178/2002.“.

"

Člen 7

Spremembe Uredbe (ES) št. 1107/2009

Uredba (ES) št. 1107/2009 se spremeni:

(1)  člen 7 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„▌ Proizvajalec aktivne snovi predloži državi članici (v nadaljnjem besedilu: država članica poročevalka) zahtevek za odobritev aktivne snovi ali za spremembo pogojev za odobritev skupaj s povzetkom in popolno dokumentacijo, kakor je določeno v členu 8(1) in (2) te uredbe, ali na podlagi znanstvene obrazložitve utemelji, zakaj nekaterih delov te dokumentacije ne more predložiti, ter dokaže, da aktivna snov izpolnjuje merila za odobritev iz člena 4 te uredbe. Zahtevek se predloži v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te obstajajo, v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002, ki se uporablja smiselno.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Ob predložitvi zahtevka lahko vlagatelj v skladu s členom 63 predloži zahtevo, da se nekatere informacije in nekateri deli dokumentacije obravnavajo kot zaupne, ter take informacije fizično loči.

Države članice ocenijo zahteve za zaupno obravnavo. Država članica poročevalka se po posvetovanju z Agencijo odloči, katere informacije bo v skladu s členom 63 obravnavala kot zaupne.

Agencija po posvetovanju z državami članicami določi praktično ureditev za zagotovitev doslednosti teh ocen.“;

"

(2)  člen 10 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 10

Javni dostop do dokumentacije

Agencija brez odlašanja da na voljo javnosti dokumentacijo iz člena 8, vključno z vsemi dodatnimi informacijami, ki jih je predložil vlagatelj, z izjemo vseh informacij, v zvezi s katerimi je država članica poročevalka odobrila zaupno obravnavo ▌v skladu s členom 63.”;

"

(3)  v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Zahtevek iz člena 14 te uredbe predloži proizvajalec aktivne snovi državi članici, pri čemer pošlje po en izvod Komisiji, drugim državam članicam in Agenciji, in sicer najpozneje tri leta pred iztekom odobritve. Zahtevek se predloži v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te obstajajo, v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002, ki se smiselno uporablja .“;

"

(4)  člen 16 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 16

Dostop javnosti do informacij za obnovitev

Agencija brez odlašanja oceni vsako zahtevo za zaupno obravnavo in da javnosti na voljo informacije, ki jih je predložil vlagatelj na podlagi člena 15, vključno z vsemi dodatnimi informacijami, ki jih je predložil vlagatelj, razen informacij, za katere je bila zahtevana zaupna obravnava, ki jo je Agencija odobrila v skladu členom 63.

Agencija po posvetovanju z državami članicami določi praktično ureditev za zagotovitev doslednosti teh ocen.“;

"

(5)  v členu 63 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:"

„1. Vlagatelj lahko predloži zahtevo, da se nekatere deli informacij, predložene na podlagi te uredbe, obravnava kot zaupne, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev.

2.  Zaupna obravnava se lahko odobri samo v zvezi z ▌naslednjimi informacijami, kadar vlagatelj dokaže, da bi razkritje zadevnih informacij lahko znatno škodilo njegovim interesom:

   (a) informacije iz člena 39(2) Uredbe (ES) št. 178/2002;
   (b) specifikacijo nečistosti aktivne snovi in povezanih metod analize nečistoč v aktivni snovi, kakor je proizvedena, razen nečistoč, ki se štejejo za toksikološko, ekotoksikološko ali okoljsko relevantne, ter zadevnih metod analize teh nečistoč;
   (c) rezultate proizvodnih serij aktivne snovi, vključno z nečistočami, in
   (d) informacije o celotni sestavi fitofarmacevtskega sredstva.

2a.  Kadar zahteve za zaupno obravnavo v skladu s to uredbo ocenjuje Agencija, se uporabljajo postopki, določeni v členih 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002 ter v odstavku 2 tega člena.

2b.  Kadar zahteve za zaupno obravnavo v skladu s to uredbo ocenjujejo države članice, se uporabljajo naslednje zahteve in postopki:

   (a) zaupna obravnava se lahko odobri samo v zvezi z informacijami iz odstavka 2;
   (b) ko se države članice odločijo, katere informacije obravnavajo kot zaupne, o svoji odločitvi obvestijo vlagatelja;
   (c) države članice, Komisija in Agencija sprejmejo potrebne ukrepe, da ne objavijo informacij, za katere je bila odobrena zaupna obravnava;
   (d) smiselno se uporablja tudi člen 39e Uredbe (ES) št. 178/2002;
   (e) ne glede na odstavek 2 ter točki (c) in (d) tega odstavka:
   (i) lahko pristojni organ v primeru, kadar je nujno takojšnje ukrepanje za zaščito zdravja ljudi, zdravja živali ali okolja, kot so izredne razmere, razkrije informacije iz odstavka 2;
   (ii) pa se objavijo informacije, ki so del zaključkov znanstvenih prispevkov, ki jih je izdala Agencija in se nanašajo na predvidljive učinke na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje. V tem primeru se uporablja člen 39c Uredbe (ES) št. 178/2002;
   (f) če vlagatelj umakne ali je umaknil vlogo, države članice, Komisija in Agencija spoštujejo zaupnost, ki je bila odobrena v skladu s tem členom. Kadar vlagatelj umakne vlogo, preden država članica odloči o zadevni zahtevi za zaupno obravnavo, države članice, Komisija in Agencija ne objavijo informacij, za katere je bila zahtevana zaupna obravnava.

3.  Ta člen ne posega v Direktivo 2003/4/ES * ter v uredbi (ES) št. 1049/2001** in (ES) št. 1367/2006*** Evropskega parlamenta in Sveta.

* Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

** Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

*** Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).“.

"

Člen 8

Spremembe Uredbe (ES) 2015/2283

Uredba (EU) 2015/2283 se spremeni:

(1)  člen 10 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Postopek za odobritev dajanja novega živila na trg v Uniji ter posodobitev seznama Unije iz člena 9 te uredbe se začne na pobudo Komisije ali na podlagi vloge, ki jo vložnik predloži Komisiji v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 obstajajo. Komisija brez odlašanja da vlogo na voljo državam članicam. Komisija zagotovi, da je povzetek vloge, ki temelji na informacijah iz točk (a), (b) in (e) odstavka 2 tega člena, javno dostopen.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Kadar Komisija zahteva mnenje Evropske agencije za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), Agencija v skladu s členom 23 objavi ▌vlogo in da mnenje, ali bi lahko posodobitev vplivala na zdravje ljudi.“;

"

(2)  ▌ v členu 15 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

„2. V štirih mesecih po tem, ko Komisija v skladu z odstavkom 1 tega člena posreduje veljavno priglasitev, lahko država članica ali Agencija Komisiji predloži ustrezno utemeljene pripombe glede varnosti dajanja zadevnega tradicionalnega živila na trg v Uniji. Če Agencija predloži ustrezno utemeljene pripombe glede varnosti, brez odlašanja objavi priglasitev v skladu s členom 23, ki se smiselno uporablja.“;

"

(3)  člen 16 se spremeni:

(a)  v prvem odstavku se doda naslednji stavek:"

„Vloga se predloži v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te v skladu s členom 39f Uredbe (ES) št. 178/2002 obstajajo.“;

"

(b)  v drugem odstavku se doda naslednji stavek:"

„Agencija v skladu s členom 23 objavi ▌ vlogo, zadevne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vložnik.“;

"

(4)  člen 23 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 23

Preglednost in zaupnost

1.  Kadar Komisija v skladu s členom 10(3) in členom 16 te uredbe zaprosi za mnenje Agencije, Agencija v skladu s členi 38 do 39e ▌Uredbe (ES) št. 178/2002 ter v skladu s tem členom objavi vlogo za odobritev, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil vložnik, ter svoja znanstvena mnenja.

2.  Vložnik lahko predloži zahtevo, da se nekatere dele informacij, predložene na podlagi te uredbe, obravnava kot zaupne, pri čemer ob vložitvi vloge priloži preverljivo utemeljitev.

3.  Kadar Komisija v skladu s členom 10(3) in členom 16 te uredbe zaprosi za mnenje Agencije, Agencija oceni zahtevo za zaupno obravnavo, ki jo je vložil vložnik, v skladu s členi 39 do 39e Uredbe (ES) št. 178/2002.

4.  Poleg informacij iz člena 39(2) Uredbe (ES) št. 178/2002 in v skladu s členom 39(3) navedene uredbe lahko Agencija odobri zaupno obravnavo tudi v zvezi z naslednjimi informacijami, kadar vložnik dokaže, da bi razkritje zadevnih informacij lahko znatno škodilo njegovim interesom:

   (a) po potrebi informacije, predložene v podrobnih opisih izhodnih snovi in pripravkov, ter o načinu, kako se uporabljajo za proizvodnjo novih živil, ki so predmet odobritve, in podrobne informacije o naravi in sestavi specifičnih živil ali skupin živil, v katerih namerava vložnik uporabiti ta nova živila, z izjemo informacij, ki so pomembne za oceno varnosti;
   (b) po potrebi natančne analitične informacije o variabilnosti in stabilnosti posameznih proizvodnih serij snovi, z izjemo informacij, ki so pomembne za oceno varnosti.

5.  Kadar Komisija v skladu s členoma 10 in 16 te uredbe Agencije ne zaprosi za mnenje, Komisija oceni zahtevo za zaupno obravnavo, ki jo je predložil vložnik. Pri tem se smiselno uporabljajo členi 39, 39a in 39d Uredbe (ES) št. 178/2002 in odstavek 4 tega člena.

6.  Ta člen ne posega v člen 41 Uredbe (ES) št. 178/2002.“.

"

Člen9

Spremembe Direktive 2001/18/ES

Direktiva 2001/18/ES se spremeni:

(1)  v členu 6 se vstavi naslednji odstavek:"

„2a. Prijava iz odstavka 1 se predloži v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te v skladu s pravom Unije obstajajo.“;

"

(2)  v členu 13 se vstavi naslednji odstavek:"

„2a. Prijava iz odstavka 1 se predloži v standardnih oblikah zapisa podatkov, če te v skladu s pravom Unije obstajajo.“;

"

(3)  člen 25 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 25

Zaupnost

1.  Prijavitelj lahko predloži zahtevo pristojnemu organu, da nekatere dele informacij, predloženih na podlagi te direktive, obravnava kot zaupne, pri čemer priloži preverljivo utemeljitev v skladu z odstavkoma 3 in 6.

2.  Pristojni organ oceni zahtevo za zaupnost, ki jo je predložil prijavitelj ▌.

3.  Na zahtevo prijavitelja lahko pristojni organ odobri zaupno obravnavo samo v zvezi z ▌ naslednjimi informacijami, in na podlagi preverljive utemeljitve, če prijavitelj dokaže, da bi razkritje zadevnih informacij lahko znatno škodilo njegovim interesom:

   (a) informacije iz točk (a), (b) in (c) člena 39(2) Uredbe (ES) št. 178/2002;
   (b) informacije o zaporedju DNK, razen o zaporedjih, ki se uporabljajo za odkrivanje, identifikacijo in količinsko določanje transformacijskega dogodka, ter
   (c) vzorce in strategije žlahtnjenja.

4.  Pristojni organ po posvetovanju s prijaviteljem odloči, katere informacije obravnavajo kot zaupne, in prijavitelja obvesti o svoji odločitvi.

5.  Države članice, Komisija in ustrezni znanstveni odbori sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da zaupne informacije, sporočene ali izmenjane na podlagi te direktive, niso objavljene.

6.  Ustrezne določbe iz členov 39e in 41 Uredbe (ES) št. 178/2002 se prav tako smiselno uporabljajo.

7.  Ne glede na odstavke 3, 5 in 6 tega člena:

   (a) lahko pristojni organ v primeru, kadar je nujno takojšnje ukrepanje za zaščito zdravja ljudi, zdravja živali ali okolja, kot so izredne razmere, razkrije informacije iz odstavka 3, ter
   (b) se kljub vsemu objavijo informacije, ki so del zaključkov znanstvenih prispevkov, ki so jih pripravili ustrezni znanstveni odbori, ali zaključkov ocenjevalnih poročil in se nanašajo na predvidljive učinke na zdravje ljudi in zdravje živali ali okolje. V tem primeru se uporablja člen 39c Uredbe (ES) št. 178/2002.

8.  Če prijavitelj umakne prijavo, države članice, Komisija in ustrezni znanstveni odbori upoštevajo zaupno obravnavo informacij, ki jo je odobril pristojni organ v skladu s tem členom. Kadar je prijava umaknjena, preden pristojni organ odloči o zadevni zahtevi za zaupno obravnavo, države članice, Komisija in ustrezni znanstveni odbori ne objavijo informacij, za katere je bila zahtevana zaupna obravnava.“;

"

(4)  v členu 28 se doda naslednji odstavek:"

„4. Kadar se v skladu z odstavkom 1 tega člena opravi posvetovanje z ustreznim znanstvenim odborom, ta brez odlašanja ▌objavi prijavo, ustrezne podporne informacije in vse dodatne informacije, ki jih je predložil prijavitelj ▌, pa tudi svoja znanstvena mnenja, z izjemo vseh informacij, v zvezi s katerimi je pristojni organ odobril zaupno obravnavo v skladu ▌s členom 25.”.

"

Člen 10

Prehodni ukrepi

1.  Ta uredba se ne uporablja za vloge ▌ na podlagi prava Unije niti za zaprosila za znanstvene prispevke, predložene Agenciji pred … [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

2.  Mandat članov upravnega odbora Agencije (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor), ki traja do 30. junija 2022, se izteče tega dne. Ne glede na datume začetka uporabe iz člena 11 se uporablja postopek za predlaganje in imenovanje članov upravnega odbora iz točke 4 člena 1, da bi članom, imenovanim na podlagi teh pravil, omogočili začetek mandata na dan 1. julija 2022.

3.  Ne glede na datume začetka uporabe iz člena 11 se mandat članov znanstvenega odbora in znanstvenih svetov, ki traja do 30. junija 2021, podaljša do začetka mandata članov tega znanstvenega odbora in teh znanstvenih svetov, imenovanih po postopku izbora in imenovanja iz točke 5 člena 1.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od … [18 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Vendar ▌se točki 4 in 5 člena 1 uporabljata od 1. julija 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 158.
(2) UL C 461, 21.12.2018, str. 225.
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 11. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0489).
(4)UL C 440, 6.12.2018, str. 158.
(5)UL C 461, 21.12.2018, str. 225.
(6) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.
(7)Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane ▌ (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
(8) Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).
(9)Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(10)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(11)Direktiva 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi načel dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preskusih kemičnih snovi (UL L 50, 20.2.2004, str. 44).
(12)Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1).
(13)Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29).
(14)Uredba (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L 309, 26.11.2003, str. 1).
(15)Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4).
(16)Uredba (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L 354, 31.12.2008, str. 1).
(17)Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(18)Uredba (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L 327, 11.12.2015, str. 1).
(19)Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).
(20)Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(21)Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).
(22)Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
(23)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(24)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(25)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(26)Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).


Dodatni varstveni certifikat za zdravila ***I
PDF 264kWORD 92k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (COM(2018)0317 – C8-0217/2018 – 2018/0161(COD))
P8_TA-PROV(2019)0401A8-0039/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0317),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0217/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. septembra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0039/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 469/2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila

P8_TC1-COD(2018)0161


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(4) določa, da je lahko vsak izdelek, ki je varovan s patentom na ozemlju države članice in je pred dajanjem v promet kot zdravilo predmet upravnega postopka odobritve, kakor je določeno v Direktivi 2001/82/ES(5) ali Direktivi 2001/83/ES(6) Evropskega parlamenta in Sveta, predmet dodatnega varstvenega certifikata (v nadaljnjem besedilu: certifikat) v skladu z določbami in pogoji, določenimi v navedeni uredbi.

(2)  Uredba (ES) št. 469/2009 si z zagotavljanjem obdobja dodatnega varstva prizadeva, da bi v Uniji spodbudila razvoj in inovacije, potrebne za razvoj zdravil, ter prispevala k preprečevanju preseljevanja farmacevtskih raziskav zunaj Unije v države, ki morda ponujajo boljše varstvo.

(3)  Trgi so se od sprejetja predhodnice Uredbe (ES) št. 469/2009 leta 1992 precej razvili, rast pa je bila zelo velika na področju izdelave generičnih in predvsem podobnih bioloških zdravil in njihovih učinkovin, zlasti v ▌državah zunaj Unije (v nadaljnjem besedilu: tretje države), v katerih varstvo ne obstaja ali je prenehalo.

(4)  Uredba (ES) št. 469/2009 ne vsebuje nobene izjeme od varstva, podeljenega s certifikatom, nenačrtovana posledica tega pa je, da izdelovalci generičnih in podobnih bioloških zdravil s sedežem v Uniji ▌ne morejo izdelovati generičnih in podobnih bioloških zdravil v Uniji niti ▌za namen izvoza na trge tretjih držav, v katerih varstvo ne obstaja ali je prenehalo. Prav tako izdelovalci ne morejo izdelovati generičnih in podobnih bioloških zdravil za namene skladiščenja za omejeno obdobje pred prenehanjem certifikata. Zaradi teh okoliščin navedeni izdelovalci, v nasprotju z izdelovalci s sedežem v tretji državi, v katerih varstvo ne obstaja ali je prenehalo, težje vstopijo na trg Unije takoj po prenehanju certifikata, glede na to, da ne ▌morejo vzpostaviti proizvodne zmogljivosti za namen izvoza ali za namen vstopa na trg države članice, dokler varstvo, določeno s tem certifikatom, ne preneha.

(5)  Zaradi teh okoliščin so izdelovalci generičnih in podobnih bioloških zdravil s sedežem v Uniji v precej slabšem konkurenčnem položaju v primerjavi z izdelovalci s sedežem v tretjih državah, v katerih se ponuja slabše varstvo ali se ga sploh ne ponuja. Unija bi morala vzpostaviti ravnovesje med ponovno vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za izdelovalce in zagotavljanjem bistva izključnih pravic za imetnike certifikatov (v nadaljnjem besedilu: imetniki certifikatov) na trgu Unije.

(6)  Brez posredovanja bi lahko bila ogrožena rentabilnost izdelovalcev generičnih in podobnih bioloških zdravil s sedežem v Uniji, posledice pa bi čutila celotna farmacevtska industrijska baza Unije. Ta položaj bi lahko vplival na popolnoma učinkovito delovanje notranjega trga z izgubo potencialnih novih poslovnih priložnosti za izdelovalce generičnih in podobnih bioloških zdravil ter s tem po možnosti zmanjšal s tem povezane naložbe in oviral ustvarjanje delovnih mest v Uniji.

(7)  Pravočasni vstop generičnih in podobnih bioloških zdravil na trg Unije je pomemben, zlasti za krepitev konkurence, znižanje cen in zagotavljanje vzdržnosti nacionalnih zdravstvenih sistemov in boljšega dostopa pacientov v Uniji do cenovno dostopnih zdravil. Pomembnost takega pravočasnega vstopa je Svet poudaril v svojih sklepih z dne 17. junija 2016 o krepitvi ravnovesja v farmacevtskih sistemih Unije in v njenih državah članicah. Uredbo (ES) št. 469/2009 bi bilo zato treba spremeniti, da bi se omogočila izdelava generičnih in podobnih bioloških zdravil za izvoz in skladiščenje, ob upoštevanju, da pravice intelektualne lastnine ostajajo eden od temeljev inovativnosti, konkurenčnosti in rasti na notranjem trgu.

(8)  Namen te uredbe je spodbujati konkurenčnost Unije, s tem krepiti rast in ustvarjanje delovnih mest na notranjem trgu in prispevati k širši ponudbi izdelkov pod enotnimi pogoji, tako da se izdelovalcem generičnih in podobnih bioloških zdravil s sedežem v Uniji omogoči, da v Uniji izdelujejo izdelke ali zdravila, ki vsebujejo te izdelke, za namen izvoza na trge tretjih držav, v katerih varstvo ne obstaja ali je prenehalo, s čimer tem izdelovalcem tudi pomaga pri učinkovitem konkuriranju na trgih teh tretjih držav. Ta uredba bi morala tem izdelovalcem omogočati tudi, da izdelujejo ali skladiščijo izdelke ali zdravila, ki vsebujejo te izdelke, v državi članici za določeno obdobje do prenehanja certifikata, za namen vstopa na trg katere koli države članice, s čimer bi tem izdelovalcem pomagali uspešno konkurirati v Uniji takoj po prenehanju varstva (v nadaljnjem besedilu: vstop na trg Unije prvi dan po prenehanju certifikata). Ta uredba bi morala tudi dopolniti prizadevanja trgovinske politike Unije, da bi se izdelovalcem izdelkov ali zdravil, ki vsebujejo te izdelke, s sedežem v Uniji zagotovili odprti trgi. Sčasoma bi morala ta uredba koristiti celotnemu farmacevtskemu sektorju v Uniji, pri čemer bi vsem akterjem, tudi novim, omogočila, da izkoristijo nove priložnosti, ki se odpirajo na hitro spreminjajočem se svetovnem farmacevtskem trgu. Poleg tega bi se splošni interes Unije spodbujal glede na to, da bi z okrepitvijo dobavnih verig za zdravila v Uniji in z omogočanjem skladiščenja z namenom vstopa na trg Unije po prenehanju certifikata zdravila po prenehanju ▌ certifikata postala dostopnejša za paciente v Uniji.

(9)  V teh posebnih in omejenih okoliščinah ter zato, da bi se izdelovalcem s sedežem v Uniji in izdelovalcem v tretjih državah zagotovili enaki konkurenčni pogoji, je primerno določiti izjemo varstvu, ki ga podeljuje ▌certifikat, da se dovoli izdelovanje izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, za namen izvoza v tretje države ali skladiščenja in vsa povezana dejanja v Uniji, ki so nujno potrebna za to izdelavo ali dejanski izvoz ali dejansko skladiščenje, kadar bi bilo za taka dejanja sicer potrebno soglasje imetnika certifikata (v nadaljnjem besedilu: povezana dejanja). Taka povezana dejanja bi lahko na primer vključevala posest, ponudbo dobave, dobavo, uvoz, uporabo ali sintezo učinkovine za namen izdelave zdravila ali začasno skladiščenje ali oglaševanje izključno za namen izvoza v namembne tretje države. Navedena izjema bi se morala uporabljati tudi za povezana dejanja tretjih oseb, ki so v pogodbenem razmerju z izdelovalcem.

(10)  Izjema bi morala veljati za izdelek ali zdravilo, ki vsebuje ta izdelek, ki je varovan s certifikatom. Zajemati bi morala izdelavo izdelka na ozemlju države članice in zdravila, ki vsebuje ta izdelek.

(11)  Ta izjema ne bi smela zajemati niti dajanja izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, izdelanega ▌za namen izvoza v tretje države ali skladiščenja z namenom vstopa na trg Unije prvi dan po prenehanju certifikata, v promet v državi članici, v kateri velja ▌certifikat, bodisi neposredno bodisi posredno po izvozu, niti ponovnega uvoza takega izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, na trg države članice, v kateri velja certifikat. Poleg tega ta izjema ne bi smela zajemati nobenega dejanja ali dejavnosti za namen uvoza izdelkov ali ▌zdravil, ki vsebujejo te izdelke, v Unijo zgolj zaradi prepakiranja in ponovnega izvoza. Ta izjema tudi ne bi smela zajemati nobenega skladiščenja izdelkov ali zdravil, ki vsebujejo te izdelke, za katere koli druge namene, razen tistih, ki so določeni v tej uredbi.

(12)  Izjema, določena v tej uredbi, z omejitvijo področja uporabe izjeme na izdelavo za namen izvoza zunaj Unije ali izdelavo za namen skladiščenja in na dejanja, ki so nujno potrebna za tako izdelavo ali dejanski izvoz ali dejansko skladiščenje, ne bi smela biti v nasprotju z običajno uporabo izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, v državi članici, v kateri velja certifikat, in sicer z osrednjo izključno pravico imetnika certifikata, da izdeluje izdelek z namenom, da ga da v promet na trgu Unije v času trajanja veljavnosti certifikata. Poleg tega ta izjema ne bi smela nerazumno posegati v pravni interes imetnika certifikata, ob hkratnem upoštevanju pravnega interesa tretjih oseb.

(13)  V zvezi z izjemo bi se morali uporabljati učinkoviti in sorazmerni zaščitni ukrepi, da bi se povečala preglednost, pomagalo imetniku ▌certifikata uveljavljati njegovo varstvo v Uniji, preverilo skladnost s pogoji iz te uredbe in zmanjšalo tveganje nezakonitega preusmerjanja na trg Unije med veljavnostjo certifikata.

(14)  Ta uredba bi morala uvesti ▌obveznost obveščanja za izdelovalca, in sicer osebo s sedežem v Uniji, v imenu katerega se izdeluje izdelek ali zdravilo, ki vsebuje ta izdelek, za namen izvoza ali skladiščenja. Možno je, da izdelovalec neposredno izdeluje izdelek. V skladu z obveznostjo obveščanja bi moral izdelovalec pristojnemu uradu za industrijsko lastnino ali drugemu določenemu organu, ki je podelil ▌certifikat (v nadaljnjem besedilu: organ) v državi članici, v kateri bo potekala proizvodnja, zagotoviti določene informacije. V ta namen bi bilo treba zagotoviti standardni obrazec za obvestilo. Te informacije bi bilo treba zagotoviti, preden ▌se prvič izdelovanje izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, zažene v navedeni državi članici ali preden se izvedejo katera koli povezana dejanja pred to izdelavo, kar koli nastopi prej. Informacije bi se morale po potrebi posodabljati. Izdelava izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, in povezana dejanja, vključno s tistimi, ki se izvedejo v državah članicah, ki niso države članice izdelave, bi lahko v primerih, kadar je izdelek varovan tudi s certifikatom tudi v navedenih drugih državah članicah, na področje uporabe izjeme spadali le, kadar je izdelovalec poslal obvestilo organu države članice izdelave in kadar je izdelovalec obvestil imetnika certifikata, podeljenega v tej državi članici. Kadar izdelava poteka v več kot eni državi članici, bi se moralo obvestilo zahtevati v vsaki od teh držav članic. Zaradi preglednosti bi bilo treba od organa zahtevati, da čim prej objavi prejete informacije, skupaj z datumom obvestila o navedenih informacijah. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da zahtevajo, da se za obvestila in njihove posodobitve plača enkratna pristojbina. Ta pristojbina bi morala biti določena na ravni, ki ne presega upravnih stroškov obdelave obvestil in posodobitev.

(15)  Izdelovalec bi moral tudi z ustreznimi in dokumentiranimi sredstvi obvestiti imetnika certifikata o nameri, da bo izdelek ali zdravilo, ki vsebuje ta izdelek, izdeloval v skladu z izjemo, tako da imetniku certifikata predloži enake informacije, kot so bile sporočene organu. Te informacije bi morale biti omejene na to, kar je potrebno in primerno, da lahko imetnik certifikata oceni, ali se pravice, podeljene s certifikatom, spoštujejo, in ne bi smele vključevati zaupnih ali poslovno občutljivih informacij. Standardni obrazec za obvestilo bi se lahko uporabljal tudi za obveščanje imetnika certifikata, predložene informacije pa bi bilo treba po potrebi posodobiti.

(16)  V primeru morebitnih povezanih dejanj pred izdelavo izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, bi bilo treba v obvestilu navesti ime države članice, v kateri se bo izvedlo prvo povezano dejanje, za katerega bi sicer bilo potrebno soglasje imetnika certifikata, saj so te informacije pomembne za čas obvestila.

(17)  Če se lokalno dovoljenje za dajanje v promet ali drug enakovreden dokument v določeni tretji državi za določeno zdravilo izda po tem, ko je organ obveščen, bi bilo treba obvestilo nemudoma posodobiti tako, da vključuje referenčno številko tega dovoljenja za dajanje v promet ali enakovrednega dokumenta, takoj, ko je ta javno dostopna. Če je referenčna številka tega dovoljenja za dajanje v promet ali enakovrednega dokumenta pred objavo, bi moral izdelovalec v obvestilu navesti to referenčno številko takoj, ko je ta javno dostopna.

(18)  Zaradi sorazmernosti bi moralo neizpolnjevanje teh zahtev v zvezi s tretjo državo vplivati samo na izvoz v navedeno državo, izvoz v navedeno državo pa tako ne bi smel imeti koristi od izjeme, določene v tej uredbi. Izdelovalec s sedežem v Uniji bi moral imeti obveznost preveriti, da varstvo v državi izvoza ne obstaja ali je prenehalo, oziroma ali v tej državi za to varstvo veljajo kakršne koli omejitve ali izjeme.

(19)  Obvestilo organu in ustrezne informacije, ki jih je treba sporočiti imetniku certifikata, bi se lahko predložile v obdobju med datumom začetka veljavnosti te uredbe in datumom, ko se za zadevni certifikat začne uporabljati izjema, določena v tej uredbi.

(20)  Ta uredba bi morala za izdelovalca uvesti nekatere zahteve glede potrebne skrbnosti kot pogoj za uporabo izjeme. Od izdelovalca bi bilo treba zahtevati, naj s primernimi in dokumentiranimi sredstvi, zlasti pogodbenimi sredstvi, osebe v svoji dobavni verigi v Uniji, vključno z izvoznikom in osebo, ki skladišči, obvesti, da za izdelek ali zdravilo, ki vsebuje ta izdelek, velja izjema, določena s to uredbo, in da je izdelovanje namenjeno ▌za namen izvoza ali skladiščenja. Izdelovalec, ki ne izpolni teh zahtev glede potrebne skrbnosti, ne bi smel izkoristiti izjeme, prav tako tega ne bi smela izkoristiti nobena tretja oseba, ki bi izvajala povezano dejanje v državi članici izdelave ali v drugi državi članici, v kateri velja certifikat, ki podeljuje varstvo za izdelek. Imetnik ustreznega certifikata bi zato lahko uveljavljal svoje pravice na podlagi certifikata, ob ustreznem upoštevanju splošne obveznosti, določene v Direktivi 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7), ki prepoveduje zlorabo pravdnih postopkov .

(21)  Ta uredba bi morala za izdelovalca uvesti zahteve glede označevanja v zvezi z izdelki ali zdravili, ki vsebujejo te izdelke, namenjenimi za izvoz, da bi se z logotipom olajšala identifikacija takšnih izdelkov ali zdravil, ki so namenjeni izključno za izvoz v tretje države. Izdelava za namene izvoza in povezana dejanja bi morali biti vključeni v področje uporabe izjeme le, če je izdelek ali zdravilo, ki vsebuje ta izdelek, označen na način, določen v tej uredbi. Ta obveznost označevanja ne bi smela posegati v zahteve tretjih držav glede označevanja.

(22)  Vsako dejanje, ki ni zajeto v izjemi, določeni v tej uredbi, bi moralo še naprej spadati na področje uporabe varstva, ki ga podeljuje ▌certifikat. Vsako preusmerjanje katerega koli izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, izdelan na podlagi izjeme, ▌med veljavnostjo certifikata ▌na trg Unije bi moralo ostati prepovedano.

(23)  Ta uredba ne posega v druge pravice intelektualne lastnine, ki bi lahko varovale druge vidike izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek. Ta uredba ne vpliva na uporabo aktov Unije, ki so namenjeni preprečevanju kršitev in olajšanju uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, vključno z Direktivo 2004/48/ES in Uredbo (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(8).

(24)  Ta uredba ne vpliva na pravila o edinstveni oznaki, določeni v Direktivi 2001/83/ES. Izdelovalec bi moral zagotoviti, da nobeno zdravilo, izdelano za namen izvoza, v skladu s to uredbo ni označeno z aktivno edinstveno oznako v smislu Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/161(9). Vendar se v skladu z navedeno delegirano uredbo zahteva za namestitev takšne aktivne edinstvene oznake uporablja za zdravila, ki so namenjena dajanju v promet v državi članici ob prenehanju ustreznega certifikata.

(25)  Ta uredba ne vpliva na uporabo direktiv 2001/82/ES in 2001/83/ES, zlasti glede zahtev, povezanih z dovoljenjem za izdelavo zdravil, izdelanih za izvoz. To vključuje skladnost z načeli in smernicami dobrih proizvodnih praks za zdravila in uporabo zgolj učinkovin, katerih proizvodnja in distribucija je prav tako potekala v skladu z dobrimi proizvodnimi praksami za učinkovine.

(26)  ▌Za zaščito pravic imetnikov certifikatov se izjema, določena v tej uredbi, ne bi smela uporabljati za certifikate, ki so že začeli veljati na datum začetka veljavnosti te uredbe. Za zagotovitev, da pravice imetnikov certifikatov niso preveč omejene, bi se morala ta izjema uporabljati za certifikate, za katere se vloži prijava na datum začetka veljavnosti te uredbe ali po tem datumu. Glede na to, da certifikat začne veljati s koncem zakonitega trajanja osnovnega patenta, kar je lahko razmeroma dolgo obdobje po datumu vložitve prijave za certifikat, in da se doseže namen te uredbe, je upravičeno, da ta uredba v določenem obdobju zajema tudi certifikate, za katere se vloži prijavo pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, vendar še niso začeli veljati pred tem datumom, in ne glede na to, ali je bil certifikat podeljen pred tem datumom. Zato bi se morala izjema uporabljati od ... [1. julija 2022](10) za certifikate, ki so začeli veljati od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Pojem „določeno obdobje“ za vsak certifikat, ki začne veljati po datumu začetka veljavnosti te uredbe, bi moral zagotoviti, da se začne izjema za ta certifikat uporabljati postopoma, in sicer glede na datum, na katerega začne veljati, in na njegovo trajanje. Takšna uporaba izjeme bi imetniku certifikata, ki je bil podeljen, vendar do datuma začetka veljavnosti te uredbe še ni začel veljati, omogočila razumen rok za prehod k prilagoditvi na spremenjene pravne okoliščine, obenem pa bi zagotovili, da lahko izdelovalci generičnih in podobnih bioloških zdravil brez pretiranega odlašanja učinkovito izkoristijo izjemo.

(27)  Navadno prijavitelj za certifikat v vsaki državi članici vložitve prijave to vloži na približno isti datum. Vendar pa se lahko zaradi razlik v nacionalnih postopkih obravnavanja prijav datum podelitve certifikata med državami članicami znatno razlikuje, kar povzroča neskladja v pravnem položaju prijavitelja v državah članicah, v katerih je vložil prijavo za certifikat. Uvedba izjeme na podlagi datuma vložitve prijave za certifikat bi tako spodbujala enotnost in omejila tveganje za neskladja.

(28)  Komisija bi morala opraviti redno vrednotenje te uredbe. V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(11) bi to vrednotenje moralo temeljiti na petih merilih, in sicer učinkovitosti, uspešnosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti, ter zagotoviti podlago za ocene učinka morebitnih nadaljnjih ukrepov. Pri tem vrednotenju bi bilo treba na eni strani upoštevati izvoz zunaj Unije, na drugi strani pa učinke skladiščenja na hitrejši vstop generičnih in predvsem podobnih bioloških zdravil na trge v Uniji čim prej po prenehanju certifikata ▌. Tako redno vrednotenje bi moralo tudi obravnavati učinke te uredbe na izdelavo generičnih in podobnih bioloških zdravil v Uniji s strani izdelovalcev generičnih in podobnih bioloških zdravil s sedežem v Uniji. V tem okviru bi bilo pomembno ugotoviti, ali bi se izdelava, ki je prej potekala zunaj Unije, preselila na ozemlje Unije. Zlasti bi bilo treba pri tem vrednotenju pregledati učinkovitost izjeme glede na namen, da se ponovno vzpostavijo enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni za izdelovalce generičnih in podobnih bioloških zdravil v Uniji ▌. Prav tako bi bilo treba pri tem vrednotenju preučiti učinek izjeme na raziskave in proizvodnjo inovativnih zdravil v Uniji s strani imetnikov certifikatov ▌, ter upoštevati ravnovesje med različnimi zadevnimi interesi, zlasti kar zadeva javno zdravje, javno porabo in, v tem okviru, dostop do zdravil v Uniji. Pri vrednotenju bi bilo treba preučiti tudi, ali obdobje, določeno v zvezi z izdelavo generičnih in podobnih bioloških zdravil za namen skladiščenja, zadošča za doseganje cilja vstopa na trg Unije prvi dan po prenehanju certifikata, vključno z njegovimi učinki na javno zdravje.

(29)  Ker cilja te uredbe, in sicer spodbujati konkurenčnost Unije na način, ki ustvarja enake konkurenčne pogoje za izdelovalce generičnih in podobnih bioloških zdravil, kot jih imajo njihovi konkurenti na trgih tretjih držav, v katerih varstvo ne obstaja ali je prenehalo, tako da se določijo pravila, ki omogočajo izdelavo izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, med veljavnostjo ustreznega certifikata, pa tudi nekatere obveznosti glede skrbnega obveščanja in označevanja za izdelovalce, ki uporabljajo navedena pravila , države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(30)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Zlasti si ta uredba prizadeva zagotoviti popolno spoštovanje lastninske pravice in pravice do varovanja zdravja iz členov17 oziroma 35 Listine. Ta uredba bi morala ohraniti temeljne pravice certifikata z omejitvijo izjeme, določene v tej uredbi, na izdelavo izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, samo za namen izvoza zunaj Unije ali za namen skladiščenja za omejeno obdobje zaradi vstopa na trg Unije po prenehanju varstva, in na akte, ki so nujno potrebni za tako izdelavo ali za dejanski izvoz ali dejansko skladiščenje. Glede na navedene temeljne pravice in načela izjema, določena v tej uredbi, ne presega tistega, kar je potrebno in primerno glede na splošni cilj te uredbe, ki je spodbujati konkurenčnost Unije, tako da se prepreči selitev proizvodnje ter omogoči, da izdelovalci generičnih in podobnih bioloških zdravil iz Unije na eni strani tekmujejo na hitro rastočih svetovnih trgih, kjer varstvo ne obstaja ali je že prenehalo, na drugi strani pa na trgu Unije po prenehanju certifikata. Dejansko je treba izkoristiti pozitivne gospodarske učinke, ki izhajajo iz izjeme, saj bi v nasprotnem primeru Unija tvegala, da bi znatno oslabila svoj položaj središča za razvoj in proizvodnjo farmacevtskih izdelkov. Zato je primerno uvesti navedeno izjemo, da se izboljša konkurenčni položaj izdelovalcev generičnih in podobnih bioloških zdravil s sedežem v Uniji v tretjih državah, katerih trgi so v vsakem primeru odprti za konkurenco, hkrati pa ne posega v obseg in trajanje varstva, ki ga podeli certifikat, v Uniji. Ustreznost ukrepa je dodatno zagotovljena z ustreznimi zaščitnimi ukrepi, ki urejajo uporabo izjeme. Ta uredba bi morala javnim organom zagotoviti dovolj časa, da vzpostavijo ustrezne mehanizme za sprejemanje in objavo obvestil

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Sprememba Uredbe (ES) št. 469/2009

Uredba (ES) št. 469/2009 se spremeni:

(1)   v členu 1 se doda naslednja točka:"

„(f) „izdelovalec“ pomeni osebo s sedežem v Uniji, v imenu katere se izdeluje izdelek ali zdravilo, ki vsebuje ta izdelek, za namen izvoza v tretje države ali skladiščenja.“

"

(2)  ▌člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 5

Učinki certifikata

1.  Ob upoštevanju določb člena 4 certifikat podeljuje enake pravice, kot jih podeljuje osnovni patent, in zanj veljajo enake omejitve in obveznosti.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 certifikat iz odstavka 1 ne podeljuje varstva pred nekaterimi dejanji, za katere bi sicer bilo potrebno soglasje imetnika certifikata (v nadaljnjem besedilu: imetnik certifikata), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) dejanja zajemajo:
   (i) izdelavo izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, za namen izvoza v tretje države; ali
   (ii) vsako povezano dejanje, ki je nujno potrebno za izdelavo iz točke (i) v Uniji ali za dejanski izvoz; ali
   (iii) izdelavo izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, ne prej kot šest mesecev pred prenehanjem certifikata, za namene skladiščenja v državi članici izdelave, da bi ta izdelek ali zdravilo, ki vsebuje ta izdelek, dali v promet v državah članicah po prenehanju ustreznega certifikata; ali
   (iv) vsako povezano dejanje, ki je nujno potrebno za izdelavo, v Uniji, iz točke (iii) ali za dejansko skladiščenje, če se to povezano dejanje ne izvede prej kot šest mesecev pred prenehanjem certifikata;
   (b) izdelovalec z ustreznimi in dokumentiranimi sredstvi obvesti organ iz člena 9(1) v državi članici, v kateri bo potekala izdelava, in imetnika certifikata o informacijah, navedenih v odstavku 5, najpozneje tri mesece pred datumom začetka izdelave v navedeni državi članici, ali najpozneje tri mesece pred prvim povezanim dejanjem pred izdelavo, ki bi bilo sicer z varstvom, ki ga podeljuje certifikat, prepovedano, kar koli nastopi prej;
   (c) če se informacije iz odstavka 5 spremenijo, izdelovalec obvesti organ iz člena 9(1) in imetnika certifikata, preden začnejo te spremembe učinkovati;
   (d) če so izdelki ali zdravila, ki vsebujejo te izdelke, izdelani za namen izvoza v tretje države, izdelovalec zagotovi, da je logotip v standardnem obrazcu za obvestilo, določenim v Prilogi -I, nameščen na zunanjo ovojnino izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, iz točke (a)(i) tega odstavka, kjer je to mogoče, pa tudi na stično ovojnino;
   (e) izdelovalec izpolnjuje zahteve iz odstavka 9 tega člena, po potrebi pa tudi zahteve iz člena 12(2).

3.  Izjema iz odstavka 2 se ne uporablja za nobeno dejanje ali dejavnost, ki se izvaja z namenom uvoza izdelkov ali zdravil, ki vsebujejo te izdelke, v Unijo zgolj z namenom prepakiranja, ponovnega izvoza ali skladiščenja.

4.  Informacije, predložene imetniku certifikata za namene točk (b) in (c) odstavka 2, se uporabljajo izključno za namene preverjanja, ali so bile izpolnjene zahteve iz te uredbe in po potrebi za sprožitev pravnega postopka zaradi neskladnosti.

5.  Informacije, ki jih predloži izdelovalec za namene točke (b) odstavka 2, so:

   (a) ime in naslov izdelovalca;
   (b) navedba, ali gre za izdelavo za namen izvoza, za namen skladiščenja ali za namen tako izvoza kot skladiščenja;
   (c) država članica, v kateri bo potekala izdelava in po potrebi tudi skladiščenje, ter država članica, v kateri bo opravljeno morebitno prvo povezano dejanje pred izdelavo;
   (d) številka certifikata, podeljenega v državi članici izdelave, in številka certifikata, podeljenega v državi članici morebitnega prvega povezanega dejanja pred izdelavo; in
   (e) za zdravila za izvoz v tretje države, referenčna številka dovoljenja za dajanje v promet ali enakovrednega dokumenta v vsaki tretji državi izvoza, takoj ko je ta javno dostopna.

6.  Izdelovalec za namene obvestila organa v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 2 uporabi standardni obrazec za obvestilo iz Priloge -Ia.

7.  Neizpolnjevanje zahtev iz točke (e) odstavka 5 glede tretje države vpliva le na izvoz v to državo, zato se za ta izvoz izjema ne uporablja.

8.  Izdelovalec zagotovi, da zdravila, izdelana v skladu s točko (a)(i) odstavka 2, niso označena z aktivno edinstveno oznako v smislu Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/161*.

9.  Izdelovalec z ustreznimi in dokumentiranimi sredstvi zagotovi, da je vsaka oseba, ki je v pogodbenem razmerju z izdelovalcem in ki izvaja dejanja iz točke (a) odstavka 2, v celoti obveščena in seznanjena z naslednjim:

   (a) da se za navedena dejanja uporablja odstavek 2;
   (b) da bi se lahko z dajanjem v promet, uvozom ali ponovnim uvozom izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, iz točke (a)(i) odstavka 2 ali dajanjem v promet izdelka ali zdravila, ki vsebuje ta izdelek, iz točke (a)(iii) odstavka 2, kršilo certifikat iz odstavka 2, kadar, in vse dokler, se navedeni certifikat uporablja.

10.  Odstavek 2 se uporablja za certifikate, za katere se vloži prijava ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] ali po tem datumu.

Odstavek 2 se uporablja tudi za certifikate, za katere so bile prijave vložene pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] in ki začnejo veljati na ta dan ali pozneje. Odstavek 2 se za te certifikate uporablja šele po ... [1. julij 2022](12).

Odstavek 2 se ne uporablja za certifikate, ki začnejo veljati pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

_______________

* Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/161 z dne 2. oktobra 2015 o dopolnitvi Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo podrobnih pravil za zaščitne elemente na ovojnini zdravil za uporabo v humani medicini (UL L 32, 9.2.2016, str. 1).“;

"

(3)  v členu 11 se doda naslednji odstavek:"

„4. ▌Organ iz člena 9(1) takoj, ko je mogoče, objavi informacije, navedene v členu 5(5), skupaj z datumom obvestila o teh informacijah. Prav tako takoj, ko je mogoče, objavi vse spremembe informacij, sporočenih v skladu s točko (c) člena 5(2).“;

"

(4)  člen 12 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 12

Pristojbine

1.  Države članice lahko zahtevajo, da je za certifikat treba plačati letne pristojbine.

2.  Države članice lahko zahtevajo, da je za obvestila iz točk (b) in (c) člena 5(2) treba plačati pristojbino.“;

"

(5)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 21a

Vrednotenje

Komisija najpozneje pet let po datumu iz člena 5(10) in nato vsakih pet let opravi vrednotenje člena 5(2) do (9) in člena 11, da bi ocenila, ali so bili cilji teh določb doseženi, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Poleg vrednotenja vpliva izjeme za izdelavo za namen izvoza se posebej upoštevajo učinki izdelave za namen skladiščenja, da bi ta izdelek ali zdravilo, ki vsebuje ta izdelek, dali v promet v državah članicah po prenehanju ustreznega certifikata in učinki dostopa do zdravil in izdatkov za javno zdravje, ter ali izjema in zlasti obdobje, določeno v točki (a)(iii) člena 5(2), zadoščata za doseganje ciljev iz člena 5, vključno z javnim zdravjem.“;

"

(6)  vstavita se prilogi -I in -Ia, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V …

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

Vstavita se naslednji prilogi:

„PRILOGA -I

Logotip

Ta logotip je v črni barvi in v primerni velikosti, da je dovolj viden.

20190417-P8_TA-PROV(2019)0401_SL-p0000002.png

PRILOGA -Ia

Standardni obrazec za obvestilo v skladu s točkama (b) in (c) člena 5(2)

Označite ustrezno okence

Novo obvestilo

Posodobitev obstoječega obvestila

(a)   Ime in naslov izdelovalca

......

(b)  Namen izdelave

Izvoz

Skladiščenje

Izvoz in skladiščenje

(c)  Država članica, v kateri bo potekala izdelava, in država članica, v kateri bo opravljeno prvo morebitno povezano dejanje pred izdelavo

Država članica izdelave:

(Država članica prvega morebitnega povezanega dejanja)

(d)  Številka certifikata, podeljenega v državi članici izdelave, in številka certifikata, podeljenega v državi članici prvega morebitnega povezanega dejanja pred izdelavo

Certifikat države članice izdelave

(Certifikat države članice prvega morebitnega povezanega dejanja)

(e)  Za zdravila za izvoz v tretje države, referenčna številka dovoljenja za dajanje v promet ali enakovrednega dokumenta v vsaki tretji državi izvoza

“.

(1) UL C 440, 6.12.2018, str. 100.
(2)UL C 440, 6.12.2018, str. 100.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.
(4)Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (UL L 152, 16.6.2009, str. 1).
(5)Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1). Direktiva 2001/82/ES se razveljavi in nadomesti, z učinkom od 28. januarja 2022, z Uredbo (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).
(6)Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
(7) Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).
(8)Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 (UL L 181, 29.6.2013, str. 15).
(9) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/161 z dne 2. oktobra 2015 o dopolnitvi Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo podrobnih pravil za zaščitne elemente na ovojnini zdravil za uporabo v humani medicini (UL L 32, 9.2.2016, str. 1).
(10)+UL: datum se nadomesti z datumom, ki ustreza trem letom od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi.
(11)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(12)+ UL: datum se nadomesti z datumom, ki ustreza trem letom od datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi.


Vesoljski program Unije in Agencija Evropske unije za vesoljski program ***I
PDF 502kWORD 178k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program ter razveljavitvi uredb (EU) št. 912/2010, 1285/2013 in 377/2014 ter Sklepa št. 541/2014/EU (COM(2018)0447 – C8-0258/2018 – 2018/0236(COD))
P8_TA(2019)0402A8-0405/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Program za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 ***I
PDF 323kWORD 116k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za digitalno Evropo za obdobje 2021–2027 (COM(2018)0434 – C8-0256/2018 – 2018/0227(COD))
P8_TA(2019)0403A8-0408/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Program Fiscalis za sodelovanje na področju obdavčitve ***I
PDF 226kWORD 65k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve (COM(2018)0443 – C8-0260/2018 – 2018/0233(COD))
P8_TA(2019)0404A8-0421/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Program za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ***I
PDF 312kWORD 123k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013 (COM(2018)0385 – C8-0249/2018 – 2018/0209(COD))
P8_TA(2019)0405A8-0397/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Program za pravosodje ***I
PDF 307kWORD 71k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravosodje (COM(2018)0384 – C8-0235/2018 – 2018/0208(COD))
P8_TA(2019)0406A8-0068/2019

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Program za pravice in vrednote ***I
PDF 229kWORD 81k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za pravice in vrednote (COM(2018)0383 – C8-0234/2018 – 2018/0207(COD))
P8_TA(2019)0407A8-0468/2018

To besedilo se obdeluje za objavo v vašem jeziku. Različica PDF ali WORD je že na voljo, če kliknete na ikono zgoraj.


Število medparlamentarnih delegacij, delegacij pri skupnih parlamentarnih odborih ter delegacij pri odborih za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščinah
PDF 133kWORD 50k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o številu medparlamentarnih delegacij, delegacij pri skupnih parlamentarnih odborih ter delegacij pri odborih za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščinah (2019/2698(RSO))
P8_TA-PROV(2019)0408B8-0240/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa konference predsednikov,

–  ob upoštevanju sporazumov o pridružitvi in sodelovanju ter drugih sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju členov 212 in 214 Poslovnika,

A.  v želji, da bi se s prizadevanji za stalni medparlamentarni dialog okrepila parlamentarna demokracija;

1.  sklene določiti število medparlamentarnih delegacij in njihovo regionalno razporeditev:

   (a) Evropa, Zahodni Balkan in Turčija

Delegacije pri:

   skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija
   skupnem parlamentarnem odboru EU-Turčija

Delegacija za severno sodelovanje in odnose s Švico in Norveško ter delegacija v skupnem parlamentarnem odboru EU-Islandija in v skupnem parlamentarnem odboru Evropskega gospodarskega prostora (EGP)

Delegacija pri stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Srbija

Delegacija v stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Albanija

Delegacija v stabilizacijsko-pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Črna gora

Delegacija za odnose z Bosno in Hercegovino ter Kosovom

   (b) Rusija in države vzhodnega partnerstva

Delegacija v odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Rusija

Delegacija pri pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Ukrajina

Delegacija pri pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Moldavija

Delegacija za odnose z Belorusijo

Delegacija pri parlamentarnem partnerskem odboru EU-Armenija, pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Azerbajdžan ter pri pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Gruzija

   (c) Magreb, Mašrek, Izrael in Palestina

Delegacije za odnose z:

   Izraelom
   Palestino
   državami Magreba in Unijo arabskega Magreba, vključno s skupnimi parlamentarnimi odbori EU-Maroko, EU-Tunizija in EU-Alžirija
   državami Mašreka
   (d) Arabski polotok, Irak in Iran

Delegacije za odnose z:

   Arabskim polotokom
   Irakom
   Iranom
   (e) Amerike

Delegacije za odnose z:

   Združenimi državami
   Kanado
   Federativno republiko Brazilijo
   državami Srednje Amerike
   državami Andske skupnosti
   Mercosurjem

Delegacija v skupnem parlamentarnem odboru EU-Mehika

Delegacija v skupnem parlamentarnem odboru EU-Čile

Delegacija pri parlamentarnem odboru Cariforum-EU

   (f) Azija, Pacifik

Delegacije za odnose z:

   Japonsko
   Ljudsko republiko Kitajsko
   Indijo
   Afganistanom
   državami južne Azije
   državami jugovzhodne Azije in Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN)
   Korejskim polotokom
   Avstralijo in Novo Zelandijo

Delegacija pri odborih za parlamentarno sodelovanje med EU in Kazahstanom, EU in Kirgizistanom, EU in Uzbekistanom ter EU in Tadžikistanom in za odnose s Turkmenistanom in Mongolijo

   (g) Afrika

Delegacije za odnose z:

   Južno Afriko
   vseafriškim parlamentom
   (h) Večstranske skupščine

Delegacija v skupni parlamentarni skupščini AKP-EU

Delegacija v parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje

Delegacija v Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini

Delegacija v parlamentarni skupščini Euronest

Delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO

2.  sklene, da bodo parlamentarni odbori, ustanovljeni na podlagi sporazuma o gospodarskem partnerstvu, sestavljeni izključno iz članov Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za razvoj – pri čemer mora imeti vodilno vlogo Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor –, svoje delo pa bi morali dejavno usklajevati s skupno parlamentarno skupščino AKP-EU;

3.  sklene, da bodo parlamentarna skupščina Unije za Sredozemlje, Evro-latinskoameriška parlamentarna skupščina in parlamentarna skupščina Euronest sestavljene izključno iz članov dvostranskih ali podregionalnih delegacij, ki so vključene v vse navedene skupščine;

4.  sklene, da bo delegacija za odnose s parlamentarno skupščino zveze NATO sestavljena izključno iz članov Pododbora za varnost in obrambo;

5.  sklene, da bi morala konferenca predsednikov delegacij po posvetovanju z Odborom za zunanje zadeve, Odborom za razvoj in Odborom za mednarodno trgovino pripraviti osnutek šestmesečnega koledarja dejavnosti. Pri njegovi pripravi bi bilo treba skrbno upoštevati šestmesečni koledar dejavnosti delegacij odborov, ki ga določi konferenca predsednikov odborov, pa tudi letni delovni program skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev, da bi se zagotovil dosleden pristop. Ta skupni osnutek šestmesečnega koledarja dejavnosti se nato predloži konferenci predsednikov za sprejetje. Konferenca predsednikov lahko spremeni predlagani osnutek koledarja, da bi se odzvala na politične dogodke in zagotovila usklajenost vseh zunanjih dejavnosti Parlamenta;

6.  želi spomniti, da samo uradne delegacije, ki jih odobri konferenca predsednikov, lahko izvajajo dejavnosti v imenu Evropskega parlamenta in zastopajo njegovo stališče;

7.  sklene, naj politične skupine in neodvisni poslanci za vse vrste delegacij imenujejo stalne namestnike, katerih število ne sme biti večje od števila polnopravnih članov, ki zastopajo skupine ali neodvisne poslance;

8.  odloči, da so polnopravni člani stalnih medparlamentarnih delegacij upravičeni do udeležbe na medparlamentarnih srečanjih zunaj krajev dela Parlamenta. Če polnopravni član ne more potovati, ga lahko zamenja eden od stalnih namestnikov ali, če nadomestnega člana ni na voljo, član medparlamentarne skupščine, ki pokriva to delegacijo, imenuje pa ga politična skupina polnopravnega člana. Če ni na voljo člana medparlamentarne skupščine, ki pokriva to delegacijo, bi lahko bili do udeležbe upravičeni člani Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino;

9.  meni, da bi bilo treba pred medparlamentarnim srečanjem z ustreznimi sogovorniki (stabilizacijsko-pridružitveni odbor, skupni parlamentarni odbor, pridružitveni parlamentarni odbor, odbor za parlamentarno sodelovanje, medparlamentarne seje itd.) ali preden se organizira delegacija opraviti tesno posvetovanje z ustreznimi odbori o morebitnih političnih temah ali vprašanjih v zvezi z zakonodajnim nadzorom, ki bi jih morala delegacija obravnavati na srečanjih s sogovorniki iz zadevne države;

10.  si bo prizadeval v praksi zagotoviti, da bo lahko v postopkih delegacij, skupnih medparlamentarnih odborov, odborov za parlamentarno sodelovanje in večstranskih parlamentarnih skupščin sodeloval tudi eden ali več poročevalcev ali predsednikov odborov, in sklene, da predsednik na skupno zahtevo predsednika zadevne delegacije in predsednika zadevnega odbora odobri tovrstne misije;

11.  sklene, da bo ta sklep začel veljati na prvem delnem zasedanju devetega parlamentarnega obdobja;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj sklep Parlamenta predloži v vednost Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.


Prilagoditev številnih zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 PDEU – del II ***I
PDF 629kWORD 169k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi številnih zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (COM(2016)0799 – C8-0148/2019 – 2016/0400B(COD))
P8_TA-PROV(2019)0409A8-0190/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0799),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 33, členov 43(2) in 53(1), člena 62, člena 64(2), člena 91, člena 100(2), člena 114, členov 153(2)(b), 168(4)(a) in 168(4)(b), člena 172, člena 192(1), člena 207 in členov 214(3) in 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0148/2019),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) in člena 43(2), člena 53(1), člena 62, člena 91, člena 100(2), člena 114, člena 153(2)(b), člena 168(4) (a), člena 168(4)(b), člena 192(1) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 1. junija 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 1. decembra 2017(2),

–  ob upoštevanju pisem Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov;

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 7. marca 2019, s katerim je Odbor za pravne zadeve pooblastila, da predlog Komisije razdeli in pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0020/2018),

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj in stališč v obliki predlogov sprememb Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0190/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 2
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 33, člena 43(2), člena 53(1), člena 62, člena 64(2), člena 91, člena 100(2), člena 114, člena 153(2)(b), člena 168(4)(a), člena 168(4)(b), člena 172, člena 192(1), člena 207, člena 214(3) ter člena 338(1) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2), člena 53(1), člena 62, člena 91, člena 100(2), člena 114, člena 153(2)(b), člena 168(4)(a), člena 168(4)(b), člena 192(1) ter člena 338(1) Pogodbe,
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Z Lizbonsko pogodbo je bilo uvedeno razlikovanje med pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in se sprejmejo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta (delegirani akti), in pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejetje aktov, s katerimi se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije (izvedbeni akti).
(1)  Z Lizbonsko pogodbo se je bistveno spremenil pravni okvir, s katerim se urejajo pooblastila, ki jih na Komisijo prenese zakonodajalec, in je bilo uvedeno razlikovanje med pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in se sprejmejo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta (delegirani akti), in pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejetje aktov, s katerimi se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije (izvedbeni akti).
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Združitev več pooblastil, ki med seboj niso tesno povezana, in njihova predložitev v enem samem delegiranem aktu Komisije Evropskemu parlamentu onemogoča, da bi izvajal pravico do nadzora, saj je prisiljen preprosto sprejeti ali zavrniti ves delegirani akt, s tem pa nima možnosti izraziti mnenja o vsakem posameznem pooblastilu.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 1 – odstavek 2 – točka 1
Direktiva 2009/31/ES
Člen 29 – odstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi s spremembo prilog.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29a v zvezi s spremembo prilog k tej direktivi, da se prilagodijo tehničnemu in znanstvenemu napredku.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 1 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2009/31/ES
Člen 29a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 29 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 29 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 1 – odstavek 2 – točka 3
Direktiva 2009/31/ES
Člen 30
(3)   člen 30 se črta.
(3)  člen 30 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 30
Postopek v odboru
1.  Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, ustanovljen s členom 26 Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta**.
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“
___________________
*Uredba (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES (UL L 165, 18.6.2013, str. 13).
Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 7
Predlog uredbe
Priloga I – del 2 – točka 2
[...]
črtano
Sprememba 8
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 1
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 2
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z obliko in vsebino oznake, ki se uporabi.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z obliko in vsebino oznake, ki se uporabi.“
Sprememba 9
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z obliko in vsebino oznake, ki se uporabi.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z obliko in vsebino oznake, ki se uporabi.“
Sprememba 10
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 3 – točka a
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 2
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z obliko in vsebino oznake, ki se uporabi.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z obliko in vsebino oznake, ki se uporabi.“
Sprememba 11
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 10 – odstavek 6 – pododstavek 3
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z mehanizmom za dodelitev kvot proizvajalcem in uvoznikom.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z mehanizmom za dodelitev kvot proizvajalcem in uvoznikom.“
Sprememba 12
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 6
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 19 – odstavek 1
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z dodatnimi ukrepi za spremljanje nadzorovanih snovi ali novih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, v začasni hrambi, carinskem skladiščenju ali postopku proste cone oziroma v tranzitu na carinskem območju Unije in so nato ponovno izvoženi na podlagi ocene morebitnega tveganja za nezakonito trgovino, povezano s takimi gibanji, z upoštevanjem koristi za okolje in socialno-gospodarskih vplivov takih ukrepov.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z dodatnimi ukrepi za spremljanje nadzorovanih snovi ali novih snovi ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo nadzorovane snovi ali so od njih odvisni, v začasni hrambi, carinskem skladiščenju ali postopku proste cone oziroma v tranzitu na carinskem območju Unije in so nato ponovno izvoženi na podlagi ocene morebitnega tveganja za nezakonito trgovino, povezano s takimi gibanji, z upoštevanjem koristi za okolje in socialno-gospodarskih vplivov takih ukrepov.“
Sprememba 13
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 7
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 20 – odstavek 2
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s pravili v skladu z odločitvami pogodbenic, ki veljajo za sprostitev v prosti promet v Uniji izdelkov in opreme, ki so uvoženi iz države, ki ni pogodbenica Protokola, in so bili proizvedeni z uporabo nadzorovanih snovi, vendar ne vsebujejo snovi, ki jih je z gotovostjo mogoče opredeliti kot nadzorovane snovi. Opredelitev teh izdelkov in opreme je v skladu s strokovnimi nasveti, ki jih pogodbenice redno dobivajo.“
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v skladu z odločitvami pogodbenic, ki veljajo za sprostitev v prosti promet v Uniji izdelkov in opreme, ki so uvoženi iz države, ki ni pogodbenica Protokola, in so bili proizvedeni z uporabo nadzorovanih snovi, vendar ne vsebujejo snovi, ki jih je z gotovostjo mogoče opredeliti kot nadzorovane snovi. Opredelitev teh izdelkov in opreme je v skladu s strokovnimi nasveti, ki jih pogodbenice redno dobivajo.“
Sprememba 14
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 3 – točka b
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 22 – odstavek 4 – pododstavek 2
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s seznamom izdelkov in opreme v skladu z odločitvami pogodbenic, za katere sta zajetje nadzorovanih snovi ali uničenje izdelkov in opreme brez predhodnega zajetja nadzorovanih snovi tehnično in gospodarsko izvedljiva, pri čemer po potrebi podrobno določi tehnologije, ki se uporabijo.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi s seznamom izdelkov in opreme v skladu z odločitvami pogodbenic, za katere sta zajetje nadzorovanih snovi ali uničenje izdelkov in opreme brez predhodnega zajetja nadzorovanih snovi tehnično in gospodarsko izvedljiva, pri čemer po potrebi podrobno določi tehnologije, ki se uporabijo.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 8 – točka c
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 22 – odstavek 5 – pododstavka 2 in 3
„Komisija ovrednoti ukrepe, ki so jih države članice sprejele, in je v skladu s členom 24a pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z navedenimi minimalnimi standardi usposobljenosti ob upoštevanju tega ovrednotenja ter tehničnih in drugih ustreznih informacij.“
„Komisija ovrednoti ukrepe, ki so jih države članice sprejele, in je v skladu s členom 24a pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z navedenimi minimalnimi standardi usposobljenosti ob upoštevanju tega ovrednotenja ter tehničnih in drugih ustreznih informacij.“
Sprememba 16
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 9 – točka a – točka i
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 1
„Države članice določijo pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki opravlja dejavnosti iz odstavka 2. Glede na ovrednotenje navedenih ukrepov, ki so jih sprejele države članice, ter glede na tehnične in druge ustrezne informacije se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z uskladitvijo navedenih minimalnih standardov usposobljenosti.“
„Države članice določijo pogoje za minimalno usposobljenost osebja, ki opravlja dejavnosti iz odstavka 2. „Glede na ovrednotenje navedenih ukrepov, ki so jih sprejele države članice, ter glede na tehnične in druge ustrezne informacije se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil v zvezi z uskladitvijo navedenih minimalnih standardov usposobljenosti.“
Sprememba 17
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 9 – točka b
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 23 – odstavek 7
“7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z določitvijo seznama tehnologij ali praks, s katerimi bi podjetja preprečila in čim bolj zmanjšala uhajanje in emisije nadzorovanih snovi.“
“7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a, da se ta uredba dopolni z določitvijo seznama tehnologij ali praks, s katerimi bi podjetja preprečila in čim bolj zmanjšala uhajanje in emisije nadzorovanih snovi.“
Sprememba 18
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 11
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 24 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(2), člena 8(3) in (5), člena 10(3) in (6), člena 13(2), člena 18(9), člena 19, člena 20(2), člena 22(3), (4) in (5), člena 23(4) in (7), člena 24(2) in (3), člena 26(3) ter člena 27(10) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(2), člena 8(3) in (5), člena 10(3) in (6), člena 13(2), člena 18(9), člena 19, člena 20(2), člena 22(3), (4) in (5), člena 23(4) in (7), člena 24(2) in (3), člena 26(3) ter člena 27(10) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Priloga I – del I – točka 3 – odstavek 3 – točka 14
Uredba (ES) št. 1005/2009
Člen 27 – odstavek 10
„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi s spremembami obveznosti poročanja iz odstavkov 1 do 7 tega člena, da se izpolnijo zaveze iz Protokola ali da se olajša njihova uporaba.“
„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za spremembo obveznosti poročanja iz odstavkov 1 do 7 tega člena, da se izpolnijo zaveze iz Protokola ali da se olajša njihova uporaba.“
Sprememba 20
Predlog uredbe
Priloga I – del II – točka 4 – odstavek 2 – točka 1
Direktiva 2002/58/ES
Člen 4 – odstavek 5
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14b v zvezi z okoliščinami, obliko in postopki, ki se uporabljajo za zahteve glede informiranja in obveščanja iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA), delovno skupino o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES, in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.“
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14b za dopolnitev te direktive v zvezi z okoliščinami, obliko in postopki, ki se uporabljajo za zahteve glede informiranja in obveščanja iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, po posvetovanju z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA), delovno skupino o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljeno na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES, in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.“
Sprememba 21
Predlog uredbe
Priloga I – del II – točka 4 – odstavek 2 – točka 3
Direktiva 2002/58/ES
Člen 14b – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Priloga I – del IV – točka 8 – odstavek 2 – točka 3
Direktiva 89/391/EGS
Člen 17 b – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Priloga I – del IV – točka 16 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 92/91/EGS
Člen 11 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Priloga I – del IV – točka 17 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 92/104/EGS
Člen 11 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datuma začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Priloga I – del IV – točka 18 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 93/103/ES
Člen 12 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Priloga I – del IV – točka 21 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 1999/92/ES
Člen 10 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Priloga I – del IV – točka 22 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2000/54/ES
Člen 19 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Priloga I – del IV – točka 27 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2009/104/ES
Člen 11 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 29 – odstavek 2 – točka 1
Direktiva 2009/73/ES
Člen 6 – odstavek 4
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev smernic za regionalno sodelovanje v duhu solidarnosti.“
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za dopolnitev te direktive z določitvijo smernic za regionalno sodelovanje v duhu solidarnosti.“
Sprememba 30
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 29 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2009/73/ES
Člen 11 – odstavek 10
„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev smernic, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo tega člena.“
„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo tega člena.“
Sprememba 31
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 29 – odstavek 2 – točka 3
Direktiva 2009/73/ES
Člen 15 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev smernic, ki naj bi zagotovile, da lastnik prenosnega sistema in operater skladiščnega sistema dosledno in učinkovito izpolnjujeta odstavek 2 tega člena.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, ki naj bi zagotovile, da lastnik prenosnega sistema in operater skladiščnega sistema dosledno in učinkovito izpolnjujeta odstavek 2 tega člena.“
Sprememba 32
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 29 – odstavek 2 – točka 4
Direktiva 2009/73/ES
Člen 36 – odstavek 10
„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev smernic za uporabo pogojev, določenih v odstavku 1 tega člena, in določitev postopka za uporabo odstavkov 3, 6, 8 in 9 tega člena.“
„10. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za dopolnitev te direktive z določitvijo smernic za uporabo pogojev, določenih v odstavku 1 tega člena, in določitev postopka za uporabo odstavkov 3, 6, 8 in 9 tega člena.“
Sprememba 33
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 29 – odstavek 2 – točka 5
Direktiva 2009/73/ES
Člen 42 – odstavek 5
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev smernic glede obsega obveznosti regulativnih organov, da sodelujejo med seboj in z Agencijo.“
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za dopolnitev te direktive z določitvijo smernic glede obsega obveznosti regulativnih organov, da sodelujejo med seboj in z Agencijo.“
Sprememba 34
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 29 – odstavek 2 – točka 6
Direktiva 2009/73/ES
Člen 43 – odstavek 9
„9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev smernic, v katerih je podrobno določen postopek, ki ga uporabljajo regulativni organi, Agencija in Komisija zaradi skladnosti odločitev regulativnih organov s smernicami iz tega člena.“
„9. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, v katerih je podrobno določen postopek, ki ga uporabljajo regulativni organi, Agencija in Komisija zaradi skladnosti odločitev regulativnih organov s smernicami iz tega člena.“
Sprememba 35
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 29 – odstavek 2 – točka 7
Direktiva 2009/73/ES
Člen 44 – odstavek 4
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za določitev smernic, v katerih se določijo metode in podrobnosti hranjenja evidenc ter oblika in vsebina podatkov, ki jih je treba hraniti.“
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 50a za dopolnitev te direktive z določitvijo smernic, v katerih se določijo metode in podrobnosti hranjenja evidenc ter oblika in vsebina podatkov, ki jih je treba hraniti.“
Sprememba 36
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 29 – odstavek 2 – točka 8
Direktiva 2009/73/ES
Člen 50 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(4), člena 11(10), člena 15(3), člena 36(10), člena 42(5), člena 43(9) in člena 44(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena6(4), člena11(10), člena15(3), člena36(10), člena 42(5), člena 43(9) in člena 44(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 30 – odstavek 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 715/2009
Člen 3 – odstavek 5
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za določitev smernic, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena.“
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za dopolnitev te uredbe z določitvijo smernic, v katerih je podrobno določen postopek za uporabo odstavkov 1 in 2 tega člena.“
Sprememba 38
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 30 – odstavek 2 – točka 2
Uredba (ES) št. 715/2009
Člen 6 – odstavek 11 – pododstavek 2
„Če Komisija predlaga sprejetje kodeksa omrežja na lastno pobudo, se v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, o osnutku kodeksa omrežja posvetuje z Agencijo, ENTSO za plin in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a v zvezi s prilagoditvijo takšnih kodeksov omrežja.“
„Če Komisija predlaga sprejetje kodeksa omrežja na lastno pobudo, se v roku, ki ni krajši od dveh mesecev, o osnutku kodeksa omrežja posvetuje z Agencijo, ENTSO za plin in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za dopolnitev te uredbe s prilagoditvijo takšnih kodeksov omrežja.“
Sprememba 39
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 30 – odstavek 2 – točka 4
Uredba (ES) št. 715/2009
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1
„Za namene doseganja ciljev iz odstavkov 1 in 2 tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a, s katerimi določi geografsko območje, na katero se nanaša posamezna struktura regionalnega sodelovanja, ob upoštevanju obstoječih struktur regionalnega sodelovanja. Komisija se v ta namen posvetuje z Agencijo in ENTSO za plin.“
„Za namene doseganja ciljev iz odstavkov 1 in 2 tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za dopolnitev te uredbe z določitvijo geografsko območje, na katero se nanaša posamezna struktura regionalnega sodelovanja, ob upoštevanju obstoječih struktur regionalnega sodelovanja. Komisija se v ta namen posvetuje z Agencijo in ENTSO za plin.“
Sprememba 40
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 30 – odstavek 2 – točka 5
Uredba (ES) št. 715/2009
Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 2
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za določitev smernic o zadevah iz odstavka 1 tega člena in spremembo smernic iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena.“.
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za dopolnitev te uredbe z določitvijo smernic o zadevah iz odstavka 1 tega člena in spremembo smernic iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 tega člena.“
Sprememba 41
Predlog uredbe
Priloga I – del V – točka 30 – odstavek 2 – točka 6
Uredba (ES) št. 715/2009
Člen 27 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(5), člena 6(11), člena 7(3), člena 12(3) in člena 23(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena3(5), člena6(11), člena7(3), člena12(3) in člena 23(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 32 – odstavek 2 – točka 6
Direktiva 91/271/EGS
Člen 17 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 4(3), člena 5(3), člena 11(2) in člena 12(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(2), člena 4(3), člena 5(3), člena 11(2) in člena 12(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 33 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 91/676/EGS
Člen 8 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 35 – odstavek 2 – točka 1
Direktiva 96/59/ES
Člen 10 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10b:
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10b za dopolnitev te direktive za naslednje namene:
Sprememba 45
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 35 – odstavek 2 – točka 3
Direktiva 96/59/ES
Člen 10 b – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 36 – odstavek 4 – točka 2
Direktiva 98/83/ES
Člen 11 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 37 – odstavek 3 – točka 2
Direktiva 2000/53/ES
Člen 5 – odstavek 5 – pododstavek 2
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi z minimalnimi zahtevami za potrdilo o uničenju.“
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo minimalnih zahtev za potrdilo o uničenju.“
Sprememba 48
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 37 – odstavek 3 – točka 4
Direktiva 2000/53/ES
Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 3
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s podrobnimi pravili, potrebnimi za nadzorovanje izpolnjevanja ciljev iz prvega pododstavka v državah članicah. Pri pripravi teh pravil Komisija upošteva vse ustrezne dejavnike, med drugim razpoložljivost podatkov ter vprašanje izvoza in uvoza izrabljenih vozil.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev direktive z določitvijo podrobnih pravil, potrebnih za nadzorovanje izpolnjevanja ciljev iz prvega pododstavka v državah članicah. Pri pripravi teh pravil Komisija upošteva vse ustrezne dejavnike, med drugim razpoložljivost podatkov ter vprašanje izvoza in uvoza izrabljenih vozil.“
Sprememba 49
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 37 – odstavek 3 – točka 5
Direktiva 2000/53/ES
Člen 8 – odstavek 2
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s standardi iz odstavka 1. Pri pripravi teh standardov Komisija upošteva delo, ki poteka na tem področju v ustreznih mednarodnih forumih, in po potrebi sodeluje pri tem delu.“
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te direktive z določitvijo standardov iz odstavka 1. Pri pripravi teh standardov Komisija upošteva delo, ki poteka na tem področju v ustreznih mednarodnih forumih, in po potrebi sodeluje pri tem delu.“
Sprememba 50
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 37 – odstavek 3 – točka 6
Direktiva 2000/53/ES
Člen 9 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2)(b), člena 5(5), člena 6(6), člena 7(2) in člena 8(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(2), člena 5(5), člena 6(6), člena 7(2) in člena 8(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 38 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2000/60/ES
Člen 8 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi z določitvijo strokovnih zahtev in standardiziranih metod za analiziranje in spremljanje stanja voda.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za dopolnitev te direktive z določitvijo strokovnih zahtev in standardiziranih metod za analiziranje in spremljanje stanja voda.“
Sprememba 52
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 38 – odstavek 3 – točka 3
Direktiva 2000/60/ES
Člen 20 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(3), prvega pododstavka člena 20(1) in točke (ix) odstavka 1.4.1 Priloge V se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(3), prvega pododstavka člena 20(1) in točke (ix) odstavka 1.4.1 Priloge V se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 38 – odstavek 3 – točka 5
Direktiva 2000/60/ES
Priloga V – del 1.4.1 – odstavek 1 – točka ix
„(ix) Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a v zvezi z objavo rezultatov interkalibracije in določitvijo vrednosti za razvrščanje po sistemih spremljanja stanja v državah članicah v skladu s točkami (i) do (viii). Rezultati se objavijo v šestih mesecih po končani interkalibraciji.“
„(ix) Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20a za dopolnitev te direktive z objavo rezultatov interkalibracije in določitvijo vrednosti za razvrščanje po sistemih spremljanja stanja v državah članicah v skladu s točkami (i) do (viii). Rezultati se objavijo v šestih mesecih po končani interkalibraciji.“
Sprememba 54
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 41 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2004/107/ES
Člen 5 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(15) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(15) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 42 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2006/7/ES
Člen 15 – odstavek 2 – točka a
(a)  za določitev standarda EN/ISO o enakovrednosti mikrobioloških metod iz člena 3(9);
(a)  da to direktivo dopolni z določitvijo standarda EN/ISO o enakovrednosti mikrobioloških metod iz člena 3(9);
Sprememba 56
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 42 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2006/7/ES
Člen 15 – odstavek 2 – točka b
(b)  po potrebi za spremembo Priloge I glede na znanstveni in tehnični napredek v zvezi z metodami analize za parametre, določene v navedeni prilogi;
(b)  da po potrebi spremeni Prilogo I glede na znanstveni in tehnični napredek v zvezi z metodami analize za parametre, določene v navedeni prilogi;
Sprememba 57
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 42 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2006/7/ES
Člen 15 – odstavek 2 – točka c
(c)  po potrebi za prilagoditev Priloge V glede na znanstveni in tehnični napredek.
(c)  da po potrebi spremeni Prilogo V glede na znanstveni in tehnični napredek.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 42 – odstavek 3 – točka 2
Direktiva 2006/7/ES
Člen 15 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 43 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2006/21/ES
Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22a, potrebnih za:
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22a za dopolnitev te direktive za naslednje namene:
Sprememba 60
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 43 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2006/21/ES
Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a
(a)  pripravo tehničnih zahtev za namene člena 13(6), vključno s tehničnimi zahtevami glede opredelitve lahko sprostljivega cianida in metode njegovega merjenja;
(a)  da pripravi tehnične zahteve za namene člena 13(6), vključno s tehničnimi zahtevami glede opredelitve lahko sprostljivega cianida in metode njegovega merjenja;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 43 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2006/21/ES
Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b)  dopolnitev tehničnih zahtev za opredelitev odpadkov, podano v Prilogi II;
(b)  da dopolni tehnične zahteve za opredelitev odpadkov, podano v Prilogi II;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 43 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2006/21/ES
Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
(c)  razlago opredelitve iz točke 3 člena 3;
(c)  da zagotovi razlago opredelitve iz točke 3 člena 3;
Sprememba 63
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 43 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2006/21/ES
Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d
(d)  določitev meril za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III;
(d)  da določi merila za klasifikacijo objektov za ravnanje z odpadki v skladu s Prilogo III;
Sprememba 64
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 43 – odstavek 3 – točka 1
Direktiva 2006/21/ES
Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka e
(e)  določitev usklajenih standardov za metode vzorčenja in analiziranja, ki so potrebne za tehnično izvajanje te direktive.
(e)  da določi usklajene standarde za metode vzorčenja in analiziranja, ki so potrebne za tehnično izvajanje te direktive.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 43 – odstavek 3 – točka 2
Direktiva 2006/21/ES
Člen 22 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 22(2) in (3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 22(2) in (3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 44 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2006/118/ES
Člen 8 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 46 – odstavek 3 – točka 2
Direktiva 2007/2/ES
Člen 7 – odstavek 1
„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi z določitvijo tehničnih ureditev za medopravilnost in, kadar je to izvedljivo, uskladitev zbirk prostorskih podatkov in storitev. Pri pripravi navedenih ureditev se upoštevajo ustrezne uporabniške zahteve, obstoječe pobude in mednarodni standardi za uskladitev zbirk prostorskih podatkov, pa tudi analiza izvedljivosti ter stroškov in koristi.“
„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a za dopolnitev te direktive z določitvijo tehničnih ureditev za medopravilnost in, kadar je to izvedljivo, uskladitev zbirk prostorskih podatkov in storitev. Pri pripravi navedenih ureditev se upoštevajo ustrezne uporabniške zahteve, obstoječe pobude in mednarodni standardi za uskladitev zbirk prostorskih podatkov, pa tudi analiza izvedljivosti ter stroškov in koristi.“
Sprememba 68
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 46 – odstavek 3 – točka 3
Direktiva 2007/2/ES
Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi pravili, ki zlasti določajo naslednje za dopolnitev tega poglavja:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a za dopolnitev te direktive z določitvijo naslednjega:
Sprememba 69
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 46 – odstavek 3 – točka 4
Direktiva 2007/2/ES
Člen 17 – odstavek 8 – pododstavek 2
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a v zvezi določitvijo pravil, ki urejajo navedene pogoje. Ta pravila v celoti upoštevajo načela, določena v odstavkih 1, 2 in 3 tega člena.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21a za dopolnitev te direktive z določitvijo pravil, ki urejajo navedene pogoje Ta pravila v celoti upoštevajo načela, določena v odstavkih 1, 2 in 3 tega člena.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 46 – odstavek 3 – točka 5
Direktiva 2007/2/ES
Člen 21 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(7), člena 7(1), člena 16 in člena 17(8) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(7), člena 7(1), člena 16 in člena 17(8) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 47 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2007/60/ES
Člen 11 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 48 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2008/50/ES
Člen 28 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 28(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 28(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 49 – odstavek 2 – točka 1
Direktiva 2008/56/ES
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z določitvijo meril in metodoloških standardov, ki jih bodo uporabile države članice, na podlagi prilog I in III do 15. julija 2010 na način, da se zagotovi doslednost in da se med morskimi regijami ali podregijami omogoči primerjava, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te direktive z določitvijo meril in metodoloških standardov, ki jih bodo uporabile države članice, na podlagi prilog I in III do 15. julija 2010 na način, da se zagotovi doslednost in da se med morskimi regijami ali podregijami omogoči primerjava, v kolikšni meri je bilo doseženo dobro okoljsko stanje.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 49 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2008/56/ES
Člen 11 – odstavek 4
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a v zvezi z določitvijo specifikacij in standardiziranih metod za spremljanje ter presojo, ki upoštevajo obstoječe obveznosti in zagotavljajo primerljivost izsledkov spremljanja ter presoje.“
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za dopolnitev te direktive z določitvijo specifikacij in standardiziranih metod za spremljanje ter presojo, ki upoštevajo obstoječe obveznosti in zagotavljajo primerljivost izsledkov spremljanja ter presoje.“
Sprememba 75
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 49 – odstavek 2 – točka 4
Direktiva 2008/56/ES
Člen 24 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(3), člena 11(4) in člena 24(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(3), člena 11(4) in člena 24(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 52 – odstavek 2 – točka 2
Direktiva 2009/147/ES
Člen 15 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 15 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 77
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 53 – odstavek 1
Za posodobitev Uredbe (ES) št. 1221/2009 in vzpostavitev postopkov ocenjevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni uredbi in njeno dopolnitvijo s postopki za izvajanje medsebojnega ocenjevanja pristojnih organov za sistem EMAS. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.
Za posodobitev Uredbe (ES) št. 1221/2009 in vzpostavitev postopkov ocenjevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo prilog k navedeni uredbi in njeno dopolnitvijo s postopki za izvajanje medsebojnega ocenjevanja pristojnih organov za sistem EMAS in zagotavljanjem sektorskih referenčnih dokumentov in navodil, ki se nanašajo na registracijo organizacij in postopke usklajevanja. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 53 – odstavek 2
Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) št. 1221/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z uskladitvijo nekaterih postopkov in v zvezi s sektorskimi referenčnimi dokumenti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.
črtano
Sprememba 79
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 53 – odstavek 3 – točka 1
Uredba (ES) št. 1221/2009
Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 1
Komisija z izvedbenimi akti sprejme navodila, ki se nanašajo na postopke usklajevanja, ki jih odobri forum pristojnih organov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 49(2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za dopolnitev te uredbe z uvedbo navodil za postopke usklajevanja, ki jih odobri forum pristojnih organov.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 53 – odstavek 3 – točka 2
Uredba (ES) št. 1221/2009
Člen 17 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a v zvezi s postopki za izvajanje medsebojnega ocenjevanja pristojnih organov za sistem EMAS, vključno z ustreznimi postopki za priziv na odločitve, sprejete na podlagi medsebojne ocene.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za dopolnitev te uredbe z določitvijo postopkov za izvajanje medsebojnega ocenjevanja pristojnih organov za sistem EMAS, vključno z ustreznimi postopki za priziv na odločitve, sprejete na podlagi medsebojne ocene.“
Sprememba 81
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 53 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (ES) št. 1221/2009
Člen 30 – odstavek 6 – pododstavek 1
Komisija z izvedbenimi akti sprejme navodila, ki se nanašajo na postopke usklajevanja, ki jih odobri forum organov za akreditiranje in licenciranje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 49(2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za dopolnitev te uredbe z uvedbo navodil za postopke usklajevanja, ki jih odobri forum organov za akreditiranje in licenciranje.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 53 – odstavek 3 – točka 4
Uredba (ES) št. 1221/2009
Člen 46 – odstavek 6
„6. Komisija z izvedbenimi akti v skladu s postopkom iz člena 49(2) sprejme sektorske referenčne dokumente iz odstavka 1 in navodila iz odstavka 4.“
„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 48a za dopolnitev te uredbe s sprejetjem sektorskih referenčnih dokumentov iz odstavka 1 in navodila iz odstavka 4.“
Sprememba 83
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 53 – odstavek 3 – točka 6
Uredba (ES) št. 1221/2009
„Člen 48a
„Člen 48a
„Člen 48a
Izvajanje prenosa pooblastila
Izvajanje prenosa pooblastila
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 17(3) in člena 48 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(4), člena 17(3), člena 30(6), člena 46(6) in člena 48 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  Prenos pooblastila iz člena 17(3) in člena 48 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz člena 16(4), člena 17(3), člena 30(6), člena 46(6) in člena 48 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016*.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje *.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 17(3) in členom 48, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16(4), členom 17(3), členom 30(6), členom 46(6) in členom 48, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
_______________
_______________
UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“
UL L 123, 12.5.2016, str. 1.“
Sprememba 84
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 54 – odstavek 4 – točka 1 – točka b
Uredba (ES) št. 66/2010
Člen 6 – odstavek 7 – pododstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi z odobritvijo odstopanj od odstavka 6 tega člena za določene kategorije proizvodov, ki vsebujejo snovi iz odstavka 6, le če njihova nadomestitev kot takih ali z uporabo alternativnih materialov ali zasnove proizvoda ni tehnično izvedljiva, ali za proizvode, ki imajo bistveno večjo splošno okoljsko uspešnost v primerjavi z drugimi proizvodi iste kategorije.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a za dopolnitev te uredbe z določitvijo ukrepov za odobritev odstopanj od odstavka 6 tega člena za določene kategorije proizvodov, ki vsebujejo snovi iz odstavka 6, le če njihova nadomestitev kot takih ali z uporabo alternativnih materialov ali zasnove proizvoda ni tehnično izvedljiva, ali za proizvode, ki imajo bistveno večjo splošno okoljsko uspešnost v primerjavi z drugimi proizvodi iste kategorije.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 54 – odstavek 4 – točka 2
Uredba (ES) št. 66/2010
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi z določitvijo posebnih meril za podeljevanje znaka EU za okolje za vsako skupino proizvodov najpozneje devet mesecev po posvetovanju z EUEB. Ti ukrepi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih meril za podeljevanje znaka EU za okolje za vsako skupino proizvodov najpozneje devet mesecev po posvetovanju z EUEB. Ti ukrepi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije
Sprememba 86
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 54 – odstavek 4 – točka 4
Uredba (ES) št. 66/2010
Člen 15 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(7), člena 8(2) in člena 15 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(7), člena 8(2) in člena 15 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 87
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 55 – odstavek 3 – točka 1
Uredba (EGS) št. 3924/91
Člen 2 – odstavek 6
„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s posodabljanjem seznama Prodcom in dejansko zbranih informacij za vsako postavko.“
„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe s posodobitvijo seznama Prodcom in dejansko zbranih informacij za vsako postavko.“
Sprememba 88
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 55 – odstavek 3 – točka 2
Uredba (EGS) št. 3924/91
Člen 3 – odstavek 5
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s podrobnimi pravili za uporabo odstavka 3 tega člena, tudi za prilagoditev tehničnemu napredku.“
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe s sprejetjem podrobnih pravil za uporabo odstavka 3 tega člena, tudi za prilagoditev tehničnemu napredku.“
Sprememba 89
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 55 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (EGS) št. 3924/91
Člen 4 – odstavek 2
„Vendar se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a, s katerimi Komisija predvidi, da se za nekatere postavke seznama Prodcom izvajajo mesečna ali četrtletna opazovanja.“
„Vendar se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo, da se za nekatere postavke seznama Prodcom izvajajo mesečna ali četrtletna opazovanja.“
Sprememba 90
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 55 – odstavek 3 – točka 4
Uredba (EGS) št. 3924/91
Člen 5 – odstavek 1
„1. Države članice zbirajo zahtevane informacije z uporabo vprašalnikov, katerih vsebina ustreza postopkom, ki jih določi Komisija. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi z navedenimi ureditvami.“
„1. Države članice zbirajo zahtevane informacije z uporabo vprašalnikov, katerih vsebina ustreza postopkom, ki jih določi Komisija. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo navedenih ureditev.“
Sprememba 91
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 55 – odstavek 3 – točka 5
Uredba (EGS) št. 3924/91
Člen 6 – odstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s podrobnimi pravili, v skladu s katerimi države članice obdelujejo izpolnjene vprašalnike iz člena 5(1) ali informacije iz drugih virov iz člena 5(3).“
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo podrobnih pravil, v skladu s katerimi države članice obdelujejo izpolnjene vprašalnike iz člena 5(1) ali informacije iz drugih virov iz člena 5(3).“
Sprememba 92
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 55 – odstavek 3 – točka 6
Uredba (EGS) št. 3924/91
Člen 9 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(6), člena 3(5), člena4, člena 5(1) in člena 6 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(6), člena 3(5), člena 4, člena 5(1) in člena6 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 56 – odstavek 2 – točka 1
Uredba (EGS) št. 696/93
Člen 6 – odstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a zlasti v zvezi s spremembo statističnih enot gospodarstva, uporabljenih meril in opredelitev, navedenih v Prilogi, da se jih prilagodi gospodarskemu in tehničnemu razvoju.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a v zvezi s spremembo statističnih enot gospodarstva, uporabljenih meril in opredelitev, navedenih v Prilogi, da se jih prilagodi gospodarskemu in tehničnemu razvoju.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 56 – odstavek 2 – točka 2
Uredba (EGS) št. 696/93
Člen 6 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 1 – alinea 4
–  za dopolnitev navedene uredbe z merili za merjenje kakovosti;
–  za dopolnitev navedene uredbe z merili za merjenje kakovosti spremenljivk;
Sprememba 96
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 –točka 2 – uvodni del
(2)  v členu 4(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
(2)  v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
Sprememba 97
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 2
Uredba (ES) št. 1165/98
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – pododstavek 2
Podrobnosti načrtov iz prvega pododstavka se opredelijo v prilogah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi njihovo odobritvijo in uporabo.
Podrobnosti načrtov iz prvega pododstavka se opredelijo v prilogah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo opredelitvijo njihove odobritve in uporabe.
Sprememba 98
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 3
Uredba (ES) št. 1165/98
Člen 10 – odstavek 5
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z merili za merjenje kakovosti.“
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo opredelitvijo meril za merjenje kakovosti spremenljivk.“
Sprememba 99
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 4 a (novo)
Uredba (ES) št. 1165/98
Člen 18 – odstavek 3
(4a)  odstavek 3 člena 18 se črta;
Sprememba 100
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 5
Uredba (ES) št. 1165/98
Člen 18 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3), člena 4(2), člena 10, točk (a), (b)3, (c)2, (c)10, (d)2, (f)8 in 9 Priloge A, točk (b)4 in (d)2 Priloge B, točk (b)2, (d)2 in (g)2 Priloge C ter točk (b)2 in (d)2 Priloge D se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus]
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(3), drugega pododstavka točke (d) prvega pododstavka člena 4(2), člena 10(5), točk (a), (b)3, (c)2, (c)10, (d)2, (f)8 in 9 Priloge A, točk (b)4 in (d)2 Priloge B, točk (b)2, (d)2 in (g)2 Priloge C ter točk (b)2 in (d)2 Priloge D se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 5
Uredba (ES) št. 1165/98
Člen 18 a – odstavek 3
3.  Prenos pooblastila iz člena 3(3), člena 4(2), člena 10, točk (a), (b)3, (c)2, (c)10, (d)2, (f)8 in 9 Priloge A, točk (b)4 in (d)2 Priloge B, točk (b)2, (d)2 in (g)2 Priloge C ter točk (b)2 in (d)2 Priloge D lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz člena 3(3), drugega pododstavka točke (d) prvega pododstavka člena 4(2), člena 10(5), točk (a), (b)3, (c)2, (c)10, (d)2, (f)8 in 9 Priloge A, točk (b)4 in (d)2 Priloge B, točk (b)2, (d)2 in (g)2 Priloge C ter točk (b)2 in (d)2 Priloge D lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 5
Uredba (ES) št. 1165/98
Člen 18 a – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), členom 4(2), členom 10, točkami (a), (b)3, (c)2, (c)10, (d)2, (f)8 in 9 Priloge A, točkama (b)4 in (d)2 Priloge B, točkami (b)2, (d)2 in (g)2 Priloge C ter točkama (b)2 in (d)2 Priloge D, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(3), drugega pododstavka točke (d) prvega pododstavka člena 4(2), člena 10(5), točk (a), (b)3, (c)2, (c)10, (d)2, (f)8 in 9 Priloge A, točk (b)4 in (d)2 Priloge B, točk (b)2, (d)2 in (g)2 Priloge C ter točk (b)2 in (d)2 Priloge D, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 6 – točka ii
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga A – točka b – točka 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z uporabo drugih enot opazovanja.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za dopolnitev te uredbe z omogočanjem uporabe drugih enot opazovanja.“
Sprememba 104
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 6 – točka iii
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga A – točka c – točka 2
„2. Podatki o prodajnih cenah na tujih trgih (št. 312) in uvoznih cenah (št. 340) se lahko zberejo z uporabo povprečne vrednosti za zunanjetrgovinske proizvode ali drugih virov le v primeru, če pri tem ne pride do znatnega poslabšanja kakovosti v primerjavi s posebnimi podatki o cenah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s pogoji za zagotavljanje potrebne kakovosti podatkov.“
„2. Podatki o prodajnih cenah na tujih trgih (št. 312) in uvoznih cenah (št. 340) se lahko zberejo z uporabo povprečne vrednosti za zunanjetrgovinske proizvode ali drugih virov le v primeru, če pri tem ne pride do znatnega poslabšanja kakovosti v primerjavi s posebnimi podatki o cenah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo pogojev za zagotavljanje potrebne kakovosti podatkov.“
Sprememba 105
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 6 – točka vi
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga A – točka d – točka 2
„2. Poleg tega se spremenljivka proizvodnje (št. 110) in spremenljivka opravljenih delovnih ur (št. 220) posredujeta v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“
„2. Poleg tega se spremenljivka proizvodnje (št. 110) in spremenljivka opravljenih delovnih ur (št. 220) posredujeta v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“
Sprememba 106
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 6 – točka vii
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga A – točka f – točka 8
„8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a, s katerimi v zvezi s spremenljivko uvoznih cen (št. 340) določi pogoje za uporabo evropskega vzorčnega načrta, kot je opredeljeno v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2).“
„8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a, s katerimi v zvezi s spremenljivko uvoznih cen (št. 340) dopolni to uredbo z določitvijo pogojev za uporabo evropskega vzorčnega načrta, kot je opredeljeno v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2).“
Sprememba 107
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 6 – točka viii
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga A – točka f – točka 9
„9. Spremenljivki za tuje trge (št. 122 in 312) se pošljeta posebej za euroobmočje in posebej za območje brez eura. To razlikovanje se uporablja za vso industrijo, opredeljeno kot področja B do E NACE Rev. 2, MIGS, področje (ena črka) in dvomestno raven oddelka NACE Rev. 2. Informacije za področji D in E NACE Rev. 2 niso potrebne za spremenljivko 122. Poleg tega se spremenljivka uvozne cene (št. 340) pošlje glede na razdelitev na euroobmočje in območje brez eura. To razlikovanje se uporablja za vso industrijo, opredeljeno kot področja B do E CPA, MIGS, področje (ena črka) in dvomestno raven oddelka CPA. „Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a, s katerimi za razlikovanje med euroobmočjem in območjem brez eura določi pogoje za uporabo evropskih vzorčnih načrtov, kot je opredeljeno v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). V evropskem vzorčnem načrtu je obseg spremenljivke uvoznih cen lahko omejen na uvoz proizvodov iz držav, ki niso v euroobmočju. Tistim državam članicam, ki niso sprejele eura za svojo valuto, pri posredovanju spremenljivk 122, 312 in 340 ni treba razlikovati med euroobmočjem in območjem brez eura.
„9. Spremenljivki za tuje trge (št. 122 in 312) se pošljeta posebej za območje eura in posebej za območje brez eura. To razlikovanje se uporablja za vso industrijo, opredeljeno kot področja B do E NACE Rev. 2, MIGS, področje (ena črka) in dvomestno raven oddelka NACE Rev. 2. Informacije za področji D in E NACE Rev. 2 niso potrebne za spremenljivko 122. Poleg tega se spremenljivka uvozne cene (št. 340) pošlje glede na razdelitev na območje eura in območje brez eura. To razlikovanje se uporablja za vso industrijo, opredeljeno kot področja B do E CPA, MIGS, področje (ena črka) in dvomestno raven oddelka CPA. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a, s katerimi za razlikovanje med območjem eura in območjem brez eura to uredbo dopolni z določitvijo pogojev za uporabo evropskih vzorčnih načrtov, kot je opredeljeno v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). V evropskem vzorčnem načrtu je obseg spremenljivke uvoznih cen lahko omejen na uvoz proizvodov iz držav, ki niso v območju eura. Tistim državam članicam, ki niso sprejele eura za svojo valuto, pri posredovanju spremenljivk 122, 312 in 340 ni treba razlikovati med območjem eura in območjem brez eura.;
Sprememba 108
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 7 – točka i
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga B – točka b – točka 4
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z uporabo drugih enot opazovanja.“
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za dopolnitev te uredbe z omogočanjem uporabe drugih enot opazovanja.“
Sprememba 109
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 7 – točka iv
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga B – točka d – točka 2 – pododstavek 2
Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“
Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“
Sprememba 110
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 8 – točka i
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga C – točka b – točka 2
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z uporabo drugih enot opazovanja.“
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za dopolnitev te uredbe z omogočanjem uporabe drugih enot opazovanja.“
Sprememba 111
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 8 – točka iii
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga C – točka c – točka 4
(iii)  zadnji odstavek točke (c)4 se črta;
(iii)  tretji pododstavek točke (c)4 se črta;
Sprememba 112
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 8 – točka iv
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga C – točka d – točka 2
„2. Tudi spremenljivki prihodki od prodaje (št. 120) in obseg prodaje (št. 123) se posredujeta v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“
„2. Tudi spremenljivki prihodki od prodaje (št. 120) in obseg prodaje (št. 123) se posredujeta v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“
Sprememba 113
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 8 – točka v
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga C – točka g – točka 2
„2. Spremenljivke prihodkov od prodaje (št. 120) in deflatorja prodaje/obsega prodaje (št. 330/123) se posredujejo v enem mesecu na nivoju razčlenitve, opredeljenem v odstavku 3 pod črko (f) te priloge. Države članice se lahko odločijo za udeležbo pri spremenljivkah prihodkov od prodaje, št. 120, in deflatorja prodaje/obsega prodaje, št. 330/123, in sicer s sodelovanjem skladno z razmestitvijo v evropskem vzorčnem načrtu, kot je opredeljen v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s pogoji za razmestitev v evropskem vzorčnem načrtu .“
„2. Spremenljivke prihodkov od prodaje (št. 120) in deflatorja prodaje/obsega prodaje (št. 330/123) se posredujejo v enem mesecu na nivoju razčlenitve, opredeljenem v odstavku 3 pod črko (f) te priloge. Države članice se lahko odločijo za udeležbo pri spremenljivkah prihodkov od prodaje, št. 120, in deflatorja prodaje/obsega prodaje, št. 330/123, in sicer s sodelovanjem skladno z razmestitvijo v evropskem vzorčnem načrtu, kot je opredeljen v točki (d) prvega pododstavka člena 4(2). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pogojev za razmestitev v evropskem vzorčnem načrtu.“
Sprememba 114
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 9 – točka i
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga D – točka b – točka 2
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi z uporabo drugih enot opazovanja.“
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a za dopolnitev te uredbe z omogočanjem uporabe drugih enot opazovanja.“
Sprememba 115
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 57 – odstavek 4 – točka 9 – točka iv
Uredba (ES) št. 1165/98
Priloga D – točka d – točka 2
„2. Spremenljivko prihodki od prodaje (št. 120) je tudi treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18a v zvezi s spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“
„2. Spremenljivko prihodki od prodaje (št. 120) je tudi treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Kadar koli na druge spremenljivke vpliva število delovnih dni, lahko države članice posredujejo tudi te spremenljivke v obliki, popravljeni za število delovnih dni. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom18a za spremembo seznama spremenljivk, ki jih je treba posredovati v obliki, popravljeni za število delovnih dni.“
Sprememba 116
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 58 – odstavek 1
Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 530/1999 zaradi upoštevanja gospodarskih in tehničnih sprememb bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z opredelitvijo in razčlenitvijo informacij, ki jih je treba zagotoviti, ter merili za oceno kvalitete. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.
Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 530/1999 zaradi upoštevanja gospodarskih in tehničnih sprememb bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z opredelitvijo in razčlenitvijo informacij, ki jih je treba zagotoviti, ter merili za oceno kakovosti statistike. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 58 – odstavek 3 – točka 1
Uredba (ES) št. 530/1999
Člen 6 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z opredelitvijo in razčlenitvijo informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena. Ti delegirani akti se sprejmejo za vsako referenčno obdobje najmanj devet mesecev pred začetkom referenčnega obdobja.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo opredelitvijo in razčlenitvijo informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena. Ti delegirani akti se sprejmejo za vsako referenčno obdobje najmanj devet mesecev pred začetkom referenčnega obdobja.“
Sprememba 118
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 58 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (ES) št. 530/1999
Člen 10 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z merili za oceno kvalitete. Navedeni delegirani akti se sprejmejo za vsako referenčno obdobje najmanj devet mesecev pred začetkom referenčnega obdobja.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za dopolnitev te uredbe z določitvijo meril za oceno kakovosti statistike. Navedeni delegirani akti se sprejmejo za vsako referenčno obdobje najmanj devet mesecev pred začetkom referenčnega obdobja.“
Sprememba 119
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 58 – odstavek 3 – točka 4
Uredba (ES) št. 530/1999
Člen 10a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(3) in člena 10(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(3) in člena 10(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 58 – odstavek 3 – točka 4
Uredba (ES) št. 530/1999
Člen 10 a – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(3) in členom 10(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(3) in členom 10(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 121
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 59 – odstavek 4
Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 2150/2002 glede priprave rezultatov, primernega načina za prenos rezultatov in vsebine poročil o kakovosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.
Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 2150/2002 glede priprave rezultatov, primernega načina za prenos rezultatov ter strukture in podrobne ureditve poročil o kakovosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 59 – odstavek 5 – točka 1
Uredba (ES) št. 2150/2002
Člen 1 – odstavek 5
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b v zvezi z izdelavo tabele primerljivosti med statistično nomenklaturo iz Priloge III k tej uredbi in seznamom odpadkov, določenim z Odločbo Komisije 2000/532/ES*.
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b za dopolnitev te uredbe z izdelavo tabele primerljivosti med statistično nomenklaturo iz Priloge III k tej uredbi in seznamom odpadkov, določenim z Odločbo Komisije 2000/532/ES*.
____________________
____________________
* Odločba Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).“
* Odločba Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).“
Sprememba 123
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 59 – odstavek 5 –točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 2150/2002
Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b v zvezi z opredelitvijo pogojev glede kakovosti in natančnosti.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo pogojev glede kakovosti in natančnosti.“
Sprememba 124
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 59 – odstavek 5 – točka 4
Uredba (ES) št. 2150/2002
Člen 5 a – odstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b v zvezi s prilagoditvijo gospodarskemu in tehničnemu razvoju pri zbiranju in statistični obdelavi podatkov kot tudi pri obdelavi in prenosu rezultatov ter v zvezi s prilagoditvijo specifikacij, navedenih v prilogah.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 5b za spremembo te uredbe z njeno prilagoditvijo gospodarskemu in tehničnemu razvoju pri zbiranju in statistični obdelavi podatkov kot tudi pri obdelavi in prenosu rezultatov ter s prilagoditvijo specifikacij, navedenih v prilogah.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 59 – odstavek 5 – točka 4
Uredba (ES) št. 2150/2002
Člen 5 b – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(5), člena 3(1) in (4) ter člena 5a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(5), člena 3(1) in (4) ter člena 5a se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 59 – odstavek 5 – točka 5
Uredba (ES) št. 2150/2002
Člen 6 – odstavek 1 – točka c
(c)  vsebine poročil o kakovosti iz oddelka 7 Priloge I in oddelka 7 Priloge II.
(c)  strukture in podrobne ureditve poročil o kakovosti iz oddelka 7 Priloge I in oddelka 7 Priloge II.
Sprememba 127
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 60 – odstavek 3 – točka 2
Uredba (ES) št. 437/2003
Člen 5 – odstavek 2
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z določitvijo drugačnih standardov točnosti.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za dopolnitev te uredbe s sprejetjem drugačnih standardov točnosti.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 60 – odstavek 3 – točka 5
Uredba (ES) št. 437/2003
Člen 10a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) in člena 5 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(1) in člena 5 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 1 – alinea 3 a (novo)
—  za dopolnitev te uredbe s sprejetjem ukrepov v zvezi s posredovanjem podatkov na podlagi rezultatov študij izvedljivosti.
Sprememba 130
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 3
Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 450/2003 glede vsebine poročil o kakovosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.
Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Uredbe (ES) št. 450/2003 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s strukturo in podrobno ureditvijo poročil o kakovosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.
Sprememba 131
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 1
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 2 – odstavek 4
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembami za ponovno tehnično opredelitev indeksa in revizijo strukture ponderiranja.“
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za spremembo Priloge za ponovno tehnično opredelitev indeksa in revizijo strukture ponderiranja.“
Sprememba 132
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 2
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 3 – odstavek 2
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi s spremembami za vključitev gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v področjih od O do S NACE Rev.2, v področje uporabe te uredbe, pri čemer se upoštevajo študije izvedljivosti, opredeljene v členu 10.“
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za spremembo te uredbe v zvezi z vključitvijo gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v področjih od O do S NACE Rev.2, v področje uporabe te uredbe, pri čemer se upoštevajo študije izvedljivosti iz člena 10.“
Sprememba 133
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 3
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1
Ob upoštevanju prispevkov k skupni zaposlenosti in stroškom dela na ravni Unije in na nacionalnih ravneh se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi z identifikacijo gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v NACE Rev. 2 področjih in z nadaljnjim razdruževanjem, ne preko ravni NACE Rev. 2 oddelkov (dvomestna raven) ali skupin oddelkov, v katerih se podatki razčlenijo ob upoštevanju gospodarskega in družbenega razvoja.
Ob upoštevanju prispevkov k skupni zaposlenosti in stroškom dela na ravni Unije in na nacionalnih ravneh se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za dopolnitev te uredbe v zvezi z razčlenitvijo gospodarskih dejavnosti, opredeljenih v NACE Rev. 2 področjih in z nadaljnjim razdruževanjem, ne preko ravni NACE Rev. 2 oddelkov (dvomestna raven) ali skupin oddelkov, v katerih se podatki razčlenijo ob upoštevanju gospodarskega in družbenega razvoja.
Sprememba 134
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 3
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi z opredelitvijo teh gospodarskih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo študije izvedljivosti, opredeljene v členu 10.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za dopolnitev te uredbe v zvezi z opredelitvijo teh gospodarskih dejavnosti, pri čemer se upoštevajo študije izvedljivosti iz člena 10.
Sprememba 135
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 3
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 4 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi z opredelitvijo metodologije za verižni indeks.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo metodologije za verižni indeks.“
Sprememba 136
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 4
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 8 – odstavek 1
„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a v zvezi z opredelitvijo ločenih meril kakovosti. Posredovani trenutni in pretekli podatki ustrezajo tem merilom kakovosti.“
„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo ločenih meril kakovosti. Posredovani trenutni in pretekli podatki ustrezajo tem merilom kakovosti.“
Sprememba 137
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 4
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 8 – odstavek 2
„2. Države članice Komisiji predložijo letna poročila o kakovosti, prvič leta 2003. Komisija z izvedbenim aktom opredeli vsebino poročil. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2).“
„2. Države članice Komisiji predložijo letna poročila o kakovosti, prvič leta 2003. Komisija z izvedbenimi akti opredeli strukturo in podrobno ureditev poročil. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2).“
Sprememba 138
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 4 a (novo)
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 9
(4a)  Člen 9 se črta.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 –točka 5 – točka a
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 10 – odstavek 5
„5. Komisija z izvedbenim aktom sprejme ukrepe na podlagi rezultatov študij izvedljivosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 12(2). Ti ukrepi upoštevajo načelo stroškovne učinkovitosti, kakor je opredeljeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 223/2009, tudi minimaliziranje bremena enot poročanja.“
„5. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za dopolnitev te uredbe v zvezi z zagotavljanjem podatkov iz odstavka 2 tega člena v skladu z rezultati študij izvedljivosti iz tega člena. V teh delegiranih aktih se upošteva načelo stroškovne učinkovitosti, kakor je opredeljeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 223/2009, tudi minimaliziranje bremena enot poročanja.“
Sprememba 140
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 7
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 11 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(4), člena 3(2) in člena 4 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(4), člena 3(2), člena 4(1), (2) in (3), člena 8(1) in člena 10(5) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 7
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 11 a – odstavek 3
3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(4), člena 3(2) in člena 4 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz člena 2(4), člena 3(2), člena 4(1), (2) in (3), člena 8(1) in člena 10(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 61 – odstavek 4 – točka 7
Uredba (ES) št. 450/2003
Člen 11 a – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(4), členom 3(2) in členom 4, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(4), členom 3(2), členom 4(1), (2) in (3), členom 8(1) in členom 10(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 143
Predlog uredbe
Priloga I – del VI – točka 62 – odstavek 3 – točka 2
Uredba (ES) št. 808/2004
Člen 8 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 63 – odstavek 1 – alinea 2
—  za spremembo navedene uredbe v zvezi s prilagoditvijo deleža celotne vrednosti Unije;
—  za spremembo navedene uredbe, da se prilagodi delež skupne vrednosti Unije;
Sprememba 145
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 63 – odstavek 3 –točka 1 – točka a
Uredba (ES) št. 1161/2005
Člen 2 – odstavek 2
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s časovnim razporedom posredovanja postavk P.1, P.2, D.42, D.43, D.44, D.45, in B.4G ter vsako odločitvijo o zahtevi po razčlenitvi transakcij iz Priloge na nasprotne sektorje. Vsaka taka odločitev se sprejme šele po poročanju Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe, v skladu s členom 9.“
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a za dopolnitev te uredbe z natančno opredelitvijo časovnega razporeda posredovanja postavk P.1, P.2, D.42, D.43, D.44, D.45, in B.4G ter zahtevo po razčlenitvi transakcij iz Priloge na nasprotne sektorje. Vsi ti delegirani akti se sprejmejo šele potem, ko Komisija v skladu s členom 9 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe.“
Sprememba 146
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 63 – odstavek 3 –točka 1 – točka b a (novo)
Uredba (ES) št. 1161/2005
Člen 2 – odstavek 5
(ba)  odstavek 5 se črta;
Sprememba 147
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 63 – odstavek 3 – točka 2
Uredba (ES) št. 1161/2005
Člen 3 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s spremembo odstavka 1 tega člena, kar zadeva delež celotne vrednosti Unije.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s spremembo odstavka 1 tega člena, da se prilagodi delež (1 %) celotne vrednosti Unije.“
Sprememba 148
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 63 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (ES) št. 1161/2005
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 1
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi s prilagoditvijo skupnih standardov kakovosti.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a za dopolnitev te uredbe z določitvijo skupnih standardov kakovosti.“
Sprememba 149
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 63 – odstavek 3 – točka 4
Uredba (ES) št. 1161/2005
Člen 7a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2) in (4), člena 3(3) in člena 6(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(2) in (4), člena 3(3) in člena 6(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 150
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 63 – odstavek 3 – točka 4
Uredba (ES) št. 1161/2005
Člen 7 a – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(2) in (4), členom 3(3) in členom 6(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(2) in (4), členom 3(3) in členom 6(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 151
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 64 – odstavek 4 – točka 1
Uredba (ES) št. 1552/2005
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2
Poleg tega se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi z razširitvijo te opredelitve, če bi razširitev bistveno povečala reprezentativnost in kakovost rezultatov raziskav v zadevnih državah članicah.
Poleg tega se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe s sprejetjem razširitve te opredelitve, če bi razširitev bistveno povečala reprezentativnost in kakovost rezultatov raziskav v zadevnih državah članicah.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 64 – odstavek 4 – točka 2
Uredba (ES) št. 1552/2005
Člen 7 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi z določitvijo zahtev vzorčenja in natančnosti, velikosti vzorčenja, potrebne za izpolnitev teh zahtev, ter natančne specifikacije NACE Rev. 2 in velikosti kategorij, v katere se rezultati lahko razčlenijo.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev vzorčenja in natančnosti, velikosti vzorčenja, potrebne za izpolnitev teh zahtev, ter natančne specifikacije NACE Rev. 2 in velikosti kategorij, v katere se rezultati lahko razčlenijo.“
Sprememba 153
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 64 – odstavek 4 – točka 3
Uredba (ES) št. 1552/2005
Člen 8 – odstavek 2
„2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi s posebnimi podatki, ki jih je treba zbrati v zvezi s podjetji, ki izvajajo usposabljanje, in podjetja, ki usposabljanja ne izvajajo, ter različnimi oblikami poklicnega usposabljanja.“
„2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih podatkov, ki jih je treba zbrati v zvezi s podjetji, ki izvajajo usposabljanje, in podjetji, ki usposabljanja ne izvajajo, ter različnimi oblikami poklicnega usposabljanja.“
Sprememba 154
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 64 – odstavek 4 –točka 4 – točka a
Uredba (ES) št. 1552/2005
Člen 9 – odstavek 4
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi z zahtevami glede kakovosti potrebnih in prenesenih podatkov za evropsko statistiko o poklicnem usposabljanju v podjetjih, ter v zvezi s katerimi koli ukrepi, potrebnimi za ocenjevanje ali izboljšanje kakovosti podatkov.“
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe z določitvijo zahtev glede kakovosti potrebnih in prenesenih podatkov za evropsko statistiko o poklicnem usposabljanju v podjetjih, ter s sprejetjem morebitnih drugih ukrepov, potrebnih za ocenjevanje ali izboljšanje kakovosti podatkov.“
Sprememba 155
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 64 – odstavek 4 –točka 4 – točka b
Uredba (ES) št. 1552/2005
Člen 9 – odstavek 5
„5. Komisija z izvedbenim aktom določi strukturo poročil o kakovosti iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2).“
„5. Pri pripravi poročil o kakovosti iz odstavka 2 države članice ravnajo v skladu z zahtevami glede kakovosti in morebitnimi drugimi ukrepi, določenimi v skladu z odstavkom 4. Da se oceni kakovost posredovanih podatkov, uporabijo format, ki ga določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14(2).“
Sprememba 156
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 64 – odstavek 4 – točka 5
Uredba (ES) št. 1552/2005
Člen 10 – odstavek 2
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a v zvezi z določitvijo prvega referenčnega leta, za katero je treba zbirati podatke.“
„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13a za dopolnitev te uredbe z določitvijo prvega referenčnega leta, za katero je treba zbirati podatke.“
Sprememba 157
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 64 – odstavek 4 – točka 7
Uredba (ES) št. 1552/2005
Člen 13 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2), člena 7(3), člena 8(2), člena 9(4), člena 10(2) in člena 13 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(2), člena 7(3), člena 8(2), člena 9(4), člena 10(2) in člena 13 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 66 – odstavek 2 – točka 2
Uredba (ES) št. 458/2007
Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a v zvezi z določitvijo prvega leta polnega zbiranja podatkov, in sprejetjem ukrepov v zvezi s podrobno klasifikacijo zajetih podatkov in uporabljenimi opredelitvami.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 7a za dopolnitev te uredbe z določitvijo prvega leta polnega zbiranja podatkov in sprejetjem ukrepov v zvezi s podrobno klasifikacijo zajetih podatkov in uporabljenimi opredelitvami.
Sprememba 159
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 66 – odstavek 2 – točka 3
Uredba (ES) št. 458/2007
Člen 7 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3) in točke 1.1.2.4 Priloge I se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(3) in točke 1.1.2.4 Priloge I se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 67 – odstavek 1
Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 716/2007 gospodarskemu in tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo opredelitev iz prilog I in II ter ravni podrobnosti iz Priloge III in v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z ukrepi za statistike o tujih notranjih in zunanjih povezanih podjetjih.
Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 716/2007 gospodarskemu in tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo opredelitev iz prilog I in II ter ravni podrobnosti iz Priloge III in v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe z ukrepi za statistike o tujih notranjih in zunanjih povezanih podjetjih in skupnimi standardi kakovosti.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 67 – odstavek 4 – točka 2
Uredba (ES) št. 716/2007
Člen 5 – odstavek 4 – pododstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s potrebnimi izvedbenimi ukrepi za statistike o tujih notranjih in zunanjih povezanih podjetjih na podlagi zaključkov pilotnih študij.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo potrebnih izvedbenih ukrepov za statistike o tujih notranjih in zunanjih povezanih podjetjih na podlagi zaključkov pilotnih študij.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 67 – odstavek 4 – točka 3
Uredba (ES) št. 716/2007
Člen 6 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a v zvezi s skupnimi standardi kakovosti.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 9a za dopolnitev te uredbe z določitvijo skupnih standardov kakovosti iz odstavka 1.“
Sprememba 163
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 67 – odstavek 4 –točka 4 – točka a – točka ii
Uredba (ES) št. 716/2007
Člen 9 – odstavek 1 – točka c
“(c) opredelitev vsebine in periodičnosti poročil o kakovosti.“
“(c) opredelitev strukture, podrobne ureditve in periodičnosti poročil o kakovosti iz člena 6(2).“
Sprememba 164
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 67 – odstavek 4 – točka 5
Uredba (ES) št. 716/2007
Člen 9 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2, člena 5(4) in člena 6(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega odstavka člena 2, člena 5(4) in člena 6(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 165
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 67 – odstavek 4 – točka 5
Uredba (ES) št. 716/2007
Člen 9a – odstavek 3
3.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2), člena 5(4) in člena 6(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz drugega odstavka člena 2, člena 5(4) in člena 6(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 166
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 67 – odstavek 4 – točka 5
Uredba (ES) št. 716/2007
Člen 9a – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2, členom 5(4) in členom 6(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi drugega odstavka člena 2, člena 5(4) in člena 6(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala.. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 68 – odstavek 2 – točka 1
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 9 a – pododstavek 2 – uvodni del
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za dopolnitev te uredbe s sprejetjem:
Sprememba 168
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 68 – odstavek 2 – točka 3
Uredba (ES) št. 862/2007
Člen 10 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 169
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 69 – odstavek 3 – točka 1
Uredba (ES) št. 1445/2007
Člen 3 – odstavek 1a
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo opredelitev in seznama osnovnih postavk iz Priloge II, da se upoštevajo gospodarske in tehnične spremembe, v kolikor to ne pomeni nesorazmerno višjih stroškov za države članice.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s spremembo opredelitev iz prvega odstavka in seznama osnovnih postavk iz Priloge II, da se upoštevajo gospodarske in tehnične spremembe, v kolikor to ne pomeni nesorazmerno višjih stroškov za države članice.“
Sprememba 170
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 69 – odstavek 3 –točka 2 – točka a
Uredba (ES) št. 1445/2007
Člen 7 – odstavek 4
„4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s skupnimi merili, ki so podlaga za kontrolo kakovosti.“
„4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za dopolnitev te uredbe z določitvijo skupnih meril, ki so podlaga za kontrolo kakovosti iz odstavka 1.“
Sprememba 171
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 69 – odstavek 3 –točka 2 – točka b
Uredba (ES) št. 1445/2007
Člen 7 – odstavek 5
„5. Komisija z izvedbenim aktom sprejme strukturo poročil o kakovosti iz točke 5.3 Priloge I. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).“
„5. Komisija z izvedbenimi akti določi strukturo in podrobno ureditev poročil o kakovosti iz odstavka 3, kot so natančneje opredeljena v točki 5.3 Priloge I. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).“
Sprememba 172
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 69 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (ES) št. 1445/2007
Člen 10a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3 in člena 7(4) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega odstavka člena 3 in člena 7(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 69 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (ES) št. 1445/2007
Člen 10a – odstavek 3
3.  Prenos pooblastila iz člena 3 in člena 7(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastila iz drugega odstavka člena 3 in člena 7(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 174
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 69 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (ES) št. 1445/2007
Člen 10 a – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3 in členom 7(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu z drugim odstavkom člena 3 in členom 7(4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 70 – odstavek 1
Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 177/2008 gospodarskemu in tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi s spremembo seznama značilnosti registra, njihovih opredelitev in pravil o njihovi kontinuiteti iz Priloge k navedeni uredbi ter v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe s skupnimi standardi kakovosti in pravili za posodabljanje registrov ter z določitvijo obsega, do katerega naj bi bila v registre vključena nekatera podjetja in skupine podjetij z navedbo enot, skladnih s tistimi za kmetijsko statistiko. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.
Za prilagoditev Uredbe (ES) št. 177/2008 gospodarskemu in tehničnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi spremembo seznama značilnosti registra, njihovih opredelitev in pravil o njihovi kontinuiteti iz Priloge k navedeni uredbi ter v zvezi z dopolnitvijo navedene uredbe s skupnimi standardi za kakovost poslovnih registrov in pravili za posodabljanje registrov ter z določitvijo obsega, do katerega naj bi bila v registre vključena nekatera podjetja in skupine podjetij z navedbo enot, skladnih s tistimi za kmetijsko statistiko. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 70 – odstavek 3 – točka 1
Uredba (ES) št. 177/2008
Člen 3 – odstavek 6
„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi z določitvijo obsega, do katerega naj bi bila v registre vključena podjetja z manj kot pol zaposlenega in vse-rezidenčne skupine podjetij brez statističnega pomena za države članice, ter opredelitvijo enot, skladnih s tistimi za kmetijsko statistiko.“
„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a za dopolnitev te uredbe z določitvijo obsega, do katerega naj bi bila v registre vključena podjetja z manj kot pol zaposlenega in vse-rezidenčne skupine podjetij brez statističnega pomena za države članice, ter opredelitvijo enot, skladnih s tistimi za kmetijsko statistiko.“
Sprememba 177
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 70 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (ES) št. 177/2008
Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s skupnimi standardi kakovosti.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a za dopolnitev te uredbe z uvedbo skupnih standardov kakovosti za poslovne registre iz odstavka 1.
Sprememba 178
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 70 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (ES) št. 177/2008
Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 2
Komisija z izvedbenim aktom sprejme odločitve v zvezi z vsebino in periodičnostjo poročil o kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).
Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitve v zvezi s strukturo, podrobno ureditvijo in periodičnostjo poročil o kakovosti iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2).
Sprememba 179
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 70 – odstavek 3 – točka 4
Uredba (ES) št. 177/2008
Člen 8 – odstavek 3
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a v zvezi s pravili za posodabljanje registrov.“
„3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 15a za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil za posodabljanje registrov.“
Sprememba 180
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 70 – odstavek 3 – točka 6
Uredba (ES) št. 177/2008
Člen 15 a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(6), člena 5(2), člena 6(3) in člena 8(3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(6), člena 5(2), člena 6(3) in člena 8(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 70 – odstavek 3 – točka 6
Uredba (ES) št. 177/2008
Člen 15a – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(6), členom 5(2), členom 6(3) in členom 8(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(6), členom 5(2), členom 6(3) in členom 8(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 182
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 1
Uredba (ES) št. 295/2008
Člen 3 – odstavek 4 – pododstavek 1
„Uporaba prilagodljivega modula iz točke (j) odstavka 2 se načrtuje v tesnem sodelovanju z državami članicami. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s področjem uporabe, seznamom karakteristik, obdobjem opazovanja, zajetimi dejavnostmi in zahtevami glede kakovosti. Delegirani akti se sprejmejo najmanj 12 mesecev pred začetkom obdobja opazovanja. Komisija tudi opredeli potrebo po informiranju in vpliv zbiranja podatkov na obremenitev za podjetja ter stroške držav članic.“
„Uporaba prilagodljivega modula iz točke (j) odstavka 2 se načrtuje v tesnem sodelovanju z državami članicami. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo področja uporabe prilagodljivega modula, njegovega seznama karakteristik, obdobjem opazovanja, zajetimi dejavnostmi in zahtevami glede kakovosti. Delegirani akti se sprejmejo najmanj 12 mesecev pred začetkom obdobja opazovanja. Komisija tudi opredeli potrebo po informiranju in vpliv zbiranja podatkov na obremenitev za podjetja ter stroške držav članic.“
Sprememba 183
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 2
Uredba (ES) št. 295/2008
Člen 4 – odstavek 4
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s potrebnimi ukrepi, sprejetimi na podlagi ovrednotenja pilotnih študij.“
„4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo potrebnih ukrepov, sprejetih na podlagi ovrednotenja pilotnih študij.“
Sprememba 184
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 3
Uredba (ES) št. 295/2008
Člen 7 – odstavek 2
„2. Da bi lahko zbrali agregate Unije, države članice pripravijo sestavine nacionalnih rezultatov po ravneh NACE Rev. 2, kot je določeno v prilogah k tej uredbi ali v delegiranih aktih. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b.“
„2. Za namene zbiranja agregatov Unije države članice pripravijo sestavine nacionalnih rezultatov po ravneh NACE Rev. 2, kot je določeno v prilogah k tej uredbi ali v delegiranih aktih. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev uredbe z opredelitvijo ustreznih ravni NACE Rev. 2.“
Sprememba 185
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 4 – točka a
Uredba (ES) št. 295/2008
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1
Rezultati se pošljejo v ustrezni tehnični obliki v obdobju po koncu obdobja opazovanja. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z obdobjem opazovanja za module iz člena 3(2)(a) do (h) in (j) in to obdobje ne bo trajalo dlje od 18 mesecev. Za modul iz člena 3(2)(i) obdobje ne bo trajalo dlje od 30 mesecev ali 18 mesecev, kot je določeno v oddelku 9 Priloge IX. Poleg tega se majhno število ocenjenih predhodnih rezultatov pošlje v času od konca obdobja opazovanja, ki se določi v skladu z navedenim postopkom za module, določene v členu 3(2)(a) do (g), in ni daljše od 10 mesecev.
Rezultati se pošljejo v ustrezni tehnični obliki v obdobju po koncu obdobja opazovanja. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo obdobja opazovanja za module iz člena 3(2)(a) do (h) in (j), ki ne traja dlje kot 18 mesecev. Za modul iz člena 3(2)(i) obdobje ne bo trajalo dlje od 30 mesecev ali 18 mesecev, kot je določeno v oddelku 9 Priloge IX. Poleg tega se majhno število ocenjenih predhodnih rezultatov pošlje v času od konca obdobja opazovanja. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo tega obdobja za module iz člena 3(2)(a) do (g), ki ne traja dlje kot 10 mesecev.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 4 – točka b
Uredba (ES) št. 295/2008
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s pregledom pravil v zvezi z oznako CETO in razvrstitvijo držav v posamezne skupine do 29. aprila 2013 in nato vsakih pet let.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe s pregledom pravil v zvezi z oznako CETO in razvrstitvijo držav v posamezne skupine do 29. aprila 2013 in nato vsakih pet let.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 6
Uredba (ES) št. 295/2008
Člen 11 a – uvodni del
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe v zvezi s:
Sprememba 188
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 6
Uredba (ES) št. 295/2008
Člen 11 b – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(4), člena 4(4), člena 7(2), člena 8(2) in (3), člena 11a, oddelkov 5, 6, 8(1) in (2) Priloge I, oddelka 6 prilog II, III in IV, oddelka 7 Priloge VI, oddelkov 3, 4(2) in (3) Priloge VIII, oddelkov 8(2) in (3) ter 10(2) Priloge IX se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(4), člena 4(4), člena 7(2), člena 8(2) in (3), člena 11a, oddelkov 5, 6, 8(1) in (2) Priloge I, oddelka 6 prilog II, III in IV, oddelka 7 Priloge VI, oddelkov 3, 4(2) in (3) Priloge VIII, oddelkov 8(2) in (3) ter 10(2) Priloge IX se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 189
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 6
Uredba (ES) št. 295/2008
Člen 11 b – odstavek 6
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(4), členom 4(4), členom 7(2), členom 8(2) in (3), členom 11a, oddelki 5, 6, 8(1) in (2) Priloge I, oddelkom 6 prilog II, III in IV, oddelkom 7 Priloge VI, oddelki 3, 4(2) in (3) Priloge VIII, oddelki 8(2) in (3) ter 10(2) Priloge IX, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(4), členom 4(4), členom 7(2), členom 8(2) in (3), členom 11a, oddelki 5, 6, 8(1) in (2) Priloge I, oddelkom 6 prilog II, III in IV, oddelkom 7 Priloge VI, oddelki 3, 4(2) in (3) Priloge VIII, oddelki 8(2) in (3) ter 10(2) Priloge IX, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 8 – točka a
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga I – oddelek 5 – odstavek 1
Prvo referenčno leto, za katero se zberejo statistični podatki, je koledarsko leto 2008. Podatki se zberejo v skladu z razčlenitvijo v oddelku 9. Vendar se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s prvim referenčnim letom, za katerega je treba zbrati statistične podatke o razredih dejavnosti iz obsega skupin 64.2, 64.3 in 64.9 ter oddelka 66 NACE Rev. 2.
Prvo referenčno leto, za katero se zberejo statistični podatki, je koledarsko leto 2008. Podatki se zberejo v skladu z razčlenitvijo v oddelku 9. Vendar se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo prvega referenčnega leta, za katerega je treba zbrati statistične podatke o razredih dejavnosti iz obsega skupin 64.2, 64.3 in 64.9 ter oddelka 66 NACE Rev. 2.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 8 – točka a
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga I – oddelek 6 – odstavek 1
Za vsako ključno karakteristiko države članice navedejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s ključnimi karakteristikami.
Za vsako ključno karakteristiko države članice navedejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo ključnih karakteristik.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 8 – točka b – točka i
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga I – oddelek 8 – odstavek 1
„1. Rezultate je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja, razen za razreda dejavnosti 64.11 in 64.19 NACE Rev. 2. Za razreda dejavnosti 64.11 in 64.19 NACE Rev. 2 je rok za sporočanje 10 mesecev. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z rokom za sporočanje rezultatov v zvezi z razredi dejavnosti, zajetimi v skupinah 64.2, 64.3 in 64.9 ter oddelku 66 NACE Rev. 2.“
„1. Rezultate je treba sporočiti v 18 mesecih od konca koledarskega leta obdobja opazovanja, razen za razreda dejavnosti 64.11 in 64.19 NACE Rev. 2. Za razreda dejavnosti 64.11 in 64.19 NACE Rev. 2 je rok za sporočanje 10 mesecev. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo roka za sporočanje rezultatov v zvezi z razredi dejavnosti, zajetimi v skupinah 64.2, 64.3 in 64.9 ter oddelku 66 NACE Rev. 2.“
Sprememba 193
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 8 – točka b – točka ii
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga I – oddelek 8 – odstavek 2 – pododstavek 2
„Te predhodne rezultate ali ocene je treba razčleniti na trimestno raven (skupina) NACE Rev. 2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z oddelkom 66 NACE Rev. 2 z določitvijo sporočanja predhodnih rezultatov ali ocen; “
„Te predhodne rezultate ali ocene je treba razčleniti na trimestno raven (skupina) NACE Rev. 2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo sporočanja predhodnih rezultatov ali ocen za oddelek 66 NACE Rev. 2 .
Sprememba 194
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 9
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga II – oddelek 6 – odstavek 1
Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s ključnimi karakteristikami.
Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo teh ključnih karakteristik.
Sprememba 195
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 10
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga III – oddelek 6 – odstavek 1
Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s ključnimi karakteristikami.
Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo teh ključnih karakteristik.
Sprememba 196
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 11
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga IV – oddelek 6 – odstavek 1
Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s ključnimi karakteristikami.
Za vsako ključno karakteristiko države članice prikažejo stopnjo natančnosti glede na 95-odstotno stopnjo zaupanja, ki jo Komisija vključi v poročilo, predvideno v členu 13, ob upoštevanju uporabe navedenega člena v vseh državah članicah. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo teh ključnih karakteristik.
Sprememba 197
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 – točka 12
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga VI – oddelek 7 – odstavek 1
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z rokom sporočanja rezultatov, ki ni daljši od 10 mesecev od konca referenčnega leta.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo roka za sporočanje rezultatov, ki ni daljši od 10 mesecev od konca referenčnega leta.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 13 – točka a
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga VII – oddelek 3 – odstavek 1 – stavek 5
„Na podlagi takšne raziskave se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi s spremembo spodnje meje.“
„Na podlagi takšne raziskave se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za spremembo te uredbe s spremembo spodnje meje za referenčno populacijo.“
Sprememba 199
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 13 – točka b
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga VIII – oddelek 4 – odstavka 2 in 3 – tabela
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z določitvijo razčlenitve po proizvodu.“
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo razčlenitve po proizvodu.“
Sprememba 200
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 14 – točka a
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga IX – oddelek 8 – odstavek 2
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z nekaterimi rezultati, ki se razčlenijo tudi po velikostnih razredih z ravnjo podrobnosti, navedeno v oddelku 10, razen za področja L, M in N NACE Rev. 2, za katera jih je treba razčleniti samo na raven skupine.
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo, da se nekateri rezultati razčlenijo tudi po velikostnih razredih z ravnjo podrobnosti, navedeno v oddelku 10, razen za področja L, M in N NACE Rev. 2, za katera jih je treba razčleniti samo na raven skupine.
Sprememba 201
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 14 – točka a
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga IX – oddelek 8 – odstavek 3
3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z nekaterimi rezultati, ki se razčlenijo tudi po pravnoorganizacijski obliki z ravnjo podrobnosti, navedeno v oddelku 10, razen za področja L, M in N NACE Rev. 2, za katera jih je treba razčleniti samo na raven skupine.
3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo, da se nekateri rezultati razčlenijo tudi po pravnoorganizacijski obliki z ravnjo podrobnosti, navedeno v oddelku 10, razen za področja L, M in N NACE Rev. 2, za katera jih je treba razčleniti samo na raven skupine.
Sprememba 202
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 71 – odstavek 3 –točka 14 – točka b
Uredba (ES) št. 295/2008
Priloga IX– oddelek 10 – odstavek 2 –pododdelek „Posebni agregati“
Da se omogoči zbiranje statističnih podatkov Unije o demografiji podjetij za sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b v zvezi z nekaterimi posebnimi agregati NACE Rev. 2, ki jih je treba poslati.
Da se omogoči zbiranje statističnih podatkov Unije o demografiji podjetij za sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11b za dopolnitev te uredbe z določitvijo nekaterih posebnih agregatov NACE Rev. 2, ki jih je treba poslati.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 73 – odstavek 3 – točka 1
Uredba (ES) št. 452/2008
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a v zvezi z:
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6a za dopolnitev te uredbe v zvezi z:
Sprememba 204
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 73 – odstavek 3 – točka 2
Uredba (ES) št. 452/2008
Člen 6a – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te uredbe Omnibus].
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 74 – odstavek 3 –točka 1 – točka b
Uredba (ES) št. 453/2008
Člen 2 – odstavek 1 a
„Za namene točke 1 prvega odstavka se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi z opredelitvijo konceptov ‚dejavni ukrepi pri iskanju ustreznega kandidata‘ in ‚določeno obdobje‘.“
„Za namene točke 1 prvega odstavka se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo konceptov ‚dejavni ukrepi pri iskanju ustreznega kandidata‘ in ‚določeno obdobje‘.“
Sprememba 206
Predlog uredbe
Priloga I – del VII – točka 74 – odstavek 3 – točka 2
Uredba (ES) št. 453/2008
Člen 3 – odstavek 1
„1. Države članice zberejo četrtletne podatke s sklicevanjem na posebne referenčne datume. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a v zvezi z določitvijo teh posebnih referenčnih datumov.“
„1. Države članice zberejo četrtletne podatke s sklicevanjem na posebne referenčne datume. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za dopolnitev te uredbe z določitvijo teh posebnih referenčnih datumov.“