Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 18. april 2019 - Strasbourg 
Kitajska, predvsem položaj verskih in etničnih manjšin
 Kamerun
 Brunej
 Sporazum o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah med Eurojustom in Dansko *
 Standardi emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila ***I
 Spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz ***I
 Uporaba digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb ***I
 Čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve ***I
 Evropski obrambni sklad ***I
 Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice ***I
 Krite obveznice in njihov javni nadzor ***I
 InvestEU ***I
 Evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor ***I
 Razkrivanje informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ***I
 Obstojna organska onesnaževala ***I
 Obveznost kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za izvedene finančne instrumente OTC in repozitoriji sklenjenih poslov ***I
 Izdaja dovoljenj CNS in zahteve za priznanje CNS iz tretjih držav ***I
 Spodbujanje uporabe zagonskih trgov MSP ***I
 Pogajanja s Svetom in Komisijo o pravici Evropskega parlamenta do preiskave: zakonodajni predlog
 Celovit okvir Evropske unije o endokrinih motilcih

Kitajska, predvsem položaj verskih in etničnih manjšin
PDF 139kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin (2019/2690(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0422RC-B8-0255/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti tistih z dne 26. novembra 2009 o pravicah manjšin in izvajanju smrtne kazni na Kitajskem(1), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang)(2), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija(3), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko(4) in z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang(5),

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki se je začelo leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2016 o elementih za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

–  ob upoštevanju skupne izjave s 21. srečanja na vrhu EU in Kitajske dne 9. aprila 2019,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in njegovega 37. kroga, ki je potekal 1. in 2. aprila 2019 v Bruslju,

–  ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in 4. člena, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, ni pa ga ratificirala,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev iz pregleda Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije o Kitajski,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je EU v svojem strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo brez izjeme in na vseh področjih svojega zunanjega delovanja spodbujala človekove pravice, demokracijo in pravno državo ter da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami; ker bi moralo to ostati v središču že dolgotrajnega odnosa med EU in Kitajsko v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira ravno te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da bo pri lastnem razvoju spoštovala mednarodno pravo in standarde v zvezi s človekovimi pravicami;

B.  ker je Kitajski uspelo odpraviti revščino 700 milijonov ljudi, se pa razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem nadalje slabšajo, odkar je oblast prevzel predsednik Xi Jinping, saj je vlada postala bolj sovražna do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in svobode veroizpovedi ter pravne države; ker so kitajske oblasti pridržale in sodno preganjale stotine zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in novinarjev;

C.  ker novi predpisi o verskih zadevah, ki so začeli veljati 1. februarja 2018, bolj omejujejo verske skupine in dejavnosti, ki so se zato primorane tesneje usklajevati s strankarsko politiko; ker sta svoboda veroizpovedi in vesti dosegli novo najnižjo raven od začetka gospodarskih reform in odpiranja Kitajske proti koncu 70. let prejšnjega stoletja; ker je Kitajska ena od držav z največjim številom verskih zapornikov;

D.  ker sta Sveti sedež/Vatikan in kitajska vlada septembra 2018 dosegla sporazum v zvezi z imenovanjem škofov na Kitajskem, a se tamkajšnje krščanske verske skupnosti soočajo z vedno več zatiranja, kristjani pa so tako v neuradnih cerkvah kot v tistih, ki jih je odobrila vlada, tarča nadlegovanja in pridržanj, rušijo jim cerkvene objekte, zaplenjujejo jim verske simbole in onemogočajo krščanska srečanja; ker kitajske oblasti v nekaterih provincah ne dovolijo osebam, mlajšim od 18 let, da bi se udeleževale verskih dejavnosti; ker je Kitajska septembra 2018 prepovedala Zionsko cerkev, največjo cerkveno skupnost na Kitajskem, ki ima več kot 1500 vernikov;

E.  ker so se razmere v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang, kjer živi 10 milijonov muslimanskih Ujgurov in etničnih Kazahov, naglo poslabšale, potem ko so kitajske oblasti postavile stabilnost in nadzor nad to pokrajino na vrh seznama prednostnih nalog, in sicer zaradi občasnih terorističnih napadov Ujgurov v tej pokrajini ali domnevno v zvezi z njo ter zaradi njene strateške lokacije za pobudo En pas, ena pot; ker obstajajo informacije, da se taboriščni sistem iz Xinjianga razširja v druge dele Kitajske;

F.  ker je bil uveden program zunajsodnega pridržanja, v okviru katerega se po ocenah Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije za nedoločena obdobja zadržuje in prisilno politično „prevzgaja“ od več deset tisoč do milijon Ujgurov, ne da bi bili uradno obtoženi ali bi jim bilo sojeno, pod pretvezo, da gre za boj proti terorizmu in verskemu ekstremizmu; ker je bila v pokrajini Xinjiang uvedena politika strogih omejitev glede verske prakse, ujgurskega jezika in običajev;

G.  ker je bila vzpostavljena izpopolnjena mreža invazivnega digitalnega nadzora, vključno s tehnologijo prepoznavanja obrazov in zbiranjem podatkov;

H.  ker je kitajska vlada zavrnila številne prošnje delovne skupine OZN za prisilna in neprostovoljna izginotja (WGEID), urada visokega komisarja OZN za človekove pravice ter drugih mandatov OZN za posebne postopke, da bi v Xinjiang poslali neodvisne preiskovalce;

I.  ker so se razmere v Tibetu v zadnjih nekaj letih kljub gospodarski rasti in razvoju infrastrukture poslabšale, saj kitajska vlada pod pretvezo varnosti in stabilnosti krati številne človekove pravice ter nenehno napada tibetansko identiteto in kulturo;

J.  ker se v zadnjih nekaj letih v Tibetu povečuje število nadzornih in kontrolnih ukrepov, samovoljnih pridržanj ter primerov mučenja in grdega ravnanja; ker je kitajska vlada v Tibetu ustvarila okolje, v katerem ni omejitev za državno oblast in v katerem vlada ozračje strahu, saj je vsak vidik javnega in zasebnega življenja strogo nadzorovan in urejen; ker se lahko v Tibetu vsako dejanje miroljubnega nestrinjanja ali kritike državnih politik v zvezi z etničnimi ali verskimi manjšinami šteje za separatistično in je zato kriminalizirano; ker je dostop do avtonomne pokrajine Tibet danes bolj omejen kot kdaj koli prej;

K.  ker naj bi se od leta 2009 zelo veliko Tibetancev, predvsem menihov in nun, zažgalo v znak protesta proti restriktivni kitajski politiki v Tibetu ter v podporo vrnitvi dalajlame ter pravici do svobode veroizpovedi v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan in v drugih delih tibetanske planote; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih desetih letih ni bilo nobenega napredka;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo različne manjšine, zlasti Ujguri in Kazahi, Tibetanci in kristjani, saj se ustavna jamstva za njihove pravice do svobodnega kulturnega izražanja in verske svobode, svobode govora in izražanja ter do mirnega zbiranja in združevanja še dodatno omejujejo; zahteva, da oblasti spoštujejo te temeljne svoboščine;

2.  poziva kitajsko vlado, naj takoj opusti prakso samovoljnih pridržanj pripadnikov ujgurske in kazaške manjšine ter Tibetancev brez obtožnice, sojenja ali obsodbe zaradi kaznivega dejanja, naj zapre vsa taborišča in centre za pridržanje ter naj pridržane osebe takoj in brezpogojno izpusti;

3.  poziva, naj se takoj izpustijo samovoljno pridržane osebe, ki so zaporniki vesti, tudi osebe, ki prakticirajo falun gong, in naj se prenehajo prisilna izginotja, ter vztraja, da morajo imeti vsi posamezniki možnost izbire pravnega zastopnika, dostopa do svoje družine in zdravniške pomoči ter pravico, da se njihov primer razišče;

4.  poziva kitajsko vlado, naj nemudoma izpusti: Ujgure, vključno z Ilhamom Tohtijem, Tašpolatom Tijipom, Rahile Davut, Elijem Mamutom, Hajlajtejem Nijazijem, Memetjanom Abdulo, Abduhelilom Zununom in Abdukerimom Abduvelijem; posameznike, preganjane zaradi verskega prepričanja, vključno z Zhang Shaojiejem, Hu Shigenom, Wang Yijem in Sun Qian; ter tibetanske aktiviste, pisatelje in verske osebnosti, obtožene kaznivih dejanj ali zaprte zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja, vključno s Taši Vangčukom in Lobsang Dargjejem;

5.  poziva k takojšnji izpustitvi švedskega državljana in založnika Gui Minhaija ter kanadskih državljanov Michaela Spavorja in Michaela Kovriga;

6.  poziva kitajsko vlado, naj družine seznani z vsemi podatki o osebah, ki so izginile v pokrajini Xinjiang;

7.  poziva kitajske oblasti, naj ustavijo kampanje proti krščanskim kongregacijam in organizacijam, nadlegovanje in pridržanja krščanskih pastorjev in duhovnikov ter prisilno rušenje cerkva;

8.  poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo jezikovne, kulturne, verske in druge temeljne svoboščine Tibetancev ter se vzdržijo politik naseljevanja v prid pripadnikov ljudstva Han in v škodo Tibetancev, tibetanskim nomadom pa naj ne vsiljujejo opuščanja njihovega tradicionalnega načina življenja;

9.  obsoja kampanje v sklopu domovinske vzgoje, vključno z ukrepi za upravljanje tibetanskih budističnih samostanov; je zaskrbljen, ker se kitajsko kazensko pravo zlorablja za preganjanje Tibetancev in budistov, saj se njihove verske dejavnosti enačijo s separatizmom; obžaluje, da so se pogoji za prakticiranje budizma v Tibetu občutno poslabšali po protestih Tibetancev marca 2008, kitajska vlada pa je začela izvajati vseprisoten nadzor prek domovinske vzgoje;

10.  poziva kitajske oblasti, naj uresničujejo z ustavo zagotovljeno pravico do svobode veroizpovedi za vse kitajske državljane;

11.  želi spomniti, da je pomembno, da EU in države članice na vseh političnih ravneh kitajske oblasti opozarjajo na vprašanje kršitev človekovih pravic v skladu z zavezo EU, da bo v odnosih s to državo nastopala odločno, jasno in enotno, tudi v letnem dialogu o človekovih pravicah, strateškem dialogu, gospodarskem dialogu na visoki ravni, vrhunskem srečanju in na prihajajočem vrhunskem srečanju med Evropo in Azijo;

12.  poudarja, da sta EU in Kitajska v skupni izjavi, objavljeni po 21. vrhu EU-Kitajska, ponovno potrdili, da so vse človekove pravice univerzalne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane, vendar bi EU morala Kitajsko pozvati, naj v skladu s tem tudi ravna; obžaluje, da je na vrhu EU-Kitajska 9. aprila 2019 vprašanje človekovih pravic znova imelo le obrobno vlogo; meni, da morajo Svet, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Komisija, če in kadar so izjave v zvezi s človekovimi pravicami na vrhu EU-Kitajska medle, to zavrniti in o tej temi izdati ločeno sporočilo z resno oceno položaja ter pojasnilom, zakaj ni bilo mogoče doseči dogovora o bolj odločnih izrazih;

13.  poziva države članice EU, naj preprečijo dejavnosti, s katerimi kitajske oblasti na ozemlju EU nadlegujejo pripadnike turških skupnosti, Tibetance in pripadnike drugih verskih ali etničnih skupin, da bi jih prisilile k ovajanju, vrnitvi na Kitajsko ali jih utišale;

14.  poziva kitajske oblasti, naj novinarjem in mednarodnim opazovalcem, tudi uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice ter v primeru posebnih postopkov OZN, omogočijo svoboden, smiseln in neoviran dostop do pokrajine Xinjiang in avtonomne pokrajine Tibet; poziva EU in države članice, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice prevzamejo vodilno vlogo pri resoluciji o misiji za ugotavljanje dejstev v Xinjiangu;

15.  poziva kitajsko vlado, naj zagotovi neomejeno spoštovanje državljanskih pravic iz svoje ustave, kar zadeva 4. člen o varstvu narodnostnih manjšin, 35. člen o varstvu svobode govora, medijev, zbiranja, združevanja, sprevodov in demonstracij, 36. člen o pravici do svobode veroizpovedi in 41. člen, ki zagotavlja pravico kritike in podajanja predlogov v zvezi z vsakim državnim organom ali uradnikom;

16.  poziva Kitajsko, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

17.  poziva Kitajsko, naj diplomatom, novinarjem in državljanom EU omogoči neoviran dostop do Tibeta na enak način, kot kitajski popotniki uživajo prost in odprt dostop do celotnega ozemlja držav članic EU; poziva institucije EU, naj v razpravah o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Kitajsko resno obravnavajo vprašanje dostopa do Tibeta;

18.  izraža razočaranje nad dejstvom, da 37. krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko ni prinesel bistvenih rezultatov; poleg tega obžaluje, da kitajska delegacija 2. aprila ni sodelovala pri nadaljevanju dialoga, ki je omogočil izmenjavo mnenj z organizacijami civilne družbe;

19.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in države članice, naj intenzivneje spremljajo dogajanje na področju človekovih pravic v Xinjiangu, vključno s poostrenim vladnim zatiranjem in nadzorom, ter naj se zasebno in javno opredelijo proti kršitvam človekovih pravic na Kitajskem;

20.  poziva Svet, naj razmisli o sprejetju ciljno usmerjenih sankcij zoper uradnike, ki so odgovorni za zatiranje v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang;

21.  poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj ustavijo izvoz in prenos tehnologije za blago in storitve, ki jih Kitajska uporablja za širitev in izboljšanje svojih sistemov za kibernetski nadzor in napovedovalno profiliranje; je globoko zaskrbljen, ker Kitajska tovrstno tehnologijo že izvaža v avtoritarne države po svetu;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.
(2) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.
(3) UL C 238, 6.7.2018, str. 108.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0343.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0377.


Kamerun
PDF 133kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Kamerunu (2019/2691(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0423RC-B8-0245/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave Antonia Panzerija, predsednika svojega pododbora za človekove pravice, z dne 7. marca 2019 o razmerah v Kamerunu,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Sveta za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 5. marca 2019 o vse slabših političnih in varnostnih razmerah v Kamerunu,

–  ob upoštevanju različnih izjav uradne govorke podpredsednice Komisije/visoke predstavnice o razmerah v Kamerunu, zlasti z dne 31. januarja 2019,

–  ob upoštevanju predhodne izjave misije Afriške unije za opazovanje volitev na predsedniških volitvah v Kamerunu leta 2018 z dne 9. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 11. decembra 2018 o zatrtju protestov,

–  ob upoštevanju izjave Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 6. marca 2019 o razmerah na področju človekovih pravic v Kamerunu,

–  ob upoštevanju kamerunskega protiterorističnega zakona iz leta 2014,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP-EU („Sporazum iz Cotonuja“),

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Kamerun ratificiral,

–  ob upoštevanju ustave Republike Kamerun,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se Kamerun sooča s številnimi hkratnimi političnimi in varnostnimi izzivi, vključno z grožnjami Boke Harama na skrajnem severu države, čezmejnimi grožnjami vzdolž vzhodne meje s Srednjeafriško republiko ter notranjim oboroženim separatističnim uporom v angleško govorečih delih na severozahodu in jugozahodu države;

B.  ker so bile 7. oktobra 2018 v Kamerunu predsedniške volitve; ker so te volitve zaznamovale obtožbe goljufij in poročila o nepravilnostih; ker je predsednik Paul Biya na oblasti od leta 1982; ker je bila kamerunska ustava leta 2008 spremenjena, da bi odpravili omejitev števila mandatov;

C.  ker so podporniki in zavezniki opozicijske stranke Kamerunsko renesančno gibanje (MRC), ki jo vodi Maurice Kamto, organizirali proteste v mestih Douala, Yaoundé, Dshang, Bafoussam in Bafang; ker so varnostne sile proteste zatrle z nesorazmerno silo, ki je vključevala solzivec in gumijaste naboje;

D.  ker je bilo približno 200 ljudi, med njimi Maurice Kamto in drugi opozicijski voditelji, januarja 2019 samovoljno aretiranih in pridržanih brez takojšnjega dostopa do odvetnika; ker so bili ti podporniki opozicije in njihov vodja obtoženi kaznivih dejanj, ki vključujejo nepokorščino, sovražnosti do domovine, upor, uničenje javnih zgradb in dobrin, nespoštovanje predsednika republike ter zbiranja politične narave;

E.  ker je prizivno sodišče v kamerunski osrednji regiji 9. aprila 2019 potrdilo odločitev, sprejeto na prvi stopnji, in zavrnilo izpustitev Mauricea Kamta in šestih drugih; ker so postopki pred prizivnim sodiščem potekali v odsotnosti Kamta in njegovih odvetnikov;

F.  ker so kamerunske oblasti sprejele nesorazmerne ukrepe in začele vojaško sojenje nekaterim članom opozicije, s čimer se je stopnjeval politični nemir v Kamerunu; ker bi lahko obtoženim, če bodo obsojeni, grozila smrtna kazen;

G.  ker so kamerunske oblasti vztrajno omejevale svobodo izražanja s preprečevanjem dostopa do interneta, nadlegovanjem in pridržanjem novinarjev, zavračanjem licenc neodvisnim medijem ter poostritvijo političnih napadov na neodvisni tisk;

H.  ker v Kamerunu še vedno obstajajo napetosti med večinskimi francosko govorečimi skupnostmi in manjšinskimi angleško govorečimi skupnostmi; ker sta severozahodna in jugozahodna regija Kameruna še vedno pretežno angleško govoreči ter imata različen izobraževalni in pravni sistem;

I.  ker je proti koncu leta 2016 zaradi diskriminacije in relativnega zapostavljanja angleško govorečih regij ter uvedbe francoskega pravnega sistema in jezika na njunih sodiščih in v šolah prišlo do miroljubnih stavk učiteljev in odvetnikov, pa tudi do miroljubnih demonstracij;

J.  ker se nasilje stopnjuje od oktobra 2018, obsežne operacije varnostnih sil pa pogosto vključujejo zlorabe in vodijo h kršitvam človekovih pravic, vključno z nezakonitimi uboji, posilstvi, nasiljem nad ženskami in otroki ter uničevanjem lastnine;

K.  ker so oboroženi separatisti izvršili množične ugrabitve, tudi šolarjev in študentov, izvedli načrtne uboje policistov, uradnikov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter uradnikov lokalnih oblasti, bili vpleteni v izsiljevanje, organizirali tedenske splošne stavke ter bojkotirali in požigali izobraževalne ustanove in bolnišnice, s čimer so več tisoč mladim onemogočili izobraževanje, splošnemu prebivalstvu pa zdravstveno nego;

L.  ker se ocenjuje, da je bilo zaradi krize notranje razseljenih 444 000 ljudi, še 32 000 pa jih je pobegnilo v sosednjo Nigerijo; ker je humanitarna kriza, s katero se sooča Kamerun, zajela več kot 600 000 notranje razseljenih ljudi, približno 35 000 beguncev iz sosednjih držav ter 1,9 milijona ljudi, ki jim grozi neustrezna prehranska varnost;

M.  ker je kamerunska vlada v letih 2018 in 2019 izvedla načrt za nujno humanitarno pomoč za severozahodno in jugozahodno regijo, da bi razseljenim osebam prednostno zagotovila večplastno zaščito in pomoč, ljudem, ki jih je prizadela kriza, pa zdravstveno nego;

N.  ker nasilje na podlagi spola in preganjanje manjšin ostajata resna problema; ker kamerunski kazenski zakonik prepoveduje spolne odnose med osebami istega spola, pri čemer je zagrožena petletna zaporna kazen; ker policaji in žandarji (vojaška policija) še naprej izvajajo aretacije oseb LGTBQI in jih nadlegujejo;

O.  ker Boko Haram še naprej resno krši človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo na skrajnem severu države, kar vključuje plenjenje in uničevanje posesti ter ubijanje in ugrabljanje civilistov;

1.  obžaluje mučenje, prisilna izginotja in zunajsodne poboje, ki so jih zagrešile varnostne službe in oboroženi separatisti; je še posebej zaskrbljen zaradi ravnanja vladnih sil v nasilnih izgredih; varnostne sile poziva, naj med operacijami spoštujejo mednarodno pravo na področju človekovih pravic, vlado pa, naj nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe, da bi naredila konec nasilju in nekaznovanosti v državi;

2.  obsoja uporabo nesorazmerne sile zoper protestnike in politične nasprotnike ter kršenje svobode tiska, govora in zbiranja; obžaluje aretacijo in pridržanje Mauricea Kamte in drugih mirnih protestnikov; poziva kamerunske oblasti, naj Kamto in vse druge pripornike, ki so bili aretirani pred predsedniškimi volitvami leta 2018 oziroma po njih in obtoženi iz političnih razlogov, nemudoma izpustijo;

3.  kamerunsko vlado še poziva, naj preneha nadlegovati in ustrahovati politične aktiviste, med drugim znova dovoli mirne politične shode, demonstracije in proteste, ter naj ukrepa zoper sovražni govor;

4.  spominja, da vojaška sodišča v nobenem primeru ne morejo imeti sodne pristojnosti nad civilnim prebivalstvom; Kamerun opominja na njegovo mednarodno obveznost, da spoštuje pravico do poštenega sojenja za vse državljane pred neodvisnimi sodišči;

5.  spominja, da Kamerun od leta 1997 ni izvršil nobene smrtne kazni; ugotavlja, da je to mejnik na poti te države k njeni popolni odpravi; znova poudarja, da Evropska unija smrtni kazni brezpogojno nasprotuje, in poziva kamerunsko vlado, naj potrdi, da ne bo zahtevala, naj se jo izreče političnim aktivistom in protestnikom;

6.  je zaskrbljen, ker kamerunska vlada ni zahtevala odgovornosti svojih varnostnih sil, kar še zaostruje nasilje in napaja kulturo nekaznovanosti; poziva k neodvisni in pregledni preiskavi o uporabi sile s strani policije in varnostnih sil zoper protestnike in politične nasprotnike ter k poštenemu sojenju odgovornim za te kršitve;

7.  poziva kamerunske oblasti, naj v skladu z obveznostmi države glede človekovih pravic sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi ustavile nasilje; vlado zlasti poziva, naj organizira vključujoč politični dialog, ki bo vodil k mirni in trajni rešitvi krize v angleško govorečih regijah; poziva mednarodno skupnost, naj se ponudi za posrednico in tako ta vključujoči mirovni dialog olajša;

8.  obžaluje, da nobena od strani v konfliktu ne kaže volje za mirovna pogajanja; Afriško unijo in Gospodarsko skupnost srednjeafriških držav poziva, naj se zavzameta za organizacijo teh pogajanj, EU pa, naj bo pripravljena, da bo ta proces podprla; meni, da bi moral krizo v Kamerunu obravnavati varnostnih svet OZN, če ne bo napredka; EU še poziva, naj politične vzvode iz razvojne pomoči in drugih programov izkoristi za izboljšanje varstva človekovih pravic v Kamerunu;

9.  poziva kamerunsko vlado, naj ustvari pristno, reprezentativno in živahno demokracijo; poziva jo še, naj v ta namen vse politične deležnike povabi k sporazumni reviziji volilnega sistema, da bi zagotovila svoboden, pregleden in verodostojen volilni proces; poziva, da se ta revizija opravi še pred sklicem novih volitev, da bi spodbudili mir in preprečili povolilno krizo; poziva EU, naj poveča tehnično podporo Kamerunu, da bi mu pomagala v prizadevanjih za boljši in bolj demokratičen volilni proces;

10.  znova poudarja, da je živahna in neodvisna civilna družba bistvenega pomena za spoštovanje človekovih pravic in pravne države; izraža zaskrbljenost, ker so bile dejavnosti Konzorcija kamerunske angleško govoreče civilne družbe prepovedane; poziva vlado, naj prepoved prekliče in poskrbi, da bo civilna družba lahko delovala brez ovir;

11.  je zaskrbljen, ker se protiteroristični zakon iz leta 2014 zlorablja za omejevanje temeljnih svoboščin; podpira zahteve strokovnjakov OZN, da se zakon pregleda in tako zagotovi, da se ne bo uporabljal za omejevanje svobode govora, mirnega zbiranja in združevanja;

12.  je seznanjen z odločitvijo Združenih držav, da bodo zaradi verodostojnih obtožb o hudih kršitvah človekovih pravic s strani varnostnih sil zmanjšale vojaško pomoč Kamerunu; poziva Kamerun, naj v povezavi s tem oceni podporo EU varnostnim službam in o tem poroča Evropskemu parlamentu; poziva, naj EU in njene države članice poskrbijo, da njihova podpora kamerunskim oblastem ne bo prispevala h kršitvam človekovih pravic ali jih omogočala;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, svetu AKP-EU, institucijam Afriške unije ter vladi in parlamentu Kameruna.


Brunej
PDF 132kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Bruneju (2019/2692(RSP))
P8_TA-PROV(2019)0424RC-B8-0242/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 3. aprila 2019 o uvedbi kazenskega zakonika v Bruneju,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali poniževalnem ravnanju ali kaznovanju, o zagovornikih človekovih pravic ter o spodbujanju in zaščiti uživanja vseh človekovih pravic s strani oseb LGBTI,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 1. aprila 2019, v kateri je Brunej pozvala, naj ne uveljavi novega drakonskega kazenskega zakonika,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Brunej podpisal leta 2015,

–  ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju deklaracije združenja ASEAN o človekovih pravicah iz leta 2012,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta ASEAN-EU za obdobje 2018–2022,

–  ob upoštevanju političnega dialoga ASEAN-EU o človekovih pravicah, ki je potekal 29. novembra 2017,

–  ob upoštevanju izjave namestnika tiskovnega predstavnika ministrstva za zunanje zadeve ZDA z dne 2. aprila 2019 o drugi in tretji fazi uveljavljanja šeriatskega kazenskega zakonika v Bruneju,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Brunej leta 2014 uvedel šeriatski kazenski zakonik, ki naj bi ga uveljavili v treh fazah; ker se je 3. aprila 2019 začela tretja faza uveljavljanja; ker ta faza uveljavlja določbe, ki vključujejo smrt s kamenjanjem za sporazumna spolna dejanja istospolnih partnerjev, zunajzakonske spolne odnose in splave, pa tudi amputacijo udov za krajo; ker zakonik uvaja tudi smrtno kazen zaradi razžalitve ali sramotitve preroka Mohameda, tako za muslimane kot za nemuslimane; ker šeriatski kazenski zakonik velja za muslimane in nemuslimane, vključno s tujci, pa tudi za kazniva dejanja, ki jih brunejski državljani ali osebe s stalnim prebivališčem v državi storijo zunaj države;

B.  ker so lahko otrokom, ki so že prišli v puberteto in so obsojeni za kazniva dejanja, izrečene enake kazni kot odraslim; ker se nekaterim mlajšim otrokom lahko izreče kazen bičanja;

C.  ker je bila homoseksualnost pred uvedbo šeriatskega kazenskega zakonika v Bruneju protizakonita in se je kaznovala z zaporno kaznijo do 10 let;

D.  ker so bile zadnje volitve v Bruneju leta 1962; ker sultan zavzema vlogo tako vodje države kot predsednika vlade in ima popolno izvršno oblast;

E.  ker je posebni poročevalec OZN o mučenju izjavil, da je vsaka oblika telesnega kaznovanja v nasprotju s prepovedjo mučenja in drugega krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in se po mednarodnem pravu ne more šteti za zakonito sankcijo; ker nekatere kazni iz kazenskega zakonika pomenijo mučenje, kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki je prepovedano s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki jo je Brunej podpisal leta 2015;

F.  ker določbe šeriatskega kazenskega zakonikom kršijo obveznosti Bruneja iz mednarodnega prava o človekovih pravicah, vključno s pravico do življenja, prepovedjo mučenja in drugega grdega ravnanja, svobodo izražanja, svobodo vere in pravico do zasebnosti; ker določbe zakonika diskriminirajo na podlagi spolne usmerjenosti, pa tudi ženske in verske manjšine v Bruneju ter bi lahko spodbujale k nasilju;

G.  ker skupni program Združenih narodov za boj proti virusu HIV in aidsu (UNAIDS) in Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) navajata, da določbe brunejskega kazenskega zakonika, ki inkriminirajo homoseksualnost in določajo kaznovanje nekaterih oblik reproduktivnega zdravstva, nesorazmerno negativno vplivajo na ženske in osebe LGBTI, kar pomeni oviro pri dostopu do zdravstvenih informacij in storitev, ovira dostop do spolnega in reproduktivnega zdravstva in pravic ter negativno vpliva na javno zdravje;

H.  ker se tradicija, vera in kultura v Bruneju uporabljajo za upravičevanje diskriminacije žensk in oseb LGBTI; ker je v poročilu Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice o Bruneju z dne 11. marca 2019 navedeno, da so tam globoko zakoreninjena patriarhalna stališča in da se uporabljajo diskriminatorni stereotipi, ki se odražajo v akademskih in poklicnih izbirah žensk, njihovem neenakem položaju na trgu dela ter v zakonskih in družinskih odnosih; ker so ti stereotipi temeljni vzroki za nasilje nad ženskami;

I.  ker je Brunej znan po večetničnem prebivalstvu in zelo različnih verah, vključno z islamom, krščanstvom, budizmom, hinduizmom in različnimi avtohtonimi veroizpovedmi, ki miroljubno sobivajo; ker brunejska ustava priznava versko svobodo in določa, da lahko pripadniki vse te vere prakticirajo v miru in složnosti; ker je vlada ne glede na brunejsko ustavo prepovedala širjenje in poučevanje vseh veroizpovedi razen islama ter je prepovedala vsakršno javno krščansko praznovanje;

J.  ker ima Brunej de facto moratorij za izvrševanje smrtne kazni, zadnja pa je bila izvršena leta 1957; ker bo šeriatski kazenski zakonik, če se bo uveljavil, dejansko znova uvedel smrtno kazen; ker EU obsoja smrtno kazen, povsod in vedno;

K.  ker je sprejetje novih zakonov povzročilo mednarodno ogorčenje in sprožilo pozive k bojkotu hotelov, ki so v lasti brunejske agencije za naložbe; ker je ta agencija del brunejskega ministrstva za finance in gospodarstvo ter ima v lasti številne naložbene projekte po vsem svetu; ker je agencija izjavila, da njene temeljne vrednote vključujejo vzajemno spoštovanje ter pozitivno vrednotenje razlik in raznolikosti;

L.  ker je Brunej ratificiral le dve temeljni mednarodni konvenciji OZN o človekovih pravicah, Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk; ker se bo tretji cikel splošnega rednega pregleda Bruneja začel 10. maja 2019;

M.  ker je EU prekinila pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Brunejem;

1.  odločno obsoja, da je začel veljati nazadnjaški šeriatski kazenski zakonik; poziva oblasti Bruneja, naj ga nemudoma razveljavijo in naj zagotovijo, da bodo brunejski zakoni v skladu z mednarodnim pravom in standardi ter z obveznostmi te države, ki izhajajo iz mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, tudi glede spolnih manjšin, verskih manjšin in nevernikov;

2.  ponavlja, da obsoja smrtno kazen; poziva Brunej, naj še naprej izvaja moratorij za smrtno kazen, kar bi bil prvi korak k njeni odpravi;

3.  odločno obsoja mučenje in kruto, ponižujoče in nečloveško ravnanje v vseh okoliščinah; poudarja, da določbe šeriatskega kazenskega zakonika kršijo obveznosti Bruneja po mednarodnem pravu o človekovih pravicah in da kazni v skladu z njim kršijo običajne prepovedi mučenja in drugega grdega ravnanja v skladu z mednarodno zakonodajo;

4.  je zelo zaskrbljen zaradi dejstva, da je Brunej, medtem ko številne države dekriminalizirajo sporazumne istospolne odnose, žal že sedma država, ki sporazumna homoseksualna dejanja kaznuje s smrtjo; poziva oblasti Bruneja, naj spoštujejo mednarodne človekove pravice in dekriminalizirajo homoseksualnost;

5.  poziva brunejske oblasti, naj vsem državljanom zagotovijo načelo enakosti pred zakonom in spoštovanje temeljnih pravic vseh državljanov brez diskriminacije na kateri koli podlagi, tudi na podlagi spola, spolne usmerjenosti, rase ali veroizpovedi; je močno zaskrbljen zaradi morebitne uporabe kazenskega prava pri otrocih; poziva Brunej, naj pri teh pod nobenim pogojem ne uporabi smrtne kazni, mučenja ali zaporne kazni;

6.  poziva oblasti Bruneja, naj v celoti spoštujejo versko svobodo v sultanatu, kot je določeno v ustavi, in naj dovolijo javno praznovanje vseh verskih praznikov, vključno z božičem; poudarja, da mora zakonodaja v zvezi s tem strogo spoštovati človekove pravice;

7.  spodbuja oblasti Bruneja, naj krepijo politični dialog s ključnimi deležniki civilne družbe, organizacijami za človekove pravice, verskimi ustanovami in poslovnimi organizacijami v Bruneju in zunaj njega, da bi spodbujale in varovale človekove pravice na ozemlju države; poudarja pravico do izražanja kritičnega ali satiričnega mnenja kot legitimno uveljavljanje svobode izražanja iz mednarodnega okvira človekovih pravic;

8.  poziva Brunej k ratifikaciji ostalih ključnih mednarodnih instrumentov OZN o človekovih pravicah, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, poziva oblasti Bruneja, naj v okviru vseh posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice podaljšajo stalno povabilo za obisk;

9.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v primeru učinkovitega izvajanja šeriatskega kazenskega zakonika razmisli o sprejetju omejevalnih ukrepov na ravni EU v zvezi z resnimi kršitvami človekovih pravic, vključno z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo izdajanja vizumov;

10.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ponovno začne pogajanja za sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Brunejem, za katerega bi veljal kazenski zakonik v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic;

11.  poudarja delo zagovornikov človekovih pravic pri spodbujanju in varovanju pravic oseb LGBTI; poziva institucije EU, naj okrepijo podporo organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic v Bruneju;

12.  poziva delegacijo EU v Indoneziji in Bruneju v Džakarti, delegacijo EU pri združenju ASEAN in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pozorno spremljajo razmere in se v zvezi s tem posvetujejo z brunejskimi oblastmi, veleposlaniki in predstavniki; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj razmere v Bruneju obravnava kot točko na dnevnem redu naslednjega političnega dialoga ASEAN-EU o človekovih pravicah;

13.  spodbuja države članice, naj dejavno sodelujejo v prihodnjem splošnem rednem pregledu, ki bo potekal od 6. do 17. maja 2019, v okviru katerega se bo preučilo poročilo o človekovih pravicah v Bruneju;

14.  poudarja, da morajo institucije EU, dokler velja sedanji kazenski zakonik, razmisliti o uvrstitvi hotelov, ki so v lasti brunejske agencije za naložbe, na črni seznam;

15.  poziva EU in njene države članice, naj spoštujejo mednarodni pravni okvir v zvezi z dostopom do azilnih postopkov in humanitarno zaščito žrtev sedanjega brunejskega kazenskega zakonika;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam držav članic, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, Komisiji OZN o položaju žensk, Svetu OZN za človekove pravice, sekretariatu ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, brunejskemu sultanu Hassanalu Bolkiahu in vladi Bruneja.


Sporazum o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah med Eurojustom in Dansko *
PDF 121kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve Sporazuma o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah med Eurojustom in Kraljevino Dansko s strani Eurojusta (07770/2019 – C8-0152/2019 – 2019/0805(CNS))
P8_TA-PROV(2019)0425A8-0192/2019

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (07770/2019),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0152/2019),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala(1) in zlasti člena 26a(2) Sklepa,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0192/2019),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.


Standardi emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila ***I
PDF 436kWORD 166k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila (COM(2018)0284 – C8-0197/2018 – 2018/0143(COD))
P8_TA-PROV(2019)0426A8-0354/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0284),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0197/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 22. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0354/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila in spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES

P8_TC1-COD(2018)0143


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V Pariškem sporazumu je med drugim določen dolgoročen cilj, skladen s ciljem o omejitvi dviga povprečne svetovne temperature na precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in o nadaljevanju prizadevanj, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo. Zadnje znanstvene ugotovitve, ki jih je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) vključil v svoje posebno poročilo o učinkih globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo in s tem povezanih globalnih usmeritvah glede emisije toplogrednih plinov, nedvoumno potrjujejo negativne posledice podnebnih sprememb. Iz navedenega posebnega poročila izhaja, da je zmanjšanje emisij v vseh sektorjih ključnega pomena za omejitev globalnega segrevanja.

(2)   Da bi prispevali k ciljem Pariškega sporazuma, je treba pospešiti preoblikovanje celotnega prometnega sektorja v smeri ničelnih emisij ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“, ki vsebuje pregled gospodarskih in družbenih sprememb, potrebnih v vseh gospodarskih in družbenih sektorjih, da bi do leta 2050 dosegli ničelne emisije toplogrednih plinov. Tudi emisije onesnaževal zraka v prometu, ki zelo škodijo našemu zdravju in okolju, je treba brez odlašanja izrazito zmanjšati.

(3)  ▌Komisija je ▌sprejela svežnja o mobilnosti, in sicer 31. maja 2017 (Evropa v gibanju: Agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse) in 8. novembra 2017 (Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce). Ta paketa določata pozitivno agendo, katere namen je tudi zagotoviti nemoten prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse.

(4)  Ta uredba je del tretjega svežnja Komisije o mobilnosti z dne 17. maja 2018 z naslovom „Evropa v gibanju – Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista“, ki je nadaljevanje sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom „Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo – prenovljena strategija EU za industrijsko politiko“. Namen te uredbe je tudi končati proces, ki bo Uniji omogočil, da v celoti izkoristi ugodnosti posodobitve in razogljičenja mobilnosti. Cilj tega tretjega svežnja o mobilnosti so varnejša in dostopnejša evropska mobilnost, konkurenčnejša evropska industrija, varnejša delovna mesta v Evropi ter čistejši sistem mobilnosti in boljša prilagojenost nujno potrebnemu reševanju problema podnebnih sprememb. V ta namen bo potrebna popolna zavezanost Unije, držav članic in deležnikov, tudi pri okrepitvi prizadevanj za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2) in onesnaževanja zraka.

(5)  Ta uredba skupaj z Uredbo (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(5)(6) določa jasno pot do zmanjšanja emisij CO2 s strani sektorja cestnega prometa in prispeva k doseganju zavezujočega cilja vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v vsem gospodarstvu do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990, kot ga je podprl Evropski svet v svojih sklepih z zasedanja 23. in 24. oktobra 2014 ter ki ga je Svet ▌6. marca 2015 odobril kot načrtovani nacionalno določeni prispevek Unije na podlagi Pariškega sporazuma.

(6)  Evropski svet je v sklepih s 23. in 24. oktobra 2014 podprl zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 30 % do leta 2030 glede na ravni iz leta 2005 v sektorjih, ki niso del sistema Unije za trgovanje z emisijami. Emisije toplogrednih plinov v sektorju cestnega prometa predstavljajo velik prispevek k emisijam navedenih sektorjih. V sektorju cestnega prometa je nastala tudi približno četrtina vseh emisij Unije v letu 2016. Emisije v cestnem prometu se povečujejo in ostajajo precej nad ravnmi iz leta 1990. Če se bodo emisije v cestnem prometu še naprej povečevale, bodo izničile učinek zmanjšanja emisij, ki je bilo v boju proti podnebnim spremembam doseženo v drugih sektorjih.

(7)  Evropski svet je v sklepih z dne 23. in 24. oktobra 2014 poudaril pomen zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in tveganj zaradi odvisnosti od fosilnih goriv v prometnem sektorju, in sicer s celovitim in tehnološko nevtralnim pristopom za spodbujanje zmanjšanja emisij in energetske učinkovitosti v prometu, za električni prevoz in obnovljive vire energije v prometnem sektorju tudi po letu 2020.

(8)  Da bi potrošnikom v Uniji zagotovili zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno oskrbo z energijo, je prispevek energetske učinkovitosti k zmernosti povpraševanja ena od petih medsebojno dopolnjujočih se in tesno povezanih razsežnosti iz sporočila Komisije z dne 25 februarja 2015 z naslovom „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“. V tem sporočilu je navedeno, da morajo sicer vsi gospodarski subjekti sprejeti ukrepe za učinkovitejšo rabo energije, vendar pa ima prometni sektor ogromen potencial glede energetske učinkovitosti.

(9)  Emisije CO2 iz težkih vozil, vključno s tovornimi vozili in avtobusi, predstavljajo okrog 6 % skupnih emisij CO2 v Uniji in približno 25 % skupnih emisij CO2 v cestnem prometu. Brez nadaljnjih ukrepov se bo delež emisij CO2 iz težkih vozil med letoma 2010 in 2030 predvidoma povečal za približno 9 %. Pravo Unije trenutno še ne določa zahtev po znižanju emisij CO2 za težka vozila, zato so za takšna vozila nemudoma potrebni posebni ukrepi.

(10)  Zato bi bilo treba za leti 2025 in 2030 določiti cilje zmanjšanja emisij CO2 za ves vozni park novih težkih vozil v Uniji, pri tem pa upoštevati čas za obnovo voznega parka in potrebo, da bi sektor cestnega prometa prispeval k uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev Unije do leta 2030 in naprej. Ta postopni pristop je za industrijo tudi nedvoumno in dovolj zgodnje opozorilo, naj pospeši uvajanje energetsko učinkovitih tehnologij ter brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil na trg. Uvedba brezemisijskih težkih vozil bi morala tudi pomagati odpravljati težave z mobilnostjo v mestih. Pomembno je, da proizvajalci spodbujajo uvajanje tovrstnih težkih vozil, da bi zmanjšali emisije CO2 iz cestnega prometa, pa tudi da bi učinkovito zmanjšali količino onesnaževal zraka in prevelik hrup v mestih in na mestnih območjih.

(11)  Da bi temeljito izkoristili potencial energetske učinkovitosti in zagotovili, da bo ves sektor cestnega prometa prispeval k dogovorjenemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, je primerno, da se že obstoječi standardi emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in lahka gospodarska vozila dopolnijo z določitvijo standardov emisijskih vrednosti CO2 še za nova težka vozila. Ti standardi vrednosti bodo gonilo inovacij v tehnologijah za učinkovito porabo goriva in bodo pomagali okrepiti vodilni tehnološki položaj proizvajalcev in dobaviteljev v Uniji, dolgoročno pa zagotoviti tudi delovna mesta za visoko usposobljeno delovno silo.

(12)  Ob upoštevanju, da so podnebne spremembe čezmejni problem, in glede na to, da je treba zaščititi dobro delujoč enotni trg za storitve cestnega prometa in za težka vozila ter preprečiti drobljenje trga, je primerno, da se standardi emisijskih vrednosti CO2 za težka vozila določijo na ravni Unije. Ti standardi vrednosti ▌ne bi smeli posegati v konkurenčno pravo Unije.

(13)  Pri opredelitvi ravni zmanjšanja emisij CO2, ki naj bi jih dosegli v voznem parku težkih vozil Unije, bi bilo treba upoštevati njihovo učinkovitost pri doseganju stroškovno učinkovitega prispevka k zmanjšanju emisij v sektorjih, ki so zajeti z Uredbo ▌(EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta(7), do leta 2030, nastale stroške in prihranke za družbo, proizvajalce, prevoznike, potrošnike, pa tudi njihove neposredne in posredne posledice za zaposlovanje, inovativnost ter posredne koristi v smislu zmanjšanja onesnaženosti zraka in izboljšane zanesljivosti oskrbe z energijo.

(14)  Zagotoviti bi bilo treba družbeno sprejemljiv in pravičen prehod na brezemisijsko mobilnost. Zato je pomembno, da se upoštevajo družbeni učinki prehoda vzdolž celotne avtomobilske vrednostne verige in da se proaktivno obravnavajo posledice za zaposlovanje. Zato je treba razmisliti o ciljno usmerjenih programih na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni za preusposabljanje, dodatno usposabljanje in prerazporejanje delavcev, pa tudi o pobudah za izobraževanje in iskanje zaposlitve v prizadetih skupnostih in regijah, vse to pa v tesnem dialogu s socialnimi partnerji in pristojnimi organi. Kot del tega prehoda bi bilo treba okrepiti zaposlovanje žensk in enake možnosti v tem sektorju.

(15)  Uspešen prehod na brezemisijsko mobilnost zahteva celosten pristop in okolje, naklonjeno spodbujanju inovacij, Unija pa bi morala tudi ohraniti vodilni položaj na tehnološkem področju v sektorju cestnega prometa. To vključuje javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije, povečanje ponudbe brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil, postavitev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, vključitev v energetske sisteme, pa tudi trajnostno dobavo materialov za baterije v Evropi ter trajnostno proizvodnjo, ponovno uporabo in recikliranje teh baterij. Za to je potrebno usklajeno ukrepanje na ravni Unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno s spodbudami za uvedbo brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil.

(16)  V okviru izvajanja Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(8) je bil uveden nov postopek za določanje emisij CO2 in porabe goriva pri posameznih težkih vozilih. Uredba Komisije (EU) 2017/2400(9) določa metodologijo, ki temelji na orodju VECTO ter s katero se lahko simulirajo emisije CO2 in poraba goriva pri težkem vozilu. Ta metodologija omogoča upoštevanje raznolikosti sektorja težkih vozil in visoko stopnjo prilagoditve posameznih težkih vozil. V prvi fazi, od 1. julija 2019 dalje, se emisije CO2 določijo za štiri skupine težkih vozil, ki predstavljajo približno 65–70 % vseh emisij CO2 iz voznega parka težkih vozil Unije.

(17)  Z vidika inovacij in zaradi upoštevanja izvajanja novih tehnologij, ki izboljšujejo učinkovitost porabe goriva pri težkih vozilih, se bosta simulacijsko orodje VECTO in Uredba (EU) 2017/2400 nenehno in pravočasno posodabljala.

(18)  Podatki o emisijah CO2, določeni v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400, se morajo spremljati na podlagi Uredbe (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta(10). Ti podatki bi morali biti podlaga za določanje ciljev zmanjšanja emisij CO2, ki naj bi jih dosegle štiri skupine težkih vozil z največjimi emisijami v Uniji, pa tudi za določanje povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca v danem poročevalskem obdobju.

(19)  Cilj zmanjšanja emisij CO2 bi bilo treba določiti za leto 2025 kot relativno zmanjšanje na podlagi povprečnih emisij CO2 iz tistih težkih vozil, ki so bila na novo registrirana v obdobju od 1. julija 2019 do 30. junija 2020, kar bi odražalo uvedbo stroškovno učinkovitih tehnologij, ki so že na voljo za konvencionalna vozila. Za obdobje od leta 2030 dalje bi bilo prav tako treba določiti cilj zmanjšanja emisij CO2. Ta cilj bi bilo treba uporabljati, razen če se na podlagi pregleda, ki bi bil izveden leta 2022 ▌, ne odloči drugače. Cilje za leto 2030 bi bilo treba oceniti v skladu z obveznostmi Evropske unije iz Pariškega sporazuma.

(20)  Da bi zagotovili odpornost referenčnih emisij CO2 na vse večje emisije CO2 iz težkih vozil zaradi nedovoljenih postopkovnih sredstev, ki ne bi bile reprezentativne za razmere, v katerih so emisije CO2 že zakonsko urejene, je primerno določiti metodologijo, s katero bi lahko po potrebi popravili referenčne emisije CO2.

(21)  Za težka vozila je kot alternativa dizelskemu gorivu na voljo utekočinjeni zemeljski plin. Uvedba sedanjih in prihodnjih bolj inovativnih tehnologij, ki temeljijo na utekočinjenem zemeljskem plinu, bo prispevala h kratko- in srednjeročnemu doseganju ciljev zmanjšanja emisij CO2, saj uporaba tehnologij utekočinjenega zemeljskega plina vodi k nižjim emisijam CO2 v primerjavi z dizelskimi vozili. Potencial vozil na utekočinjeni zemeljski plin za zmanjšanje emisij CO2 se že dodobra kaže v orodju VECTO. Poleg tega sedanje tehnologije za utekočinjeni zemeljski plin zagotavljajo nizko raven emisij onesnaževal zraka, kot so NOx in delci. Vzpostavljena je tudi zadostna minimalna infrastruktura za oskrbo z gorivom in se še dodatno uvaja v sklopu nacionalnih okvirov politike v zvezi z infrastrukturo za alternativna goriva.

(22)  Pri izračunu referenčnih emisij CO2 ▌, ki služijo kot osnova za določanje ciljev specifičnih emisij CO2 za leti 2025 in 2030, bi bilo treba upoštevati pričakovani potencial voznega parka težkih vozil za zmanjšanje emisij CO2 ▌. Zato je primerno, da se delovna vozila, kot so vozila, ki se uporabljajo za pobiranje smeti ali gradbena dela, izključijo iz tega izračuna. Ta vozila imajo razmeroma majhno kilometrino in zaradi njihovega specifičnega vzorca vožnje vlada vtis, da tehnični ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 in porabe goriva niso stroškovno učinkoviti na enak način kot za težka vozila, ki se uporabljajo za dostavo blaga.

(23)  Zahteve za zmanjšanje emisij CO2 bi bilo treba izraziti v gramih CO2 na tonski kilometer, da bo razvidna uporabnost težkih vozil.

(24)  Zagotoviti je treba pošteno porazdelitev skupnih zahtev za zmanjšanje emisij CO2 med proizvajalce, ob tem pa upoštevati raznolikost težkih vozil glede na zasnovo in vzorec vožnje, letno kilometrino, koristni tovor in konfiguracijo priklopnika. Zato je primerno razlikovati težka vozila v skladu z različnimi in ločenimi podskupinami vozil, ki odražajo tipični vzorec uporabe in posebne tehnične značilnosti. S tem, ko se letni cilji specifičnih emisij CO2 za proizvajalca določijo kot ponderirano povprečje ciljev, opredeljenih za vsako podskupino vozil, je proizvajalcem omogočeno učinkovito izravnavanje morebitne premajhne uspešnosti vozil v posameznih podskupinah vozil s preseganjem v drugih podskupinah vozil, pri čemer se v različnih podskupinah upoštevajo njihove povprečne emisije CO2 v življenjski dobi vozil.

(25)  Skladnost proizvajalca z njegovimi letnimi cilji specifičnih emisij CO2 bi se morala oceniti na podlagi njegovih povprečnih emisij CO2. Pri določanju povprečnih specifičnih emisij CO2 se upoštevajo tudi posebnosti, ki se odražajo v različnih podskupinah vozil. Zato bi morale povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca temeljiti na povprečnih emisijah CO2, določenih za vsako podskupino vozil, vključno s ponderjem, ki bi temeljil na predpostavljeni povprečni letni kilometrini in povprečnem koristnem tovoru, tako da bi se odražale skupne emisije CO2 v življenjski dobi. Zaradi omejenega potenciala delovnih vozil za zmanjšanje emisij CO2 se ta vozila ne bi smela upoštevati pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2.

(26)  Da bi zagotovili nemoten prehod na brezemisijsko mobilnost ter spodbude za razvoj in uvedbo brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil na trg Unije, ki bi dopolnjevale instrumente na strani povpraševanja, kot je Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta(11), bi bilo treba za poročevalska obdobja pred letom 2025 določiti namenski mehanizem v obliki olajšav, za poročevalska obdobja od leta 2025 dalje pa delež brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v voznem parku proizvajalca.

(27)  Sistem spodbud bi moral biti zasnovan tako, da bi ponudnikom polnilne infrastrukture in proizvajalcem zagotavljal varnost naložb ter tako spodbudil hitro uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil na trgu Unije, hkrati pa proizvajalcem pustil nekaj svobode pri odločanju o časovnih okvirih njihovih naložb.

(28)  ▌Za izračun povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca v poročevalskih obdobjih pred letom 2025 bi se morala vsa brezemisijska in nizkoemisijska težka vozila upoštevati večkrat. Za poročevalska obdobja od leta 2025 bi bilo treba povprečne specifične emisije CO2 posameznega proizvajalca izračunati ob upoštevanju njegove uspešnosti glede na referenčne vrednosti za brezemisijska in nizkoemisijska težka vozila. Raven spodbud bi se morala spreminjati glede na dejanske emisije CO2 iz vozila. Da ne bi šibili okoljskih ciljev, bi bilo treba določiti zgornjo mejo za zmanjšanje emisij CO2 zaradi teh sprememb.

(29)  Nizkoemisijska težka vozila naj bi se spodbujala samo, če so njihove emisije CO2 manjše od polovice referenčnih emisij CO2 vseh vozil v podskupini vozil, v katero spada težko vozilo. To ▌bi spodbujalo inovacije na tem področju.

(30)  Pri načrtovanju mehanizma spodbud za uvedbo brezemisijskih težkih vozil bi bilo treba vključiti tudi manjša tovorna vozila ▌, ki niso zajeta v ciljih zmanjšanja emisij CO2 v tej uredbi. Tudi ta vozila namreč znatno prispevajo k reševanju težav z onesnaževanjem zraka v mestih. ▌Da bi dobro uravnotežili spodbude med različnimi tipi vozil, bi bilo treba določiti zgornjo mejo tudi za zmanjšanje povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca, do katerega bi prišlo zaradi brezemisijskih manjših tovornih vozil ▌.

(31)  Za spodbujanje stroškovno učinkovitega izvajanja zahtev glede zmanjšanja emisij CO2 in obenem tudi upoštevanja nihanj v sestavi voznega parka težkih vozil in emisijah CO2 v več letih bi morali imeti proizvajalci možnost, da se njihovo preseganje skladnosti s ciljem specifičnih emisij CO2 v enem letu izravna s premajhno uspešnostjo v kakem drugem letu.

(32)  Da bi spodbudili zgodnje zmanjšanje emisij CO2, bi moral imeti proizvajalec, katerega povprečne specifične emisije CO2 so pod krivuljo zmanjševanja emisij CO2, opredeljeno z referenčnimi emisijami CO2, in ciljem emisij CO2 za leto 2025, možnost, da te emisijske olajšave založi za namen skladnosti s ciljem za leto 2025. Podobno bi moral imeti proizvajalec, katerega povprečne specifične emisije CO2 so pod krivuljo zmanjševanja emisij CO2 od cilja za leto 2025 do cilja, veljavnega od leta 2030 dalje, možnost, da te emisijske olajšave založi za namen skladnosti s ciljem emisij CO2 od 1. julija 2025 do 30. junija 2030.

(33)  V primeru neskladnosti s ciljem specifičnih emisij CO2 v katerem koli 12-mesečnem poročevalskem obdobju od 1. julija 2025 do 30. junija 2030 bi moral imeti proizvajalec tudi možnost pridobiti omejen emisijski dolg. Ves morebitni preostali emisijski dolg pa bi morali proizvajalci poravnati v poročevalskem obdobju leta 2029 do 30. junija 2030.

(34)  Emisijske olajšave in dolgovi bi se morali upoštevati samo za določanje skladnosti proizvajalca s ciljem specifičnih emisij CO2 in ne kot sredstva, ki bi bila prenosljiva ali za katera bi veljali fiskalni ukrepi.

(35)  Komisija bi morala naložiti finančno kazen v obliki premije za presežne emisije CO2, kadar se glede na emisijske olajšave in dolgove ugotovi, da ima proizvajalec presežne emisije CO2. Informacije o presežnih emisijah CO2 proizvajalcev bi morale biti javno dostopne. Da bi proizvajalcem zagotovili zadostno spodbudo za sprejetje ukrepov za zmanjšanje specifičnih emisij CO2 iz težkih vozil, je pomembno, da premija presega povprečne mejne stroške tehnologije, ki je potrebna za doseganje ciljev emisij CO2. Metodologija za zbiranje premij bi morala biti določena z izvedbenim aktom ob upoštevanju metodologije, sprejete na podlagi Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(12). Premija bi se morala šteti za prihodek v splošnem proračunu Evropske unije. Komisija bi morala v pregledu, ki se izvede v skladu z Uredbo (EU) 2019/... (13), oceniti možnost dodelitve teh zneskov v poseben sklad ali ustrezen program, katerega cilj je zagotoviti pravičen prehod na brezemisijsko mobilnost ter podpirati preusposabljanje, dodatno usposabljanje ter drugo pridobivanje znanj in spretnosti delavcev v avtomobilskem sektorju.

(36)  Potreben je robusten mehanizem za doseganje skladnosti, da se zagotovi uresničevanje ciljev emisij CO2 iz te uredbe. Obveznosti proizvajalcev, da predložijo natančne podatke na podlagi Uredbe (EU) 2018/956, in upravne kazni, ki se lahko naložijo v primeru neskladnosti s to obveznostjo, prispevajo k zagotavljanju zanesljivosti podatkov, ki se uporabljajo za zagotavljanje skladnosti s cilji iz te uredbe.

(37)  Za doseganje zmanjšanja emisij CO2 na podlagi te uredbe je bistveno, da bi morale biti emisije CO2 iz težkih vozil v uporabi skladne z vrednostmi, ki so določene na podlagi Uredbe (ES) št. 595/2009 in njenih izvedbenih ukrepov. Zato bi moralo biti mogoče, da Komisija pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca upošteva vsako sistemsko neskladnost, ki jo ugotovijo homologacijski organi v zvezi z emisijami CO2 iz težkih vozil v uporabi.

(38)  Da bi Komisija lahko te ukrepe sprejela, bi morala imeti pooblastila za določitev in izvedbo postopka za preverjanje, ali emisije CO2 iz težkih vozil v uporabi, kot je določeno v Uredbi (EU) 595/2009 in njenih izvedbenih ukrepih, ustrezajo vrednostim emisij CO2, zabeleženim v certifikatih o skladnosti, posameznih potrdilih o odobritvi ali dokumentaciji z informacijami za stranke. Pri pripravi tega postopka bi bilo treba posebno pozornost nameniti opredelitvi metod, vključno z uporabo podatkov, pridobljenih z napravami za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščenimi v vozilu, s katerimi bi odkrivali strategije za umetno izboljšanje učinkovitosti vozil glede emisij CO2 v certifikacijskem postopku. Kadar se pri takem preverjanju odkrijejo odstopanja ali strategije, ki umetno izboljšajo učinkovitost vozil glede emisij CO2, bi se morala ta odkritja šteti za zadosten razlog za sum resnega tveganja neizpolnjevanja zahtev iz Uredbe (ES) št. 595/2009 in Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta(14), države članice pa bi morale na podlagi tega sprejeti potrebne ukrepe v skladu s Poglavjem XI Uredbe (EU) 2018/858.

(39)  Učinkovitost ciljev emisij CO2 iz te uredbe je močno odvisna od dejanske reprezentativnosti metodologije, ki se uporablja za določanje emisij CO2. V skladu z mnenjem mehanizma za znanstveno svetovanje (SAM) iz leta 2016 glede lahkih vozil in priporočilom Evropskega parlamenta po njegovi preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju je primerno, da se tudi v primeru težkih vozil vzpostavi mehanizem za oceno dejanske reprezentativnosti vrednosti emisij CO2 in porabe energije, ki so določene na podlagi Uredbe (EU) 2017/2400. Najbolj zanesljiv način za zagotovitev dejanske reprezentativnosti teh vrednosti je uporaba podatkov iz naprav za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščenih v vozilu. Komisija bi zato morala imeti pooblastila za pripravo postopkov, potrebnih za zbiranje in obdelavo podatkov o porabi goriva in energije, potrebnih za to ocenjevanje, ter za zagotavljanje, da so ti podatki na voljo javnosti, pri čemer bi morala poskrbeti za varstvo vseh osebnih podatkov.

(40)  Komisija bi morala oceniti, kako bi podatki o porabi goriva in energije lahko pripomogli k temu, da bi emisije CO2 vozil, ugotovljene z orodjem VECTO v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in njenimi izvedbenimi ukrepi, odražale dejanske emisije CO2, ki nastajajo med vožnjo, skozi čas za vse proizvajalce, in zlasti to, kako bi lahko te podatke uporabili za spremljanje razkoraka med vrednostmi emisij CO2, izmerjenimi z orodjem VECTO, in tistimi, ki nastajajo med vožnjo, po potrebi pa tudi preprečili, da bi se ta razkorak še povečal.

(41)  Leta 2022 bi morala Komisija oceniti učinkovitost standardov emisijskih vrednosti CO2 iz te uredbe, zlasti raven ciljev zmanjšanja emisij CO2, ki naj bi bila dosežena do leta 2030, načine, ki bi morali biti na voljo, da se ta cilj doseže ali preseže, ter določitev ciljev zmanjšanja emisij CO2 za druge tipe težkih vozil, kot so manjša tovorna vozila, delovna vozila, avtobusi in priklopniki. Ta ocena bi morala, izključno za namen te uredbe, vključevati tudi premisleke o težkih vozilih in kombinacijah vozil ter pri tem upoštevati mase in mere, ki se uporabljajo v nacionalnem prevozu, denimo modularne in intermodalne koncepte, hkrati pa oceniti morebitne vidike varnosti in učinkovitosti prevoza, intermodalne, okoljske, infrastrukturne in povratne učinke ter geografski položaj držav članic.

(42)  Pomembno je ocenjevati emisije CO2 v celotnem življenjskem ciklu težkih vozil na ravni Unije. Zato bi morala Komisija najpozneje do leta 2023 preučiti možnost razvoja metodologije Unije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu težkih vozil, ki se dajo na trg Unije, in za dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah. Komisija bi morala sprejeti nadaljnje ukrepe, po potrebi pa tudi zakonodajne predloge.

(43)  Da bi zagotovili nadaljnjo reprezentativnost in najnovejše stanje specifičnih emisij CO2 iz težkih vozil, se morajo v tej uredbi odražati spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009 in njenih izvedbenih ukrepov, ki vplivajo na te specifične emisije CO2. V ta namen bi morala imeti Komisija pooblastila, da določi metodologijo za opredelitev reprezentativnega težkega vozila za vsako podskupino vozil, na podlagi katere bi se morale ocenjevati spremembe specifičnih emisij CO2.

(44)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z objavo seznama nekaterih podatkov in učinkovitosti proizvajalcev.

(45)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z: identifikacijo vozil, ki so odobrena kot delovna vozila in popravkom letnih povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca; zbiranjem premij za presežne emisije CO2; sporočanjem odstopanj pri vrednostih emisij CO2 in z njihovim upoštevanjem pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2; oceno uporabe pogojev, pod katerimi so bile določene referenčne emisije CO2, in meril za določanje, ali so bile te emisije neupravičeno zvišane, in če je tako, kako jih je treba popraviti; zagotavljanjem, da so nekateri parametri v zvezi z dejanskimi vrednostmi emisij CO2 in dejansko porabo energije, ki nastajajo med vožnjo pri težkih vozilih na voljo Komisiji; preverjanjem, da vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, zabeležene v dokumentaciji z informacijami za stranke, ustrezajo emisijam CO2 in porabi goriva pri težkih vozilih v uporabi, ter preverjanjem prisotnosti strategij, ki umetno izboljšujejo učinkovitost vozil v preskusih, ki se izvajajo, ali pri izračunih; in opredelitvijo enega ali več reprezentativnih vozil podskupine vozil, na podlagi katerih se določi prilagoditev koristnega tovora. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Uredbe (ES) 595/2009 bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določanjem nekaterih vidikov okoljske učinkovitosti vozil kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4. Izvedbena pooblastila iz te uvodne izjave bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(15).

(46)  Zaradi sprememb ali dopolnitev nebistvenih elementov določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte zaradi prilagoditve referenčnih emisij CO2 v zvezi z določitvijo vodilnih načel in meril za opredelitev postopkov za preverjanje emisij CO2 pri težkih vozilih v uporabi ter v zvezi s spreminjanjem prilog k tej uredbi glede nekaterih tehničnih parametrov, vključno s ponderji profilov namembnosti, vrednostmi koristnih tovorov, vrednostmi letnih kilometrin ter faktorji prilagoditve koristnega tovora. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(16). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)  Ker cilja te uredbe, in sicer določitve standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(48)  Uredbi (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 ter Direktivo Sveta 96/53/ES(17) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in cilji

Da bi prispevala k doseganju cilja Unije, da v sektorjih, zajetih v členu 2 Uredbe (EU) 2018/842, do leta 2030 zmanjša svoje emisije toplogrednih plinov za 30 % pod ravni iz leta 2005 in doseže cilje iz Pariškega sporazuma, ter zagotavljala pravilno delovanje notranjega trga, ta uredba določa zahteve glede emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila, pri čemer se specifične emisije CO2 iz voznega parka novih težkih vozil Unije zmanjšajo v primerjavi z referenčnimi emisijami CO2:

(a)  za poročevalska obdobja od leta 2025 dalje za 15 %;

(b)  za poročevalska obdobja od leta 2030 dalje za ▌30 %, razen če se na podlagi pregleda iz člena 15 ne odloči drugače.

Referenčne emisije CO2 temeljijo na podatkih o spremljanju ▌, sporočenih na podlagi Uredbe (EU) 2018/956 za obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 (v nadaljnjem besedilu: referenčno obdobje), razen za delovna vozila, in se izračunajo v skladu s točko 3 Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za nova težka vozila kategorij N2 in N3, ki imajo naslednje značilnosti:

(a)  tovorna vozila s togo konstrukcijo z osno konfiguracijo 4x2 in največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila, ki presega 16 ton;

(b)  tovorna vozila s togo konstrukcijo z osno konfiguracijo 6x2;

(c)  vlečna vozila z osno konfiguracijo 4x2 in največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila, ki presega 16 ton, in

(d)  vlečna vozila z osno konfiguracijo 6x2.

Za namene člena 5 in točke 2.3 Priloge I k tej uredbi se ta uredba uporablja tudi za nova težka vozila ▌kategorije N, ki ne spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(18) in ne izpolnjujejo značilnosti iz točk (a) do (d) prvega pododstavka.

Kategorije vozil iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka se nanašajo na kategorije vozil, kakor so opredeljene v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(19).

2.  Vozila iz odstavka 1 se za namene te uredbe štejejo za nova težka vozila v danem 12-mesečnem obdobju, ki se začne 1. julija, če so v tem obdobju prvič registrirana v Uniji in pred tem niso bila registrirana zunaj nje.

Pri tem se ne upošteva predhodna registracija zunaj Unije, opravljena manj kot tri mesece pred registracijo v Uniji.

3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme poseben postopek za identifikacijo težkih vozil, ki so odobrena kot delovna vozila na podlagi Uredbe (ES) št. 595/2009 in njenih izvedbenih ukrepov, niso pa registrirana kot taka, in za upoštevanje teh vozil popravi letne povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca, začenši s poročevalskim obdobjem leta 2021 in za vsako naslednje poročevalsko obdobje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2) te uredbe.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „referenčne emisije CO2“ pomeni povprečje specifičnih emisij CO2 v referenčnem obdobju iz drugega odstavka člena 1 iz vseh novih težkih vozil v vsaki podskupini vozil, razen delovnih vozil, določene v skladu s točko 3 Priloge I;

(2)  „specifične emisije CO2“ pomeni emisije CO2 iz posameznega težkega vozila, določene v skladu s točko 2.1 Priloge I;

(3)  „poročevalsko obdobje leta Y“ pomeni obdobje od 1. julija leta Y do 30. junija leta Y+1;

(4)  „povprečne specifične emisije CO2“ pomeni povprečje specifičnih emisij CO2 iz novih težkih vozil proizvajalca v danem poročevalskem obdobju, določene v skladu s točko 2.7 Priloge I;

(5)  „cilj specifičnih emisij CO2“ pomeni cilj emisij CO2 posameznega proizvajalca, izražen v g/tkm in določen letno za predhodno poročevalsko obdobje v skladu s točko 4 Priloge I;

(6)  „tovorno vozilo s togo konstrukcijo“ pomeni tovorno vozilo, ki ni zasnovano ali izdelano za vleko polpriklopnika;

(7)  „vlečno vozilo“ pomeni vlečno enoto, ki je zasnovana in izdelana izključno ali predvsem za vleko polpriklopnikov;

(8)  „podskupina vozil“ pomeni razvrstitev vozil, kakor so opredeljena v točki 1 Priloge I in za katera je značilna vrsta skupnih in specifičnih tehničnih meril, primernih za določanje emisij CO2 in porabe goriva pri teh vozilih;

(9)  „delovno vozilo“ pomeni težko vozilo, ▌ za katero so emisije CO2 in poraba goriva v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in njenimi izvedbenimi ukrepi določeni samo za profile namembnosti, ki niso opredeljeni v točki 2.1 Priloge I k tej uredbi;

(10)  „proizvajalec“ pomeni osebo ali organ, ki je odgovoren za predložitev podatkov v zvezi z novimi težkimi vozili na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2018/956, ali – v primeru brezemisijskih težkih vozil – osebo ali organ, ki je homologacijskemu organu odgovorna za vse vidike postopka ES-homologacije za celo vozilo ali za postopek posamične odobritve v skladu z Direktivo 2007/46/ES ter za zagotovitev skladnosti proizvodnje;

(11)  „brezemisijsko težko vozilo“ pomeni težko vozilo brez motorja z notranjim zgorevanjem ali z motorjem z notranjim zgorevanjem z emisijami, manjšimi od 1 g CO2/kWh, kakor je določeno v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in njenimi izvedbenimi ukrepi, ali manjšimi od 1 g CO2/km, kakor je določeno v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta(20) in njenimi izvedbenimi ukrepi.

(12)  „nizkoemisijsko težko vozilo“ pomeni težko vozilo, ki ni brezemisijsko težko vozilo, s specifičnimi emisijami CO2, ▌ki so nižje od polovice referenčnih emisij CO2 vseh vozil v podskupini vozil, v katero to težko vozilo sodi, kakor so določene v skladu s točko 2.3.3 Priloge I;

(13)  „profil namembnosti“ pomeni kombinacijo cikla ciljne hitrosti, vrednosti koristnega tovora, konfiguracije karoserije ali priklopnika in po potrebi drugih parametrov, ki odražajo specifično uporabo vozila, na podlagi katere se pri težkem vozilu določijo uradne emisije CO2 in poraba goriva;

(14)  „cikel ciljne hitrosti“ pomeni opis hitrosti vozila, ki jo želi voznik doseči ali na katero je omejen s prometnimi razmerami, kot funkcija razdalje, ki jo zajema potovanje;

(15)  „koristni tovor“ pomeni maso blaga, ki jih vozilo prepelje v različnih razmerah.

Člen 4

Povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca

Komisija od 1. julija 2020 dalje in v vsakem nadaljnjem poročevalskem obdobju za vsakega proizvajalca določi povprečne specifične emisije CO2 v g/tkm za predhodno poročevalsko obdobje ob upoštevanju:

(a)  podatkov, sporočenih na podlagi Uredbe (EU) 2018/956 za nova težka vozila proizvajalca, registrirana v predhodnem poročevalskem obdobju, razen za delovna vozila, ter

(b)  brezemisijskega in nizkoemisijskega faktorja, določenega v skladu s členom 5.

Povprečne specifične emisije CO2 se določijo v skladu s točko 2.7 Priloge I.

Člen 5

Brezemisijska in nizkoemisijska težka vozila

1.  Komisija od 1. julija 2020 dalje in v vsakem nadaljnjem poročevalskem obdobju za vsakega proizvajalca določi brezemisijski in nizkoemisijski faktor za predhodno poročevalsko obdobje.

Pri brezemisijskem in nizkoemisijskem faktorju se upoštevajo število in emisije CO2 iz brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil v voznem parku proizvajalca v posameznem poročevalskem obdobju, vključno z brezemisijskimi težkimi vozili iz drugega pododstavka člena 2(1) ter brezemisijskimi in nizkoemisijskimi delovnimi vozili, te emisije pa se določijo v skladu s točko 2.3 Priloge I.

2.  Za poročevalska obdobja 2019–2024 se brezemisijska in nizkoemisijska težka vozila za namene odstavka 1 upoštevajo na naslednji način:

(a)  brezemisijsko težko vozilo se upošteva kot dve vozili in

(b)  nizkoemisijsko težko vozilo se upošteva kot do dve vozili v skladu s funkcijo njegovih specifičnih emisij CO2 in nizkoemisijske mejne vrednosti podskupine vozil, v katero vozilo spada, kot je določeno v točki 2.3.3 Priloge I.

Brezemisijski in nizkoemisijski faktor se določita v skladu s točko 2.3.1 Priloge I.

3.  Za poročevalska obdobja od leta 2025 naprej se brezemisijski in nizkoemisijski faktor določi na podlagi 2 % referenčne vrednosti v skladu s točko 2.3.2 Priloge I.

4.  Brezemisijski in nizkoemisijski faktor zmanjšata povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca za največ 3 %. Prispevek brezemisijskih težkih vozil iz drugega pododstavka člena 2(1) k temu faktorju zmanjša povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca za največ 1,5 %.

Člen 6

Cilji specifičnih emisij CO2 proizvajalca

Komisija od 1. julija 2026 dalje in v vsakem nadaljnjem poročevalskem obdobju za vsakega proizvajalca določi cilj specifičnih emisij CO2 za predhodno poročevalsko obdobje. Ta cilj specifičnih emisij CO2 je vsota naslednjih vrednosti iz vseh podskupin vozil:

(a)  cilja zmanjšanja emisij CO2 iz točke (a) ali (b) prvega odstavka člena 1, kar je primerno;

(b)  referenčnih emisij CO2;

(c)  proizvajalčevega deleža vozil v vsaki podskupini vozil;

(d)  utežnih faktorjev letne kilometrine in koristnega tovora, uporabljenih v vsaki podskupini vozil.

Cilj specifičnih emisij CO2 se določi v skladu s točko 4 Priloge I.

Člen 7

Emisijske olajšave in emisijski dolgovi

1.  Za določanje skladnosti proizvajalca z njegovimi cilji specifičnih emisij CO2 v poročevalskih obdobjih let od 2025 do 2029 se upoštevajo njegove emisijske olajšave ali emisijski dolgovi, določeni v skladu s točko 5 Priloge I, ki ustrezajo številu novih težkih vozil proizvajalca, razen delovnih vozil, v poročevalskem obdobju, pomnoženem z:

(a)  razliko med krivuljo zmanjševanja emisij CO2 iz odstavka 2 in povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 tega proizvajalca, če je ta razlika pozitivna („emisijske olajšave“), ali

(b)  razliko med povprečnimi specifičnimi emisijami CO2 in ciljem specifičnih emisij CO2 tega proizvajalca, če je ta razlika pozitivna („emisijski dolgovi“).

Emisijske olajšave se pridobijo v poročevalskih obdobjih let od 2019 do 2029. Vendar se olajšave, pridobljene v poročevalskih obdobjih let od 2019 do 2024, upoštevajo samo pri določanju skladnosti proizvajalca s ciljem specifičnih emisij CO2 v poročevalskem obdobju leta 2025.

Emisijski dolgovi se pridobijo v poročevalskih obdobjih let od 2025 do 2029. Skupni emisijski dolg proizvajalca pa ne sme preseči 5 % cilja specifičnih emisij CO2 proizvajalca v poročevalskem obdobju leta 2025, pomnoženega s številom težkih vozil tega proizvajalca v navedenem obdobju („mejna vrednost emisijskih dolgov“).

Emisijske olajšave in emisijski dolgovi, pridobljeni v poročevalskih obdobjih let od 2025 do 2028, se, kadar je ustrezno, prenesejo iz enega poročevalskega obdobja v naslednje poročevalsko obdobje. Morebitni preostali emisijski dolgovi se poravnajo v poročevalskem obdobju leta 2029.

2.  Krivulja zmanjševanja emisij CO2 ▌ se za vsakega proizvajalca določi v skladu s točko 5.1 Priloge I na podlagi krivulje linearnega zmanjševanja od referenčnih emisij CO2 iz drugega odstavka člena 1 do cilja emisij CO2, za poročevalsko obdobje leta 2025, kakor je določen v točki (a) prvega odstavka navedenega člena, ter od cilja emisij CO2 za poročevalsko obdobje leta 2025 do cilja emisij CO2 za poročevalsko obdobje leta 2030 dalje, kakor je določen v točki (b) prvega odstavka navedenega člena.

Člen 8

Skladnost s cilji specifičnih emisij CO2

1.  Kadar se na podlagi odstavka 2 ugotovi, da ima proizvajalec v danem poročevalskem obdobju od leta 2025 dalje presežne emisije CO2, Komisija naloži premijo za presežne emisije CO2, izračunano po naslednji formuli:

(a)  od 2025 do 2029:

(premija za presežne emisije CO2) = (presežne emisije CO2 x 4 250 EUR/g CO2/tkm);

(b)  od leta 2030 naprej:

(premija za presežne emisije CO2) = (presežne emisije CO2 x 6 800 EUR/g CO2/tkm).

2.  Za proizvajalca se šteje, da ima presežne emisije CO2 v naslednjih primerih:

(a)  kadar v katerem koli poročevalskem obdobju let od 2025 do 2028 vsota emisijskih dolgov, znižana za vsoto emisijskih olajšav, presega mejno vrednost emisijskih dolgov iz tretjega pododstavka člena 7(1);

(b)  kadar je v poročevalskem obdobju leta 2029 vsota emisijskih dolgov, znižana za vsoto emisijskih olajšav, pozitivna;

(c)  kadar od poročevalskega obdobja leta 2030 dalje povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca presegajo njegov cilj specifičnih emisij CO2.

Presežne emisije CO2 v danem poročevalskem obdobju se izračunajo v skladu s točko 6 Priloge I.

3.  Komisija z izvedbenimi akti določi načine zbiranja premij za presežne emisije CO2 iz odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

4.  Premije za presežne emisije CO2 se štejejo za prihodek v splošnem proračunu Evropske unije.

Člen 9

Preverjanje podatkov o spremljanju

1.  Homologacijski organi nemudoma obvestijo Komisijo o vseh odstopanjih pri vrednostih emisijah CO2 iz težkih vozil v prometu v primerjavi z vrednostmi, navedenimi v certifikatu o skladnosti ali v opisni mapi za stranke iz člena 9(4) Uredbe (EU) 2017/2400, pri preverjanjih v skladu s postopkom iz člena 13 te uredbe.

2.  Komisija odstopanja iz odstavka 1 upošteva pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca.

3.  Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna pravila o postopkih za sporočanje teh odstopanj in za njihovo upoštevanje pri izračunu povprečnih specifičnih emisij CO2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo ▌v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 10

Ocena referenčnih emisij CO2

Da se poskrbi za robustnost in reprezentativnost referenčnih emisij CO2, ki so osnova za določanje ciljev emisij CO2 za celotni vozni park Unije, Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi metodologijo, s katero oceni uporabo pogojev, pod katerimi so bile določene referenčne emisije CO2, in vzpostavi merila za določanje, ali so bile te emisije neupravičeno zvišane, in če je tako, kako jih je treba popraviti.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 11

Objava podatkov in učinkovitosti proizvajalcev

1.  Do 30. aprila vsako leto Komisija z izvedbenimi akti objavi seznam, v katerem navede:

(a)  od 1. julija 2020 za vsakega proizvajalca njegove povprečne specifične emisije CO2 v predhodnem poročevalskem obdobju iz člena 4;

(b)  od 1. julija 2020 za vsakega proizvajalca brezemisijski in nizkoemisijski faktor v predhodnem poročevalskem obdobju iz člena 5(1);

(c)  od 1. julija 2026 za vsakega proizvajalca njegov cilj specifičnih emisij CO2 iz člena 6 za predhodno poročevalsko obdobje iz člena 6;

(d)  od l. julija 2020 do 30. junija 2031 za vsakega proizvajalca njegova krivulja zmanjševanja emisij CO2 in emisijske olajšave ter od 1. julija 2026 do 30. junija 2031 njegovi emisijski dolgovi v predhodnem poročevalskem obdobju iz člena 7;

(e)  od 1. julija 2026 za vsakega proizvajalca njegove presežne emisije CO2 v predhodnem poročevalskem obdobju iz člena 8(1);

(f)  od 1. julija 2020 povprečje specifičnih emisij CO2 iz vseh novih težkih vozil, registriranih v Uniji v predhodnem poročevalskem obdobju.

Seznam, ki se objavi do 30. aprila 2021, vsebuje referenčne emisije CO2 iz drugega odstavka člena 1.

2.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 17, da se referenčne emisije CO2 prilagodijo v skladu z naslednjim:

(a)  kadar se z uporabo postopka iz točke 1 Priloge II in na podlagi točke (b) ali (c) člena 14(1) prilagodijo ponderji profila namembnosti ali vrednosti koristnega tovora;

(b)  kadar se prilagoditveni faktorji določijo na podlagi člena 14(2), z uporabo teh prilagoditvenih faktorjev na referenčnih emisijah CO2;

(c)   kadar se po metodologiji iz člena 10 ugotovi, da so bile referenčne emisije CO2 neupravičeno zvišane, s popravkom referenčnih emisij CO2 do 30. aprila 2022.

Komisija objavi prilagojene vrednosti referenčnih emisij CO2 in te vrednosti uporabi za izračun ciljev specifičnih emisij CO2 proizvajalca, ki se uporabljajo v poročevalskih obdobjih od datuma začetka uporabe delegiranih aktov, s katerimi se te vrednosti prilagodijo.

Člen 12

Dejanske emisije CO2 in poraba energije, ki nastajajo med vožnjo

1.  Komisija spremlja in oceni dejansko reprezentativnost vrednosti emisij CO2 in porabe energije, ki nastajajo med vožnjo, določenih v okviru Uredbe (ES) št. 595/2009.

Komisija tudi redno zbira podatke o dejanskih emisijah CO2 in porabi energije, ki nastajajo med vožnjo pri težkih vozilih, ki uporabljajo naprave za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščene v vozilu, začenši z novimi težkimi vozili, registriranimi od datuma, ko se začnejo uporabljati ukrepi iz točke (b) člena 5c Uredbe (ES) št. 595/2009.

Komisija zagotovi, da je javnost obveščena o tem, kako se ta reprezentativnost razvija skozi čas.

2.  Za namene odstavka 1 tega člena Komisija zagotovi, da so ji od datuma začetka uporabe ukrepov iz točke (b) člena 5c Uredbe (ES) št. 595/2009 – bodisi pri proizvajalcih ali nacionalnih organih bodisi prek neposrednega prenosa podatkov iz vozil – v rednih presledkih na voljo naslednji parametri v zvezi z dejanskimi emisijami CO2 in porabo energije, ki nastajajo med vožnjo, pri težkih vozilih:

(a)  identifikacijska številka vozila;

(b)  porabljeno gorivo in porabljena električna energija;

(c)  skupna prevožena razdalja;

(d)  koristni tovor;

(e)  za hibridna električna težka vozila z zunanjim polnjenjem porabljeno gorivo in porabljena električna energija ter prevožena razdalja glede na različne vrste pogona;

(f)  drugi parametri, potrebni za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 tega člena.

Komisija za namene iz odstavka 1 obdela prejete podatke na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, da oblikuje zbirke anonimiziranih in zbirnih podatkov, tudi po proizvajalcu. Identifikacijske številke vozila se uporabijo zgolj za obdelavo teh podatkov in se ne smejo hraniti dlje, kot je potrebno za ta namen.

3.  Za preprečitev, da bi se razkorak dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, še povečal, Komisija najpozneje v dveh letih in petih mesecih po datumu začetka uporabe ukrepov iz točke (b) člena 5c Uredbe (ES) št. 595/2009 oceni, kako bi lahko uporabili podatke o porabi goriva in energije, da bi zagotovili, da bodo vrednosti emisij CO2 in porabe energije vozil, ugotovljene na podlagi navedene uredbe, dolgoročno odražale dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, za vsakega proizvajalca.

Komisija spremlja in letno poroča o spremembah v razkoraku iz prvega pododstavka, in leta 2027 z namenom, da se prepreči povečanje tega razkoraka, oceni, ali bi bilo izvedljivo od leta 2030 uvesti mehanizem za prilagajanje povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca, in po potrebi predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev takega mehanizma.

4.  Komisija ▌z izvedbenimi akti ▌sprejme podrobno določen postopek zbiranja in obdelave podatkov iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 13

Preverjanje emisij CO2 iz težkih vozil v uporabi

1.  Proizvajalci zagotovijo, da vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, zabeležene v dokumentaciji z informacijami za stranke iz člena 9(4) Uredbe (EU) 2017/2400, ustrezajo emisijam CO2 in porabi goriva pri težkih vozilih v uporabi, kakor je določeno v skladu z navedeno uredbo.

2.  Po začetku veljavnosti postopkov iz odstavka 4 homologacijski organi za tiste proizvajalce, ki jim izdajo dovoljenje za delovanje simulacijskega orodja v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in njenimi izvedbenimi ukrepi, na podlagi primernih in reprezentativnih vzorčnih vozil preverijo, da vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, zabeležene v dokumentaciji z informacijami za stranke, ustrezajo emisijam CO2 in porabi goriva pri težkih vozilih v uporabi, kakor je določeno v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, pri čemer se med drugim uporabijo razpoložljivi podatki, pridobljeni z napravami za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščenimi v vozilu.

Homologacijski organi preverijo tudi obstoj strategij v vozilih ali strategij, povezanih z vzorčnimi vozili, ki umetno izboljšujejo učinkovitost vozil v preskusih, ki se izvajajo za namene homologacije, ali pri izračunih, ki se uporabljajo za namene certificiranja emisij CO2, med drugim z uporabo podatkov, pridobljenih z napravami za spremljanje porabe goriva in/ali energije, nameščenimi v vozilu.

3.  Kadar se na podlagi preverjanj, opravljenih v skladu z odstavkom 2, odkrije neujemanje vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, ki ga ni mogoče predpisati napaki v delovanju simulacijskega orodja, ali strategije, ki umetno izboljšujejo učinkovitost vozila, odgovorni homologacijski organ poleg tega, da sprejme potrebne ukrepe iz Poglavja XI Uredbe (EU) 2018/858, zagotovi, da se dokumentacije z informacijami za stranke, certifikati o skladnosti oziroma posamezna potrdila o odobritvi popravijo.

4.  Komisija z izvedbenimi akti določi postopke za izvajanje preverjanj iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Na Komisijo se pred sprejetjem izvedbenih aktov iz prvega pododstavka v skladu s členom 17 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določitvijo vodilnih načel in meril za opredelitev postopkov iz prvega pododstavka.

Člen 14

Spremembe prilog I in II

1.  Za zagotovitev, da se pri tehničnih parametrih, ki se uporabljajo za izračun povprečnih specifičnih emisij CO2 proizvajalca na podlagi člena 4 in za izračun ciljev specifičnih emisij CO2 na podlagi člena 6, upoštevata tehnični napredek in razvoj logistike tovornega prometa, se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 17 sprejme delegirane akte za spremembo naslednjih določb iz prilog I in II:

(a)  navedb za tip kabine in moč motorja iz tabele 1 Priloge I ter opredelitev „spalne kabine“ in „dnevne kabine“ v tabeli;

(b)  ponderjev profila namembnosti iz tabele 2 Priloge I;

(c)  vrednosti koristnega tovora iz tabele 3 Priloge I in faktorjev prilagoditve koristnega tovora iz tabele 1 Priloge II;

(d)  vrednosti letnih kilometrin iz tabele 4 Priloge I.

2.  Kadar se homologacijski postopki, določeni v Uredbi (ES) št. 595/2009 in njenih izvedbenih ukrepih, spremenijo z drugimi spremembami, kot so spremembe iz točk (b) in (c) odstavka 1 tega člena, tako da se raven emisij CO2 iz reprezentativnih vozil, opredeljena na podlagi tega odstavka, poveča ali zmanjša za več kot 5 g CO2/km, Komisija v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 11(2) uporabi prilagoditveni faktor referenčnih emisij CO2, ki se izračuna po formuli iz točke 2 Priloge II.

3.   Komisija z izvedbenimi akti ▌ določi metodologijo za opredelitev enega ali več reprezentativnih vozil podskupine vozil, vključno z njihovimi statističnimi ponderji, na podlagi katerih se določi ▌prilagoditev iz odstavka 2 tega člena, ob upoštevanju podatkov o spremljanju, sporočenih na podlagi Uredbe (EU) 2018/956, in tehničnih značilnosti vozil, navedenih v členu 12(1) Uredbe (EU) 2017/2400. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2) te uredbe.

Člen 15

Pregled in poročanje

1.   Komisija do 31. decembra 2022 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o učinkovitosti te uredbe, cilju zmanjšanja emisij CO2 in o ravni mehanizma spodbud za brezemisijska in nizkoemisijska težka vozila, ki se uporablja od leta 2030 ▌, ter o določitvi ciljev zmanjšanja emisij CO2 za druge tipe težkih vozil, vključno s priklopniki, avtobusi in delovnimi vozili, in o uvedbi zavezujočih ciljev zmanjšanja emisij CO2 za težka vozila za leto 2035 in naprej ter leto 2040 in naprej. Cilje za leto 2030 bi bilo treba oceniti v skladu z obveznostmi Evropske unije iz Pariškega sporazuma.

2.   Poročilo iz odstavka 1 tega člena zlasti vključuje tudi naslednje:

(a)  oceno učinkovitosti ▌ sistema emisijskih olajšav in emisijskih dolgov iz člena 7 ter ustreznosti podaljšanja njegove uporabe na leto 2030 in naprej;

(b)  oceno uvedbe brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil ▌ob upoštevanju ciljev iz Direktive 2009/33/ES ter ustreznih parametrov in pogojev, ki vplivajo na dajanje takšnih težkih vozil na trg;

(c)  oceno učinkovitosti mehanizma spodbud za brezemisijska in nizkoemisijska težka vozila iz člena 5 ter ustreznost njegovih različnih elementov, da bi ga za obdobje po letu 2025 prilagodili morebitnemu razlikovanju med brezemisijskim dosegom in podskupino vozil v kombinaciji z utežnima faktorjema kilometrine in koristnega tovora, datum začetka uporabe pa bi moral omogočati še vsaj tri leta časa;

(d)  oceno o uvedbi potrebne polnilne in oskrbovalne infrastrukture, o možni uvedbi standardov emisijskih vrednosti CO2 za motorje, zlasti v delovnih vozilih, ter o dejanski reprezentativnosti vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, določenih v skladu z Uredbo (EU) 2017/2400;

(e)  razmisleke, izključno za namene te uredbe, o težkih vozilih in kombinacijah vozil ter pri tem upošteva maso in mere, ki se uporabljajo v nacionalnem prevozu, denimo modularne in intermodalne koncepte, hkrati pa ocenjuje morebitne vidike varnosti in učinkovitosti prevoza, intermodalne, okoljske, infrastrukturne in povratne učinke ter geografski položaj držav članic;

(f)  oceno simulacijskega orodja VECTO, s čimer se zagotovi, da se bo orodje redno in pravočasno posodabljalo;

(g)  oceno možnosti, da bi zasnovali namensko metodologijo, s katero bi zajeli možni prispevek k zmanjšanju emisij CO2 v primeru uporabe sintetičnih in naprednih alternativnih tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov, vključno z e-gorivi, ki so proizvedena z energijo iz obnovljivih virov ter izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranke emisij toplogrednih plinov iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(21);

(h)  oceno, ali bi bilo izvedljivo uvesti odprt, pregleden in nediskriminatoren mehanizem združevanja med proizvajalci;

(i)  oceno višine premije za presežne emisije CO2 za zagotovitev, da premija presega povprečne mejne stroške tehnologije, potrebne za uresničitev ciljev emisij CO2.

3.  Poročilu iz odstavka 1 se po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.

4.  Komisija v okviru ocene iz člena 15(5) Uredbe (EU) 2019/...(22) oceni možnost, da bi prihodke od premij za presežne emisije CO2 zbrali v namenskem skladu ali ustreznem programu in tako poskrbeli za pravičen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, kot navedeno v členu 4.1 Pariškega sporazuma, zlasti za podporo preusposabljanju, dodatnemu usposabljanju ter drugemu pridobivanju znanj in spretnosti in prerazporejanju delavcev v avtomobilskem sektorju v vseh prizadetih državah članicah, zlasti v regijah in skupnostih, ki jih bo prehod najbolj prizadel. Komisija po potrebi v ta namen najpozneje do leta 2027 predloži zakonodajni predlog.

5.  Komisija najpozneje do leta 2023 preuči možnost, da bi zasnovali skupno metodologijo Unije za oceno emisij CO2 v celotnem življenjskem ciklu novih težkih vozil, ki se dajo na trg Unije, in za dosledno sporočanje podatkov o teh emisijah. Komisija to oceno predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi pa tudi predloge za nadaljnje ukrepe, na primer zakonodajne predloge.

Člen 16

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe iz točke (a) člena 44(1) Uredbe (EU) št. 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta(23). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11(2), drugega pododstavka člena 13(4) in člena 14(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od ... [ datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem tega petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 11(2), drugega pododstavka člena 13(4) in člena 14(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi ▌člena 11(2), drugega pododstavka člena 13(4) in člena 14(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18

Spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009

Uredba (ES) št. 595/2009 se spremeni:

(1)  v členu 2 se prvemu odstavku doda naslednji stavek:"

„Za namene členov 5a, 5b in 5c se uporablja tudi za vozila kategorij O3 in O4.“;

"

(2)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 5a

Posebne zahteve za proizvajalce v zvezi z okoljsko učinkovitostjo vozil kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4.

1.  Proizvajalci zagotovijo, da nova vozila kategorij O3 in O4, ki se prodajo, registrirajo ali začnejo uporabljati, izpolnjujejo naslednje zahteve:

   (a) vpliv teh vozil na emisije CO2, poraba goriva, poraba električne energije in brezemisijski doseg motornih vozil se določi v skladu z metodologijo iz točke (a) člena 5c;
   (b) vozila so opremljena z napravami za spremljanje in zapisovanje koristnega tovora, ki so nameščene v vozilu, v skladu z zahtevami iz točke (b) člena 5c.

2.  Proizvajalci zagotovijo, da so nova vozila kategorij M2, M3, N2 in N3, ki se prodajo, registrirajo ali začnejo uporabljati, opremljena z napravami za spremljanje in zapisovanje porabe goriva in/ali energije, koristnega tovora in kilometrine v skladu z zahtevami iz točke (b) člena 5c.

Zagotovijo tudi, da se brezemisijski doseg motornih vozil in poraba električne energije teh vozil določita v skladu z metodologijo iz točke (c) člena 5c.

Člen 5b

Posebne zahteve za države članice v zvezi z okoljsko učinkovitostjo vozil kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4

1.  Nacionalni organi v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 5c zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4, ki niso skladni z zahtevami iz navedenih izvedbenih ukrepov.

2.  Nacionalni organi v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 5c prepovejo prodajo, registracijo ali začetek uporabe novih vozil kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4, ki niso skladna z zahtevami iz navedenih izvedbenih ukrepov.

Člen 5c

Ukrepi za določanje nekaterih vidikov okoljske učinkovitosti vozil kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4

Komisija do 31. decembra 2021 z izvedbenimi akti sprejme naslednje ukrepe:

   (a) metodologijo za ocenjevanje učinkovitosti vozil kategorij O3 in O4, kar zadeva njihov vpliv na emisije CO2, porabo goriva, porabo električne energije in brezemisijske dosege motornih vozil;
   (b) tehnične zahteve za namestitev naprav za spremljanje in zapisovanje porabe goriva in/ali energije ter kilometrine motornih vozil kategorij M2, M3, N2 in N3 ter za določanje in zapisovanje tovora ali skupne mase vozil, ki ustrezajo značilnostim iz točke (a), (b), (c) ali (d) prvega pododstavka člena 2(1) Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta*(24) ter njihovim kombinacijam z vozili kategorij O3 in O4, vključno s prenosom podatkov med vozili znotraj kombinacije, kadar je to potrebno;
   (c) metodologijo za določanje brezemisijskega dosega in porabe električne energije pri novih vozilih kategorij M2, M3, N2 in N3.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13a.

___________________

* Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila ter spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES (UL L …, …, str. …).“;

"

(3)  doda se naslednji člen:"

„Člen 13a

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila, ustanovljen z Uredbo (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta*. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

___________________

* Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

"

Člen 19

Spremembe Uredbe (EU) 2018/956

Uredba (EU) 2018/956 se spremeni:

(1)  člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta*, Uredbe (ES) št. 595/2009 ter Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta**(25).

____________________

* Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

** Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila ter spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES (UL L …, …, str. …).“;

"

(2)  v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice od 1. januarja 2019 dalje spremljajo podatke, ki so opredeljeni v delu A Priloge I, o novih težkih vozilih, prvič registriranih v Uniji.

Pristojni organi držav članic do 30. septembra vsako leto, začenši z letom 2020, Komisiji v skladu s postopkom sporočanja iz Priloge II sporočajo te podatke v zvezi s predhodnim poročevalskim obdobjem, ki traja od 1. julija do 30. junija.

Kar zadeva leto 2019, podatki, sporočeni do 30. septembra 2020, zajemajo podatke, ki so se spremljali od 1. januarja 2019 do 30. junija 2020.

Podatki, ki se nanašajo na nova težka vozila, ki so bila prej registrirana zunaj Unije, se ne spremljajo in sporočajo, razen če je bila ta registracija opravljena manj kot tri mesece pred registracijo v Uniji.“;

"

(3)  v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Z začetkom v letih, kakor so določena v točki 1 dela B Priloge I, proizvajalci težkih vozil spremljajo podatke, opredeljene v točki 2 dela B Priloge I, za vsako novo težko vozilo.

Proizvajalci težkih vozil do 30. septembra vsako leto, z začetkom v letih, kakor so določena v točki 1 dela B Priloge I, Komisiji v skladu s postopkom sporočanja iz Priloge II sporočajo te podatke za vsako novo težko vozilo, katerega simulacija je bila izvedena v predhodnem poročevalskem obdobju, ki traja od 1. julija do 30. junija.

Kar zadeva leto 2019, proizvajalci sporočijo podatke za vsako novo težko vozilo, katerega simulacija je bila izvedena v obdobju od 1. januarja 2019 do 30. junija 2020.

Datum simulacije je datum, sporočen v skladu s podatkovnim vnosom 71 v točki 2 dela B Priloge I.“;

"

(4)  v členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija do 30. aprila vsako leto objavi letno poročilo s svojo analizo podatkov, ki so jih države članice in proizvajalci sporočili za predhodno poročevalsko obdobje.“;

"

(5)  v Prilogi II se točka 3.2 nadomesti z naslednjim:"

„3.2. Podatki, ki zadevajo težka vozila, registrirana v preteklem poročevalskem obdobju, in so shranjeni v registru, se vsako leto objavijo do 30. aprila, prvič leta 2021, z izjemo podatkovnih vnosov iz člena 6(1).“

"

Člen 20

Spremembe Direktive 96/53/ES

Direktiva 96/53/ES se spremeni:

(1)  v členu 2 se po opredelitvi „vozilo na alternativna goriva“ vstavi naslednja opredelitev:"

„– „brezemisijsko vozilo“ pomeni „brezemisijsko težko vozilo“, kakor je opredeljeno v točki (11) člena 3 Uredbe 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta*(26)

_________________________________

* Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila ter spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES (UL L …, …, str. …).“;

"

(2)  člen 10b se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 10b

Največje dovoljene teže vozil na alternativna goriva ali brezemisijskih vozil so določene v točkah 2.2.1, 2.2.2, 2.2.3, 2.2.4, 2.3.1, 2.3.2 in 2.4 Priloge I.

Vozila na alternativna goriva ali brezemisijska vozila morajo biti skladna tudi z omejitvami glede največje dovoljene osne obremenitve, določene v točki 3 Priloge I.

Dodatna teža, ki se zahteva za vozila na alternativna goriva ali brezemisijska vozila, se opredeli na podlagi dokumentacije, ki jo ob odobritvi zadevnega vozila priskrbi proizvajalec. Ta dodatna teža se navede v uradnem dokazilu, zahtevanem v skladu s členom 6.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10h, da za namene te direktive posodobi seznam alternativnih goriv iz člena 2, za katere se zahteva dodatna teža. Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem navedenih delegiranih aktov ravna v skladu s svojo običajno prakso ter se posvetuje s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki iz držav članic.“;

"

(3)  Priloga I se spremeni:

(a)  naslednji pododstavek se doda v drugi stolpec točk 2.2.1, 2.2.2, 2.2.3 in 2.2.4:"

„Pri kombinacijah vozil, vključno z vozili na alternativna goriva ali brezemisijskimi vozili, se največja dovoljena teža iz tega oddelka poveča za dodatno težo alternativnega goriva za največ eno tono ali brezemisijske tehnologije za največ dve toni.“;

"

(b)  v drugi stolpec točke 2.3.1 se doda naslednji pododstavek: "

„Brezemisijska vozila: največja dovoljena teža 18 ton se poveča za dodatno težo brezemisijske tehnologije do največ dveh ton.“;

"

(c)  v tretji stolpec točke 2.3.2 se doda naslednji pododstavek:"

„Triosna brezemisijska vozila: največja dovoljena teža 25 ton oziroma 26 ton, kadar je pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in zračnim vzmetenjem ali vzmetenjem, ki je priznano kot enakovredno v Uniji, kakor je opredeljeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in največja obremenitev vsake osi ne presega 9,5 tone, se poveča za dodatno težo brezemisijske tehnologije, do največ dveh ton.“;

"

(d)  v tretji stolpec točke 2.4 se doda naslednji pododstavek:"

„Triosni zgibni avtobusi, ki so brezemisijska vozila: največja dovoljena teža 28 ton se poveča za dodatno težo brezemisijske tehnologije do največ dveh ton.“

"

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Povprečne specifične emisije CO2, cilji specifičnih emisij CO2 in presežne emisije CO2

1.  Podskupine vozil

Vsako novo težko vozilo se razporedi v eno od podskupin vozil iz tabele 1 v skladu z navedenimi pogoji.

Tabela 1 – Podskupine vozil (sg)

Težka vozila

Tip kabine

Moč motorja

Podskupina vozil (sg)

Tovorna vozila s togo konstrukcijo z osno konfiguracijo 4x2 in največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila > 16 ton

Vse

<170 kW

4-UD

Dnevna kabina

≥170 kW

4-RD

Spalna kabina

≥ 170 kW in < 265 kW

Spalna kabina

≥265 kW

4-LH

Tovorna vozila s togo konstrukcijo z osno konfiguracijo 6x2

Dnevna kabina

Vse

9-RD

Spalna kabina

9-LH

Vlečna vozila z osno konfiguracijo 4x2 in največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila > 16 ton

Dnevna kabina

Vse

5-RD

Spalna kabina

< 265 kW

Spalna kabina

≥ 265 kW

5-LH

Vlečna vozila z osno konfiguracijo 6x2

Dnevna kabina

Vse

10-RD

Spalna kabina

10-LH

„Spalna kabina“ pomeni vrsto kabine, ki ima za voznikovim sedežem prostor, namenjen za spanje, kot je sporočeno v skladu z Uredbo (EU) 2018/956.

„Dnevna kabina“ pomeni vrsto kabine, ki ni spalna.

Če se novo težko vozilo ne more razporediti v podskupino vozil, ker niso na voljo informacije o tipu kabine ali moči motorja, se razporedi v podskupino vozil za dolge razdalje (LH), ki ustreza tipu njegove šasije (tovorno vozilo s togo konstrukcijo ali vlečno vozilo) in osni konfiguraciji (4x2 ali 6x2).

Kadar je novo težko vozilo razporejeno v podskupino vozil 4-UD, vendar podatki o emisijah CO2 v g/km niso na voljo v zvezi s profiloma namembnosti UDL ali UDR, kakor sta opredeljena v tabeli 2 v točki 2.1, se novo težko vozilo razporedi v podskupino vozil 4-RD.

2.  Povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca

2.1.  Specifične emisij CO2 iz novega težkega vozila

Specifične emisije CO2 v g/km (CO2v) iz novega težkega vozila v, razporejenega v podskupino vozil sg, se izračunajo po naslednji formuli:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000002.png

pri čemer je:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000003.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000004.png vsota vseh profilov namembnosti mp iz tabele 2;

sg podskupina vozil, v katero je bilo novo težko vozilo v razporejeno v skladu s točko 1 te priloge;

Wsg,mp ponder profila namembnosti, določen v tabeli 2;

CO2v,mp emisije CO2 v g/km iz novega težkega vozila v, določene za profil namembnosti mp in sporočene v skladu z Uredbo (EU) 2018/956.

Specifične emisije CO2 iz brezemisijskega težkega vozila se nastavijo na 0 g CO2/km.

Specifične emisije CO2 iz delovnega vozila so povprečje emisij CO2 v g/km, sporočeno v skladu z Uredbo (EU) 2018/956.

Tabela 2 – Ponderji profilov namembnosti (Wsg,mp)

Podskupina vozil

(sg)

Profil namembnosti1 (mp)

RDL

RDR

LHL

LHR

UDL

UDR

REL, RER, LEL, LER

4-UD

0

0

0

0

0,5

0,5

0

4-RD

0,45

0,45

0,05

0,05

0

0

0

4-LH

0,05

0,05

0,45

0,45

0

0

0

9-RD

0,27

0,63

0,03

0,07

0

0

0

9-LH

0,03

0,07

0,27

0,63

0

0

0

5-RD

0,27

0,63

0,03

0,07

0

0

0

5-LH

0,03

0,07

0,27

0,63

0

0

0

10-RD

0,27

0,63

0,03

0,07

0

0

0

10-LH

0,03

0,07

0,27

0,63

0

0

0

Opredelitve profilov namembnosti

RDL

Regionalna dostava majhnega koristnega tovora

RDR

Regionalna dostava reprezentativnega koristnega tovora

LHL

Prevoz majhnega koristnega tovora na dolge razdalje

LHR

Prevoz reprezentativnega koristnega tovora na dolge razdalje

UDL

Mestna dostava majhnega koristnega tovora

UDR

Mestna dostava reprezentativnega koristnega tovora

REL

Regionalna dostava (EMS) majhnega koristnega tovora

RER

Regionalna dostava (EMS) reprezentativnega koristnega tovora

LEL

Prevoz majhnega koristnega tovora na dolge razdalje (EMS)

LER

Prevoz reprezentativnega koristnega tovora na dolge razdalje (EMS)

2.2.  Povprečne specifične emisije CO2 iz vseh novih težkih vozil v podskupini vozil za proizvajalca

Za vsakega proizvajalca in vsako poročevalsko obdobje se izračunajo povprečne specifične emisije CO2 v g/tkm (20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000005.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000006.png) iz vseh novih težkih vozil v podskupini vozil sg po naslednji formuli:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000007.png

pri čemer je:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000008.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000009.png vsota vseh novih težkih vozil proizvajalca v podskupini vozil sg razen delovnih vozil v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 4;

CO2v specifične emisije CO2 iz novega težkega vozila v, določene v skladu s točko 2.1;

Vsg število novih težkih vozil proizvajalca v podskupini vozil sg razen delovnih vozil v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 4;

PLsg povprečni koristni tovor vozil v podskupini vozil sg, kot je določen v točki 2.5.

2.3.  Brezemisijski in nizkoemisijski faktor iz člena 5

2.3.1  Poročevalska obdobja 2019–2024

Za vsakega proizvajalca in poročevalsko obdobje od 2019 do 2024 se brezemisijski in nizkoemisijski faktor (ZLEV) iz člena 5 izračuna po naslednji formuli:

ZLEV = V / (Vconv + Vzlev) z najmanj 0,97

pri čemer je:

V število novih težkih vozil proizvajalca, ki imajo značilnosti iz prvega pododstavka člena 2(1), razen delovnih vozil v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 4;

Vconv število novih težkih vozil proizvajalca, ki imajo značilnosti iz prvega pododstavka člena 2(1), razen delovnih vozil v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 4 in razen brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil;

Vzlev vsota Vin in Vout,

pri čemer je:

Vin je ∑ v (1+ (1 – CO2v/LETsg))

pri čemer je 20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000010.png vsota vseh novih brezemisijskih in nizkoemisijskih težkih vozil, ki imajo značilnosti iz prvega pododstavka člena 2(1);

CO2v specifične emisije CO2 v g/km iz brezemisijskih ali nizkoemisijskih težkih vozil v, določene v skladu s točko 2.1;

LETsg nizkoemisijska mejna vrednost podskupine vozil sg, v katero spada vozilo v, kot je določeno v točki 2.3.3;

Vout skupno število na novo registriranih brezemisijskih težkih vozil iz drugega pododstavka člena 2(1), pomnoženo z 2 in z največ 1,5 % Vconv.

2.3.2  Poročevalska obdobja od leta 2025 naprej

Za vsakega proizvajalca in poročevalsko obdobje se brezemisijski in nizkoemisijski faktor (ZLEV) iz člena 5 izračuna po naslednji formuli:

ZLEV = 1 - (y - x) , če pa je seštevek večji od 1 ali manjši od 0,97, se faktor ZLEV glede na primer določi na 1 ali 0,97

pri čemer je:

x 0,02

y vsota Vin in Vout, deljena z Vtotal, pri čemer je:

Vin skupno število na novo registriranih nizkoemisijskih in brezemisijskih težkih vozil, ki imajo značilnosti iz prvega pododstavka člena 2(1), pri čemer vsako izmed njih šteje za ZLEVspecific v skladu s spodnjo formulo:

ZLEVspecific = 1 - (CO2v / LETsg )

pri čemer je:

CO2v specifične emisije CO2 v g/km iz brezemisijskih ali nizkoemisijskih težkih vozil v, določene v skladu s točko 2.1;

LETsg nizkoemisijska mejna vrednost podskupine vozil sg, v katero spada vozilo v, kot je določeno v točki 2.3.3;

Vout skupno število na novo registriranih brezemisijskih težkih vozil iz drugega pododstavka člena 2(1), in z največ 0,035 Vtotal;

Vtotal skupno število na novo registriranih težkih vozil proizvajalca v navedenem poročevalskem obdobju.

Če je Vin/Vtotal manjši od 0,0075, se faktor ZLEV določi na 1.

2.3.3  Nizkoemisijske mejne vrednosti

Nizkoemisijska mejna vrednost LETsg podskupine vozil sg se določi na naslednji način:

LETsg = (rCO2sg x PLsg) / 2

pri čemer je:

rCO2sg             referenčna vrednost za emisije CO2 v podskupini vozil sg, kot je določena v točki 3;

PLsg                           povprečni koristni tovor vozil v podskupini vozil sg, kot je določen v točki 2.5.

2.4.  Delež novih težkih vozil proizvajalca v podskupini vozil

Za vsakega proizvajalca in vsako poročevalsko obdobje se delež sharesg novih težkih vozil v podskupini vozil sg izračuna po naslednji formuli:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000011.png

pri čemer je:

Vsg število novih težkih vozil proizvajalca v podskupini vozil sg razen delovnih vozil v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 4;

V število novih težkih vozil proizvajalca razen delovnih vozil v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 4.

2.5.  Povprečne vrednosti koristnega tovora vseh vozil v podskupini vozil

Povprečna vrednost koristnega tovora PLsg vozila v podskupini vozil sg se izračuna po naslednji formuli:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000012.png

pri čemer je:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000013.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000014.png vsota vseh profilov namembnosti mp;

Wsg,mp, ponder profila namembnosti, določen v tabeli 2 v točki 2.1;

PLsg,mp vrednost koristnega tovora, razporejena k vozilom v podskupini vozil sg za profil namembnosti mp, kot je določeno v tabeli 3.

Tabela 3 – Vrednosti koristnega tovora PL sg, mp (v tonah)

Podskupina vozil sg

Profil namembnosti1 (mp)

RDL

RDR

LHL

LHR

UDL

UDR

REL

RER

LEL

LER

4-UD

0,9

4,4

1,9

14

0,9

4,4

3,5

17,5

3,5

26,5

4-RD

4-LH

5-RD

2,6

12,9

2,6

19,3

2,6

12,9

3,5

17,5

3,5

26,5

5-LH

9-RD

1,4

7,1

2,6

19,3

1,4

7,1

3,5

17,5

3,5

26,5

9-LH

10-RD

2,6

12,9

2,6

19,3

2,6

12,9

3,5

17,5

3,5

26,5

10-LH

1 Glej opredelitve profilov namembnosti v tabeli 2 v točki 2.1.

2.6.  Utežni faktor kilometrine in koristnega tovora

Utežni faktor kilometrine in koristnega tovora (MPWsg) v podskupini vozil sg je opredeljen kot zmnožek letne kilometrine, določene v tabeli 4, in vrednosti koristnega tovora na podskupino vozil, določene v tabeli 3 v točki 2.5, standardiziran na ustrezno vrednost za podskupino vozil 5-LH, in se izračuna po naslednji formuli:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000015.png

pri čemer je:

AMsg letna kilometrina, določena v tabeli 4 za vozila v ustrezni podskupini vozil;

AM5-LH letna kilometrina, določena za podskupino vozil 5-LH v tabeli 4;

PLsg povprečna vrednost koristnega tovora, kot je določena v točki 2.5;

PL5-LH povprečna vrednost koristnega tovora za podskupino vozil 5-LH, kot je določena v točki 2.5.

Tabela 4 – Letne kilometrine

Podskupina

vozil sg

Letna kilometrina AMsg (v km)

4-UD

60 000

4-RD

78 000

4-LH

98 000

5-RD

78 000

5-LH

116 000

9-RD

73 000

9-LH

108 000

10-RD

68 000

10-LH

107 000

2.7.  Povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca iz člena 4 v g/tkm

Za vsakega proizvajalca in vsako poročevalsko obdobje se izračunajo povprečne specifične emisije CO2 v g/tkm (CO2) po naslednji formuli:

CO2 = ZLEV × ∑ sg share,sg × MPWsg × avgCO2sg

pri čemer je:

sg vsota vseh podskupin vozil;

ZLEV brezemisijski in nizkoemisijski faktor, kot je določen v točki 2.3;

share,sg delež novih težkih vozil v podskupini vozil sg, kot je določen v točki 2.4;

MPWsg utežni faktor kilometrine in koristnega tovora, kot je določen v točki 2.6;

avgCO2sg povprečne specifične emisije CO2 v g/tkm, kot je določeno v točki 2.2.

3.  referenčne emisije CO2 iz drugega odstavka člena 1

Referenčne emisije CO2 (rCO2sg) se izračunajo za vsako podskupino vozil sg na podlagi vseh novih težkih vozil vseh proizvajalcev v referenčnem obdobju po naslednji formuli:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000016.png

pri čemer je:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000017.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000018.png vsota vseh novih težkih vozil, registriranih v referenčnem obdobju, v podskupini vozil sg, razen delovnih vozil v skladu z drugim pododstavkom člena 1;

CO2v specifične emisije CO2 iz novega težkega vozila v, kot so določene v skladu s točko 2.1, po potrebi prilagojene na podlagi Priloge II;

rVsg število vseh novih težkih vozil, registriranih v referenčnem obdobju, v podskupini vozil sg, razen delovnih vozil v skladu z drugim odstavkom člena 1;

PLsg povprečni koristni tovor vozil v podskupini vozil sg, kot je določen v točki 2.5.

4.  cilj specifičnih emisij CO2 proizvajalca iz člena 6

Za vsakega proizvajalca in vsako poročevalsko obdobje od 1. julija 2025 dalje se izračuna cilj specifičnih emisij CO2 T po naslednji formuli:

T = ∑ sg sharesg × MPWsg × (1 - rf) × rCO2sg

pri čemer je:

sg vsota vseh podskupin vozil;

sharesg delež novih težkih vozil v podskupini vozil sg, kot je določen v točki 2.4;

MPWsg utežni faktor kilometrine in koristnega tovora, kot je določen v točki 2.6;

rf cilj zmanjšanja emisij CO2 (v %), ki velja v tem specifičnem poročevalskem obdobju;

rCO2sg referenčne emisije CO2, kot je določeno v točki 3.

5.  Emisijske olajšave in emisijski dolgovi iz člena 7

5.1.  Krivulja zmanjševanja emisij CO2 za emisijske olajšave

Za vsakega proizvajalca in vsako poročevalsko obdobje let Y v obdobju od 2019 do 2030 se krivulja zmanjševanja emisij CO2 (ETY) določi po naslednji formuli:

ETY = sg sharesg × MPWsg × R-ETY × rCO2sg

pri čemer je:

sg (…) vsota vseh podskupin vozil;

share,sg delež novih težkih vozil v podskupini vozil sg, kot je določen v točki 2.4;

MPWsg utežni faktor kilometrine in koristnega tovora, kot je določen v točki 2.6;

rCO2sg referenčne emisije CO2, kot je določeno v točki 3;

pri čemer je:

za poročevalska obdobja let Y od 2019 do 2025:

R-ETY, = (1-rf2025)+ rf2025 × (2025 – Y)/6

in za poročevalska obdobja let Y od 2026 do 2030:

R-ETY = (1-rf2030 ) + (rf2030 - rf2025) × (2030 – Y)/5

rf2025 in rf2030 sta cilja zmanjšanja emisij CO2 (v %), ki veljata za poročevalska obdobja v letih 2025 oziroma 2030▌.

5.2.  Emisijske olajšave in emisijski dolgovi za vsako poročevalsko obdobje

Za vsakega proizvajalca in vsako poročevalsko obdobje let Y v obdobju od 2019 do 2029 se izračunajo emisijske olajšave (cCO2y) in emisijski dolgovi (dCO2y) po naslednjih formulah:

če je CO2Y < ETY:

cCO2Y = (ETY – CO2Y) × Vy in

dCO2Y = 0

če je CO2Y > TY za leta od 2025 do 2029:

dCO2Y = (CO2Y - TY) × VY in

cCO2Y = 0

V vseh drugih primerih sta vrednosti dCO2y in cCO2y nastavljeni na 0,

pri čemer je:

ETY emisijska krivulja zmanjševanja emisij CO2 proizvajalca v poročevalskem obdobju leta Y, določena v skladu s točko 5.1;

CO2y povprečne specifične emisije CO2 proizvajalca v poročevalskem obdobju leta Y, določene v skladu s točko 2.7;

TY cilj specifičnih emisij CO2 proizvajalca v poročevalskem obdobju leta Y, določen v skladu s točko 4;

VY število novih težkih vozil proizvajalca v poročevalskem obdobju leta Y razen delovnih vozil, v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 4;

5.3.  Mejna vrednost emisijskega dolga

Za vsakega proizvajalca se mejna vrednost emisijskega dolga (limCO2) določi po naslednji formuli:

limCO2 = T2025 × 0,05 × V2025

pri čemer je:

T2025 cilj specifičnih emisij CO2 proizvajalca v poročevalskem obdobju leta 2025, določen v skladu s točko 4;

V2025 število novih težkih vozil proizvajalca v poročevalskem obdobju leta 2025, razen delovnih vozil, v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 4.

5.4.  Emisijske olajšave, pridobljene pred letom 2025

Emisijski dolgovi, pridobljeni za poročevalsko obdobje leta 2025, se zmanjšajo za znesek (redCO2), ki ustreza emisijskim olajšavam, pridobljenim pred tem poročevalskim obdobjem, kar se določi za vsakega proizvajalca po naslednji formuli:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000019.png

pri čemer je:

min manjša od obeh vrednosti, navedenih v oklepaju;

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000020.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000021.png vsota v poročevalskih obdobjih let Y od 2019 do 2024;

dCO22025 emisijski dolgovi za poročevalsko obdobje leta 2025, kot so določeni v skladu s točko 5.2;

cCO2Y emisijske olajšave za poročevalsko obdobje leta Y, kot so določene v skladu s točko 5.2.

6.  Presežne emisije CO2 proizvajalca iz člena 8(2)

Za vsakega proizvajalca in vsako poročevalsko obdobje od leta 2025 dalje se presežne emisije CO2 (exeCO2y), če je vrednost pozitivna, izračunajo po naslednjih formulah:

Za poročevalsko obdobje leta 2025

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000022.png

Za poročevalska obdobja let Y od 2026 do 2028

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000023.png

Za poročevalsko obdobje leta 2029

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000024.png

Za poročevalska obdobja let Y od leta 2030 dalje

exeCO2y = (CO2Y - TY) x VY

pri čemer je:

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000025.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000026.png vsota v poročevalskih obdobjih let Y od 2019 do 2025;

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000027.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000028.png vsota v poročevalskih obdobjih let I od leta 2025 do leta Y;

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000029.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000030.png vsota v poročevalskih obdobjih let J od leta 2025 do leta (Y-1);

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000031.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000032.png vsota v poročevalskih obdobjih let J od 2025 do 2028;

20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000033.png20190418-P8_TA-PROV(2019)0426_SL-p0000034.png vsota v poročevalskih obdobjih let I od 2025 do 2029;

dCO2Y emisijski dolgovi za poročevalsko obdobje leta Y, kot so določeni v skladu s točko 5.2;

cCO2Y emisijske olajšave za poročevalsko obdobje leta Y, kot so določene v skladu s točko 5.2;

limCO2 mejna vrednost emisijskega dolga, kot je določena v skladu s točko 5.3;

redCO2 zmanjšanje emisijskih dolgov za poročevalsko obdobje leta 2025, kot je določeno v skladu s točko 5.4.

V vseh drugih primerih se vrednost presežnih emisij CO2 exeCO2Y nastavi na 0.

PRILOGA II

Postopki prilagoditve

1.  Faktorji prilagoditve koristnega tovora iz točke (c) člena 14(1)

Ob upoštevanju točke (a) člena 11(2) se za namene izračuna referenčnih emisij CO2 iz drugega odstavka člena 1 uporabijo ponderji profila namembnosti in vrednosti koristnega tovora, ki se uporabljajo v poročevalskem obdobju, ko začnejo veljati spremembe iz točke (c) člena 14(1) za vsa nova težka vozila, emisije CO2 v g/km iz težkega vozila v, določene za profil namembnosti mp iz tabele 2 v točki 2.1 Priloge I, pa se prilagodijo z naslednjo formulo:

CO2v,mp = CO2(RP)v,mp x (1+ PLasg,mp x (PLsg,mp – PL(RP)sg,mp))

pri čemer je:

sg podskupina vozil, v katero spada vozilo v;

CO2(RP)v,mp specifične emisije CO2 iz vozila v v g/km, kot so določene za profil namembnosti mp in ki temeljijo na podatkih o spremljanju za referenčno obdobje, sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/956;

PL(RP)sg, mp vrednost koristnega tovora, ki se je pripisala vozilom v v podskupini vozil sg za profil namembnosti mp v referenčnem obdobju v skladu s tabelo 3 v točki 2.5 Priloge I za namene priprave podatkov o spremljanju za referenčno obdobje, sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/956;

PLsg, mp vrednost koristnega tovora, pripisana vozilom v podskupini vozil sg za profil namembnosti mp v poročevalskem obdobju, ko začnejo veljati spremembe iz točke (c) člena 14(1) za vsa nova težka vozila, v skladu s tabelo 3 v točki 2.5 Priloge I;

PLasg, mp faktor prilagoditve koristnega tovora, določen v tabeli 5.

Tabela 5 – Faktorji prilagoditve koristnega tovora PLa sg, mp

PLasg,mp

(v 1/tone)

Profili namembnosti mp1

RDL, RDR

REL, RER

LHL, LHR

LEL, LER

UDL, UDR

Podskupine

vozil

sg

4-UD

0,026

n.r.

0,015

n.r.

0,026

4-RD

4-LH

5-RD

0,022

0,022

0,017

0,017

0,022

5-LH

9-RD

0,026

0,025

0,015

0,015

0,026

9-LH

10-RD

0,022

0,021

0,016

0,016

0,022

10-LH

1 Glej opredelitve profilov namembnosti v točki 2.1 Priloge I.

2.  Prilagoditveni faktorji iz točke (b) člena 11(2)

Ob upoštevanju točke (b) člena 11(2) se za namene izračuna referenčnih emisij CO2 iz drugega odstavka člena 1 uporabijo ponderji profila namembnosti in vrednosti koristnega tovora, ki se uporabljajo v poročevalskem obdobju, ko začnejo veljati spremembe iz točke (c) člena 14(1) za vsa nova težka vozila, emisije CO2 v g/km iz težkega vozila v, določene za profil namembnosti mp iz točke 2.1 Priloge I, pa se prilagodijo z naslednjo formulo:

CO2v,mp = CO2(RP)v,mp x (∑ r s r,sg x CO2 r,mp )/ (∑ r s r,sg x CO2(RP)r,mp )

pri čemer je:

r vsota vseh reprezentativnih vozil r za podskupino vozil sg;

sg podskupina vozil, v katero spada vozilo v;

s r,sg statistični ponder reprezentativnega vozila r v podskupini vozil sg;

CO2(RP)v,mp specifične emisije CO2 iz vozila v v g/km, kot so določene za profil namembnosti mp in ki temeljijo na podatkih o spremljanju referenčnega obdobja, sporočenih v skladu z Uredbo (EU) 2018/956;

CO2(RP)r,mp specifične emisije CO2 iz reprezentativnega vozila r v g/km, kot so določene za profil namembnosti mp v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in njenimi izvedbenimi ukrepi v referenčnem obdobju, ko je bil določen CO2(RP)v,mp;

CO2r,mp specifične emisije CO2 iz reprezentativnega vozila r, kot so določene za profil namembnosti mp v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 in njenimi izvedbenimi ukrepi v poročevalskem obdobju, ko začnejo veljati spremembe iz člena 14(2) te uredbe za vsa nova težka vozila.

Reprezentativno vozilo se opredeli v skladu z metodologijo iz člena 14(3) te uredbe.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije

Komisija si prizadeva za tehnični razvoj orodja za izračun porabe energije vozil (Vehicle Energy Consumption Calculation Tool – VECTO), da bi ga bilo mogoče redno in pravočasno posodabljati glede na inovacije in upoštevati uvajanje novih tehnologij, ki izboljšujejo učinkovitost porabe goriva pri težkih vozilih.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 286.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 14. novembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0455).
(3)UL C 62, 15.2.2019, str. 286.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(5)Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011(UL L, …,…, str. ).
(6)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta 2017/0293 (COD) - pe 6/19, in dopolnite ustrezno opombo.
(7) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).
(8)Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1);
(9)Uredba Komisije (EU) 2017/2400 z dne 12. decembra 2017 o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri težkih vozilih ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011 (UL L 349, 29.12.2017, str. 1).
(10) Uredba (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. junija 2018 o spremljanju emisij CO2 in porabe goriva pri novih težkih vozilih ter o poročanju o njih (UL L 173, 9.7.2018, str. 1).
(11)Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).
(12) Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 140, 5.6.2009, str. 1).
(13)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta 2017/0293 (COD) - pe 6/19.
(14) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
(15)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(16)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(17) Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235 17.9.1996, str. 59).
(18) Uredba (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nova lahka gospodarska vozila kot del celostnega pristopa Unije za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (UL L 145, 31.5.2011, str. 1).
(19) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).
(20) Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).
(21) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
(22)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta 2017/0293 (COD) - pe 6/19.
(23) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).
(24)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta 2017/0293 (COD) - pe 6/19, in dopolnite ustrezno opombo.
(25)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta 2017/0293 (COD) - pe 6/19, in dopolnite ustrezno opombo.
(26)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta 2017/0293 (COD) - pe 6/19, in dopolnite ustrezno opombo.


Spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz ***I
PDF 247kWORD 85k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/33/EU o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (COM(2017)0653 – C8-0393/2017 – 2017/0291(COD))
P8_TA-PROV(2019)0427A8-0321/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0653),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0393/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. aprila 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. julija 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter mnenja Odbora za promet in turizem (A8-0321/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz

P8_TC1-COD(2017)0291


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(5),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 je Unija zavezana trajnostnemu, konkurenčnemu, varnemu in brezogljičnemu energetskemu sistemu. V sporočilu Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom „Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030“ so določene ambiciozne zaveze, da Unija še dodatno zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, da se v porabi energije poveča delež energije iz obnovljivih virov na vsaj 27 %, da se dosežejo vsaj 27-odstotni prihranki energije in da se v Uniji izboljša energetska varnost, konkurenčnost ter trajnostnost. Od takrat je z Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(7) določeno, da mora delež energije iz obnovljivih virov do leta 2030 znašati vsaj 32 % končne bruto porabe energije v Uniji, v Direktivi (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta(8) pa je bil določen nov cilj glede energetske učinkovitosti za Unijo do leta 2030, ki znaša vsaj 32,5 %.

(2)  V svojem sporočilu z dne 20. julija 2016 z naslovom „Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami“ je Komisija napovedala, da je treba za izpolnitev zavez Unije, sprejetih na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je potekalo leta 2015 v Parizu, pospešiti razogljičenje v prometnem sektorju, emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka iz prometa pa se bodo zato morale vztrajno zmanjševati v smeri ničelnih emisij do sredine stoletja. Poleg tega je treba emisije onesnaževal zraka iz prometa, ki škodijo zdravju in okolju, nemudoma izrazito zmanjšati. To se lahko doseže z nizom pobud v okviru politike, vključno z ukrepi, ki podpirajo prehod na javni prevoz, in uporabo javnega naročanja za spodbujanje čistih vozil.

(3)  V svojem sporočilu z dne 31. maja 2017 z naslovom „Evropa v gibanju: agenda za socialno pravičen prehod na čisto, konkurenčno in povezano mobilnost za vse“ Komisija izpostavlja, da povečana proizvodnja in uporaba čistih vozil, infrastruktura za alternativna goriva in nove storitve za mobilnost, ki izkoriščajo digitalizacijo in avtomatizacijo v Uniji, nudijo številne koristi državljanom Unije, državam članicam in gospodarskim sektorjem. Te koristi vključujejo varnejše in brezhibne rešitve za mobilnost ter manjšo izpostavljenost škodljivim emisijam onesnaževal. Nadalje, kot je navedeno v govoru o stanju v Uniji z dne 13. septembra 2017, je eden glavnih ciljev Unije prevzeti vodilno vlogo v svetu v razogljičenju.

(4)  Kot je bilo napovedano v sporočilu Komisije z naslovom „Evropa v gibanju“, je ta direktiva del drugega svežnja predlogov, ki bodo prispevali k prehodu Unije na nizkoemisijsko mobilnost. Ta sveženj, ki je bil predstavljen v sporočilu Komisije z dne 8. novembra 2017 z naslovom „Uresničevanje nizkoemisijske mobilnosti – Evropska unija, ki varuje planet, opolnomoča svoje potrošnike ter ščiti svojo industrijo in delavce“, vsebuje kombinacijo ukrepov, usmerjenih v ponudbo in povpraševanje, za usmeritev Unije na pot k nizkoemisijski mobilnosti in za sočasno krepitev konkurenčnosti ekosistema mobilnosti Unije. Spodbujanje čistih vozil bi moralo potekati skupaj z nadaljnjim razvojem javnega prevoza kot načina za zmanjšanje zastojev na cestah ter posledično za zmanjšanje emisij in izboljšanje kakovosti zraka.

(5)  Inovacije v novih tehnologijah pomagajo zniževati emisije CO2 iz vozil in zmanjšati onesnaženost zraka in obremenitev s hrupom, s čimer podpirajo razogljičenje prometnega sektorja. Večja uporaba nizkoemisijskih in brezemisijskih cestnih vozil bo zmanjšala emisije CO2 in emisije nekaterih onesnaževal (trdni delci, dušikovi oksidi in nemetanski ogljikovodiki) ter s tem izboljšala kakovost zraka v mestih in drugih onesnaženih območjih, obenem pa bo prispevala h konkurenčnosti in rasti industrije Unije na rastočih svetovnih trgih nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil. Komisija bi morala izvajati ukrepe politike za spodbujanje široke uporabe proizvodnih zmogljivosti in povečanje teh zmogljivosti za take nove tehnologije v vseh državah članicah, da bi prispevala k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev in uravnoteženemu razvoju v vseh državah članicah.

(6)  Tržne napovedi kažejo, da se bodo nakupne cene čistih vozil še naprej zniževale. Zaradi nižjih stroškov delovanja in vzdrževanja so skupni stroški lastništva teh vozil že danes konkurenčni. Pričakovano znižanje nakupnih cen bo še dodatno zmanjšalo ovire za razpoložljivost na trgu in uporabo čistih vozil v naslednjem desetletju.

(7)  Unija je ena izmed vodilnih regij za raziskave in ekološke inovacije visoke vrednosti, azijsko-pacifiška regija pa ima največje proizvajalce električnih avtobusov z baterijo ter baterij. Tudi razvoj na svetovnem trgu električnih vozil z baterijo poganja trg na Kitajskem in v Združenih državah Amerike. Ambiciozna politika Unije o javnem naročanju čistih vozil bo pripomogla k spodbujanju inovacij in bo še naprej spodbujala konkurenčnost in rast industrije Unije na vse bolj rastočem svetovnem trgu čistih vozil in s tem povezane tehnološke infrastrukture. Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 3. oktobra 2017 z naslovom „Uspešno izvajanje javnih naročil v Evropi in zanjo“, bo Komisija še naprej vodila prizadevanja za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev in spodbujanje boljšega dostopa do trgov javnega naročanja tretjih držav, vključno z nakupom, zakupom, najemom ali nakupom s pridržanim lastništvom vozil za cestni prevoz.

(8)  Glede na to, da so javni izdatki za blago, gradnje in storitve leta 2018 predstavljali približno 16 % BDP, lahko javni organi s svojo politiko javnega naročanja spodbujajo in podpirajo trge inovativnih izdelkov in storitev. Za uresničitev tega cilja bi morala Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9) določiti jasne in pregledne zahteve, vključno z jasnimi in dolgoročnimi cilji javnega naročanja ter preprosto metodo za njihov izračun. Direktivi 2014/24/EU(10) in 2014/25/EU(11) Evropskega parlamenta in Sveta določata minimalna pravila javnega naročanja, ki usklajujejo načine, kako javni naročniki in naročniki izvajajo javna naročila gradenj, blaga in storitev. Navedeni direktivi zlasti postavljata splošne denarne mejne vrednosti za ugotavljanje, za katera javna naročila velja zakonodaja Unije o javnem naročanju.Te mejne vrednosti se uporabljajo tudi za Direktivo 2009/33/ES.

(9)  Za uporabo vozil na alternativna goriva je potrebna razpoložljiva in zadostna polnilna in oskrbovalna infrastruktura. Komisija je 8. novembra 2017 sprejela akcijski načrt v podporo pospešeni uvedbi infrastrukture za alternativna goriva v Uniji, vključno z okrepljeno podporo za uvedbo javno dostopne infrastrukture s sredstvi Unije, ki bi prispevala k ustvarjanju ugodnejših razmer za prehod na čista vozila, vključno z javnim prevozom. Komisija bo do 31. decembra 2020 pregledala izvajanje Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta(12) in predložila zakonodajni predlog za spremembo navedene direktive, če bo na podlagi tega pregleda menila, da je to potrebno.

(10)  Direktiva 2009/33/ES dopolnjuje horizontalno zakonodajo Unije o javnem naročanju ter dodaja trajnostnostna merila, s čimer poskuša spodbujati trg čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz. Komisija je leta 2015 izvedla naknadno oceno Direktive 2009/33/ES in ugotovila, da navedena direktiva ni spodbudila tržne uvedbe čistih vozil v Uniji, zlasti zaradi pomanjkljivosti v zvezi z njenim področjem uporabe in določbami o nakupu vozil. Ocena je pokazala, da je bil učinek navedene direktive na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka ter na spodbujanje konkurenčnosti industrije zelo omejen.

(11)  V oceni učinka, ki ga je izvedla Komisija v okviru revizije Direktive 2009/33/ES, so poudarjene koristi spremembe splošnega pristopa k upravljanju javnega naročanja čistih vozil na ravni Unije. V primerjavi z internalizacijo zunanjih stroškov v splošnih odločitvah v zvezi z javnim naročanjem lahko določitev minimalnih ciljev javnega naročanja uspešno pripomore k cilju spodbujanja uporabe čistih vozil na trgu, pri čemer se v vseh odločitvah glede javnega naročanja upošteva pomen okoljskih vidikov. Srednje- in dolgoročne koristi za državljane in podjetja Unije ta pristop v celoti upravičujejo, kolikor javnim naročnikom in naročnikom dopušča dovolj prožnosti pri izbiri tehnologije, ki naj bi se uporabila.

(12)  Razširitev področja uporabe Direktive 2009/33/ES z vključitvijo praks, kot so zakup, najem in nakup s pridržanim lastništvom vozil ter pogodb za nekatere storitve, zagotavlja, da so zajete vse relevantne prakse javnega naročanja. V področje uporabe te direktive bi bilo treba vključiti storitve, kot so storitve javnega cestnega prevoza, cestni potniški promet za posebne namene, izredni prevoz potnikov, pa tudi posebne poštne storitve in storitve dostave paketov ter storitve odvoza smeti, ki se izvajajo z vozili kategorij vozil iz te direktive, kadar predstavljajo pomembnejši element v pogodbi. Te storitve bi bilo treba opredeliti z uporabo ustreznega enotnega besednjaka javnih naročil iz Priloge. Ta direktiva ne bi smela na obstoječe pogodbe učinkovati za nazaj.

(13)  Najpomembnejši deležniki na splošno podpirajo opredelitev čistih vozil, ki upošteva zahteve za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in onesnaževal zraka iz lahkih vozil. Da bi zagotovili primerne spodbude za uporabo nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil na trgih v Uniji, bi bilo treba določbe za njihovo javno naročanje iz te direktive uskladiti z opredelitvijo brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil iz Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(13)(14). Ukrepi, izvedeni v okviru te direktive, bodo prispevali k skladnosti z zahtevami iz standardov, določenih v Uredbi (EU) 2019/…(15). Da bi izboljšali kakovost zraka, bi morala čista vozila presegati minimalne zahteve za dušikov oksid (NOx) in izredno majhne delce - število delcev (PN), določene z veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij pri dejanski vožnji. Poleg brezemisijskih vozil danes obstaja nekaj lahkih vozil z emisijami onesnaževal zraka, ki znašajo 80 % ali manj sedanjih mejnih vrednosti emisij. Pričakuje pa se, da se bo število takšnih vozil v prihodnjih letih še povečalo, zlasti število priključnih hibridov. Bolj ambiciozen pristop k javnemu naročanju lahko pomembno dodatno spodbudi trg.

(14)  Čista težka vozila bi bilo treba opredeliti na podlagi uporabe alternativnih goriv v skladu z Direktivo 2014/94/EU. Kadar nabavljena vozila uporabljajo tekoča biogoriva, sintetična ali parafinska goriva, morajo javni naročniki in naročniki z obveznimi pogodbenimi določili ali na podobno učinkovit način v okviru postopka javnega naročanja zagotoviti, da se za ta vozila uporabljajo samo takšna goriva. Mogoče je sicer, da taka goriva vsebujejo dodatke za gorivo, kot je na primer gorivo na osnovi etanola za prilagojene dizelske motorje ED95, vendar se ne bi smeli mešati s fosilnimi gorivi.

(15)  Da bi dosegli izboljšanje kakovosti zraka v občinah, je izredno pomembno prenoviti vozni park s čistimi vozili. Poleg tega načela krožnega gospodarstva zahtevajo podaljšanje življenjske dobe izdelkov. Zato bi bilo treba vozila, ki zaradi naknadnega opremljanja izpolnjujejo zahteve za čista vozila ali brezemisijska vozila, šteti v doseganje ustreznih minimalnih ciljev javnega naročanja.

(16)  Lahka in težka vozila se uporabljajo za različne namene in dosegajo različne ravni tržne zrelosti, zato bi bilo koristno, da določbe o javnem naročanju te razlike upoštevajo. Iz ocene učinka izhaja ▌, da je za trge nizkoemisijskih in brezemisijskih mestnih avtobusov značilna večja tržna zrelost, trgi nizkoemisijskih in brezemisijskih tovornih vozil pa so na zgodnji stopnji razvoja. Zaradi omejene stopnje tržne zrelosti nizkoemisijskih in brezemisijskih potovalnih avtobusov, sorazmerno omejene vloge javnega naročanja v tem tržnem segmentu in njihovih posebnih zahtev za delovanje potovalnih avtobusov ne bi smeli vključiti v področje uporabe te direktive. V skladu s pristopom iz Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(16) ter Pravilnikom št. 107 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) se vozila kategorije M3 s prostorom za stoječe potnike, da se omogoči pogosto gibanje potnikov, štejejo za avtobuse, medtem ko se vozila kategorije M3 z zelo omejenim prostorom za stoječe potnike ali brez njega štejejo za potovalne avtobuse. Glede na zelo omejen trg dvonadstropnih avtobusov in njihove specifične omejitve glede zasnove je primerno, da se v prvem referenčnem obdobju, ki ga zajema ta direktiva, uporabijo nižji minimalni cilji javnega naročanja za brezemisijska vozila, ki spadajo v to kategorijo težkih vozil, v državah članicah, v katerih dvonadstropni avtobusi predstavljajo znaten delež javnih naročil.

(17)  Da bi se izognili nalaganju nesorazmernih bremen javnim organom in operaterjem, bi morale imeti države članice možnost, da iz zahtev te direktive izvzamejo javno naročanje za nekatera vozila s posebnimi značilnostmi, povezanimi z njihovimi operativnimi potrebami. Med ta vozila spadajo oklepna vozila, reševalna vozila, pogrebna vozila, vozila kategorije M1, dostopna invalidskim vozičkom, premični žerjavi, vozila, zasnovana in izdelana za uporabo predvsem na gradbiščih ali v kamnolomih, v pristaniščih ali na letališčih, ter vozila, posebej zasnovana in izdelana ali prilagojena za uporabo v oboroženih silah, civilni zaščiti, gasilskih enotah in enotah za vzdrževanje javnega reda in miru. Te prilagoditve se lahko nanašajo na vgradnjo specializirane komunikacijske opreme ali luči za nujne primere. Zahteve iz te direktive se ne bi smele uporabljati za vozila, ki so zasnovana in izdelana posebej za opravljanje del in niso primerna za prevoz potnikov ali blaga. Ta vozila vključujejo tudi vozila za vzdrževanje cest, kot so snežni plugi.

(18)  Določitev minimalnih ciljev za javno naročanje čistih vozil, ki jih je na ravni držav članic treba izpolniti v dveh referenčnih obdobjih, ki se končata leta 2025 in leta 2030, bi morala prispevati h gotovosti politike za trge, kjer so potrebne naložbe v nizkoemisijsko in brezemisijsko mobilnost. Minimalni cilji podpirajo oblikovanje trga za čista vozila v vsej Uniji. Zagotavljajo čas za prilagoditev postopkov javnega naročanja in dajejo jasne tržne signale. Poleg tega zahteva, da mora biti polovica minimalnega cilja za avtobuse, nabavljene v navedenih referenčnih obdobjih, izpolnjena z javnim naročanjem brezemisijskih avtobusov, krepi zavezo za razogljičenje prometnega sektorja. Opozoriti je treba, da se trolejbusi štejejo za brezemisijske avtobuse, če delujejo le na električno energijo ali pa uporabljajo le brezemisijski pogon, kadar niso povezani v omrežje, sicer se še vedno štejejo za čista vozila. Iz ocene učinka je razvidno, da države članice vse bolj določajo cilje, ki so odvisni od njihove gospodarske zmogljivosti in resnosti težave. Za različne države članice bi bilo treba oblikovati različne cilje v skladu z njihovo gospodarsko zmogljivostjo (bruto družbeni proizvod na prebivalca) in izpostavljenostjo onesnaževanju (gostota prebivalstva v mestih). Ozemeljska ocena učinka, izvedena za to direktivo, je pokazala, da bo učinek enakomerno porazdeljen med regijami v Uniji.

(19)  Države članice bi morale imeti možnost, da v skladu s svojim ustavnim okvirom in svojimi cilji prometne politike porazdelijo prizadevanja za doseganje minimalnih ciljev na svojem ozemlju. Pri razdeljevanju prizadevanj v državi članici se lahko upoštevajo različni dejavniki, kot so razlike v gospodarski zmogljivosti, kakovosti zraka, gostoti prebivalstva, značilnostih prometnih sistemov, politikah za razogljičenje prometa in zmanjšanje onesnaženosti zraka ali druga ustrezna merila.

(20)  Tudi vozila z ničelnimi izpušnimi emisijami pustijo okoljski odtis, in sicer zaradi emisij, ki izhajajo iz verige oskrbe z gorivom, od faze črpanja do rezervoarja, pa tudi zaradi postopka proizvodnje sestavnih delov in njihove možnosti recikliranja. Da bi bile baterije skladne s cilji trajnostnosti, bi morale biti proizvedene s čim manjšimi okoljskimi vplivi v Uniji in zunaj nje, zlasti kar zadeva postopke pridobivanja surovin, uporabljenih za izdelavo baterij. K splošni trajnostnosti teh vozil lahko prispeva spodbujanje tehnologij za reševanje tega izziva, kot so trajnostne baterije, ki jih je mogoče reciklirati, s pobudami, kot sta zavezništvo EU za baterije in akcijski načrt EU za baterije ter pregled Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17). Za obdobje po letu 2030 bi bilo treba upoštevati morebiten učinek emisij CO2 v življenjskem krogu vozil in emisij CO2 od izvora do kolesa, ob upoštevanju takrat veljavnih ustreznih določb zakonodaje Unije za njihov izračun.

(21)  Evropski parlament je v svojem priporočilu Svetu in Komisiji z dne 4. aprila 2017 po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju(18) države članice pozval, naj spodbujajo politiko zelenega javnega naročanja, tako da javni organi kupujejo vozila brez emisij in vozila z izjemno nizkimi emisijami za svoj vozni park ali za javne ali delno javne programe souporabe avtomobilov, da bi do leta 2035 postopno odpravili nove avtomobile z emisijami CO2.

(22)  Največji učinek se lahko doseže, če je javno naročanje čistih vozil usmerjeno v območja z relativno visoko stopnjo onesnaženosti zraka in obremenitve s hrupom. Javne organe v državah članicah se spodbuja, da se pri doseganju domačih minimalnih ciljev javnega naročanja osredotočijo zlasti na ta področja. Javne organe se tudi spodbuja, da sprejmejo ukrepe, kot je dajanje na voljo zadostnih finančnih sredstev javnim naročnikom in naročnikom, zato da stroški doseganja minimalnih ciljev javnega naročanja iz te direktive ne bi privedli do višjih cen vozovnic za potrošnike ali zmanjšanja storitev javnega prevoza ali odvračali od razvoja čistega necestnega prometa, kot so tramvaji in vozila podzemne železnice. Povezane ukrepe bi morali javni organi prikazati pri poročanju v skladu s to direktivo. Da bi preprečili nesorazmerno breme in izboljšali možne rezultate te direktive, bi bilo treba javnim organom zagotoviti ustrezno tehnično pomoč.

(23)  Javni prevoz le malo prispeva k emisijam iz prometnega sektorja. Za dodatno spodbujanje razogljičenja prometa, izboljšanje kakovosti zraka in ohranjanje enakih konkurenčnih pogojev za različne operaterje se lahko države članice v skladu s pravom Unije odločijo, da bodo uvedle podobne zahteve tudi za zasebne operaterje in storitve zunaj področja uporabe te direktive, kot so podjetja za prevoz s taksijem, najem vozil in skupinski prevoz.

(24)  Izračun stroškov v življenjski dobi je pomembno orodje za javne naročnike in naročnike, da se v življenjski dobi vozila zajamejo stroški energije in okoljski stroški, vključno s stroški emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal, in sicer na osnovi relevantne metodologije za določitev njihove denarne vrednosti. Glede na redko uporabo metodologije za izračun operativnih stroškov, ki nastanejo med življenjsko dobo, na podlagi Direktive 2009/33/ES in informacije, ki so jih javni naročniki in naročniki posredovali o uporabi lastnih metodologij, prilagojenih posebnim okoliščinam in potrebam, ne bi smela biti obvezna predpisana metodologija, ampak bi javni naročniki in naročniki morali imeti možnost izbire katere koli metodologije za izračun stroškov v življenjski dobi, da podprejo svoje postopke javnega naročanja, na podlagi meril ekonomsko najugodnejše ponudbe iz člena 67 Direktive 2014/24/EU in člena 82 Direktive 2014/25/EU, ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti v življenjski dobi vozila ter okoljskih in družbenih vidikov.

(25)  Poročanje o javnem naročanju v okviru te direktive bi moralo zagotoviti jasen pregled nad trgom, da se omogoči uspešno spremljanje njenega izvajanja. To poročanje bi bilo treba začeti s predhodno predložitvijo informacij držav članic Komisiji do ... [36 mesecev po začetku veljavnosti te direktive o spremembi] in nadaljevati s prvim celovitim poročilom o doseganju minimalnih ciljev javnega naročanja leta 2016 ter vsaka tri leta po tem. Časovni okvir bi moral biti usklajen z že obstoječimi obveznostmi poročanja iz direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU. Za čim večje zmanjšanje upravnega bremena za javne organe in vzpostavitev uspešnega pregleda nad trgom bi bilo treba omogočiti poenostavljeno poročanje. Komisija bo v okviru podatkovne baze portala dnevnih elektronskih javnih naročil zagotovila rešitve za registracijo in spremljanje, v okviru enotnega besednjaka javnih naročil Unije pa celovito poročanje o nizkoemisijskih in brezemisijskih vozilih ter drugih vozilih na alternativna goriva. Pri registraciji in spremljanju v okviru podatkovne baze portala dnevnih elektronskih javnih naročil bodo pomagale posebne kode v enotnem besednjaku javnih naročil.

(26)  Dodatna podpora uvajanju čistih vozil in njihove infrastrukture na trg se lahko zagotovi s ciljnimi javnimi podpornimi ukrepi na nacionalni ravni in ravni Unije. Ti ukrepi vključujejo večjo uporabo sredstev Unije za podpiranje prenove voznega parka javnega prevoza in boljšo izmenjavo znanja in uskladitev javnega naročanja, da se zagotovijo aktivnosti v obsegu, ki je dovolj velik za znižanje stroškov in vplivanje na trg. Možnost javne podpore za spodbujanje razvoja infrastrukture, potrebne za distribucijo alternativnih goriv, je priznana v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje od 2014 do 2020(19). Vendar pa se bo za tako javno podporo še naprej uporabljala Pogodba o delovanju Evropske unije, zlasti člena 107 in 108.

(27)  Ciljni podporni ukrepi za javno naročanje čistih vozil lahko pomagajo javnim naročnikom in naročnikom. V skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 ima Unija na voljo celo vrsto različnih skladov za zagotavljanje podpore državam članicam, lokalnim organom in zadevnim operaterjem pri prehodu na trajnostno mobilnost. Ključni vir financiranja projektov mobilnosti v mestih so zlasti evropski strukturni in investicijski skladi. Program Unije za raziskave, Obzorje 2020, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(20), financira projekte za raziskave in inovacije na področjih mobilnosti v mestih ter pametnih mest in skupnosti, instrument za povezovanje Evrope, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(21), pa podpira vzpostavitev ustrezne infrastrukture v urbanih vozliščih. Uvedba opredelitve čistih vozil in določitev minimalnih ciljev za njihovo javno naročanje v tej direktivi lahko pomagata zagotoviti še boljšo ciljno usmerjeno uporabo finančnih instrumentov Unije tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Ti podporni ukrepi bodo pripomogli k zmanjšanju začetnih velikih naložb v infrastrukturne spremembe in bodo podprli razogljičenje prometa.

(28)  Da bi pomagali zagotoviti, da se potencialne koristi v celoti izkoristijo, bi morala Komisija državam članicam zagotoviti usmeritve v zvezi z različnimi skladi Unije, ki bi se lahko uporabili, ter olajšati in strukturirati izmenjavo znanja in primerov najboljše prakse med državami članicami, da bi pri javnih naročnikih in naročnikih spodbujala nakup, zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz. Poleg tega bi morala Komisija lokalnim organom in operaterjem še naprej zagotavljati tehnične in finančne svetovalne storitve prek instrumentov, kot so Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, JASPERS in JESSICA. Ta pomoč bi morala vključevati spodbujanje javnih naročnikov in naročnikov, da združijo svoja sredstva v skupno javno naročanje nizkoemisijskih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz, da bi dosegli ekonomijo obsega in pripomogli k doseganju ciljev iz te direktive.

(29)  Da bi povečali učinek naložb, je treba bolje uskladiti mobilnost in urbanistično načrtovanje, na primer z uporabo načrtov za trajnostno mobilnost v mestih. Načrti za trajnostno mobilnost v mestih se oblikujejo po posameznih področjih politik in v sodelovanju z različnimi ravnmi upravljanja ter združujejo različne načine prevoza, varnost v cestnem prometu, dostavo tovora, upravljanje mobilnosti in pametne prevozne sisteme. Ti načrti lahko imajo pomembno vlogo pri doseganju ciljev Unije glede zmanjšanja emisij CO2 ter zmanjšanja obremenitve s hrupom in onesnaženja zraka.

(30)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo enotne oblike za poročila držav članic in način njihovega posredovanja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(22).

(31)  Komisija bi morala do 31. decembra 2027 pregledati izvajanje Direktive 2009/33/ES. Pregled bi moral po potrebi spremljati zakonodajni predlog za spremembo navedene direktive za obdobje po letu 2030, vključno z določitvijo novih ambicioznih ciljev in razširitvijo področja uporabe na druge kategorije vozil, kot so vozila kategorije L in stroji na gradbiščih. Komisija bi morala pri pregledu med drugim oceniti tudi možnost uskladitve te direktive z morebitno metodologijo za štetje emisij CO2 v življenjski dobi in emisij CO2 od izvora do kolesa, razvito v okviru standardov emisijskih vrednosti za emisije CO2 vozil v EU, ter možnost spodbujanja trajnostnih baterij, ki jih je mogoče reciklirati, in uporabo najvišje razvrščenih in protektiranih pnevmatik.

(32)  Čeprav se minimalni cilji javnega naročanja iz te direktive ne uporabljajo za institucije Unije, je zaželeno, da te institucije služijo kot zgled.

(33)  Ker ciljev te direktive, in sicer zagotoviti spodbudo za čista vozila na strani povpraševanja v podporo prehodu na nizkoemisijsko mobilnost, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi skupnega in dolgoročnega okvira politike lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(34)  V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije z dne 28. septembra 2011 o obrazložitvenih dokumentih(23) so se države članice zavezale, da bodo obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje teh dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(35)  Direktivo 2009/33/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2009/33/ES

Direktiva 2009/33/ES se spremeni:

(1)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

„Direktiva 2009/33/ES o spodbujanju čistih vozil za cestni prevoz v podporo nizkoemisijski mobilnosti“;

"

(2)   člen 1 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 1

Predmet urejanja in cilji

Ta direktiva od držav članic zahteva, da zagotovijo, da javni naročniki in naročniki pri naročanju nekaterih vozil za cestni prevoz upoštevajo energetske in okoljske vplive med življenjsko dobo vozil, vključno s porabo energije ter emisijami CO2 in nekaterih onesnaževal, da bi spodbudili trg čistih in energetsko učinkovitih vozil in izboljšali prispevek prevoznega sektorja k okoljski, podnebni in energetski politiki Unije.“;

"

(3)  člen 2 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 2

Izvzetja

Države članice lahko iz zahtev, določenih v tej direktivi, izvzamejo vozila iz točke (d) člena 2(2) ter točk (a) in (b) člena 2(3) Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta* ter točk 5.2 do 5.5 in točke 5.7 dela A Priloge I k navedeni uredbi.

_____________

* Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).“;

"

(4)  člen 3 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 3

Področje uporabe

1.  Ta direktiva se uporablja za javno naročanje prek:

   (a) pogodb za nakup, zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom vozil za cestni promet, ki jih oddajo javni naročniki ali naročniki, če so zavezani k uporabi postopkov javnega naročanja iz direktiv 2014/24/EU* in 2014/25/EU** Evropskega parlamenta in Sveta;
   (b) pogodb o izvajanju javne službe v smislu Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta***, katerih predmet urejanja je zagotavljanje storitev potniškega cestnega prevoza nad mejno vrednostjo, ki jo določijo države članice in ki ne presega veljavne mejne vrednosti iz člena 5(4) navedene uredbe;
   (c) naročil storitev iz tabele 1 Priloge te direktive, če za javne naročnike ali naročnike velja obveznost uporabe postopka javnega naročanja iz direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU ▌.

Ta direktiva se uporablja le za pogodbe, za katere je bil poslan javni razpis po ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi], oziroma če javni razpis ni predviden, kadar je javni naročnik ali naročnik začel postopek javnega naročanja po navedenem datumu.

2.  Ta direktiva se ne uporablja za:

   (a) vozila iz točk (a), (b) in (c) člena 2(2) ter točke (c) člena 2(3) Uredbe (EU) 2018/858;
   (b) vozila kategorije M3, razen vozil razreda I in razreda A, kot so opredeljena točkah 2 in 3 člena 3 Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta****.

_______________

* Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

** Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

*** Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70, (UL L 315, 3.12.2007, str. 1)

**** Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).“;

"

(5)  člen 4 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

   (1) „javni naročniki“ pomeni naročnike, kot so opredeljeni v točki 1 člena 2(1) ▌ Direktive 2014/24/EU in členu 3 Direktive 2014/25/EU;
   (2) „naročniki“ pomeni naročnike, kot so opredeljeni v členu 4 Direktive 2014/25/EU;
   (3) „vozilo za cestni prevoz“ pomeni vozilo kategorije M ali N, kot je opredeljeno v točki (a) oziroma (b) člena 4(1) Uredbe (EU) 2018/858;
   (4) „čisto vozilo“ pomeni:
   (a) vozilo kategorije M1, M2 ali N1 z največjimi izpušnimi emisijami, izraženimi v CO2 g/km, in emisijami onesnaževal pri dejanski vožnji pod odstotkom veljavnih mejnih vrednosti emisij iz tabele 2 Priloge, ali
   (b) vozilo kategorije M3, M2 ali N3, ki uporablja alternativna goriva, kot so opredeljena v točkah 1 in 2 člena 2 Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, razen goriv, ki se proizvajajo iz krme z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč, za katere je v skladu s členom 26 Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta** opazna znatna širitev proizvodnje na zemljišča z velikimi zalogami ogljika. Pri vozilih, ki uporabljajo tekoča biogoriva, sintetična in parafinska goriva, se ta goriva ne smejo mešati s konvencionalnimi fosilnimi gorivi;

   (5) „brezemisijsko težko vozilo“ pomeni čisto vozilo, kot je opredeljeno v točki 4(b) tega člena, brez motorja z notranjim zgorevanjem ali z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki oddaja manj kot 1 g CO2/kWh, merjeno v skladu z Uredbo (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta*** in njenimi izvedbenimi ukrepi, ali ki oddaja manj kot 1 g CO2/km, merjeno v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta**** in njenimi izvedbenimi ukrepi.

_____________

* Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

** Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

*** Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1).

**** Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).“;

"

(6)  člen 5 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 5

Minimalni cilji javnega naročanja

1.  Države članice zagotovijo, da je javno naročanje vozil in storitev iz člena 3 skladno z minimalnimi cilji javnega naročanja za čista lahka vozila iz tabele 3 Priloge in čista težka vozila iz tabele 4 Priloge. Ti cilji so izraženi kot minimalni deleži čistih vozil v skupnem številu vozil za cestni prevoz, zajetih v skupek vseh pogodb iz člena 3, dodeljenih med ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] in 31. decembrom 2025 za prvo referenčno obdobje ter med 1. januarjem 2026 in 31. decembrom 2030 za drugo referenčno obdobje.

2.  Za izračun minimalnih ciljev javnega naročanja se upošteva datum javnega naročila, torej datum, ko se sklene pogodba in tako zaključi postopek za oddajo javnega naročila.

3.  Vozila, ki ustrezajo opredelitvi čistega vozila iz točke 4 člena 4 ali brezemisijskega težkega vozila iz točke 5 člena 4 zaradi naknadnega opremljanja, se lahko za namene skladnosti z minimalnimi cilji javnega naročanja šteje za čista vozila oziroma brezemisijska težka vozila.

4.  V primeru pogodb iz točke (a) člena 3(1) se pri ocenjevanju izpolnjevanja minimalnih ciljev javnega naročanja upošteva število vozil za cestni prevoz, ki so bila kupljena, zakupljena, najeta ali kupljena s pridržanim lastništvom v okviru posamezne pogodbe.

5.  V primeru pogodb iz točk (b) in (c) člena 3(1) se pri ocenjevanju izpolnjevanja minimalnih ciljev javnega naročanja upošteva število vozil za cestni prevoz, ki se bodo uporabljala za zagotavljanje storitev, zajetih v posamezni pogodbi.

6.  Kadar za obdobje po 1. januarju 2030 niso sprejeti novi cilji, se v naslednjih petletnih obdobjih še naprej uporabljajo cilji, določeni za drugo referenčno obdobje, in se izračunajo v skladu z odstavki 1 do 5.

7.  Države članice lahko uporabljajo ali pooblastijo svoje javne naročnike ali naročnike, da uporabljajo višje nacionalne cilje ali strožje zahteve od tistih, ki so navedene v Prilogi ▌.“;

"

(7)  člena 6 in 7 se črtata;

(8)  člen 8 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 8

Izmenjava znanja in primerov najboljše prakse

Komisija olajša in strukturira izmenjavo znanja in primere najboljše prakse med državami članicami glede primerov prakse spodbujanja javnega naročanja čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz s strani javnih naročnikov in naročnikov.“;

"

(9)  člen 9 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 9

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 9 Direktive 2014/94/EU.

Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 ▌.

3.  Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

_______________

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

"

(10)  člen 10 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 10

Poročanje in pregled

1.  Države članice do... [36 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih za izvajanje te direktive, ter o namerah držav članic v zvezi s prihodnjimi dejavnostmi glede izvajanja, vključno s časovnim okvirom in morebitno porazdelitvijo prizadevanj med različne ravni upravljanja, pa tudi o vseh drugih informacijah, ki so po mnenju države članice pomembne.

2.   Države članice Komisiji do 18. aprila 2026 in nato vsaka tri leta predložijo poročilo o izvajanju te direktive. Ta poročila spremljajo poročila iz drugega pododstavka člena 83(3) Direktive 2014/24/EU in drugega pododstavka člena 99(3) Direktive 2014/25/EU ter vsebujejo informacije o ukrepih, sprejetih za izvajanje te direktive, prihodnjih dejavnostih glede izvajanja ter vse druge ▌informacije, ki so po mnenju države članice pomembne. Ta poročila vsebujejo tudi število in kategorije vozil, zajetih v pogodbah iz člena 3(1) te direktive, na podlagi podatkov, ki jih predloži Komisija v skladu z odstavkom 3 tega člena. Informacije so predstavljene na podlagi kategorij iz Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta*.

3.  Da bi pomagala državam članicam pri obveznostih poročanja, Komisija združi in objavi število in kategorije vozil, zajetih v pogodbah iz točk (a) in (c) člena 3(1) te direktive, tako da izvleče ustrezne podatke iz obvestil o oddaji javnega naročila, objavljenih v podatkovni bazi portala dnevnih elektronskih javnih naročil (TED) v skladu z direktivama 2014/24/EU in 2014/25/EU.

4.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2027 in nato vsaka tri leta predloži poročilo o izvajanju te direktive na podlagi poročil iz odstavka 2, pri čemer navede ukrepe, ki so jih v zvezi s tem sprejele države članice.

5.   Komisija do 31. decembra 2027 pregleda izvajanje te direktive in po potrebi poda zakonodajni predlog za njeno spremembo za obdobje po letu 2030, vključno z določitvijo novih ciljev in vključitvijo drugih kategorij vozil, kot so dvo- in trikolesna vozila.

6.  Komisija ▌sprejme izvedbene akte v skladu s členom 9(2), v katerih določi obliko poročil iz odstavka 2 tega člena in način njihovega posredovanja.

__________________

* Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L 340, 16.12.2002, str. 1).“;

"

(11)  Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1.  Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

„PRILOGA

Informacije za doseganje minimalnih ciljev javnega naročanja čistih vozil za cestni prevoz v podporo nizkoemisijski mobilnosti v državah članicah

Tabela 1: kode enotnega besednjaka javnih naročil za storitve (CPV) iz točke (c) člena 3(1)

Koda CPV

Opis

60112000-6

Storitve javnega cestnega prevoza

60130000-8

Storitve cestnega potniškega prevoza za posebne namene

60140000-1

Izredni potniški prevoz

90511000-2

Storitve zbiranja odpadkov

60160000-7

Prevoz pošte po cesti

60161000-4

Storitve prevoza paketov

64121100-1

Storitve poštne dostave

64121200-2

Storitve dostave paketov

Tabela 2: mejne vrednosti emisij za čista lahka vozila

Kategorije vozil

Do 31. decembra 2025

Od 1. januarja 2026

 

CO2 g/km

Emisije onesnaževal zraka pri dejanski vožnji* kot odstotek mejnih vrednosti emisij**

CO2 g/km

Emisije onesnaževal zraka pri dejanski vožnji* kot odstotek mejnih vrednosti emisij

M1

50

80 %

0

ni relevantno

M2

50

80 %

0

ni relevantno

N1

50

80 %

0

ni relevantno

* Deklarirane največje vrednosti emisij pri dejanski vožnji (RDE) števila ▌delcev (PN) v #/km in dušikovih oksidov (NOx) v mg/km, kot so navedene v točki 48.2 certifikata o skladnosti, kot je opisano v Prilogi IX k Direktivi 200746ES tako za celotno kot mestno vožnjo za preskus emisij pri dejanski vožnji.

** Veljavne mejne vrednosti emisij v Prilogi I k Uredbi (ES) 715/2007 ali aktov, ki jo nasledijo.

Tabela 3: minimalni cilji javnega naročanja za delež čistih lahkih vozil v skladu s tabelo 2 v celotnem številu lahkih vozil, zajetih v pogodbah iz člena 3 na ravni držav članic

Država članica

Od ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] do 31. decembra 2025

Od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2030

Luksemburg

38,5 %

38,5 %

Švedska

38,5 %

38,5 %

Danska

37,4 %

37,4 %

Finska

38,5 %

38,5 %

Nemčija

38,5 %

38,5 %

Francija

37,4 %

37,4 %

Združeno kraljestvo

38,5 %

38,5 %

Nizozemska

38,5 %

38,5 %

Avstrija

38,5 %

38,5 %

Belgija

38,5 %

38,5 %

Italija

38,5 %

38,5 %

Irska

38,5 %

38,5 %

Španija

36,3 %

36,3 %

Ciper

31,9 %

31,9 %

Malta

38,5 %

38,5 %

Portugalska

29,7 %

29,7 %

Grčija

25,3 %

25,3 %

Slovenija

22 %

22 %

Češka

29,7 %

29,7 %

Estonija

23,1 %

23,1 %

Slovaška

22 %

22 %

Litva

20,9 %

20,9 %

Poljska

22 %

22 %

Hrvaška

18,7 %

18,7 %

Madžarska

23,1 %

23,1 %

Latvija

22 %

22 %

Romunija

18,7 %

18,7 %

Bolgarija

17,6 %

17,6 %

Tabela 4: minimalni cilji javnega naročanja za delež čistih težkih vozil v celotnem številu težkih vozil, zajetih v pogodbah iz člena 3 na ravni držav članic*

Država članica

Tovornjaki (vozila kategorij N2 in N3)

Avtobusi (vozila kategorije M3) *

 

Od ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] do 31. decembra 2025

Od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2030

Od ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] do 31. decembra 2025

Od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2030

Luksemburg

10 %

15 %

45 %

65 %

Švedska

10 %

15 %

45 %

65 %

Danska

10 %

15 %

45 %

65 %

Finska

9 %

15 %

41 %

59 %

Nemčija

10 %

15 %

45 %

65 %

Francija

10 %

15 %

43 %

61 %

Združeno kraljestvo

10 %

15 %

45 %

65 %

Nizozemska

10 %

15 %

45 %

65 %

Avstrija

10 %

15 %

45 %

65 %

Belgija

10 %

15 %

45 %

65 %

Italija

10 %

15 %

45 %

65 %

Irska

10 %

15 %

45 %

65 %

Španija

10 %

14 %

45 %

65 %

Ciper

10 %

13 %

45 %

65 %

Malta

10 %

15 %

45 %

65 %

Portugalska

8 %

12 %

35 %

51 %

Grčija

8 %

10 %

33 %

47 %

Slovenija

7 %

9 %

28 %

40 %

Češka

9 %

11 %

41 %

60 %

Estonija

7 %

9 %

31 %

43 %

Slovaška

8 %

9 %

34 %

48 %

Litva

8 %

9 %

42 %

60 %

Poljska

7 %

9 %

32 %

46 %

Hrvaška

6 %

7 %

27 %

38 %

Madžarska

8 %

9 %

37 %

53 %

Latvija

8 %

9 %

35 %

50 %

Romunija

6 %

7 %

24 %

33 %

Bolgarija

7 %

8 %

34 %

48 %

* Polovico minimalnega cilja za delež čistih avtobusov je treba izpolniti z naročili brezemisijskih avtobusov, kot so opredeljeni v točki 5 člena 4. Ta zahteva se zniža na eno četrtino minimalnega cilja za prvo referenčno obdobje, če je od avtobusov, zajetih v skupek vseh pogodb iz člena 3, ki so v tem obdobju dodeljene v državi članici, več kot 80 % dvonadstropnih avtobusov.“

(1) UL C 262, 25.7.2018, str. 58.
(2) UL C 387, 25.10.2018, str. 70.
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 25. oktobra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0424).
(4)UL C 262, 25.7.2018, str. 58.
(5)UL C 387, 25.7.2018, str. 70.
(6)Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(7) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).
(8)Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2012/27/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 328, 14.6.2018, str. 210).
(9)Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).
(10)Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(11)Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(12)Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).
(13)Uredba (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (UL L...).
(14)+ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 6/19 (2017/0293(COD)), v opombo pa številko, datum, naslov in sklic na Uradni list navedene uredbe.
(15)++ UL: prosimo, vstavite v besedilo številko uredbe iz dokumenta PE-CONS 6/19 (2017/0293(COD)).
(16) Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(17)Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL L 266, 26.9.2006, str. 1).
(18)UL C 298, 23.8.2018, str. 140.
(19)UL C 200, 28.6.2014, str. 1.
(20) Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).
(21) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope in o spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).
(22)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(23)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


Uporaba digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb ***I
PDF 289kWORD 86k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (COM(2018)0239 – C8-0166/2018 – 2018/0113(COD))
P8_TA-PROV(2019)0428A8-0422/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0239),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 50(1) ter točk (b), (c), (f) in (g) člena 50(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerimi je Komisija predložila predlog Parlamentu (C8-0166/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0422/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb

P8_TC1-COD(2018)0113


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 50(1) ter točk (b), (c), (f) in (g) člena 50(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta(4) med drugim določa pravila o razkritju in povezovanju centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb držav članic.

(2)  Uporaba digitalnih orodij in postopkov za enostavnejši, hitrejši in časovno ter stroškovno učinkovitejši začetek gospodarske dejavnosti z ustanovitvijo družbe ali odprtjem podružnice te družbe v drugi državi članici ter za nudenje celovitih in dostopnih informacij o družbah je eden od osnovnih pogojev za učinkovito delovanje, posodobitev in upravno poenostavitev konkurenčnega notranjega trga ter zagotavljanje konkurenčnosti in zanesljivosti družb.

(3)  Zagotavljanje obstoja pravnega in upravnega okolja, ki bo kos novim družbenim in gospodarskim izzivom, ki jih prinašata globalizacija in digitalizacija, je bistvenega pomena za zagotovitev potrebnih varoval pred zlorabami in goljufijami ter za uresničevanje ciljev, kot so spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in privabljanje naložb v Unijo, kar bi vsem prineslo gospodarske in družbene koristi.

(4)  Trenutno obstajajo velike razlike med državami članicami glede razpoložljivosti spletnih orodij, ki podjetnikom in družbam omogočajo komuniciranje z organi o zadevah s področja prava družb. Storitve e-uprave se med državami članicami razlikujejo. Nekatere države članice zagotavljajo celovite in uporabniku prijazne storitve v celoti na spletu, medtem ko druge ne morejo zagotoviti spletnih rešitev v nekaterih pomembnih fazah življenjskega cikla družbe. Nekatere države članice na primer dovoljujejo ustanovitev družb ali vpis sprememb dokumentov in informacij v register le osebno, nekatere to omogočajo osebno ali na spletu, v drugih državah članicah pa se to lahko opravi le na spletu.

(5)  Poleg tega pravo Unije za dostop do informacij o družbah določa, da se minimalni sklop podatkov vedno zagotovi brezplačno. Vendar je obseg teh informacij še vedno omejen. Dostop do tovrstnih informacij se razlikuje, saj je v nekaterih državah članicah brezplačno na voljo več informacij kot v drugih, kar povzroča neravnovesje v Uniji.

(6)  Komisija je v svojem sporočilu „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ in v svojem sporočilu „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020: Pospešitev digitalne preobrazbe uprave“ poudarila vlogo javnih uprav pri podpori podjetjem za enostavni začetek njihovih dejavnosti, spletno poslovanje in širitev prek meja. Evropski akcijski načrt za e-upravo je izrecno priznal pomembnost izboljšanja uporabe digitalnih orodij pri izpolnjevanju zahtev glede prava družb. Poleg tega so države članice v talinski deklaraciji o e-upravi z dne 6. oktobra 2017 odločno pozvale k okrepitvi prizadevanj za zagotavljanje učinkovitih uporabniško naravnanih elektronskih postopkov v Uniji.

(7)  Junija 2017 je začelo delovati povezovanje centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb držav članic, s čimer se je bistveno olajšal čezmejni dostop do informacij o družbah v Uniji in omogočila elektronska medsebojna komunikacija registrov v državah članicah v zvezi z nekaterimi čezmejnimi operacijami, ki vplivajo na družbe.

(8)  Za lažjo ustanovitev družb in registracijo podružnic ter zmanjšanje stroškov, trajanja in upravnega bremena v zvezi s temi postopki, zlasti za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES(5), bi bilo treba uvesti postopke, ki bodo omogočili izvedbo ustanovitve družb in registracije podružnic v celoti prek spleta. Ta direktiva družbam ne bi smela nalagati uporabe takih postopkov, vendar bi moralo biti državam članicam omogočeno, da se odločijo, da so nekateri ali vsi spletni postopki obvezni. Sedanji stroški in bremena v zvezi s postopki ustanovitve in registracije ne izhajajo le iz upravnih pristojbin, ki se zaračunavajo za ustanovitev družbe ali registracijo podružnice, ampak tudi iz drugih zahtev, zaradi katerih celotni postopek traja dlje, zlasti kadar je potrebna osebna zglasitev vlagatelja ▌. Poleg tega bi morale biti informacije o takih postopkih brezplačno na voljo na spletu.

(9)  Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega Parlamenta in Sveta(6), ki vzpostavlja enotno digitalno vstopno mesto, določa splošna pravila za spletno zagotavljanje informacij, postopkov in služb za pomoč, ki so pomembni za delovanje notranjega trga. Ta direktiva določa posebna pravila v zvezi z ustanovitvijo kapitalskih družb, registracijo podružnic in vpisom dokumentov in informacij s strani družb in podružnic (v nadaljnjem besedilu: spletni postopki), ki jih navedena uredba ne zajema. Države članice bi morale zlasti zagotoviti posebne informacije o spletnih postopkih, določenih v tej direktivi, in vzorce ustanovitvenih aktov (v nadaljnjem besedilu: predloge) na spletnih mestih, ki so dostopna prek enotnega digitalnega vstopnega mesta.

(10)  Možnost ustanavljanja družb, registracije ▌podružnic in vpisa dokumentov in informacij v celoti prek spleta bi družbam omogočila uporabo digitalnih orodij pri stikih s pristojnimi organi držav članic. Da bi okrepili zaupanje, bi morale države članice zagotoviti možnost varne elektronske identifikacije in uporabe storitev zaupanja tako za nacionalne kot za čezmejne uporabnike v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(7). Poleg tega bi za omogočitev čezmejne elektronske identifikacije države članice morale vzpostaviti sheme elektronske identifikacije, ki zagotavljajo dovoljena sredstva elektronske identifikacije. Takšne nacionalne sheme bi se uporabljale kot podlaga za priznavanje sredstev elektronske identifikacije, izdanih v drugi državi članici. Da se v čezmejnih primerih zagotovi visoka raven zaupanja, bi morala biti priznana le sredstva elektronske identifikacije, ki so skladna s členom 6 Uredbe (EU) št. 910/2014. ▌V vsakem primeru bi morala ta direktiva od držav članic zahtevati le omogočanje spletne ustanovitve družb, registracije podružnic ter spletnega vpisa dokumentov in informacij za vlagatelje, ki so državljani Unije s pomočjo priznavanja njihovih sredstev elektronske identifikacije. Države članice bi morale določiti, kako so sredstva identifikacije, ki jih priznavajo, vključno s tistimi, ki niso zajeta v Uredbi (EU) št. 910/2014, javno dostopna.

(11)  Države članice bi morale še naprej imeti možnost, da se odločijo, katera oseba oziroma osebe, se po nacionalnem pravu obravnavajo kot vlagatelji v zvezi s spletnimi postopki, pod pogojem, da to ne omeji področja uporabe in cilja te direktive.

(12)  Za spodbujanje uporabe spletnih postopkov za družbe bi morali registri držav članic zagotoviti, da so pravila o pristojbinah, ki se uporabljajo za spletne postopke, določena v tej direktivi, pregledna in se uporabljajo na nediskriminatoren način. Vendar zahteva po preglednosti pravil o pristojbinah ne bi smela posegati v pogodbeno svobodo med vlagatelji in osebami, ki jim pomagajo v katerem koli delu spletnih postopkov, vključno s pravico do pogajanja o ustrezni ceni za take storitve.

(13)  Pristojbine, ki jih zaračunavajo registri za spletne postopke, bi bilo treba izračunati na podlagi stroškov zadevnih storitev. Te pristojbine bi lahko med drugim krile stroške manjših storitev, ki se opravljajo brezplačno. Države članice bi morale imeti pravico, da pri izračunu zneska upoštevajo vse stroške, povezane z izvedbo spletnih postopkov, vključno z deležem splošnih stroškov, ki se ji lahko pripišejo. Poleg tega bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da predpišejo pavšalne dajatve in določijo znesek takih dajatev za nedoločen čas, pod pogojem da redno preverjajo, da take dajatve ne presegajo povprečnih stroškov zadevnih storitev. Morebitne pristojbine za spletne postopke, ki jih zaračunavajo registri držav članic, ne bi smele presegati povračil stroškov zagotavljanja takih storitev. Poleg tega bi bilo treba v primerih, ko je za dokončanje postopka potrebno plačilo, omogočiti, da se to lahko izvrši na podlagi splošno dostopnih čezmejnih plačilnih storitev, kot so kreditne kartice in bančna nakazila.

(14)  Poleg tega bi morale države članice pomagati osebam, ki želijo ustanoviti družbo ali registrirati podružnico, z zagotavljanjem nekaterih informacij prek enotnega digitalnega vstopnega mesta in po potrebi na portalu evropskega e-pravosodja na jedrnat in uporabniku prijazen način, in sicer informacij o postopkih in zahtevah za ustanovitev kapitalskih družb, registracijo podružnic in vpisu dokumentov in informacij, o pravilih, povezanih s prepovedjo opravljanja funkcije direktorja, ter opisa pristojnosti in odgovornosti upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družb.

(15)  Moralo bi biti mogoče ustanoviti družbe ▌v celoti prek spleta. Vendar pa bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da omejijo spletno ustanovitev na določene oblike kapitalskih družb, kot je določeno v tej direktivi, zaradi zapletenosti ustanavljanja drugih oblik družb v nacionalnem pravu. ▌V vsakem primeru bi morale države članice določiti podrobna pravila za spletno ustanovitev. Izvedba spletne ustanovitve bi morala biti mogoča s predložitvijo dokumentov ali informacij v elektronski obliki, brez poseganja v materialne in postopkovne zahteve držav članic, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pravne postopke za oblikovanje ustanovitvenih aktov, in na avtentičnost, točnost, zanesljivost, verodostojnost in ustrezno pravno obliko predloženih dokumentov ali informacij. Vendar pa te materialne in postopkovne zahteve ne bi smele onemogočiti spletnih postopkov, zlasti tistih za spletno ustanovitev družbe in spletno registracijo podružnice. Kadar je pridobivanje elektronskih prepisov dokumentov, ki izpolnjujejo zahteve držav članic, tehnično neizvedljivo, bi se izjemoma lahko zahtevali dokumenti v papirni obliki.

(16)   Ko so izpolnjene vse formalnosti za spletno ustanovitev družbe, vključno z zahtevo, da družba pravilno predloži vse dokumente in informacije, bi morala biti spletna ustanovitev pri pristojnih organih oziroma osebah ali telesih, pooblaščenih z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov, hitra. Kadar pa obstajajo dvomi glede izpolnjevanja potrebnih formalnosti, vključno z identiteto vlagatelja, zakonitostjo firme, prepovedjo opravljanja funkcije direktorja ali skladnostjo drugih informacij ali dokumentov s pravnimi zahtevami, ali v primeru suma goljufije ali zlorabe lahko spletna ustanovitev traja dlje in se rok za organe ne bi smel začeti, dokler niso izpolnjene take formalnosti. Kadar postopka ni mogoče končati v rokih, bi morale države članice vsekakor zagotoviti, da se vlagatelj obvesti o razlogih za vsako zamudo.

(17)  Da se zagotovi pravočasna spletna ustanovitev družbe ali spletna registracija podružnice, države članice te ustanovitve ali registracije ne bi smele pogojevati s pridobitvijo kakršnih koli licenc ali dovoljenj pred izvedbo te ustanovitve ali registracije, razen kadar je to določeno v nacionalnem pravu zaradi zagotavljanja ustreznega nadzora nad nekaterimi dejavnostmi. Po ustanovitvi ali registraciji bi moralo nacionalno pravo urejati položaje, ko družbe ali podružnice ne smejo opravljati določenih dejavnosti, ne da bi pridobile licenco ali dovoljenje.

(18)  Za pomoč podjetjem, zlasti MSP, pri začetku poslovanja bi moralo biti mogoče ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo z uporabo predlog, ki bi morale biti na voljo na spletu. Države članice bi morale zagotoviti, da se take predloge lahko uporabljajo za spletne ustanovitve, in bi morale še naprej imeti možnost, da same določijo njihovo pravno vrednost. Take predloge bi lahko vsebovale vnaprej določen nabor možnosti v skladu z nacionalnim pravom. Vlagatelji bi morali imeti možnost izbire med uporabo predlog ali ustanovitvijo družbe s prilagojenimi ustanovitvenimi akti, države članice pa bi morale imeti možnost, da določijo predloge tudi za druge oblike družb.

(19)  Da se upoštevajo obstoječe pravne ureditve držav članic glede prava družb, je pomembno omogočiti prožnost, kar zadeva način, na katerega zagotovijo sistem ustanovitve družb, registracije podružnic in vpisa dokumentov ali informacij v celoti prek spleta, tudi v zvezi z vlogo notarjev ali odvetnikov v katerem koli delu takih spletnih postopkov. Zadeve v zvezi s spletnimi postopki , ki niso urejeni v tej direktivi, bi moralo še naprej urejati nacionalno pravo.

(20)  Da se odpravijo goljufije in ugrabitve družb ter zagotovijo zaščitni ukrepi za zanesljivost in verodostojnost dokumentov in informacij, ki jih vsebujejo nacionalni registri, bi morale določbe v zvezi s spletnimi postopki iz te direktive vključevati tudi preverjanje identitete ter pravne in poslovne sposobnosti oseb, ki želijo ustanoviti družbo ali registrirati podružnico oziroma vpisati dokumente ali informacije. Ta preverjanja bi lahko bila del preizkusa zakonitosti, ki ga zahtevajo nekatere države članice. Oblikovanje in sprejemanje sredstev in metod za ta preverjanja bi bilo treba prepustiti državam članicam. V ta namen bi morale imeti države članice možnost, da zahtevajo vključitev notarjev ali odvetnikov v kateri koli del spletnih postopkov. Vendar takšna vključitev ne bi smela preprečiti izvedbe ▌postopka v celoti prek spleta.

(21)  Kadar je to utemeljeno z razlogi javnega interesa za preprečevanje zlorabe ali spremembe identitete oziroma zaradi zagotavljanja spoštovanja pravil o pravni in poslovni sposobnosti ter pooblastilih vlagateljev za zastopanje družbe, bi morale države članice ▌imeti možnost sprejemanja ukrepov v skladu z nacionalnim pravom, ▌ki bi lahko zahtevali ▌osebno zglasitev vlagatelja ▌pri katerem koli organu države članice ali kateri koli osebi ali telesu, pooblaščenemu z nacionalnim pravom za obravnavanje vse vidikov spletnih postopkov, v državi članici, v kateri se ustanovi družba ali registrira podružnica. Vendar se taka osebna zglasitev ne bi smela zahtevati sistematično, temveč le za vsak primer posebej in zgolj če obstajajo razlogi za sum ponaredbe identitete ali neskladnost s pravili o pravni in poslovni sposobnosti ter pooblastilih vlagatelja za zastopanje družbe. Takšen ▌sum ▌bi moral temeljiti na informacijah, ki so na voljo organom, osebam ali telesom, pooblaščenim z nacionalnim pravom za izvajanje tovrstnih preverjanj. Če se zahteva osebna zglasitev, bi morale države članice zagotoviti, da se lahko vse druge faze postopka opravijo na spletu. Pojem pravne in poslovne sposobnosti bi bilo treba razumeti, da vključuje zmožnost ukrepanja.

(22)  Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da svojim pristojnim organom, osebam ali telesom tudi omogočijo, da z dopolnilnimi elektronskimi preverjanji identitete, preverijo pravno sposobnost in zakonitost ter ali so izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev družb. Taka preverjanja bi lahko med drugim vključevala video konference ali druga spletna sredstva, ki zagotavljajo avdiovizualno povezavo v realnem času.

(23)  Da se zagotovi zaščita vseh oseb, ki sodelujejo z družbami, bi morale imeti države članice možnost preprečiti goljufivo ravnanje ali druge zlorabe, tako da osebi ▌zavrnejo imenovanje za direktorja družbe, pri čemer ne upoštevajo zgolj preteklega ravnanja te osebe na njihovem ozemlju, temveč tudi, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, informacije, ki jih predložijo druge države članice. Zato bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da zahtevajo informacije od drugih držav članic. Odgovor bi lahko vseboval informacije o veljavni prepovedi opravljanja funkcije direktorja ali druge informacije, ki so relevantne za prepoved v državi članici, ki je prejela zahtevo. Podajanje takih zahtev za informacije ▌bi moralo biti mogoče prek sistema povezovanja registrov. V zvezi s tem bi morale imeti države članice možnost, da izberejo, kako bodo te informacije najbolje zbirale, na primer z zbiranjem ustreznih informacij iz vseh registrov ali drugih mest, kjer so shranjene, v skladu z njihovim nacionalnim pravom ali z vzpostavitvijo namenskih registrov ali namenskih oddelkov v poslovnih registrih. Kadar so potrebne dodatne informacije, na primer o obdobju prepovedi opravljanja funkcije direktorja in razlogih zanjo, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da jih zagotovijo prek vseh razpoložljivih sistemov za izmenjavo informacij v skladu z nacionalnim pravom. Vendar pa ta direktiva ne bi smela ustvariti obveznosti, da se take informacije zahtevajo v vsakem primeru. Poleg tega dovolitev upoštevanja informacij o prepovedi opravljanja funkcije direktorja v drugi državi članici ne bi smela zavezovati držav članic, da priznajo prepovedi, ki so v veljavi v drugih državah članicah.

(24)  Za zagotovitev zaščite vseh oseb, ki sodelujejo z družbami ali podružnicami, in preprečitev goljufivega ravnanja ali drugih zlorab je pomembno, da lahko pristojni organi v državah članicah preverijo, ali oseba, ki naj bi bila imenovana za direktorja, nima prepovedi opravljanja funkcije direktorja. V ta namen bi morali pristojni organi tudi vedeti, ali je določena oseba vpisana v kateri koli register, relevanten za prepoved opravljanja funkcije direktorja, v drugih državah članicah, prek sistema povezovanja poslovnih registrov. Registri, organi, osebe ali telesa, pooblaščeni z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov, takih osebnih podatkov ne bi smeli hraniti dlje, kot je potrebno za oceno, ali se oseba lahko imenuje za direktorja. Vendar bodo morda morali taki subjekti zaradi morebitnega pregleda odločbe o zavrnitvi te podatke hraniti dlje časa. V vsakem primeru pa obdobje hrambe ne bi smelo preseči obdobja, določenega v nacionalnih pravilih za hrambo vseh osebnih podatkov, povezanih z ustanovitvijo družbe ali registracije podružnice ali s tem povezanimi vpisi dokumentacije in informacij.

(25)  Obveznosti iz te direktive v zvezi s spletno ustanovitvijo družb in registracijo podružnic ne bi smele posegati v nobene druge formalnosti, nepovezane s pravom družb, ki jih mora družba izpolniti za začetek dejavnosti v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

(26)  Kot za spletno ustanovitev družb in registracijo podružnic, bi bilo treba za zmanjšanje stroškov in bremen za družbe omogočiti tudi vpis dokumentov in informacij v nacionalne registre v celoti prek spleta v vseh fazah življenjskega cikla družb. Obenem bi morale države članice imeti možnost, da ▌dovolijo vpis dokumentov in informacij z drugimi sredstvi, tudi v papirni obliki. Poleg tega bi bilo razkritje informacij o družbi treba izvesti, ko so informacije javno dostopne v teh nacionalnih registrih, saj so medsebojno povezani in zagotavljajo celovito referenčno točko za uporabnike. V izogib prekinitvam v obstoječih načinih razkritja bi morale imeti države članice tudi možnost objave vseh ali nekaterih informacij o družbi v nacionalnem uradnem listu, obenem pa bi morale zagotavljati, da register pošlje informacije v elektronski obliki na nacionalni uradni list. Ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalna pravila o pravni veljavnosti registra in vlogi nacionalnega uradnega lista.

(27)  Da bi olajšali iskanje po informacijah, shranjenih v nacionalnih registrih, in njihovo izmenjavo z drugimi sistemi, bi morale države članice ▌zagotoviti, da se po preteku ustreznega obdobja prenosa vsi dokumenti in informacije, predloženi pristojnemu organu, osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov, v okviru spletnih postopkov, določenih v tej direktivi, lahko hranijo v registrih v strojno berljivi obliki, ki omogoča iskanje, ali kot strukturirani podatki. To pomeni, da bi moral biti datotečni format strukturiran tako, da lahko programske aplikacije z lahkoto določajo, prepoznajo in izločajo določene podatke in njihovo notranjo strukturo. Zahteva, da se zagotovi, da oblika omogoča iskanje dokumentov in informacij, ne bi smela vključevati skeniranih podpisov ali drugih podatkov, ki niso primerni za strojno berljivost. Ker bi to lahko zahtevalo spremembe obstoječih informacijskih sistemov držav članic, bi bilo za to zahtevo treba določiti daljše obdobje za prenos.

(28)  Za znižanje stroškov, zmanjšanje upravnega bremena in skrajšanje postopkov za družbe bi morale države članice na področju prava družb uporabiti načelo „samo enkrat“, ki je vzpostavljeno v Uniji, kar med drugim dokazujejo Uredba (EU) 2018/1724, akcijski načrt Evropske komisije za e-upravo in talinska deklaracija o e-upravi. Uporaba načela „samo enkrat“ pomeni, da družbam ni treba predložiti istih informacij javnim organom več kot enkrat. Na primer, od družb se ne bi smelo zahtevati, da predložijo iste informacije v nacionalni register in na nacionalni uradni list. Namesto tega bi register moral posredovati že predložene informacije neposredno na nacionalni uradni list. Podobno bi moralo biti mogoče, da družba, ki je bila ustanovljena v eni državi članici in ki želi registrirati podružnico v drugi državi članici, uporabi dokumente ali informacije, ki so bili predhodno predloženi v register. Poleg tega bi morala imeti družba, ki je bila ustanovljena v eni državi članici in ima podružnico v drugi državi članici, možnost predložitve nekaterih sprememb informacij o svoji družbi samo v register, v katerem je družba registrirana, ne da bi morala predložiti iste informacije v register, v katerem je registrirana podružnica. Namesto tega bi morala potekati elektronska izmenjava informacij, kot so sprememba firme ali sprememba registriranega sedeža družbe, med registrom, v katerem je registrirana družba, in registrom, v katerem je registrirana podružnica, prek sistema povezovanja registrov.

(29)  Da se zagotovi razpoložljivost doslednih in posodobljenih informacij o družbah v Uniji in da se še bolj poveča preglednost, bi bilo treba omogočiti uporabo povezovanja registrov za izmenjavo informacij o vseh oblikah družb, ki so registrirane v registrih držav članic v skladu z nacionalnim pravom. Države članice bi morale imeti možnost, da dajo na voljo elektronske prepise dokumentov in informacij teh drugih oblik družb tudi prek tega sistema povezovanja registrov.

(30)  Za večjo preglednost, zaščito interesov delavcev, upnikov in manjšinskih delničarjev in da se spodbudi zaupanje v poslovne transakcije, tudi čezmejne, na notranjem trgu, je pomembno, da lahko investitorji, deležniki, poslovni partnerji in organi brez težav dostopajo do informacij o družbah. Za izboljšanje dostopnosti teh informacij bi moralo biti več informacij na voljo brezplačno v vseh državah članicah. Takšne informacije bi morale vključevati ▌pravni status družbe in informacije o njenih podružnicah v drugih državah članicah, kot tudi informacije o osebah, ki so bodisi kot organ bodisi kot člani vsakega takega organa pooblaščene, da zastopajo družbo. Poleg tega cena prepisa vseh ali dela dokumentov ali informacij, ki jih razkrije družba, bodisi v papirni obliki bodisi z elektronskimi sredstvi, ne bi smela presegati upravnih stroškov takega prepisa, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov, pod pogojem, da cene niso nesorazmerne glede na zahtevane informacije.

(31)  Države članice imajo trenutno možnost ustanoviti neobvezne točke dostopa v zvezi s sistemom povezovanja registrov. Vendar Komisija v sistem povezovanja registrov ne more povezati drugih deležnikov. Da bi imeli drugi deležniki koristi od povezovanja registrov in da se zagotovi, da bodo njihovi sistemi ohranili točne, aktualne in zanesljive informacije o družbah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da ustanovi dodatne točke dostopa. Take točke dostopa bi se morale nanašati na sisteme, ki jih je razvila in jih upravlja Komisija ali druge institucije, organi, uradi ali agencije Unije, da lahko opravljajo svoje upravne naloge ali upoštevajo določbe prava Unije.

(32)  Da se družbam, ustanovljenim na notranjem trgu, olajša širitev poslovnih dejavnosti čez mejo, bi morale imeti možnost odpiranja in registracije podružnic v drugi državi članici prek spleta. Zato bi morale države članice na podoben način kot za družbe omogočiti spletno registracijo podružnic in spletni vpis dokumentov in informacij, s čimer bi prispevale k zmanjševanju stroškov ter bi hkrati zmanjšale upravno breme in trajanje formalnosti v zvezi s čezmejnim širjenjem.

(33)  Pri registraciji podružnice družbe, registrirane v drugi državi članici, bi morale države članice imeti tudi možnost, da preverijo nekatere informacije o družbi prek povezovanja registrov. Poleg tega bi v primeru zaprtja podružnice v eni državi članici register te države članice moral o takem zaprtju obvestiti državo članico, v kateri je družba registrirana, prek sistema povezovanja registrov, oba registra pa bi morala zabeležiti to informacijo.

(34)  Da se zagotovi skladnost s pravom Unije in nacionalnim pravom, je treba črtati določbo v zvezi s Kontaktnim odborom, ki je prenehal obstajati, in posodobiti oblike družb, navedene v prilogah I in II k Direktivi (EU) 2017/1132.

(35)  Da se omogočijo prihodnje spremembe zakonodaj držav članic in zakonodaje Unije v zvezi z oblikami družb, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za posodobitev seznama oblik družb iz prilog I, II in IIA k Direktivi (EU) 2017/1132. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(8). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)  Določbe te direktive, vključno z obveznostmi registracije družb, ne vplivajo na nacionalno pravo v zvezi z davčnimi ukrepi držav članic ali njihovih ozemeljskih in upravnih podenot.

(37)  Ta direktiva ne bi smela vplivati na pooblastilo držav članic, da zavrnejo vloge za ustanovitev družb in registracijo podružnic v primeru goljufij ali zlorab, ter na preiskovalne in izvršilne ukrepe držav članic, vključno s strani policije ali drugih pristojnih organov. Prav tako ne bi smela vplivati na druge obveznosti na podlagi prava Unije in nacionalnega prava, vključno s tistimi, ki izhajajo iz preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter pravil o dejanskem lastništvu. Ta direktiva ne vpliva na določbe Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(9), ki obravnavajo tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti obveznosti, povezane z izvajanjem ustreznih ukrepov skrbnega preverjanja z upoštevanjem tveganja ter identifikacijo in registracijo dejanskega lastnika vsakega novoustanovljenega subjekta v državi članici njegove ustanovitve.

(38)  Ta direktiva bi se morala uporabljati v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov ter varstvom zasebnosti in osebnih podatkov, kot ju zagotavljata člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Obdelava osebnih podatkov fizičnih oseb na podlagi te direktive mora potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(10).

(39)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(11) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje 26. julija 2018.

(40)  Ker cilja te direktive, in sicer zagotavljanja več digitalnih rešitev za družbe na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(41)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(12) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(42)  Glede na zapletenost sprememb, ki se zahtevajo za nacionalne sisteme zaradi skladnosti z določbami te direktive, in velike razlike, ki trenutno obstajajo med državami članicami glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb, je treba določiti, da lahko države članice, ki naletijo na posebne težave pri prenosu nekaterih določb te direktive, Komisijo uradno obvestijo o svoji potrebi, da se jim prizna podaljšanje zadevnega obdobja izvajanja za največ eno leto. Države članice bi morale, ko zaprosijo za tako podaljšanje, navesti objektivne razloge .

(43)  Komisija bi morala opraviti vrednotenje te direktive. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi moralo to vrednotenje temeljiti na petih merilih, to je uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU, ter biti podlaga za ocene učinka glede morebitnih nadaljnjih ukrepov. Države članice bi morale pomagati pri tem vrednotenju tako, da Komisiji zagotovijo podatke, ki so jim na voljo, o tem, kako spletno ustanavljanje družb deluje v praksi, na primer podatke o številu spletnih ustanovitev, številu primerov, v katerih so bile uporabljene predloge ali je bila zahtevana osebna zglasitev, ter povprečnem trajanju in stroških spletnih ustanovitev.

(44)  Zbrati bi bilo treba informacije, da se oceni uspešnost te direktive glede na zasledovani cilj ter da se omogoči njeno vrednotenje v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

(45)  Direktivo (EU) 2017/1132 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive (EU) 2017/1132

Direktiva (EU) 2017/1132 se spremeni:

(1)  v členu 1 se za drugo alineo vstavi naslednja alinea:"

„– pravili o spletni ustanovitvi družb, spletni registraciji podružnic ter spletnem vpisu dokumentov in informacij s strani družb in podružnic,“;

"

(2)  v naslovu I se naslov poglavja III nadomesti z naslednjim:"

Spletni postopki (ustanovitev, registracija in vpis dokumentov in informacij), razkritje in registri“;

"

(3)  člen 13 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 13

Področje uporabe

Usklajevalni ukrepi, predpisani v tem oddelku in oddelku 1A, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z oblikami družb, navedenimi v Prilogi II, in, kadar je tako določeno, z oblikami družb, navedenimi v prilogah I in IIA.“;

"

(4)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 13a

Opredelitev pojmov

Za namene tega poglavja:

   (1) „sredstvo elektronske identifikacije“ pomeni sredstva elektronske identifikacije, kakor je opredeljeno v točki 2 člena 3 Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ▌*;
   (2) „shema elektronske identifikacije“ pomeni shemo elektronske identifikacije, kakor je opredeljena v točki 4 člena 3 Uredbe (EU) št. 910/2014;
   (3) „elektronsko sredstvo“ pomeni elektronsko opremo, ki se uporablja za obdelavo, vključno z digitalnim stiskanjem, in shranjevanje podatkov, ter s katero so informacije izvirno poslane in na cilju prejete; te informacije so v celoti prenesene, posredovane in prejete na način, ki ga določijo države članice;
   (4) „ustanovitev“ pomeni celoten postopek ustanavljanja družbe v skladu z nacionalnim pravom, vključno s pripravo ustanovitvenega akta družbe in vsemi potrebnimi koraki za vpis družbe v register;
   (5) „registracija podružnice“ pomeni postopek, ki vodi do razkritja dokumentov in informacij v zvezi s podružnico, ki se na novo odpre v državi članici;
   (6) „predloga“ pomeni vzorec ustanovitvenega akta družbe, ki ga pripravijo države članice v skladu z nacionalnim pravom in ki se uporablja za spletno ustanovitev družbe v skladu s členom 13g.

Člen 13b

Priznavanje sredstev identifikacije za namene spletnih postopkov

1.  Države članice zagotovijo, da lahko vlagatelji, ki so državljani Unije, v spletnih postopkih iz tega poglavja uporabijo naslednja sredstva elektronske identifikacije ▌:

   (a) sredstva elektronske identifikacije, izdana v okviru sheme elektronske identifikacije, ki jih odobri njihova država članica;
   (b) sredstva elektronske identifikacije, izdana v drugi državi članici in priznana za namen čezmejne avtentikacije v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 910/2014.

2.  Države članice lahko zavrnejo priznanje sredstev elektronske identifikacije, kadar ravni zanesljivosti sredstev elektronske identifikacije niso skladne s pogoji iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 910/2014.

3.  Vsa sredstva identifikacije, ki jih priznavajo države članice, so javno dostopna.

4.  Kadar je to upravičeno iz razlogov javnega interesa, za preprečevanje zlorabe ali spremembe identitete, lahko države članice za namene preverjanja identitete vlagatelja sprejmejo ukrepe, ki bi lahko zahtevali osebno zglasitev tega vlagatelja pred katerim koli organom, osebo ali telesom, pooblaščenim v nacionalnem pravu za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov iz tega poglavja, vključno s pripravo ustanovitvenega akta družbe. Države članice zagotovijo, da se osebna zglasitev vlagatelja lahko zahteva samo za vsak primer posebej, kadar obstajajo razlogi za sum ponaredbe identitete, in da se lahko vsi ostali koraki postopka opravijo spletno.

Člen 13c

Splošne določbe o spletnih postopkih

1.  Ta direktiva ne posega v nacionalno zakonodajo, ki v skladu s pravnimi sistemi in pravnimi običaji držav članic določajo organ, osebo ali telo, pooblaščeno z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletne ustanovitve družb, spletne registracije podružnic in spletnega vpisa dokumentov in informacij.

2.  Ta direktiva tudi ne posega v postopke in zahteve, določene v nacionalnem pravu, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pravne postopke za oblikovanje ustanovitvenih aktov, pod pogojem, da je možna spletna ustanovitev družbe iz člena 13g, spletna registracija podružnice iz člena 28a ter spletni vpis dokumentov in informacij iz členov 13j in 28b.

3.  Ta direktiva ne vpliva na zahteve iz veljavnega nacionalnega prava o avtentičnosti, točnosti, zanesljivosti, verodostojnosti in ustrezni pravni obliki predloženih dokumentov ali informacij, pod pogojem, da je možna spletna ustanovitev iz člena 13g, spletna registracija podružnice iz člena 28a ter spletni vpis dokumentov in informacij iz členov 13j in 28b.

Člen 13d

Pristojbine za spletne postopke

1.  Države članice zagotovijo, da so pravila o pristojbinah, ki se uporabljajo za spletne postopke iz tega poglavja, pregledna in se uporabljajo na nediskriminatoren način.

2.  Morebitne pristojbine za spletne postopke, ki jih zaračunavajo registri iz člena 16 ▌, ne presegajo povračil stroškov zagotavljanja takih storitev.

Člen 13e

Plačila

Kadar je za izvedbo postopka iz tega poglavja potrebno plačilo, države članice zagotovijo, da se to plačilo lahko izvede z uporabo široko dostopne spletne plačilne storitve, ki se lahko uporabi za čezmejna plačila, ki omogoča identifikacijo osebe, ki je opravila plačilo, ter ki jo nudi finančna institucija ali ponudnik plačilnih storitev s sedežem v državi članici.

Člen 13f

Zahteve po informacijah

Države članice zagotovijo, da so jedrnate in uporabniku prijazne informacije, ki so zagotovljene brezplačno in vsaj v jeziku, ki ga na splošno razume čim več čezmejnih uporabnikov, na voljo na portalih za registracijo ali spletnih mestih, dostopnih prek enotnega digitalnega vstopnega mesta, da se pomaga pri ustanavljanju družb in registraciji podružnic. Informacije zajemajo vsaj naslednje:

   (a) pravila o ustanavljanju družb, vključno s spletnimi postopki iz členov 13g in 13j, ter zahteve v zvezi z uporabo predlog in drugimi ustanovitvenimi dokumenti, identifikacijo oseb, uporabo jezikov in z veljavnimi pristojbinami;
   (b) pravila o registraciji podružnic, vključno s spletnimi postopki iz členov 28a in 28b, ter zahteve v zvezi z registracijo dokumentov, identifikacijo oseb in uporabo jezikov;
   (c) pregled veljavnih pravil o tem, kako postati član upravnega organa, poslovodnega organa ali nadzornega organa družbe, vključno s pravili o prepovedi opravljanja funkcije direktorja, in o organih ali telesih, odgovornih za shranjevanje informacij o osebah, ki jim je prepovedano opravljati funkcijo direktorja;

   (d) pregled pooblastil in odgovornosti upravnega organa, poslovodnega organa in nadzornega organa družbe ▌, vključno s pooblastilom za zastopanje družbe ▌v poslih s tretjimi stranmi.

_________________

* Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

▌“;

"

(5)  v poglavju III naslova I se vstavi naslednji oddelek:"

„Oddelek 1A

Spletna ustanovitev, spletni vpis dokumentov in informacij in razkritje

Člen 13g

Spletna ustanovitev družb

1.  Države članice zagotovijo, da se spletna ustanovitev družb lahko v celoti izvede prek spleta, ne da bi se vlagatelji ▌morali osebno zglasiti pri katerem koli ▌organu, ▌osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov ustanovitve družb, vključno s pripravo ustanovitvenega akta družbe, ob upoštevanju določb iz člena 13b(4) in odstavka 8 tega člena.

Vendar se države članice lahko odločijo, da ne bodo zagotovile postopkov spletne ustanovitve za oblike družb, ki niso navedene v Prilogi IIA.

2.  Države članice določijo podrobna pravila za spletno ustanovitev družb, vključno s pravili o uporabi predlog iz člena 13h ter dokumentov in informacij, ki so potrebni za ustanovitev družbe. V okviru teh pravil države članice zagotovijo, da se spletna ustanovitev lahko izvede s predložitvijo dokumentov ali informacij v elektronski obliki, vključno z elektronskimi prepisi dokumentov in informacij iz člena 16a(4).

3.  Pravila iz odstavka 2 določajo najmanj:

   (a) postopke za zagotovitev, da imajo vlagatelji potrebno pravno in poslovno sposobnost in so pooblaščeni za zastopanje družbe;
   (b) sredstva za preverjanje identitete vlagateljev v skladu s členom 13b;
   (c) zahteve za vlagatelje, da uporabijo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014;
   (d) postopke za preverjanje zakonitosti dejavnosti družbe, kolikor so tovrstni pregledi določeni v nacionalnem pravu;
   (e) postopke za preverjanje zakonitosti firme, kolikor so tovrstni pregledi določeni v nacionalnem pravu;
   (f) postopke za preverjanje imenovanja direktorjev.

4.  Zlasti lahko pravila iz odstavka 2 ▌določajo tudi:

   (a) postopke za zagotavljanje zakonitosti ustanovitvenih aktov družbe, vključno s preverjanjem pravilne uporabe predlog;
   (b) posledice prepovedi opravljanja funkcije direktorja s strani pristojnega organa v kateri koli državi članici;
   (c) ▌vlogo notarja ali katere koli druge osebe ali telesa, pooblaščenega z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletne ustanovitve družbe;
   (d) izključitev spletne ustanovitve v primerih, v katerih se osnovni kapital družbe vplača v obliki prispevkov v naravi.

5.  Države članice spletne ustanovitve družbe ne smejo pogojevati s pridobitvijo licence ali dovoljenja preden je družba registrirana, razen če je tak pogoj nujno potreben za ustrezen, v nacionalnem pravu določen nadzor nad nekaterimi dejavnostmi.

6.  Države članice zagotovijo, da se, kadar je v okviru postopka ustanovitve družbe potrebno vplačilo osnovnega kapitala, tako vplačilo lahko izvede prek spleta, v skladu s členom 13e, na bančni račun pri banki, ki posluje v Uniji. Poleg tega države članice zagotovijo, da se tudi dokazilo o takšnih vplačilih lahko predloži prek spleta.

7.  Države članice zagotovijo, da se spletna ustanovitev izvede v petih delovnih dneh kadar družbo ustanavljajo izključno fizične osebe in da te osebe uporabljajo predloge iz člena 13h, ali v desetih delovnih dneh v drugih primerih, od poznejšega od naslednjih:

   (a) datum izpolnitve vseh formalnosti, potrebnih za spletno ustanovitev, vključno s prejemom vseh dokumentov in informacij skladnih z nacionalnim pravom, s strani organa, ▌osebe ali telesa, pooblaščenega z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov ustanovitve družbe;
   (b) datum plačila pristojbine za registracijo, vplačila osnovnega kapitala v gotovini ali vplačila osnovnega kapitala v obliki prispevkov v naravi, kot je določeno v nacionalnem pravu.

Kadar postopka ni mogoče končati v rokih iz tega odstavka, države članice zagotovijo, da je vlagatelj ▌obveščen o razlogih za zamudo.

8.  Kadar je to utemeljeno z razlogi javnega interesa, da bi se zagotovilo spoštovanje pravil o pravni in poslovni sposobnosti in pooblastilih vlagateljev za zastopanje družbe, lahko kateri koli organ, oseba ali telo, pooblaščen z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletne ustanovitve družbe, vključno s pripravo ustanovitvenega akta, zahteva vlagateljevo osebno zglasitev. Države članice zagotovijo, da se lahko v teh primerih vlagateljeva osebna zglasitev zahteva samo za vsak primer posebej, kadar obstajajo razlogi za sum, da se niso spoštovala pravila iz točke (a) odstavka 3. Države članice zagotovijo, da se lahko vsi drugi koraki postopka kljub temu opravijo na spletu.

Člen 13h

Predloge za spletno ustanovitev družb

1.  Države članice za oblike družb, ki so navedene v Prilogi IIA, dajo na voljo predloge na portalih za registracijo ali spletnih mestih, ki so dostopni prek enotnega digitalnega vstopnega mesta. Države članice lahko na spletu dajo na voljo ▌predloge za ustanovitev drugih oblik družb ▌.

2.  Države članice zagotovijo, da vlagatelji lahko uporabljajo predloge iz odstavka 1 tega člena v okviru postopka spletne ustanovitve iz člena 13g. Kadar vlagatelji uporabijo te predloge v skladu s pravili iz točke (a) člena 13g(4), ▌se šteje, da je zahteva, da se ustanovitveni akti sestavijo in overijo v pravilni pravni obliki, kadar ni predviden preventivni upravni ali sodni nadzor, kot je določeno v členu 10, izpolnjena.

Ta direktiva ne vpliva na nobeno zahtevo v nacionalnem pravu, da se ustanovitveni akti pripravijo v ustrezni pravni obliki, dokler je možna spletna ustanovitev iz člena 13g.

3.  Države članice predloge zagotovijo vsaj v uradnem jeziku Unije, ki ga na splošno razume največje možno število čezmejnih uporabnikov. Predloge so lahko na voljo v jezikih, ki niso uradni jezik ali jeziki zadevne države članice, samo v informativne namene, razen če ta država članica odloči, da je družbo mogoče ustanoviti tudi s predlogami v teh drugih jezikih.

4.  Vsebino predlog ureja nacionalno pravo.

Člen 13i

Prepoved opravljanja funkcije direktorja

1.  ▌Države članice zagotovijo, da imajo pravila v zvezi s prepovedjo opravljanja funkcije direktorja. Ta pravila vključujejo možnost, da se upošteva vsaka veljavna prepoved opravljanja funkcije direktorja ali informacije, relevantne za prepoved, v drugi državi članici. Za namen tega člena direktorji vključujejo vsaj osebe iz točke (i) člena 14(d).

2.  Države članice lahko zahtevajo, da osebe, ki se prijavijo za delovno mesto direktorja, navedejo, ali vedo za kakršne koli okoliščine, ki bi lahko privedle do prepovedi opravljanja funkcije direktorja v zadevni državi članici.

Države članice lahko osebi, ki ima trenutno prepoved opravljanje funkcije direktorja v drugi državi članici, zavrnejo imenovanje za direktorja družbe.

3.  Države članice zagotovijo, da lahko odgovorijo na zahtevo druge države članice za informacije, relevantne za prepoved opravljanja funkcije direktorja na podlagi prava države članice, ki odgovori na zahtevo.

4.   Da bi države članice odgovorile na zahtevo iz odstavka 3 tega člena, sprejmejo vsaj ureditev, potrebno za zagotovitev, da lahko prek sistema iz člena 22 nemudoma zagotovijo informacije o tem, ali je določeni osebi prepovedano opravljanje funkcije direktorja ali pa je vpisana v katerega koli od njihovih registrov, ki vsebujejo informacije, relevantne za prepoved. Države članice lahko izmenjujejo tudi dodatne informacije, denimo o obdobju in razlogih za prepoved opravljanja funkcije direktorja. Tako izmenjavo ureja nacionalno pravo.

5.  Komisija določi podrobno ureditev in tehnične podrobnosti izmenjave informacij iz odstavka 4 tega člena z izvedbenim aktom iz člena 24.

6.   Odstavki 1 do 5 tega člena se smiselno uporabljajo, če družba vpiše informacije v zvezi z imenovanjem novega direktorja v register iz člena 16.

7.  Osebni podatki oseb iz tega člena se obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in nacionalnim pravom, da se organu, osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za presojo potrebnih informacij v zvezi s prepovedjo osebi, da opravlja funkcijo direktorja, z namenom preprečevanja goljufij ali drugih zlorab in zagotovitev, da se zaščitijo vse osebe, ki sodelujejo z družbami ali podružnicami.

Države članice zagotovijo, da se smejo osebni podatki, poslani za namene tega člena, hraniti v registrih iz člena 16 ter pri organih, osebah ali telesih, pooblaščenih z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov, samo tako dolgo, kot je potrebno, nikakor pa ne dlje kot osebni podatki, povezani z ustanovitvijo družbe, registracijo podružnice ali vpisom dokumentov in informacij s strani družbe ali podružnice.

Člen 13j

Spletni vpis dokumentov družb in informacij o družbah

1.  Države članice zagotovijo, da je mogoče prek spleta vpisati dokumente in informacije iz člena 14, vključno z njihovimi spremembami, v register v roku, predpisanem z zakonodajo države članice, v kateri je družba registrirana. Države članice zagotovijo, da se takšen vpis dokumentov in informacij lahko v celoti izvede prek spleta, ne da bi se moral vlagatelj osebno zglasiti pri katerem koli ▌organu, ▌osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za obravnavanje spletnega vpisa dokumentov in informacij, ob upoštevanju določb iz člena 13b(4) in, kadar je ustrezno, člena 13g(8).

2.  Države članice zagotovijo, da se izvor in celovitost dokumentov, vpisanih prek spleta, lahko elektronsko preveri.

3.  Države članice lahko zahtevajo, da nekatere ali vse družbe nekatere ali vse dokumente in informacije iz odstavka 1 vpišejo prek spleta.

4.  Člen 13g(2) do (5) se smiselno uporablja za spletni vpis dokumentov in informacij.

5.  Države članice lahko oblike vpisa, ki niso oblike vpisa dokumentov in informacij iz odstavka 1, tudi z elektronskimi sredstvi ali na papirju, še naprej dovolijo družbam, notarjem ali vsem drugim osebam ali telesom, pooblaščenim z nacionalnim pravom za obravnavanje takih oblik vpisa.“;

"

(6)  člen 16 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 16

Razkritje v registru

1.  V vsaki državi članici se v centralnem ali trgovinskem registru ali v registru družb (v nadaljnjem besedilu: register) odpre spis za vsako družbo registrirano v zadevnem registru.

Države članice zagotovijo, da imajo družbe evropski enotni identifikator (EUID) iz točke 8 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/884(13), ki omogoča njihovo nedvoumno identifikacijo v komunikaciji med registri prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s členom 22 (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov). Ta enotni identifikator vsebuje vsaj elemente, ki omogočajo identifikacijo države članice, v kateri je register, nacionalnega registra izvora in številke družbe v tem registru, ter, kadar je ustrezno, elemente za preprečevanje napak pri identifikaciji.

2.  Vsi dokumenti in informacije, ki se morajo razkriti na podlagi člena 14, se shranijo v spisu iz odstavka 1 tega člena ali se neposredno vnesejo v register, vsebina vnosa v register pa mora biti zabeležena v spisu.

Vsi dokumenti in informacije iz člena 14, ne glede na to, s katerimi sredstvi so vpisani, se hranijo v spisu v registru ali se neposredno vnesejo vanj v elektronski obliki. Države članice zagotovijo, da vse dokumente in informacije, ki so vpisani v papirni obliki, register čim prej pretvori v elektronsko obliko.

Države članice zagotovijo, da register dokumente in informacije iz člena 14, ki so bili vpisani v papirni obliki pred 31. decembrom 2006, pretvori v elektronsko obliko po prejemu zahteve za razkritje prek elektronskih sredstev.

3.  Države članice zagotovijo razkritje dokumentov in informacij iz člena 14, tako da so javno dostopni v registru. Poleg tega lahko države članice zahtevajo tudi objavo nekaterih ali vseh teh dokumentov in informacij v nacionalnem uradnem listu, določenem v ta namen, ali z enako učinkovitim načinom objave. Ta način vključuje vsaj uporabo sistema, s katerim je mogoč dostop do objavljenih dokumentov ali informacij v kronološkem zaporedju prek osrednje elektronske platforme. V takih primerih register zagotovi, da te dokumente in informacije register v elektronski obliki pošlje na nacionalni uradni list ali osrednjo elektronsko platformo.

4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo neskladje med tem, kar je v registru in v spisu.

Države članice, ki zahtevajo objavo dokumentov in informacij v nacionalnem uradnem listu ali na osrednji elektronski platformi, sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo neskladje med tem, kar je razkrito v skladu z odstavkom 3, in tem, kar je objavljeno v uradnem listu ali na platformi.

V primeru neskladij na podlagi tega člena prevladajo dokumenti in informacije, ki so na voljo v registru.

5.  Družba se lahko sklicuje na dokumente in informacije iz člena 14 proti tretjim stranem šele potem, ko so razkriti v skladu z odstavkom 3 tega člena, razen če dokaže, da so bile tretje strani z njimi seznanjene.

Kljub temu se družba pri transakcijah, ki so opravljene do šestnajstega dne po razkritju, ne sme sklicevati na dokumente in informacije proti tretjim stranem, ki dokažejo, da z njimi niso mogle biti seznanjene.

Tretje strani se lahko vedno sklicujejo na vse dokumente in informacije, za katere še niso končane formalnosti v zvezi z razkritjem, razen kadar je razkritje pogoj za učinkovanje takih dokumentov ali informacij.

6.  Države članice zagotovijo, da se vsi dokumenti in informacije, predloženi ▌v okviru ▌ustanovitve družbe, registracije podružnice ali ▌vpisa dokumentov in informacij družbe ali podružnice, hranijo v registrih v strojno berljivi obliki, ki omogoča iskanje, ali kot strukturirani podatki.“;

"

(7)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 16a

Dostop do razkritih informacij

1.  Države članice zagotovijo, da je iz registra na zahtevo možno pridobiti prepis celote ali katerega koli dela dokumentov in informacij iz člena 14 in da se taka zahteva lahko registru predloži v papirni obliki ali z elektronskimi sredstvi.

Vendar se države članice lahko odločijo, da nekaterih vrst ali delov dokumentov in informacij, ki so bili vpisani v papirni obliki pred 31. decembrom 2006, ni mogoče pridobiti z elektronskimi sredstvi, kadar je poteklo določeno obdobje med datumom vpisa dokumentov in informacij ter datumom vložitve zahteve. Tako določeno obdobje ne sme biti krajše od 10 let.

2.  Cena prepisa celote ali katerega koli dela dokumentov ali informacij iz člena 14, bodisi v papirni obliki bodisi z elektronskimi sredstvi, ne sme presegati upravnih stroškov takega prepisa, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov.

3.  Elektronski prepisi in prepisi na papirju, dostavljeni vlagatelju zahtevka, se overijo kot „točen prepis“, razen če se vlagatelj taki overitvi odpove.

4.  Države članice zagotovijo, da so elektronski prepisi in izvlečki dokumentov in informacij, ki jih zagotovi register, avtenticirani z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014, da se zagotovi, da so bili elektronski izvlečki pridobljeni iz registra in da je njihova vsebina točen prepis dokumenta, ki ga hrani register, ali da je skladna z informacijami v registru.“;

"

(8)  v členu 17 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da so na voljo posodobljene informacije o določbah nacionalnega prava, na podlagi katerih se lahko tretje strani v skladu s členom 16(3), (4) in (5) sklicujejo na informacije in vse vrste dokumentov iz člena 14.“;

"

(9)  člen 18 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Elektronski prepisi dokumentov in informacij iz člena 14 so prav tako javno dostopni prek sistema povezovanja registrov. Države članice lahko dajo na voljo tudi dokumente in informacije iz člena 14 za oblike družb, ki niso navedene v Prilogi II.“;

"

(b)  v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) dokumenti in informacije iz člena 14, tudi za oblike družb, ki niso navedene v Prilogi II, če dajo države članice takšne dokumente na voljo;“;

"

(10)  člen 19 se nadomesti z naslednjim:"

“Člen 19

Pristojbine za pridobitev dokumentov in informacij

1.  Pristojbine za pridobitev dokumentov in informacij iz člena 14 prek sistema povezovanja registrov ne presegajo upravnih stroškov take pridobitve, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov.

2.  Države članice zagotovijo, da so prek sistema povezovanja registrov brezplačno na voljo vsaj naslednje informacije in dokumenti:

   (a) firma ali firme in pravna oblika družbe;
   (b) registrirani sedež družbe in država članica, v kateri je družba registrirana;
   (c) registrska številka družbe in njena oznaka EUID;
   (d) podrobnosti o spletnem mestu družbe, kadar so take podrobnosti zabeležene v nacionalnem registru;
   (e) status družbe, na primer v primeru zaprtja, izbrisa iz registra, prenehanja, gospodarske aktivnosti ali neaktivnosti, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu in kadar je zabeležen v nacionalnih registrih;
   (f) dejavnost družbe, kadar je zabeležena v nacionalnem registru;

   (g) podatke vseh oseb, ki so kot organ ali člani organa trenutno pooblaščene s strani družbe, da jo zastopajo v poslih s tretjimi stranmi in v sodnih postopkih, in informacije, ali lahko osebe, pooblaščene za zastopanje družbe, to storijo same ali morajo delovati skupaj;
   (h) informacije o podružnicah, ki jih je družba odprla v drugi državi članici, vključno s firmo, registracijsko številko, oznako EUID in državo članico, v kateri je podružnica registrirana.

3.  Izmenjava kakršnih koli informacij prek sistema povezovanja registrov je za registre brezplačna.

4.  Države članice lahko odločijo, da se informacije iz točk (d) in (f) dajo na voljo brezplačno samo za organe drugih držav članic.“;

"

(11)  člen 20(3) se črta;

(12)  člen 22 se spremeni:

(a)  v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:"

„Tudi Komisija lahko ustanovi neobvezne točke dostopa do sistema povezovanja registrov. Take točke dostopa sestavljajo sistemi, ki jih je razvila in jih upravlja Komisija ali druge institucije, organi, uradi ali agencije Unije, da lahko opravljajo svoje upravne naloge ali upoštevajo določbe prava Unije. Komisija nemudoma uradno obvesti države članice o vzpostavitvi teh točk dostopa in vseh bistvenih spremembah njihovega delovanja.“;

"

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Dostop do informacij iz sistema povezovanja registrov se zagotovi prek portala in neobveznih točk dostopa, ki jih vzpostavijo države članice in Komisija.“;

"

(13)  člen 24 se spremeni:

(a)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:"

„(d) tehnične specifikacije, v katerih se opredelijo načini izmenjave informacij med registrom družb in registrom podružnic iz člena 20, člena 28a(4) in (6) ter členov 28c, 30a in 34;“;

"

(b)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) podroben seznam podatkov, ki se posredujejo za namen izmenjave informacij med registri iz členov 20, 28a, 28c, 30a, 34 in 130;“;

"

(c)  točka (n) se nadomesti z naslednjim:"

„(n) postopek in tehnične zahteve za povezovanje neobveznih točk za dostop s platformo iz člena 22;“;

"

(d)  doda se naslednja točka (o):"

„(o) podrobna ureditev in tehnične podrobnosti za izmenjavo informacij iz člena 13i med registri.“;

"

(e)  na koncu člena se doda naslednji odstavek:"

„Komisija sprejme izvedbene akte na podlagi točk (d), (e), (n) in (o) do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].“;

"

(14)  v oddelku 2 poglavja III naslova I se naslov nadomesti z naslednjim:"

„Pravila o registraciji in razkritju za podružnice družb iz drugih držav članic“;

"

(15)  v oddelku 2 poglavja III naslova I se vstavijo naslednji členi:"

„Člen 28a

Spletna registracija podružnic

1.  Države članice zagotovijo, da se registracija podružnice družbe v državi članici, ki jo ureja pravo druge države članice, lahko v celoti izvede prek spleta, ne da bi se vlagatelji morali osebno zglasiti pri katerem koli ▌organu ali pri kateri koli ▌osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov vloge za registracijo podružnic, ob upoštevanju člena 13b(4) in smiselno člena 13g(8).

2.  Države članice določijo podrobna pravila za spletno registracijo podružnice, vključno s pravili o dokumentih in informacijah, ki jih je treba predložiti pristojnemu organu. V okviru teh pravil države članice zagotovijo, da se spletna registracija lahko izvede s predložitvijo informacij ali dokumentov v elektronski obliki, vključno z elektronskimi prepisi dokumentov in informacij iz člena 16a(4), ali z uporabo informacij ali dokumentov, ki so bili predhodno predloženi v register.

3.  Pravila iz odstavka 2 določajo najmanj naslednje:

   (a) postopek za zagotovitev, da imajo vlagatelji potrebno pravno in poslovno sposobnost in da so pooblaščeni, da zastopajo družbo;
   (b) sredstva za preverjanje identitete osebe ali oseb, ki registrirajo podružnico, ali njihovih zastopnikov;
   (c) zahteve za vlagatelje, da uporabijo storitve zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014.

4.  Pravila iz odstavka 2 lahko določajo tudi postopke za naslednje:

   (a) preverjanje zakonitosti dejavnosti podružnice;
   (b) preverjanje zakonitosti imena podružnice;
   (c) preverjanje zakonitosti dokumentov in informacij, vloženih za registracijo podružnice;
   (d) določanje vloge notarja ali katere koli druge osebe ali telesa, ki je v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami vključen v postopek registracije podružnice.

5.  Države članice lahko preverijo informacije o družbi prek sistema povezovanja registrov ob registraciji podružnice družbe, ustanovljene v drugi državi članici.

Države članice spletne registracije podružnice ne smejo pogojevati s pridobitvijo kakršne koli licence ali dovoljenja preden je podružnica registrirana, razen če je tak pogoj nujno potreben za ustrezen, v nacionalnem pravu določen nadzor nad nekaterimi dejavnostmi.

6.  Države članice zagotovijo, da je spletna registracija podružnice dokončana v desetih delovnih dneh od izpolnitve vseh formalnosti, vključno s prejemom vseh potrebnih dokumentov in informacij, ki so skladni z nacionalnim pravom in jih prejme pristojni organ, ▌oseba ali telo, pooblaščen z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov registracije podružnice.

Kadar podružnice ni mogoče registrirati v rokih iz tega odstavka, države članice zagotovijo, da je vlagatelj obveščen o razlogih za zamudo.

7.  Po registraciji podružnice družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo druge države članice, register države članice, v kateri je registrirana podružnica, uradno obvesti državo članico, v kateri je registrirana družba, o registraciji podružnice prek sistema povezovanja registrov. Država članica, v kateri je registrirana družba, potrdi prejem takega uradnega obvestila in to informacijo nemudoma zabeleži v svojem registru.

Člen 28b

Spletni vpis dokumentov in informacij za podružnice

1.  Države članice zagotovijo, da se dokumenti in informacije iz člena 30 ali njihove spremembe lahko vpišejo prek spleta v roku, predpisanem z zakonodajo države članice, v kateri je podružnica ustanovljena. Države članice zagotovijo, da se takšen vpis dokumentov in informacij lahko v celoti izvede prek spleta, ne da bi se vlagatelji morali osebno zglasiti pri katerem koli organu ali osebi, pooblaščeni z nacionalnim pravom za obravnavanje spletnega vpisa dokumentov in informacij, ob upoštevanju določb iz člena 13b(4) in smiselno člena 13g(8).

2.  Člen 28a(2) do (5) se smiselno uporablja za spletni vpis dokumentov in informacij za podružnice.

3.  Države članice lahko zahtevajo, da se nekateri ali vsi dokumenti in informacije iz odstavka 1 vpišejo samo prek spleta.

Člen 28c

Zaprtje podružnic

Države članice zagotovijo, da po prejemu dokumentov in informacij iz točke (h) člena 30(1) register države članice, v kateri je registrirana podružnica družbe, prek sistema povezovanja registrov obvesti register države članice, v kateri je registrirana družba, o zaprtju njene podružnice in izbrisu iz registra. Register države članice družbe potrdi prejem takega uradnega obvestila, tudi s pomočjo tega sistema, in ▌te informacije nemudoma zabeleži.“;

"

(16)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 30a

Spremembe dokumentov in informacij o družbi

1.  Država članica, v kateri je družba registrirana, prek sistema povezovanja registrov nemudoma uradno obvesti državo članico, v kateri je registrirana podružnica družbe, v primeru vpisa spremembe glede česar koli od naslednjega:

   (a) firma družbe;
   (b) registrirani sedež družbe;
   (c) registrska številka družbe v registru;
   (d) pravna oblika družbe;
   (e) dokumenti in informacije iz točk (d) in (f) člena 14.

Po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka tega odstavka register, v katerem je registrirana podružnica, prek sistema povezovanja registrov potrdi prejem takega uradnega obvestila in zagotovi, da se dokumenti in informacije iz člena 30(1) nemudoma posodobijo.“;

"

(17)  v členu 31 se doda naslednji odstavek:"

„Države članice lahko določijo, da se obvezno razkritje računovodskih listin iz točke (g) člena 30(1) lahko šteje za izpolnjeno z razkritjem v registru države članice, v kateri je družba registrirana, v skladu s točko (f) člena 14.“;

"

(18)  člen 43 se črta;

(19)  člen 161 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 161

Varstvo podatkov

Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, se uporablja Uredba (EU) 2016/679.“;

"

(20)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 162a

Spremembe prilog

Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah oblik kapitalskih družb, določenih v njihovem nacionalnem pravu, ki bi vplivale na vsebino prilog I, II in IIA.

Kadar država članica obvesti Komisijo na podlagi prvega odstavka tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo, da prilagodi seznam z oblikami družb iz prilog I, II in IIA v skladu z informacijami iz prvega odstavka tega člena z delegiranimi akti v skladu s členom 163.“;

"

(21)  člen 163 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 163

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 25(3) in člena 162a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].

3.  Prenos pooblastila iz člena 25(3) in člena 162a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 25(3) ali člena 162a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

"

(22)  v Prilogi I se sedemindvajseta alinea nadomesti z naslednjim:"

„— Švedska:

publikt aktiebolag,“;

"

(23)  v Prilogi II se sedemindvajseta alinea nadomesti z naslednjim:"

„— Švedska:

privat aktiebolag

publikt aktiebolag,“;

"

(24)  vstavi se Priloga IIA, kot je določena v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... [2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

2.  Ne glede na odstavek 1 tega člena države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s točko 5 člena 1 te direktive, kar se tiče člena 13i in člena 13j(2) Direktive (EU) 2017/1132, in točko 6 člena 1 te direktive, kar se tiče člena 16(6) Direktive (EU) 2017/1132, do ... [4 leta po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi].

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 so države članice, ki se pri prenosu te direktive soočajo s posebnimi težavami, upravičene do podaljšanja obdobja iz odstavka 1 do največ enega leta. Navedejo objektivne razloge, zakaj je tako podaljšanje potrebno. Države članice uradno obvestijo Komisijo o nameri uveljavljanja tega podaljšanja do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

4.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

5.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Poročanje, pregled in zbiranje podatkov

1.  Komisija najpozneje ... [5 let po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] ali, če katera koli država članica uporabi odstopanje iz člena 2(3), najpozneje ... [6 let po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] izvede oceno te direktive ter predloži poročilo o ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, z izjemo določb iz člena 2(2), za katere se to ocenjevanje in poročilo pripravi najpozneje … [7 let po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi].

Države članice zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije za pripravo navedenih poročil, in sicer tako, da ji zagotovijo podatke o številu spletnih registracij in s tem povezanih stroških.

2.  V poročilu Komisije se med drugim oceni:

(a)  ▌izvedljivost zagotavljanja registracije v celoti prek spleta za oblike družb, ki niso navedene v Prilogi IIA;

(b)  ▌izvedljivost predložitve predlog držav članic za vse oblike kapitalskih družb ter potrebo in izvedljivost predložitve usklajene predloge po vsej Uniji, ki jo bodo uporabljale vse države članice za oblike družb, ki so navedene v Prilogi IIA;

(c)  praktične izkušnje z uporabo pravil v zvezi s prepovedjo opravljanja funkcije direktorja iz člena 13i;

(d)  metode spletnega vpisa dokumentov in informacij in spletnega dostopa, vključno z uporabo programskih vmesnikov;

(e)  potrebo in izvedljivost brezplačnega zagotavljanja več informacij, kot je določeno v členu 19(2), ter zagotavljanje neoviranega dostopa do takih informacij;

(f)  potrebo po in izvedljivost nadaljnje uporabe načela „samo enkrat“.

3.  Poročilu se po potrebi priložijo predlogi sprememb Direktive (EU) 2017/1132.

4.  Da bi zagotovile zanesljivo oceno te direktive, države članice zbirajo podatke o tem, kako spletno ustanavljanje deluje v praksi. Te informacije bi morale običajno vsebovati število spletnih ustanovitev, število primerov, v katerih so bile uporabljene predloge ali je bila zahtevana osebna zglasitev, ter povprečno trajanje in stroške spletnih ustanovitev. Te informacije dvakrat sporočijo Komisiji, in sicer najpozneje dve leti po datumu prenosa.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

PRILOGA IIA

OBLIKE DRUŽB IZ ČLENOV 13, 13f, 13g, 13h in 162a

—  Belgija:

société privée à responsabilité limitée/besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid,

société privée à responsabilité limitée unipersonnelle/Eenpersoons besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid,

—  Bolgarija:

дружество с ограничена отговорност,

еднолично дружество с ограничена отговорност,

—  Češka:

společnost s ručením omezeným,

—  Danska:

Anpartsselskab,

—  Nemčija:

Gesellschaft mit beschränkter Haftung,

—  Estonija:

osaühing,

—  Irska:

private company limited by shares or by guarantee/cuideachta phríobháideach faoi theorainn scaireanna nó ráthaíochta,

designated activity company/cuideachta ghníomhaíochta ainmnithe,

—  Grčija:

εταιρεία περιορισμένης ευθύνης,

ιδιωτική κεφαλαιουχική εταιρεία,

—  Španija:

sociedad de responsabilidad limitada,

—  Francija:

société à responsabilité limitée,

entreprise unipersonnelle à responsabilité limitée,

société par actions simplifiée,

société par actions simplifiée unipersonnelle,

—  Hrvaška:

društvo s ograničenom odgovornošću,

jednostavno društvo s ograničenom odgovornošću,

—  Italija:

società a responsabilità limitata,

società a responsabilità limitata semplificata,

—  Ciper:

ιδιωτική εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή/και με εγγύηση,

—  Latvija:

sabiedrība ar ierobežotu atbildību,

—  Litva:

uždaroji akcinė bendrovė,

—  Luksemburg:

société à responsabilité limitée,

—  Madžarska:

korlátolt felelősségű társaság,

—  Malta:

private limited liability company/kumpannija privata,

—  Nizozemska:

besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid,

—  Avstrija:

Gesellschaft mit beschränkter Haftung,

—  Poljska:

spółka z ograniczoną odpowiedzialnością,

—  Portugalska:

sociedade por quotas,

—  Romunija:

societate cu răspundere limitată,

—  Slovenija:

družba z omejeno odgovornostjo,

—  Slovaška:

spoločnosť s ručením obmedzeným,

—  Finska:

yksityinen osakeyhtiö/privat aktiebolag,

—  Švedska:

privat aktiebolag,

—  Združeno kraljestvo:

private limited by shares or guarantee.“

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 24.
(2)UL C 62, 15.2.2019, str. 24.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(4)Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).
(5) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(6) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).
(7) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
(8)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(9)Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(10) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(11)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(12)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/884 z dne 8. junija 2015 o določitvi tehničnih specifikacij in postopkov, potrebnih za sistem povezovanja registrov, vzpostavljenega z Direktivo 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 144, 10.6.2015, str. 1).


Čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve ***I
PDF 414kWORD 124k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (COM(2018)0241 – C8-0167/2018 – 2018/0114(COD))
P8_TA-PROV(2019)0429A8-0002/2019

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0241),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 50(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0167/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 27. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0002/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev(2)

P8_TC1-COD(2018)0114


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

Pogodba o delovanju Evropske unije, zlasti člen 50(1) in (2),

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta(5) ureja čezmejne združitve kapitalskih družb. Ta pravila pomenijo pomemben mejnik pri izboljševanju delovanja enotnega trga za družbe in podjetja ter uresničevanje svobode ustanavljanja. Vendar ocena teh pravil kaže, da so potrebne spremembe pravil o čezmejnih združitvah. Poleg tega je primerno, da se določijo pravila, ki urejajo čezmejna preoblikovanja in delitve, saj Direktiva (EU) 2017/1132 določa samo pravila za delitve delniških družb znotraj držav.

(2)  Svoboda ustanavljanja je eno od temeljnih načel prava Unije. V skladu z drugim odstavkom člena 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v povezavi s členom 54 PDEU svoboda ustanavljanja za družbe ali podjetja med drugim vključuje pravico do ustanovitve in vodenja teh družb ali podjetij pod pogoji, ki jih določa zakonodaja države članice ustanovitve. Po razlagi Sodišča Evropske unije to vključuje pravico družbe ali podjetja, ki je ustanovljeno v skladu z zakonodajo ene države članice, do preoblikovanja v družbo ali podjetje po pravu druge države članice, če so izpolnjeni pogoji, ki so opredeljeni v zakonodaji te druge države članice, zlasti merilo, ki je v zakonodaji te druge države članice določeno za navezavo družbe ali podjetja na njen nacionalni pravni red.

(3)  Ker pravo Unije ni poenoteno, opredelitev navezne okoliščine, po kateri se opredeli nacionalno pravo, ki se uporabi za družbo ali podjetje, v skladu s členom 54 PDEU spada v pristojnost vsake države članice. Člen 54 PDEU kot enakopravne navezne okoliščine našteva statutarni sedež, glavno upravo in glavni kraj poslovanja družbe ali podjetja. Zato, kakor je pojasnjeno v sodni praksi, ▌dejstvo, da se prenese samo statutarni sedež (in ne glavna uprava ali glavni kraj poslovanja), samo po sebi ne izključuje možnosti uporabe svobode ustanavljanja v skladu s členom 49 PDEU. ▌

(4)  S tem razvojem sodne prakse so se družbam ▌ na enotnem trgu odprle nove priložnosti, da bi se spodbudile gospodarska rast, učinkovita konkurenca in produktivnost. Obenem je treba cilj enotnega trga brez notranjih meja za družbe uskladiti tudi z drugimi cilji evropskega povezovanja, kot sta socialna zaščita, kot določata člen 3 in člen 9 PDEU, pa tudi spodbujanje socialnega dialoga iz členov 151 in 152 PDEU. Pravico družb do čezmejnega preoblikovanja, združevanja in delitve bi morala spremljati ustrezno usklajena zaščita delavcev, upnikov in družbenikov.

(5)  Pomanjkljiv pravni okvir glede čezmejnega preoblikovanja in delitev vodi k pravni razdrobljenosti in negotovosti ter zato k oviram za uresničevanje svobode ustanavljanja. Vodi tudi k neoptimalni zaščiti delavcev, upnikov in manjšinskih družbenikov znotraj enotnega trga.

(6)  Evropski parlament je Komisijo pozval, naj sprejme harmonizirana pravila o čezmejnih preoblikovanjih in delitvah. Harmoniziran pravni okvir bi dodatno prispeval k odpravi omejitev svobode ustanavljanja, obenem pa bi omogočil ustrezno ▌zaščito deležnikov, kot so delavci, upniki in družbeniki.

(7)  Ta direktiva ne bi smela posegati v pristojnosti držav članic, da zagotovijo okrepljeno zaščito za delavce v skladu z obstoječim socialnim pravnim redom.

(8)  Čezmejno preoblikovanje vključuje spremembo pravne oblike družbe, ne da bi ta izgubila svojo pravno osebnost. Vendar niti čezmejno preoblikovanje niti čezmejna združitev ali delitev ne bi smela voditi k izogibanju zahtevam za ustanovitev družb v ▌ državi članici, kjer bo družba po opravljeni čezmejni operaciji registrirana. Družba bi morala v celoti spoštovati takšne pogoje, vključno z zahtevo po sedežu v ciljni državi članici in zahtevami, povezanimi s prepovedjo opravljanja funkcije direktorjev. Vendar v primeru čezmejnih preoblikovanj uporaba takšnih pogojev s strani ciljne države članice ne sme vplivati na kontinuiteto preoblikovane pravne osebnosti družbe. ▌

(9)  Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za družbe v likvidaciji, kjer se je začelo razdeljevanje sredstev. Poleg tega se lahko države članice odločijo za izključitev družb, v zvezi s katerimi tečejo drugi likvidacijski postopki. Države članice bi prav tako morale imeti možnost izbrati, da se ta direktiva ne uporablja za družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti, kot določa nacionalno pravo, ali udeležene v okvirih preventivnega prestrukturiranja, kot določa nacionalno pravo, ne glede na to, ali so ti postopki del nacionalnega okvira insolventnosti ali so urejeni zunaj njega, ter za družbe, za katere veljajo ukrepi za preprečevanje kriz v smislu Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6).

Ta direktiva ne bi smela posegati v direktivo o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov.

(10)   Glede na zapletenost čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (v nadaljnjem besedilu: čezmejne operacije) in veliko število zadevnih interesov je primerno, da se za zagotovitev pravne varnosti določi nadzor zakonitosti čezmejne operacije, preden začne veljati. V ta namen bi morali pristojni organi vključenih držav članic zagotoviti, da se odločitev o odobritvi čezmejne operacije sprejme pravično, objektivno in nediskriminatorno na podlagi vseh relevantnih elementov, ki jih zahtevata nacionalna in evropska zakonodaja.

(11)   Da bi se pri postopku, ki ureja čezmejno operacijo, omogočilo upoštevanje vseh legitimnih interesov deležnikov, bi morala družba pripraviti in razkriti načrt predlagane operacije, ki vsebuje najpomembnejše informacije o njej. Upravni ali poslovodni organ bi moral, kadar to določa nacionalna zakonodaja in/ali je v skladu z nacionalno prakso, v odločitev o načrtu čezmejne operacije vključiti predstavnike delavcev na ravni uprave. Te informacije bi morale vključevati vsaj predvideno pravno obliko družbe ali družb, ustanovitveni akt, kjer je ustrezno, statute, predlagani okvirni časovni razpored za operacijo in podrobnosti glede zavarovanj, ki so na voljo družbenikom in upnikom. V poslovnem registru bi moralo biti razkrito obvestilo, s katerim bi družbenike, upnike in predstavnike delavcev družbe, kjer pa teh predstavnikov ni, pa delavce same, obvestili, da lahko predložijo pripombe glede predlagane operacije. Države članice lahko odločijo tudi, da se razkrije poročilo neodvisnega strokovnjaka.

(12)  Da bi družba, ki izvaja čezmejno operacijo, svojim družbenikom in delavcem zagotovila informacije, bi morala zanje pripraviti poročilo. V poročilu bi morala pojasniti in utemeljiti pravne in gospodarske vidike predlagane čezmejne operacije in posledice predlagane čezmejne operacije za delavce. V poročilu bi zlasti morala pojasniti posledice čezmejne operacije v zvezi s prihodnjim poslovanjem družbe, tudi za njegove podružnice. Kar zadeva družbenike, bi moralo poročilo zlasti vključevati morebitne pravne instrumente, ki jim bodo na voljo, predvsem informacije o njihovi pravici do izstopa. Kar zadeva delavce, bi morala v poročilu zlasti pojasniti tudi posledice predlagane čezmejne operacije na stanje na področju zaposlovanja. Predvsem bi morala pojasniti, ali bo prišlo do kakršnih koli bistvenih sprememb na področju pogojev za zaposlitev, določenih v zakonodaji, kolektivnih pogodbah in nadnacionalnih sporazumih družb, in glede lokacij krajev poslovanja družb, kot je lokacija sedeža, ter informacije o poslovodnem organu in po potrebi osebju, opremi, prostorih in sredstvih pred in po čezmejni operaciji, vključno z možnimi spremembami organizacije dela, plač, lokacije določenih delovnih mest in pričakovanimi posledicami za delavce na teh delovnih mestih, prav tako pa tudi socialni dialog na ravni družbe, po potrebi vključno z zastopanjem delavcev na ravni uprave. Pojasniti bi morala tudi, kako bodo te spremembe vplivale na morebitne podružnice družbe. Vendar ta zahteva ne bi smela veljati, kadar so edini delavci družbe v njenem upravnem organu. Poleg tega morajo imeti delavci ali njihovi predstavniki, da se okrepi njihova zaščita, možnost predstaviti svoje mnenje o poročilu, ki opredeljuje, kakšne posledice ima čezmejna operacija za njih. Predložitev poročila in možnost predstavitve mnenja ne bi smela posegati v veljavne postopke obveščanja in posvetovanja, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni, vključno s tistimi po prenosu Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7) ali Direktive 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8). Poročilo ali poročila, če so pripravljena ločeno, bi morala biti na voljo družbenikom in predstavnikom delavcev družbe, ki se čezmejno preoblikuje, kjer teh predstavnikov ni, pa delavcem samim.

(13)  Načrt čezmejne operacije, denarno nadomestilo, ki ga družba ponudi družbenikom, ki jo želijo zapustiti, in po potrebi menjalno razmerje deležev, vključno z zneskom morebitnega dopolnilnega denarnega plačila, vključenega v načrt, bi moral pregledati od družbe neodvisen strokovnjak. V zvezi z neodvisnostjo strokovnjaka bi morale države članice upoštevati načela iz člena 22 in 22b Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta(9).

(14)  Informacije, ki jih razkrije družba, bi morale biti izčrpne, deležnikom pa omogočati, da ocenijo posledice nameravane čezmejne operacije. Vendar pa družbe ne bi bile obvezane razkriti zaupnih informacij, kadar bi razkritje škodovalo njihovemu poslovnemu položaju v skladu z nacionalno ali evropsko zakonodajo. To nerazkritje ne bi smelo ogrožati drugih zahtev v okviru te direktive.

(15)  Skupščina družbenikov družbe ali družb bi morala na podlagi načrta ▌ in poročil odločiti, ali naj ta načrt odobri ali ne, in o potrebnih spremembah ustanovitvenih aktov, vključno s statuti. Pomembno je, da je zahteva glede glasovalne večine za takšno glasovanje dovolj visoka, da se zagotovi, da ▌ odločitev temelji na veliki večini. Poleg tega bi morali imeti družbeniki tudi pravico do glasovanja o vseh ureditvah v zvezi s soodločanjem delavcev, če so si to pravico pridržali na skupščini.

(16)  Družbeniki se zaradi čezmejne operacije pogosto znajdejo v položaju, kjer bi se zakonodaja glede njihovih pravic spremenila, saj bi postali družbeniki družbe, za katero velja zakonodaja države članice, ki ni zakonodaja, ki je veljala za družbo pred operacijo. Zato bi morale države članice družbenikom, ki imajo v lasti deleže z glasovalnimi pravicami in so glasovali proti sprejetju načrta, vsaj ponuditi pravico, da družbo zapustijo in prejmejo denarno nadomestilo za svoje deleže v višini njihove vrednosti. Države članice pa se lahko odločijo, da to pravico ponudijo tudi drugim družbenikom, na primer družbenikom, ki imajo v lasti deleže brez glasovalnih pravic, ali družbenikom, ki bi zaradi čezmejne delitve pridobili deleže v družbi v razmerju, ki bi se razlikovalo od tistega pred operacijo, ali družbenikom, za katere se veljavna zakonodaja ni spremenila, so pa se zaradi operacije spremenile določene pravice. Ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalna pravila o veljavnosti pogodb o prodaji in prenosu deležev v družbah niti na posebne zahteve glede pravne oblike. Države članice bi na primer morale imeti možnost zahtevati notarsko listino ali overitev podpisov.

(17)  Družbe bi morale imeti možnost v čim večji meri oceniti stroške, povezane s čezmejno operacijo. Družbeniki bi zato morali družbi obvezno priglasiti, ali uveljavljajo pravico do odsvojitve deležev. To ne bi smelo posegati v katere koli formalne zahteve, določene z nacionalno zakonodajo. Družbeniki bi lahko morali skupaj z izjavo ali v določenem časovnem roku navesti, ali nameravajo izpodbijati ponujeno denarno nadomestilo in zahtevati dodatno denarno nadomestilo.

(18)  Izračun denarnega nadomestila bi moral temeljiti na splošno sprejetih metodah vrednotenja. Družbeniki bi morali imeti pravico izpodbijati izračun in podvomiti v ustreznost denarnega nadomestila pred pristojnim upravnim ali sodnim organom ali organom, pooblaščenim v okviru nacionalne zakonodaje, kar vključuje razsodišča. Države članice bi morale imeti možnost zagotoviti, da so družbeniki, ki so uveljavljali pravico do odsvojitve deležev, upravičeni do udeležbe pri postopku, prav tako pa bi morale biti zmožne določiti roke za to v nacionalni zakonodaji.

(19)  Vendar imajo v primeru čezmejne združitve ali delitve družbeniki, ki nisi imeli pravice do izstopa ali je niso izvajali, pravico do izpodbijanja menjalnega razmerja deležev. Pri ocenjevanju ustreznosti menjalnega razmerja deležev bi moral pristojni upravni ali sodni organ, pooblaščen v okviru nacionalne zakonodaje, upoštevati tudi znesek morebitnega dopolnilnega denarnega plačila, vključenega v načrt.

(20)   ▌ Da se zaščiti upnike pred tveganjem insolventnosti družbe po čezmejni operaciji, bi moralo biti poleg tega državam članicam dovoljeno, da od družbe ali družb zahtevajo, da podajo izjavo o plačilni sposobnosti, v kateri navedejo, da niso seznanjene z nobenim razlogom, zaradi katerega družba ali družbe, nastale s čezmejno operacijo, ne bi mogle izpolniti svojih obveznosti. V teh okoliščinah bi moralo biti državam članicam omogočeno, da zahtevajo, da so člani poslovodnega organa osebno odgovorni za pravilnost navedene izjave. Ker se pravne tradicije glede uporabe izjav o plačilni sposobnosti in njihovih morebitnih posledic razlikujejo po državah članicah, bi moralo biti državam članicam prepuščeno, da opredelijo ustrezne posledice za predložitev nepravilnih ali zavajajočih izjav, vključno z učinkovitimi in sorazmernimi sankcijami in odgovornostjo v skladu s pravom Unije.

(21)  Da se zagotovi ustrezna zaščita upnikov v primeru, kadar niso zadovoljni z zaščito, ki jo ponuja družba v načrtu čezmejnega preoblikovanja, in kadar ti morda niso našli zadovoljive rešitve z družbo, se lahko upniki, ki so predhodno obvestili družbo, za zavarovanje obrnejo na pristojni ▌ organ. Pri ocenjevanju teh zavarovanj bi moral ustrezni organ upoštevati, ali je terjatev upnika proti ▌ družbi ali tretji osebi v vsaj enakovredni vrednosti in sorazmerne kreditne vrednosti kot pred čezmejno operacijo in ali se lahko uveljavlja v isti jurisdikciji ▌.

(22)  Države članice bi morale zagotoviti ustrezno zaščito za tiste upnike, ki so v razmerje z družbo vstopili, preden je ta objavila namero o izvedbi čezmejne operacije. Zato bi morale države članice poleg splošnih pravil iz Uredbe Bruselj Ia zagotoviti, da bi lahko ti upniki izbrali vložitev zahtevka v matičnih državah članicah v obdobju dveh let po razkritju načrta čezmejnega preoblikovanja. Po razkritju načrta bi morali imeti upniki možnost upoštevati morebitni učinek spremembe jurisdikcije in veljavne zakonodaje zaradi čezmejne operacije. Upniki družbe, ki se zaščitijo, bi lahko bili tudi aktivni in nekdanji delavci s pridobljenimi delavskimi pokojninskimi pravicami in osebe, ki prejemajo delavske pokojninske prejemke. Dvoletni zaščitni ukrep, predviden v tej direktivi v zvezi z jurisdikcijo, na katero se lahko obrnejo upniki, katerih terjatve so starejše od razkritja načrta čezmejnega preoblikovanja, tudi ne posega v nacionalno zakonodajo, ki določa zastaranje terjatev.

(23)  Pomembno je zagotoviti, da se v celoti spoštujejo pravice delavcev, da so obveščeni in vključeni v posvetovanje, kar zadeva čezmejne operacije. Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi v zvezi s čezmejnimi operacijami bi se moralo izvajati v skladu s pravnim okvirom, določenim z Direktivo 2002/14/ES, kadar je to ustrezno za družbe ali povezane družbe na območju Skupnosti, v skladu z Direktivo 2009/38/ES in Direktivo Sveta 2001/23/ES(10), kadar se čezmejna združitev ali čezmejna delitev šteje kot prenos podjetja v smislu te direktive. Ta direktiva ne vpliva na Direktivo 2009/38/ES, Direktivo Sveta 98/59/ES, Direktivo 2001/23/ES in Direktivo 2002/14/ES. Vendar je glede na to, da ta direktiva določa usklajeni postopek za čezmejne operacije, primerno določiti zlasti časovni okvir, v katerem naj bi potekalo obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi o čezmejni operaciji.

(24)  Med predstavniki delavcev, kadar to določa nacionalna zakonodaja in/ali je v skladu z nacionalno prakso, kjer je to ustrezno, bi morali biti tudi ustrezni organi, ustanovljeni v skladu z zakonodajo EU, če ta obstaja, kot je Evropski svet delavcev, ustanovljen v skladu z Direktivo 2009/38/ES, in predstavniški organ, ustanovljen v skladu z Direktivo Sveta 2001/86/ES(11).

(25)  Države članice bi morale zagotoviti, da so predstavniki delavcev pri opravljanju svojih nalog ustrezno zaščiteni v skladu s členom 7 Direktive 2002/14/ES, in jim omogočati primerno opravljanje nalog, ki so jim bile dodeljene.

(26)  Da se izvede analiza poročila, bi morala družba, ki izvaja čezmejno operacijo, predstavnikom delavcev zagotoviti vire, ki so potrebni za ustrezno izvrševanje pravic, ki izhajajo iz te direktive.

(27)   Da se zagotovi, da ni neupravičenega omejevanja soodločanja delavcev zaradi čezmejne operacije, kadar družba, ki izvaja čezmejno operacijo, uvede sistem soodločanja delavcev ▌, bi morale biti družba ali družbe, ki nastanejo zaradi čezmejne operacije, obvezane, da prevzamejo takšno pravno obliko, ki omogoča izvajanje takšnega soodločanja, vključno s prisotnostjo predstavnikov delavcev v ustreznem poslovodnem ali nadzornem organu družbe ali družb. Poleg tega bi morala v takem primeru, kadar se izvajajo pogajanja v dobri veri („bona fide“) med družbo in njenimi delavci, ta potekati v skladu s postopkom iz Direktive 2001/86/ES, da se doseže sporazumna rešitev, v okviru katere se pravica družbe do čezmejne operacije uskladi s pravicami delavcev do soodločanja. Po koncu teh pogajanj bi se morala smiselno uporabljati bodisi prilagojena in sporazumna rešitev bodisi, če dogovor ni dosežen, standardna pravila, kakor so določena v Prilogi k Direktivi 2001/86/ES. Da se zaščiti bodisi dogovorjena rešitev bodisi uporaba teh standardnih pravil, družba v štirih letih ne bi smela ukiniti pravic do soodločanja z izvajanjem nadaljnjega preoblikovanja, združitve ali delitve znotraj države ali čezmejnega preoblikovanja, združitve ali delitve.

(28)  Da se prepreči obid pravic delavcev do soodločanja s čezmejno operacijo, družbi ali družbam, ki izvajajo čezmejno operacijo in so registrirane v državi članici, ki določa pravice delavcev do soodločanja, ne bi smelo biti omogočeno, da izvedejo čezmejno operacijo, ne da bi najprej opravile pogajanja s svojimi delavci ali njihovimi predstavniki, če je povprečno število delavcev, ki jih zaposluje ta družba, enakovredno štirim petinam nacionalnega praga za uporabo takšnega soodločanja delavcev.

(29)  Udeležba deležnikov, zlasti delavcev, prispeva k dolgoročnemu in trajnostnemu pristopu družb na vsem enotnem trgu. V zvezi s tem imata zaščita in spodbujanje pravic delavcev do soodločanja v odborih družb, zlasti, kadar se te selijo ali čezmejno preoblikujejo, pomembno vlogo. Zato je uspešen zaključek pogajanj glede pravic do soodločanja v okviru čezmejnih operacij bistvenega pomena in bi ga bilo treba podpirati.

(30)   Da se zagotovita ustrezna porazdelitev nalog med državami članicami ter uspešna in učinkovita predhodna kontrola čezmejnih operacij, bi morali biti pristojni organi ▌ držav članic družbe ali družb, ki izvajajo čezmejno operacijo, pooblaščeni za izdajo potrdila pred preoblikovanjem, pred združitvijo ali pred razdelitvijo (v nadaljnjem besedilu: potrdilo pred operacijo). Brez tega potrdila pristojni organi držav članic preoblikovane družbe ali družbe ali družb, nastalih s čezmejno operacijo, ne bi smeli zaključiti postopkov čezmejnih operacij.

(31)  Za izdajo potrdila pred operacijo bi morale države članice družbe ali družb, ki izvajajo čezmejno operacijo, v skladu z nacionalno zakonodajo določiti organ ali več organov, ki so pristojni za nadzor zakonitosti operacije. Pristojni organ ali organi so lahko: sodišča, notarji ali drugi organi, davčni organ ali urad za finančne storitve. Če obstaja več pristojnih organov, bi morala imeti družba možnost zaprositi za potrdilo pred operacijo pri enem samem pristojnem organu, ki ga določijo države članice in bi se moral usklajevati z drugimi pristojnimi organi. Pristojni organ ali organi bi morali oceniti skladnost z vsemi ustreznimi pogoji ter ustrezno dokončanje vseh postopkov in formalnosti v tej državi članici in bi morali odločiti, ali se v roku treh mesecev, odkar družba poda vlogo, izda potrdilo pred operacijo, razen če se resno sumi, da je čezmejna operacija namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo ali katerih cilj je voditi k izmikanju ali izogibanju nacionalnemu pravu ali pravu EU ali za kriminalne namene, za pregled pa je treba upoštevati dodatne informacije ali opraviti dodatne preiskovalne dejavnosti.

(32)  V nekaterih okoliščinah bi se lahko pravica družb do izvedbe čezmejne operacije izkoristila za zlorabe ali goljufive namene, na primer za izogibanje pravicam delavcev, plačilom za socialno varnost ali davčnim obveznostim ali za kaznive namene. Še zlasti se je treba zoperstaviti slamnatim ali navideznim družbam, vzpostavljenim z namenom utaje, izogibanja ali kršenja nacionalne zakonodaje in/ali prava Unije. Kadar pristojni organ med nadzorom zakonitosti, tudi prek posvetovanja z ustreznimi organi, ugotovi, da je čezmejna operacija namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo ali katerih cilj je voditi k izmikanju ali izogibanju nacionalnemu pravu ali pravu EU ali za kriminalne namene, operacije ne bi smel odobriti. Ustrezni postopek, vključno s kakršno koli podrobno oceno, bi se moral izvesti v skladu z nacionalno zakonodajo. V tem primeru lahko pristojni organ podaljša oceno za največ dodatne tri mesece.

(33)  Kadar pristojni organ resno sumi, da se čezmejna operacija izvaja z namenom zlorabe ali goljufije, bi morala ocena obravnavati vsa relevantna dejstva in okoliščine ter upoštevati, kadar je to ustrezno, vsaj indice v zvezi z značilnostmi ustanovitve v državi članici, kjer bodo družba ali družbe registrirane po čezmejni operaciji, vključno z namenom operacije, sektorjem, naložbo, čistim prihodkom in dobičkom ali izgubo, številom delavcev, sestavo bilance stanja, davčnim rezidentstvom, sredstvi in njihovo lokacijo, opremo, dejanskimi lastniki družbe, običajnim krajem opravljanja dela delavcev in posebnih skupin delavcev, krajem, kjer se plačajo socialni prispevki, številom delavcev, napotenih v letu pred preoblikovanjem v smislu Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta(12) ter Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta (13) in številom delavcev, ki delajo istočasno v več kot eni državi članici v smislu Uredbe (ES) št. 883/2004, in poslovnimi tveganji, ki jih prevzamejo družba ali družbe pred čezmejno operacijo in po njej. Ocena bi prav tako morala upoštevati relevantna dejstva in okoliščine v zvezi s pravicami delavcev do soodločanja, zlasti kar zadeva pogajanja o teh pravicah, kadar so ta pogajanja sprožile štiri petine veljavnega nacionalnega praga. Vi ti elementi bi se morali obravnavati le kot indici v skupni oceni in se zato ne smejo upoštevati ločeno. Pristojni organ lahko šteje kot kazalnik odsotnosti okoliščin, ki vodijo k zlorabi ali goljufiji, če se zaradi čezmejne operacije vzpostavi učinkovito upravljanje in/ali gospodarska dejavnost družbe v državi članici, kjer bodo družba ali družbe registrirane po čezmejni operaciji.

(34)  Pristojnemu organu bi moralo biti tudi omogočeno, da pridobi od družbe, ki izvaja čezmejno operacijo, ali od drugih pristojnih organov, vključno s tistimi iz ciljne države članice, vse relevantne informacije in dokumente, da se izvede nadzor zakonitosti v postopkovnem okviru, določenem v nacionalni zakonodaji. Države članice bi morale imeti možnost določiti, kakšne so možne posledice izdaje potrdila pred operacijo za postopke, ki jih sprožijo družbeniki in upniki v skladu s to direktivo.

(35)  V oceni vloge, ki jo predloži družba, da bi pridobila potrdilo pred operacijo, se lahko pristojni organ obrne na neodvisnega strokovnjaka. Države članice bi morale določiti pravila za zagotovitev, da strokovnjak ali pravna oseba, v imenu katere dela strokovnjak, deluje neodvisno od družbe, ki je zaprosila za potrdilo pred operacijo. Strokovnjaka ali strokovnjake bi moral imenovati pristojni organ, ti pa ne bi smeli imeti nobene pretekle ali sedanje povezave z zadevno družbo, ki bi lahko vplivala na njihovo neodvisnost.

(36)  Da bi zagotovili, da izvajanje čezmejne operacije družbe ne vpliva na njene upnike, bi moral imeti pristojni organ možnost preveriti zlasti, ali je družba izpolnila svoje obveznosti do javnih upnikov ali če so kakršne koli odprte obveznosti zadostno zavarovane. Zlasti bi pristojni organ moral tudi imeti možnost preveriti, ali v zvezi z družbo teče kakršen koli sodni postopek zaradi, na primer, kršitve socialnega, delovnega ali okoljskega prava, na podlagi katerega bi lahko nastale obveznosti družbe, tudi do državljanov in zasebnih subjektov.

(37)  Države članice bi morale zagotoviti postopkovne zaščitne ukrepe v skladu s splošnimi načeli dostopa do pravnega varstva, vključno z možnostjo pregleda odločitev pristojnih organov v postopkih v zvezi s čezmejnimi operacijami, možnostjo zakasnitve veljavnosti potrdila, da se strankam omogoči, da pri pristojnem sodišču vložijo tožbo ter, kadar je to primerno, dosežejo odreditev začasnih ukrepov.

(38)   Po prejemu potrdila pred operacijo in po preveritvi, da so izpolnjene pravne zahteve države članice, v kateri bo registrirana družba po operaciji, vključno s preverjanjem, ali prenos predstavlja izogibanje nacionalne ali evropske zakonodaje, bi morali pristojni organi ▌družbo registrirati v poslovnem registru zadevne države članice. Šele po tej registraciji bi moral pristojni organ nekdanje države članice družbe ali družb, ki izvajajo čezmejno operacijo, družbo izbrisati iz svojega registra. Pristojni organi države članice, v kateri bo registrirana družba po čezmejni operaciji, ne bi smeli imeti možnosti, da izpodbijajo predložene informacije iz potrdila pred operacijo. ▌

(39)  Države članice bi morale zagotoviti, da se lahko dokončanje določenih postopkovnih korakov, in sicer razkritje načrta, vloga za potrdilo pred preoblikovanjem, združitvijo ali delitvijo (v nadaljnjem besedilu: potrdilo pred operacijo) ter predložitev vseh informacij in dokumentov za nadzor zakonitosti čezmejnega preoblikovanja, združitve ali delitve, ki ga opravi ciljna država članica, v celoti opravi na spletu, ne da bi se morali vlagatelji osebno zglasiti pri katerem koli pristojnem organu v državah članicah. Po potrebi bi se morala uporabljati pravila glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb, vključno z zadevnimi zaščitnimi ukrepi. Pristojni organ bi moral imeti možnost prejeti vlogo za potrdilo pred preoblikovanjem, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, na spletu, razen če je to zanj izjemoma tehnično nemogoče.

(40)  Za znižanje stroškov, skrajšanje postopkov in zmanjšanje upravnega bremena za družbe bi morale države članice na področju prava družb uporabiti načelo „samo enkrat“, ki vključuje, da morajo družbe javnim organom iste informacije predložiti samo enkrat. Na primer, od družb se ne bi smelo zahtevati, da predložijo iste informacije v nacionalni register in nacionalnemu uradnemu listu.

(41)  Po čezmejnem preoblikovanju bi morala preoblikovana družba ohraniti svojo pravno osebnost, sredstva in obveznosti ter vse pravice in obveznosti, vključno s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodb, dejanj ali opustitev. Družba bi morala zlasti upoštevati pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o delu ali delovnih razmerij, vključno s pogoji, dogovorjenimi s kolektivnimi pogodbami.

(42)   Da se zagotovi ustrezna raven preglednosti in uporabe digitalnih orodij in postopkov, bi bilo treba potrdila pred operacijo, ki jih izdajo pristojni organi v različnih državah članicah, deliti prek sistema povezovanja poslovnih registrov ter jih javno objaviti. V skladu s splošnim načelom, ki je podlaga te direktive, bi morala biti ta izmenjava informacij vedno brezplačna.

(43)  Za izboljšanje preglednosti čezmejnih operacij, je pomembno, da registri vključenih držav članic vsebujejo potrebne informacije iz drugih registrov ali registrov o družbah, ki so vključene v čezmejno operacijo, da bi bilo mogoče spremljati zgodovino teh družb. Zlasti bi moral spis v registru družbe, kjer je bila registrirana pred čezmejno operacijo, vsebovati novo registracijsko številko družbe, ki ji je dodeljena po čezmejni operaciji. Podobno bi moral spis v registru družbe, kjer je bila registrirana po čezmejni operaciji, vsebovati prvotno registracijsko številko družbe, ki ji je bila dodeljena pred čezmejno operacijo.

(44)  Kar zadeva obstoječa pravila o čezmejnih združitvah, je Komisija ▌ v sporočilu z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ ▌ napovedala, da bo preučila potrebo po posodobitvi teh pravil ▌, da bi MSP laže izbrala želeno poslovno strategijo in se bolje prilagodila spremembam v tržnih pogojih, ne da bi se pri tem zmanjšalo varstvo zaposlitve. V svojem sporočilu z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2017: Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti“ ▌je Komisija napovedala pobudo, s katero bi se podprlo izvajanje čezmejnih združitev.

(45)   Neusklajenost zavarovanj za družbenike je bila opredeljena kot ovira za čezmejne operacije. Družbe in družbeniki se soočajo s številnimi različnimi oblikami zaščite, kar vodi v zapletenost in pravno negotovost. Družbenikom ▌ bi bilo zato treba ponuditi enako najmanjšo raven zaščite, ne glede na državo članico, v kateri je družba. Države članice lahko zato ohranijo ali uvedejo dodatna zaščitna pravila za družbenike, razen če so v nasprotju s tistimi, ki jih določa ta direktiva, ali s svobodo ustanavljanja. Individualne pravice družbenikov do informacij se ne spremenijo.

(46)   Po čezmejni operaciji se lahko terjatve prejšnjih upnikov družbe ali družb, ki to operacijo izvajajo, spremenijo, kadar se za družbo, ki ▌ je odgovorna za dolg, po združitvi uporablja pravo druge države članice. Trenutno se pravila za zaščito upnikov med državami članicami razlikujejo, kar še znatno bolj zapleta postopek čezmejne operacije in vodi k negotovosti za družbe, ki so v ta postopek vključene, in njihove upnike v zvezi z izterjavo ali poplačilom njihovih terjatev.

(47)  Poleg novih pravil o preoblikovanjih ta direktiva določa pravila o čezmejnih delitvah, in sicer tako o delnih kot tudi popolnih delitvah, vendar le z ustanovitvijo novih družb. Ta direktiva ne določa usklajenega okvira za čezmejne delitve, pri katerih družba prenese sredstva in obveznosti na več kot eno obstoječo družbo, saj so ti primeri veljali za zelo zapletene, ker zahtevajo sodelovanje pristojnih organov iz več držav članic in pomenijo dodatna tveganja v smislu ▌obhajanja nacionalnih pravil in pravil EU. Možnost oblikovanja družbe prek delitve z ločitvijo iz te direktive daje družbam na voljo nov usklajen postopek na enotnem trgu, vendar bi morale imeti družbe proste roke, da neposredno ustanovijo podružnice v drugih državah članicah.

(48)   Po čezmejni združitvi bi se morala sredstva in obveznosti ter vse pravice in obveznosti, vključno s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodb, dejanj ali opustitev, prenesti na prevzemno družbo ali na novo družbo, družbeniki družb, ki se združujejo, ki ne uveljavljajo pravice do izstopa, pa bi morali postati družbeniki prevzemne ali nove družbe. Prevzemna ali nova družba bi morala zlasti upoštevati pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o delu ali delovnih razmerij, vključno s pogoji, dogovorjenimi s kolektivnimi pogodbami.

(49)  Po čezmejni delitvi bi se morala sredstva in obveznosti ter vse pravice in obveznosti, vključno s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodb, dejanj ali opustitev, razdeljene družbe prenesti na družbe prejemnice v skladu z razdelitvijo, določeno v načrtu delitve, družbeniki razdeljene družbe, ki ne uveljavljajo pravice do izstopa, pa bi morali postati družbeniki družb prejemnic ali ostati družbeniki razdeljene družbe ali postati družbeniki obeh. Družbe prejemnice bi morale zlasti upoštevati pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o delu ali delovnih razmerij, vključno s pogoji, dogovorjenimi s kolektivnimi pogodbami.

(50)  Čezmejne operacije, ki je potekala v skladu s postopkom iz te direktive, zaradi zagotovitve pravne varnosti ne bi smelo biti mogoče razglasiti za nično. To ne bi smelo posegati v pristojnosti držav članic na področjih, kot so kazensko pravo, financiranje terorizma, pravo socialne varnosti, davki in preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z nacionalnim pravom, zlati kadar pristojni ali drugi ustrezni organi po izvedbi čezmejne operacije ugotovijo, še posebej s pomočjo novih pomembnih informacij, da je bila čezmejna operacija namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo ali katerih cilj je voditi k izmikanju ali izogibanju nacionalnemu pravu ali pravu EU, ali za kriminalne namene. V zvezi s tem bi lahko pristojni organi tudi ocenili, ali je bil veljavni nacionalni prag za soodločanje delavcev države članice družbe, ki je izvedla čezmejno operacijo, v šestih letih po čezmejni operaciji dosežen ali presežen.

(51)  Nobena čezmejna operacija ne bi smela vplivati na odgovornost za davčne obveznosti v zvezi z dejavnostjo družbe ali družb pred operacijo.

(52)   Da se zagotovijo pravice delavcev, razen pravic do soodločanja, ta direktiva ne vpliva na Direktivo 2009/38/ES, Direktivo Sveta 98/59/ES(14), Direktivo 2001/23/ES in Direktivo 2002/14/ES. Nacionalno zakonodajo bi bilo treba uporabljati tudi za vprašanja, ki ne spadajo na področje uporabe te direktive, kot sta obdavčenje ali socialna varnost.

(53)   Določbe te direktive ne vplivajo na pravne ali upravne določbe nacionalnega prava ali ozemeljskih in upravnih podenot držav članic, ki so povezane z davki držav članic, vključno z izvrševanjem davčnih pravil v primeru čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev.

(54)  Ta direktiva ne posega v Direktivo Sveta (EU) 2016/1164(15) o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga, Direktivo Sveta 2009/133/ES(16) o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami, Direktivo Sveta (EU) 2015/2376(17), ki določa obvezno avtomatično izmenjavo informacij o vnaprejšnjih davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih med državami članicami, Direktivo Sveta (EU) 2016/881(18) glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja in Direktivo Sveta (EU) 2018/822(19) glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča.

(55)   Ta direktiva ne vpliva na določbe Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(20), ki obravnavajo tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti obveznosti, povezane z izvajanjem ustreznih ukrepov skrbnega preverjanja z upoštevanjem tveganja ter identifikacijo in registracijo dejanskega lastnika vsakega novoustanovljenega subjekta v državi članici njegove ustanovitve.

(56)  Ta direktiva ne vpliva na zakonodajo Unije ter v skladu s to zakonodajo Unije sprejeta ali uvedena nacionalna pravila, ki urejajo preglednost in pravice deležnikov v družbah, ki kotirajo na borzi.

(57)  Ta direktiva ne vpliva na zakonodajo Unije o posrednikih za posojila in o drugih finančnih ustanovah ter v skladu s to zakonodajo Unije sprejeta ali uvedena nacionalna pravila.

(58)   Ker ciljev te direktive, ki so olajšati in urediti čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PDEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(59)   Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(60)   V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(21) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(61)   Komisija bi morala opraviti vrednotenje te direktive, vključno z oceno izvajanja obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi ter soodločanja v okviru čezmejnih operacij. Cilj tega vrednotenja bi moralo biti zlasti oceniti tiste čezmejne operacije, kjer so pogajanja o soodločanju delavcev sprožile štiri petine veljavnega praga, ter pogledati, ali so te družbe po čezmejni operaciji dosegle ali presegle veljavni prag za soodločanje delavcev države članice družbe, ki je izvedla čezmejno operacijo. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(22) bi moralo to vrednotenje temeljiti na petih merilih, tj. uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti, ter biti podlaga za ocene učinka glede morebitnih nadaljnjih ukrepov.

(62)   Treba bi bilo zbrati informacije, da se oceni uspešnost zakonodaje glede na njene cilje ter da se omogoči njeno vrednotenje v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

(63)  Direktivo (EU) 2017/1132 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive (EU) 2017/1132

Direktiva (EU) 2017/1132 se spremeni:

(1)  v členu 18(3) se vstavi naslednja točka (aa):"

„(aa) dokumenti in informacije iz členov 86h, 86o, 86q, 123, 127a, 160j, 160q, 160s;“

"

(2)  člen 24 se spremeni:

(a)   točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) podroben seznam podatkov, ki se pošljejo z namenom izmenjave informacij med registri in za namene razkritja, iz členov 20, 34, ▌86o, 86p, 86q, 123, 127a, 128, 130 ▌, 160q, 160r in 160s“;

"

(b)  v drugem pododstavku se doda naslednji stavek:"

„Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s točko (e) do 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.“;

"

(3)  naslov naslova II se nadomesti z naslednjim:"

„PREOBLIKOVANJA, ZDRUŽITVE IN DELITVE KAPITALSKIH DRUŽB“;

"

(4)  v naslovu II se vstavi naslednje poglavje –I:"

„POGLAVJE –I

Čezmejna preoblikovanja

Člen 86a

Področje uporabe

1.  To poglavje se uporablja za preoblikovanje kapitalske družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice in z registriranim sedežem, glavno upravo ali glavnim krajem poslovanja v Uniji, v kapitalsko družbo, za katero velja zakonodaja druge države članice (v nadaljnjem besedilu: čezmejno preoblikovanje).

Člen 86b

Opredelitev pojmov

Za namene tega poglavja:

   (1) ‚kapitalska družba‘, v nadaljnjem besedilu ‚družba‘, pomeni družbo ene od oblik, navedenih v Prilogi II, ki se čezmejno preoblikuje;
   (2) ‚čezmejno preoblikovanje‘ pomeni operacijo, s katero se družba brez prenehanja ali likvidacije preoblikuje iz pravne oblike, pod katero je registrirana v matični državi članici, v pravno obliko družbe ciljne države članice, našteto v Prilogi II, ter prenese vsaj svoj registriran sedež v ciljno državo članico, pri čemer ohrani svojo pravno osebnost;
   (3) ‚matična država članica‘ pomeni državo članico, v kateri je družba registrirana v pravni obliki pred čezmejnim preoblikovanjem;
   (4) ‚ciljna država članica‘ pomeni državo članico, v kateri je družba registrirana po čezmejnem preoblikovanju;

   (5) ‚preoblikovana družba‘ pomeni ▌ družbo, ustanovljeno v ciljni državi članici kot rezultat postopka čezmejnega preoblikovanja;

Člen 86c

Nadaljnje določbe v zvezi s področjem uporabe

1.  To poglavje se ne uporablja za čezmejna preoblikovanja, pri katerih je udeležena družba s ciljem kolektivih naložb s strani javnosti zagotovljenega kapitala, ki deluje v skladu z načelom razpršitve tveganj in katere deleži se na zahtevo imetnikov odkupijo ali ponovno kupijo, neposredno ali posredno, iz premoženja te družbe. Ukrepi, s katerimi ta družba zagotovi, da se vrednost njenih deležev po borznem tečaju bistveno ne razlikuje od njihove neto vrednosti, se štejejo za enakovredne takemu odkupu ali ponovnemu nakupu.

2.  Države članice zagotovijo, da se to poglavje ne uporablja v nobeni od naslednjih okoliščin:

   (a) družba je v likvidaciji in je začela sredstva razdeljevati svojim delničarjem;

   (b) v zvezi z družbo se uporabljajo instrumenti, pooblastila in mehanizmi za reševanje iz naslova IV Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta*;

3.  Države članice se lahko odločijo, da tega poglavja ne uporabijo za družbe:

   (a) ki so v postopku zaradi insolventnosti ali udeležene v okvirih preventivnega prestrukturiranja;
   (aa) ki so v likvidacijskih postopkih, razen tistih, navedenih v odstavku 2; ali
   (b) za katere veljajo ukrepi za preprečevanje kriz v smislu točke (101) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

4.  Nacionalno pravo matične države članice se uporablja za tisti del postopkov in formalnosti, ki jih je treba upoštevati v zvezi s čezmejnim preoblikovanjem za pridobitev potrdila pred preoblikovanjem, nacionalno pravo ciljne države članice pa se uporablja za tisti del postopkov in formalnosti, ki jih je treba upoštevati po prejemu potrdila pred preoblikovanjem, pri čemer se upošteva pravo Unije.

Člen 86d

Načrt čezmejnih preoblikovanj

1.   Poslovodni ali upravni organ družbe ▌ sestavi načrt čezmejnega preoblikovanja. V načrtu čezmejnega preoblikovanja so vključeni vsaj naslednji podatki:

   (a) pravna oblika, firma in kraj registriranega sedeža družbe v matični državi članici;
   (b) pravna oblika, firma in kraj njenega registriranega sedeža, ki se predlagajo za preoblikovano družbo ▌ v ciljni državi članici;
   (c) ustanovitveni akt ▌ in po potrebi statuti, če so v obliki posebnega dokumenta, družbe v ciljni državi članici;
   (d) predlagani okvirni časovni razpored za čezmejno preoblikovanje;
   (e) pravice, ki jih preoblikovana družba dodeli družbenikom, ki imajo posebne pravice, ali imetnikom vrednostnih papirjev, razen deležev, ki predstavljajo kapital družbe, ali predlagane ukrepe v zvezi z njimi;
   (f) zavarovanja, kot so poroštva ali zastave, če so ponujena upnikom;

   (h) katera koli posebna ugodnost, ki jo imajo člani upravnih, poslovodnih, nadzornih ali kontrolnih organov družbe;
   (ha) morebitne spodbude ali subvencije, ki jih je prejela družba v matični državi članici v zadnjih petih letih;
   (i) podrobnosti o ponudbi denarnega nadomestila za družbenike ▌ v skladu s členom 86j;
   (j) verjetni vplivi čezmejnega preoblikovanja na zaposlovanje;
   (k) kadar je to primerno, informacije o postopkih, s katerimi so v skladu s členom 86l določene ureditve o udeležbi delavcev pri opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v preoblikovani družbi ▌.

Člen 86e

Poročilo poslovodnega ali upravnega organa družbenikom in delavcem

1.  Poslovodni ali upravni organ družbe ▌ pripravi poročilo za družbenike in delavce, s katerim pojasni in utemelji pravne in gospodarske vidike čezmejnega preoblikovanja, pojasni pa tudi posledice čezmejnega preoblikovanja za delavce.

2.  S poročilom iz odstavka 1 se zlasti pojasnijo posledice čezmejnega preoblikovanja za prihodnje poslovanje podjetja.

Poročilo vsebuje tudi oddelek za družbenike in oddelek za delavce.

3.  V oddelku poročila za družbenike se zlasti pojasni naslednje:

   (aa) razlaga denarnega nadomestila in metode za izračun;
   (b) posledice čezmejnega preoblikovanja za družbenike;
   (c) pravice in pravna sredstva, ki so v skladu s členom 86j na voljo družbenikom▌.

4.  Vendar se oddelek poročila za družbenike ne zahteva, kadar se vsi družbeniki družbe tej zahtevi odpovejo. Države članice lahko iz določb tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

5.  V oddelku poročila za delavce se zlasti pojasni naslednje:

   (ca) posledice čezmejnega preoblikovanja za delovna razmerja ter po potrebi ukrepe za njihovo zaščito;
   (cb) kakršne koli bistvene spremembe na področju veljavnih pogojev za zaposlitev in glede lokacije krajev poslovanja družbe;
   (d) ali dejavniki iz točk (ca) in (cb) zadevajo tudi kakršno koli podružnico zadevne družbe.

6.  Kadar poslovodni ali upravni organ družbe pravočasno prejme mnenje o delih poročila iz odstavkov 1, 2 in 4 od predstavnikov svojih delavcev, kadar teh predstavnikov ni, pa mnenje delavcev samih, kakor je to določeno v nacionalnem pravu, se o tem obvesti družbenike, to mnenje pa se priloži temu poročilu.

7.  Vendar se oddelek poročila za delavce ne zahteva, če družba in njene morebitne podružnice nimajo nobenih drugih delavcev razen tistih, ki so del poslovodnega ali upravnega organa.

8.  Družba se lahko odloči, ali bo pripravila bodisi eno poročilo z oddelkoma iz odstavkov 3 in 4 bodisi ločeni poročili za družbenike in delavce.

9.  Poročilo iz odstavka 1 ali poročila iz odstavka 5 tega člena so družbenikom in predstavnikom delavcev družbe, ki se čezmejno preoblikuje, kadar teh predstavnikov ni, pa samim delavcem, v vsakem primeru dostopna vsaj v elektronski obliki vsaj šest tednov pred datumom skupščine iz člena 86i.

10.  Če oddelek za družbenike iz odstavka 3 ni potreben v skladu z odstavkom 3 in če se oddelek za delavce iz odstavka 4 ne zahteva v skladu z odstavkom 4a, se ▌poročilo iz odstavka 1 ne zahteva.

9.  Odstavki 1 do 8 tega člena ne posegajo v veljavne postopke obveščanja in posvetovanja, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni po prenosu Direktive 2002/14/ES ali 2009/38/ES, ter pravice do njiju.

Člen 86g

Poročilo neodvisnega strokovnjaka

1.  Države članice zagotovijo, da neodvisni strokovnjak preuči načrt čezmejnega preoblikovanja in pripravi poročilo za družbenike, ki se družbenikom da na voljo vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 86i ▌. Takšen strokovnjak je lahko glede na zakonodajo države članice fizična ali pravna oseba.

2.   V poročilo iz odstavka 1 se v vsakem primeru vključi mnenje strokovnjaka o tem, ali je denarno nadomestilo ustrezno. V zvezi z denarnim nadomestilom iz točke (i) člena 86d strokovnjak upošteva tržno ceno navedenih deležev v družbah pred obvestilom o predlaganem preoblikovanju ali vrednost družbe brez učinka predlaganega preoblikovanja, kakor je določena v skladu s splošno sprejetimi metodami vrednotenja. ▌Poročilo ▌vsaj:

   (a) navede uporabljeno metodo za izračun predlaganega denarnega nadomestila;
   (b) navede, ali je takšna metoda primerna za oceno denarnega nadomestila in vrednost, pridobljeno z njo, ter poda mnenje o relativni pomembnosti, pripisani takšni metodi pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča;
   (c) poda opis kakršnih koli posebnih težav, ki so se pojavile pri vrednotenju.

▌Strokovnjak je upravičen, da od družbe zahteva vse ▌informacije, potrebne za izpolnitev njegovih nalog.

3.  Če se tako dogovorijo vsi družbeniki družbe, nista potrebna niti pregled načrta čezmejnega preoblikovanja s strani neodvisnega strokovnjaka niti strokovno poročilo. Države članice lahko iz določb tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

Člen 86h

Razkritje

1.  Države članice zagotovijo, da so naslednji dokumenti razkriti in javno dostopni v nacionalnih registrih matične države članice vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 86i:

   (a) načrt čezmejnega preoblikovanja;

   (b) obvestilo, s katerim se družbeniki, upniki in predstavniki delavcev družbe, ki se čezmejno preoblikuje, kjer teh predstavnikov ni, pa delavci sami, obvestijo, da lahko družbi najpozneje pet delovnih dni pred datumom skupščine predložijo pripombe v zvezi z načrtom čezmejnega preoblikovanja.

Države članice lahko zahtevajo, da se poročilo neodvisnega strokovnjaka, če je pripravljeno v skladu s členom 86g, razkrije in je javno dostopno v registru.

Države članice zagotovijo, da lahko družba iz razkritja poročila neodvisnega strokovnjaka izvzame zaupne informacije.

Dokumenti, razkriti v skladu s tem odstavkom, so dostopni tudi prek sistema iz člena 22.

2.  Države članice lahko družbo ▌ izvzamejo iz zahteve po razkritju iz odstavka 1, kadar ta za neprekinjeno obdobje, ki se začne najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino iz člena 86i in se ne konča pred zaključkom te skupščine, na svojem spletnem mestu javnosti zagotovi brezplačen dostop do dokumentov iz odstavka 1.

Vendar države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so nujne za zagotovitev varnosti spletnega mesta in pristnosti dokumentov, če in samo kolikor so sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.

3.  Kadar družba ▌ razkrije načrt čezmejnega preoblikovanja v skladu z odstavkom 2 tega člena, registru matične države članice vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 86ipredloži naslednje informacije, ki jih je treba razkriti:

   (a) pravno obliko, firmo in registrirani sedež družbe v matični državi članici, pa tudi predlagano pravno obliko, firmo in registrirani sedež preoblikovane družbe v ciljni državi članici;
   (b) register, pri katerem so vloženi dokumenti iz člena 14 za družbo ▌ in registracijsko številko ▌ v navedenem registru;
   (c) navedbo ureditev, sprejetih za uresničevanje pravic upnikov, delavcev in družbenikov;
   (d) podrobnosti o spletni strani, na kateri je mogoče v elektronski obliki in brezplačno pridobiti načrt čezmejnega preoblikovanja, obvestilo in poročilo strokovnjaka iz odstavka 1 ter popolne informacije o ureditvah iz točke (c) tega odstavka.

4.  Države članice zagotovijo, da se lahko zahteve iz odstavkov 1 in 3 v celoti izpolnijo na spletu, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri katerem koli pristojnem organu v matični državi članici v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

5.  Države članice lahko poleg razkritja iz odstavkov 1, 2 in 3 zahtevajo, da se načrt čezmejnega preoblikovanja ali informacije iz odstavka 3 objavijo v njihovem nacionalnem uradnem listu ali na osrednji elektronski platformi v skladu s členom 16(3). V tem primeru države članice zagotovijo, da register posreduje ustrezne informacije nacionalnemu uradnemu listu.

6.  Države članice zagotovijo, da so dokumentacija iz odstavka 1 ali informacije iz odstavka 3 javnosti dostopne brezplačno prek sistema povezovanja registrov.

Države članice zagotovijo tudi, da zneski nobenih pristojbin, ki jih družbam ▌ zaračunajo registri za razkritje iz odstavkov 1 in 3 ter, kadar je ustrezno, za objavo iz odstavka 5, ne presegajo povračila stroškov zagotavljanja takih storitev.

Člen 86i

Odobritev skupščine

1.  Po seznanitvi s poročili iz členov 86e ▌ in 86 g, kadar je ustrezno, tem mnenji delavcev, ki se predložijo v skladu s členom 86e in pripombe, ki se predložijo v skladu s členom 86h, skupščina družbe ▌ s sklepom odloči, ali bo odobrila načrt čezmejnega preoblikovanja in ali bo sprejela ustanovitveni akt in statute, če so v obliki posebnega instrumenta.

2.  Skupščina družbe ▌ lahko zadrži pravico do pogojevanja izvedbe čezmejnega preoblikovanja z izrecno potrditvijo ureditev iz člena 86l.

3.  Države članice zagotovijo, da se na skupščini za odobritev ▌ načrta čezmejnega preoblikovanja ali vsake njegove spremembe zahteva večina najmanj dveh tretjin, vendar ne več kot 90 % glasov, ki se nanašajo bodisi na deleže bodisi na zastopani vpisani kapital. V nobenem primeru glasovalni prag ni višji od tistega, ki ga za odobritev čezmejnih združitev določa nacionalna zakonodaja.

4.  Če se zaradi klavzule iz načrta čezmejnega preoblikovanja ali spremembe ustanovitvenega akta družbe, ki se preoblikuje, povečajo ekonomske obveznosti delničarja do družbe ali tretjih oseb, lahko država članica v teh posebnih okoliščinah določi, da mora zadevni delničar odobriti to klavzulo ali spremembo ustanovnega akta, kadar ne more uveljavljati pravic iz člena 86l.

5.   Države članice zagotovijo, da odobritve čezmejnega preoblikovanja na skupščini ni mogoče izpodbijati zgolj iz naslednjih razlogov:

   (a) denarno nadomestilo iz člena 86d(i) je bilo neustrezno določeno; ali
   (b) informacije o točki (a) ne izpolnjujejo pravnih zahtev.

Člen 86j

Zaščita družbenikov

1.  Države članice zagotovijo vsaj ▌ družbenikom družbe, ki so glasovali proti odobritvi načrta čezmejnega preoblikovanja, pravico do odsvojitve njihovih deležev v zameno za ustrezno denarno nadomestilo pod pogoji iz odstavkov 2 do 6.

Države članice lahko to pravico priznajo tudi drugim družbenikom družbe.

Države članice lahko tudi zahtevajo, da se izrecno nasprotovanje načrtu čezmejnega preoblikovanja in/ali namera družbenikov o uveljavljanju pravice do odsvojitve njihovih deležev ustrezno dokumentirata vsaj na skupščini iz člena 86i. Države članice lahko dovolijo, da se zabeležba nasprotovanja načrtu čezmejnega preoblikovanja obravnava kot ustrezno dokumentiranje glasovanja proti.

2.  Države članice določijo rok, v katerem morajo družbeniki iz odstavka 1 družbi priglasiti svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve njihovih deležev. Rok ne presega enega mesca po skupščini iz člena 86i Države članice zagotovijo, da družba določi elektronski naslov za prejemanje te prijave v elektronski obliki.

3.  Države članice določijo tudi rok, v katerem se izplača denarno nadomestilo, določeno v načrtu čezmejnega preoblikovanja. Rok se ne sme izteči pozneje kot dva meseca po datumu začetka učinkovanja čezmejnega preoblikovanja iz člena 86r.

4.   Države članice zagotovijo, da lahko vsak družbenik, ki je priglasil odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve deležev, vendar meni, da nadomestilo, ki ga ponuja družba, ni bilo ustrezno določeno, pred pristojnimi organi ali organi, pooblaščenimi po nacionalnem pravu, zahteva dodatno denarno nadomestilo. Države članice določijo rok za zahtevo dodatnega denarnega nadomestila.

Države članice lahko predpišejo, da končna odločitev o dodatnem denarnem nadomestilu velja za tiste družbenike, ki so priglasili odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev v skladu z odstavkom 2.

5.  Države članice zagotovijo, da pravice iz odstavkov 1 do 4 ureja pravo matične države članice in da ima matična država članica izključno pristojnost za reševanje morebitnih sporov v zvezi s temi pravicam.

Člen 86k

Zaščita upnikov

1.  Države članice zagotovijo ustrezen sistem za zaščito interesov upnikov, katerih terjatve so starejšega datuma kakor razkritje načrta čezmejnega preoblikovanja in še niso zapadli do dneva tega razkritja. Države članice zagotovijo, da lahko upniki, ki niso zadovoljni s ponujenimi zavarovanji iz načrta čezmejnega preoblikovanja, kot je določeno v členu 86d(1)(f), pri ustreznemu upravnemu ali sodnemu organu zaprosijo za ustrezna zavarovanja v treh mesecih od razkritja načrta čezmejnega preoblikovanja iz člena 86h, če lahko verodostojno prikažejo, da je zaradi čezmejnega preoblikovanja ogroženo poplačilo njihovih terjatev in da jim družba ni zagotovila ustreznih zavarovanj. Države članice zagotovijo, da so zavarovanja odvisna od dejanske uveljavitve čezmejnega preoblikovanja v skladu s členom 86r.

2.  Države članice lahko zahtevajo, da poslovodni ali upravni organ družbe ▌ zagotovi izjavo, ki pravilno odraža trenutni finančni položaj družbe na datum izjave, ki ni prej kot mesec pred razkritjem. V izjavi navede, da na podlagi informacij, ki so na voljo poslovodnemu ali upravnemu organu družbe na datum izjave, in opravljenih smiselnih poizvedb ni seznanjen z nobenim razlogom, iz katerega družba po začetku učinkovanja preoblikovanja ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti, ko bodo te zapadle v plačilo. Izjava se razkrije skupaj z načrtom čezmejnega preoblikovanja v skladu s členom 86h.

3.   Odstavka 2 in 3 ne posegata v uporabo nacionalne zakonodaje matične države članice glede poplačila ali zaščite plačil ali nedenarnih obveznosti do javnih organov.

4.  Države članice zagotovijo, da upniki, katerih terjatve so starejše od razkritja načrta čezmejnega preoblikovanja, lahko sprožijo postopek zoper družbo tudi v matični državi članici v roku dveh let od datuma, ko je to preoblikovanje opravljeno, brez poseganja v pravila o pristojnosti, ki izhajajo iz nacionalnega prava, prava EU ali pogodbenega sporazuma. Možnost, da se sproži tak postopek, mora dopolnjevati ostala pravila o izbiri pristojnosti v skladu s pravom Unije.

Člen 86ka

Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi

1.  Države članice zagotovijo, da se pri čezmejnem preoblikovanju spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter se izvršujejo v skladu s pravnim okvirom iz Direktive 2002/14/ES in po potrebi v skladu z Direktivo 2009/38/ES za družbe ali povezane družbe na območju Skupnosti. Države članice lahko odločijo, da se pravice do obveščenosti in posvetovanja uporabljajo tudi za druge družbe, ki niso navedene v odstavku 1 člena 3 Direktive 2002/14/ES.

2.  Države članice ne glede na člen 86e(6) in člen 86h(1)(b) zagotovijo, da se pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja spoštujejo, vsaj preden se določi načrt čezmejnega preoblikovanja ali poročilo iz člena 86e, kar nastopi prej, tako da se delavcem da obrazložen odgovor pred zasedanjem skupščine iz člena 86i.

3.  Države članice brez poseganja v morebitne določbe in/ali uveljavljene prakse, ki so ugodnejše za delavce, določijo praktično ureditev za uresničevanje pravice do obveščenosti in posvetovanja v skladu s členom 4 Direktive 2002/14/ES.

Člen 86l

Soodločanje delavcev

1.  Brez poseganja v odstavek 2 veljajo za preoblikovano družbo ▌ veljavna pravila soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v ciljni državi članici.

2.  Vendar se veljavna pravila soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v ciljni državi članici ne uporabljajo, kadar ima družba, ki se preoblikuje, v šestih mesecih pred objavo načrta čezmejnega preoblikovanja iz člena 86d te direktive povprečno število delavcev, ki je enakovredno štirim petinam veljavnega praga, določenega v pravu matične države članice, na podlagi katerega se začne uporabljati soodločanje delavcev v smislu točke (k) člena 2 Direktive 2001/86/ES, ali kadar nacionalna zakonodaja ciljne države članice ne določa:

   (a) vsaj enake ravni soodločanja delavcev, kot je uveljavljena v družbi pred preoblikovanjem, ki se meri kot sorazmerni delež predstavnikov delavcev med člani upravnega ali nadzornega organa ali njunih odborih ali v skupini za upravljanje, odgovorni za profitne enote družbe, če predstavniki delavcev obstajajo, ali
   (b) enake možnosti izvrševanja pravic do soodločanja, kot jo uživajo delavci, zaposleni v ciljni državi članici, tudi za delavce v obratih preoblikovane družbe▌, ki so v drugih državah članicah.

3.  V primerih iz odstavka 2 tega člena soodločanje delavcev v preoblikovani družbi in njihovo udeležbo pri opredelitvi takšnih pravic smiselno in ob upoštevanju odstavkov 4 do 7 tega člena urejajo države članice v skladu z načeli in postopki, določenimi v členu 12(2) ▌ in (4) Uredbe (ES) št. 2157/2001, in z naslednjimi določbami Direktive 2001/86/ES:

   (a) členom 3(1), členom 3(2)(a)(i), členom 3(2)(b), členom 3(3), prvima dvema stavkoma člena 3(4), členom 3(5) ▌ ter členom 3(7);
   (b) členom 4(1), členom 4(2)(a), (g) in (h), členom 4(3) in členom 4(4);
   (c) členom 5;
   (d) členom 6;
   (e) členom 7(1), razen druge alinee točke (b);
   (f) členi 8, ▌ 10, 11 in 12;
   (g) točko (a) dela 3 Priloge.

4.  Pri določanju načel in postopkov iz odstavka 3 države članice:

   (a) dodelijo posebnemu pogajalskemu organu pravico, da z dvotretjinsko večino svojih članov, ki predstavljajo najmanj dve tretjini delavcev, odloči, da ne bo začel pogajanj ali da bo prekinil že začeta pogajanja in se bo skliceval na veljavna pravila soodločanja v ciljni državi članici;
   (b) lahko v primeru, ko se po predhodnih pogajanjih uporabijo standardna pravila soodločanja, in ne glede na ta pravila določijo, da omejijo delež predstavnikov delavcev v upravnem organu preoblikovane družbe. Če pa v ▌ družbi predstavniki delavcev predstavljajo vsaj tretjino upravnega ali nadzornega organa, omejitev ne more biti taka, da je delež predstavnikov delavcev v upravnem organu manjši od ene tretjine;
   (c) zagotovijo, da se pravila soodločanja delavcev, ki so se uporabljala pred čezmejnim preoblikovanjem, še naprej uporabljajo do datuma začetka uporabe vseh pozneje dogovorjenih pravil ali, če dogovorjenih pravil ni, do začetka uporabe standardnih pravil v skladu s točko (a) dela 3 Priloge.

5.  Razširitev pravic do soodločanja na delavce v preoblikovani družbi, ki so zaposleni v drugih državah članicah, v skladu s točko (b) odstavka 2 državam članicam, ki se za to odločijo, ne nalaga nikakršnih obveznosti upoštevanja teh zaposlenih pri izračunavanju minimalnega števila delavcev, potrebnega za uveljavljanje pravice do soodločanja v skladu z nacionalno zakonodajo.

6.  Kadar bo za katero izmed preoblikovanih družb veljal sistem soodločanja delavcev v skladu s pravili iz odstavka 2, je ta dolžna prevzeti tako pravno obliko, ki omogoča izvrševanje pravic do soodločanja.

7.  Kadar preoblikovana družba deluje po sistemu soodločanja delavcev, je ta družba dolžna sprejeti ukrepe za zagotovitev, da so pravice do soodločanja delavcev v primeru vsake naknadne čezmejne združitve, delitve ali preoblikovanja ali vsake naknadne združitve, delitve ali preoblikovanja znotraj države v roku štirih let po začetku učinkovanja čezmejnega preoblikovanja zaščitene s smiselno uporabo pravil iz odstavkov 1 do 6.

8.  Družba svoje delavce ali njihove predstavnike brez nepotrebnega odlašanja obvesti o izidu pogajanj v zvezi s soodločanjem delavcev.

Člen 86m

Potrdilo pred preoblikovanjem

1.  Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ ali organe, ki so pristojni (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) za pregled zakonitosti čezmejnega preoblikovanja v zvezi s tistim delom postopka, ki ga ureja zakonodaja matične države članice, ter za izdajo potrdila pred preoblikovanjem, ki potrjuje upoštevanje vseh ustreznih pogojev in pravilno dokončanje vseh postopkov in formalnosti v matični državi članici.

Pravilno dokončanje postopkov in formalnosti lahko vključuje poplačila ali zaščito plačil ali nedenarne obveznosti do javnih organov ali izpolnjevanje posebnih sektorskih zahtev, vključno z zaščito plačil ali obveznostmi, ki izhajajo iz tekočih postopkov.

2.  Države članice zagotovijo, da se vlogi za pridobitev potrdila pred preoblikovanjem, ki jo vloži družba▌, priloži naslednje:

   (a) načrt preoblikovanja iz člena 86d;
   (b) poročilo iz člena 86e in morebitno dodano mnenje, pa tudi poročilo iz člena 86g, če sta na voljo;
   (ba) vse pripombe, podane v skladu s členom 86h(1);
   (c) informacije o odobritvi v skupščini iz člena 86i.

3.  Države članice lahko zahtevajo, da se vlogi za pridobitev potrdila pred preoblikovanjem priložijo dodatne informacije, zlasti o:

   (a) številu zaposlenih v času priprave načrta preoblikovanja;
   (b) podružnicah in njihovi geografskih lokacijah;
   (c) izpolnjevanju obveznosti družbe do javnih organov.

Če se te informacije ne zagotovijo, lahko pristojni organi za namene tega odstavka zanje zaprosijo druge ustrezne organe.

4.  Države članice zagotovijo, da se lahko vloga iz odstavkov 2 in 3, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni na spletu v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I, ne da bi se bilo treba osebno zglasiti pri pristojnem organu iz odstavka 1.

5.  V zvezi z upoštevanjem pravil soodločanja delavcev, kakor je določeno v členu 86l, pristojni organ matične države članice preveri, da načrt čezmejnega preoblikovanja iz odstavka 2 tega člena vključuje informacije o postopkih, s katerimi se določijo ustrezne ureditve, in o možnostih za takšne ureditve.

6.  V okviru ocene ▌iz odstavka 1 pristojni organ pregleda naslednje:

   (a) vse dokumente in informacije, predložene organu v skladu z odstavkoma 2 in 3;
   (b) navedbo družbe, da se je postopek iz člena 86l(3) in (4) začel, kadar je to ustrezno.

7.   Države članice zagotovijo, da se ocena iz odstavka 1 pripravi v treh mesecih od datuma prejema dokumentov in informacij v zvezi z odobritvijo čezmejnega preoblikovanja na skupščini družbe. Izidi ocene so lahko naslednji:

   (a) kadar se ugotovi, da čezmejno preoblikovanje▌izpolnjuje vse ustrezne pogoje ter da so bili dokončani vsi potrebni postopki in formalnosti, pristojni organ izda potrdilo pred preoblikovanjem;
   (b) kadar se ugotovi, da čezmejno preoblikovanje ne izpolnjuje vseh ustreznih pogojev ali da niso bili dokončani vsi potrebni postopki in/ali formalnosti, pristojni organ ne izda potrdila pred preoblikovanjem in družbo obvesti o razlogih za svojo odločitev. Pristojni organ lahko da družbi v tem primeru možnost, da izpolni ustrezne pogoje ali da v ustreznem roku dokonča postopke in formalnosti.

8.  Države članice zagotovijo, da pristojni organ ne izda potrdila pred preoblikovanjem, če se v skladu z nacionalnim pravom ugotovi, da je čezmejno preoblikovanje namenjeno zlorabam ali goljufijam, ki vodijo ali katerih cilj je voditi k izmikanju ali izogibanju nacionalnemu pravu ali pravu EU, ali za kriminalne namene.

9.  Če ima pristojni organ na podlagi pregleda zakonitosti iz odstavka 1 resne dvome, da je čezmejno preoblikovanje namenjeno zlorabam ali goljufijam, ki vodijo ali katerih cilj je voditi k izmikanju ali izogibanju nacionalnemu pravu ali pravu EU, ali za kriminalne namene, upošteva relevantna dejstva in okoliščine, kot so po potrebi indici, s katerimi se je seznanil med pregledom zakonitosti iz odstavka 1, vključno s posvetovanjem z ustreznimi organi, ki pa se ne obravnavajo ločeno. Ocena za namene tega odstavka se opravi za vsak posamezni primer po postopku, ki ga ureja nacionalno pravo.

10.  Če je treba pri oceni iz odstavka 8 upoštevati dodatne informacije ali opraviti dodatne preiskave, se lahko trimesečni rok iz odstavka 7 podaljša za največ tri mesece.

11.  Če zaradi zapletenosti čezmejnih postopkov ocene ni mogoče izvesti v rokih, določenih v tem členu, države članice zagotovijo, da je vložnik pred iztekom prvotnega roka obveščen o razlogih za morebitno zamudo.

12.  Države članice zagotovijo, da se lahko pristojni organi, določeni v skladu z odstavkom 1, v okviru postopkovnega okvira, določenega v nacionalnem pravu, posvetujejo z drugimi ustreznimi organi, pristojnimi za različna področja, ki se nanašajo na čezmejno preoblikovanje, vključno z organi iz ciljnih držav članic, ter od teh organov in družbe pridobijo informacije in dokumente, ki jih potrebujejo pri izvajanju nadzora zakonitosti. Pristojni organ se lahko v okviru ocene obrne na neodvisnega strokovnjaka.

Člen 86o

▌ Prenos potrdila pred preoblikovanjem

1.   Države članice zagotovijo, da imajo organi iz člena 86p(1) prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s členom 22, dostop do potrdila pred preoblikovanjem.

Države članice zagotovijo tudi, da je potrdilo pred preoblikovanjem na voljo prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s členom 22.

2.  Dostop do informacij iz odstavka 1 je za pristojne organe iz člena 86p(1) in registre brezplačen.

Člen 86p

Nadzor zakonitosti čezmejnega preoblikovanja v ciljni državi članici

1.  Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ, ki je pristojen za nadzor zakonitosti čezmejnega preoblikovanja v zvezi s tistim delom postopka, ki ga ureja zakonodaja ciljne države članice, ter za odobritev čezmejnega preoblikovanja, kadar so ▌ upoštevani vsi ustrezni pogoji ter ▌ formalnosti v ciljni državi članici.

Pristojni organ ciljne države članice zlasti zagotovi, da predlagana preoblikovana družba upošteva določbe nacionalne zakonodaje o ustanovitvi in vpisu družb v register in, kadar je to ustrezno, da so ureditve soodločanja delavcev določene v skladu s členom 86l.

2.  Za namene odstavka 1 družba, ki se čezmejno preoblikuje, predloži organu iz odstavka 1 načrt čezmejnega preoblikovanja, odobren na skupščini iz člena 86i.

3.  Vsaka država članica zagotovi, da se lahko vloga iz odstavka 1, ki jo vloži družba, ki se čezmejno preoblikuje, in ki vključuje predložitev vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni na spletu, ne da bi se bilo treba osebno zglasiti pri pristojnem organu v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

4.  Pristojni organ iz odstavka 1 odobri čezmejno preoblikovanje takoj, ko konča oceno ustreznih pogojev.

5.  Potrdilo pred preoblikovanjem iz člena 86o(1) pristojni organ iz odstavka 1 sprejme kot prepričljivo potrdilo pravilnega dokončanja postopkov in formalnosti v skladu z nacionalno zakonodajo matične države članice, brez katerega čezmejnega preoblikovanja ni mogoče odobriti.

Člen 86q

Vpis v register

1.  Zakonodaja matičnih in ciljnih držav članic določa ureditve za razkritje dokončanja čezmejnega preoblikovanja v registru na ozemlju teh držav.

2.  Države članice zagotovijo, da se v njihove registre vpišejo vsaj naslednje informacije, ki so javno objavljene in dostopne prek sistema iz člena 22:

   (a) v registru ciljne države članice, da je vpis preoblikovane družbe v register posledica čezmejnega preoblikovanja;
   (b) v registru ciljne države članice datum vpisa preoblikovane družbe v register;
   (c) v registru matične države članice, da je izbris družbe iz registra posledica čezmejnega preoblikovanja;
   (d) v registru matične države članice – datum izbrisa ali odstranitve družbe iz registra;
   (e) v registru matične države članice in ciljne države članice – registrska številka, ime in pravna oblika družbe v matični državi članici ter registrska številka, ime in pravna oblika preoblikovane družbe v ciljni državi članici.

3.  Države članice zagotovijo, da register v ciljni državi članici prek sistema iz člena 22 obvesti register v matični državi članici, da je čezmejno preoblikovanje opravljeno. Države članice zagotovijo tudi, da se vpis v register družbe ▌ odstrani takoj po prejemu tega obvestila▌.

Člen 86r

Dan začetka učinkovanja čezmejnega preoblikovanja

Zakonodaja ciljne države članice določi datum, ko čezmejno preoblikovanje začne učinkovati. Ta datum je po izvedbi nadzora iz člena 86p.

Člen 86s

Posledice čezmejnega preoblikovanja

Čezmejno preoblikovanje, izvedeno v skladu z nacionalnimi določbami, ki to direktivo prenašajo v nacionalno zakonodajo, ima na podlagi učinkovanja čezmejnega preoblikovanja in z datumom iz člena 86r naslednje posledice:

   (a) vsa sredstva in obveznosti družbe, ▌vključno z vsemi pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se nadaljujejo s preoblikovano družbo ▌;
   (b) družbeniki družbe so še naprej družbeniki preoblikovane družbe, razen če uveljavljajo pravico do izstopa iz člena 86j(1);
   (c) pravice in obveznosti družbe, ▌ ki izhajajo iz pogodb o delu ali delovnih razmerij in obstajajo na dan začetka učinkovanja čezmejnega preoblikovanja, se nadaljujejo s preoblikovano družbo ▌.

Člen 86t

Odgovornost neodvisnih strokovnjakov

Države članice določijo pravila, ki urejajo najmanj civilno odgovornost neodvisnega strokovnjaka, odgovornega za pripravo poročila iz člena 86g ▌.

Države članice sprejmejo določbe, s katerimi zagotovijo, da je strokovnjak ali pravna oseba, v imenu katere deluje, neodvisen od družbe, ki je zaprosila za potrdilo pred preoblikovanjem, ter z njo nima navzkrižja interesov ter da je mnenje strokovnjaka nepristransko, objektivno in podano zato, da se pristojnemu organu ponudi pomoč, v skladu z zahtevami po neodvisnosti in nepristranskosti v skladu z veljavnim pravom ali strokovnimi standardi, ki vežejo strokovnjaka.

Člen 86u

Veljavnost

Čezmejna združitev, ki je začela učinkovati v skladu s postopki, s katerimi je direktiva prenesena v nacionalno zakonodajo, ne more biti razglašena za nično.

To ne vpliva na pristojnosti držav članic, da po datumu začetka učinkovanja čezmejnega preoblikovanja na področjih, kot so kazensko pravo, financiranje terorizma, pravo socialne varnosti, davki in preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, sprejmejo ukrepe in naložijo kazni v skladu z nacionalnim pravom.

______________

(*) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

"

(5)  v členu 119 se točka 2 spremeni:

(a)  na koncu točke (c) doda naslednje: „, ali“;

(b)  doda se naslednja točka (d):"

„(d) ena ali več družb v postopku prenehanja brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na drugo obstoječo družbo – prevzemna družba –, ne da bi prevzemna družba izdala nove deleže, če ima ena oseba neposredno ali posredno vse deleže družb, ki se združujejo, ali če imajo družbeniki družb, ki se združujejo, deleže v enakem razmerju v vseh družbah, ki se združujejo.“;

"

(6)  člen 120 se spremeni:

(a)  naslov se nadomesti z naslednjim:"

Člen 120

Nadaljnje določbe v zvezi s področjem uporabe

"

(b)  v členu 120 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:"

„4. Države članice zagotovijo, da se to poglavje ne uporablja v katerih koli naslednjih okoliščinah:

   (a) družba ali družbe so v likvidaciji in so začela sredstva razdeljevati svojim delničarjem;

   (d) v zvezi z družbo se uporabljajo instrumenti, pooblastila in mehanizmi za reševanje iz naslova IV Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

"

(f)  doda se naslednji odstavek:"

„5. Države članice se lahko odločijo, da tega poglavja ne uporabijo za družbe:

   (a) ki so v postopku zaradi insolventnosti ali udeležene v okvirih preventivnega prestrukturiranja;
   (b) ki so v likvidacijskih postopkih, razen tistih, navedenih v odstavku 4(a), ali
   (c) za katere veljajo ukrepi za preprečevanje kriz v smislu točke (101) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta.“

"

(7)  člen 121 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se točka (a) črta;

(b)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Predpisi in formalnosti iz točke (b) odstavka 1 zlasti vključujejo določbe o postopku odločanja v zvezi z združitvijo in o varstvu delavcev glede pravic, razen tistih, ki jih ureja člen 133.“;

"

(8)  člen 122 se spremeni:

(a)  točki (a) in (b) se nadomestita z naslednjim:"

„(a) pravna oblika, firma in lokacija statutarnih sedežev družb, ki se združujejo, ter enaki podatki, predlagani za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo;

   (b) razmerje, ki se uporablja za zamenjavo vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo družbeni kapital, ter po potrebi znesek vsakega gotovinskega plačila;

"

(b)  točka (h) se nadomesti z naslednjim:"

„(h) katera koli posebna ugodnost, ki jo imajo člani upravnih, poslovodnih, nadzornih ali kontrolnih organov družb, ki se združujejo;

"

(c)   točka (i) se nadomesti z naslednjim:"

(i) ustanovitveni akt ali ustanovitveni akti družbe in po potrebi statuti, če so v obliki posebnega dokumenta, družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo;“

"

(d)   dodata se naslednji točki (m) in (n):"

„(m) podrobnosti o ponudbi denarnega nadomestila za družbenike ▌ v skladu s členom 126a;

   (n) zavarovanja, kot so poroštva ali zastave, če so ponujeni upnikom;“

"

(9)  člena 123 in 124 se nadomestita z naslednjim:"

„Člen 123

Razkritje

1.  Države članice zagotovijo, da so naslednji dokumenti razkriti in javno dostopni v ▌registrih držav članic vseh družb, ki se združujejo, najmanj en mesec pred datumom skupščine iz člena 126:

   (a) skupni načrt čezmejne združitve;
   (b) obvestilo, s katerim se družbeniki, upniki in predstavniki delavcev družbe, ki se čezmejno združuje, kjer teh predstavnikov ni, pa delavci sami, obvestijo, da lahko družbi najpozneje pet delovnih dni pred datumom skupščine predložijo pripombe v zvezi s skupnim načrtom čezmejne združitve.

Države članice lahko zahtevajo, da se poročilo neodvisnega strokovnjaka, če je pripravljeno v skladu s členom 125, razkrije in je javno dostopno v registru.

Države članice zagotovijo, da lahko družba iz razkritja poročila neodvisnega strokovnjaka izvzame zaupne informacije.

Dokumenti, razkriti v skladu s tem odstavkom, so dostopni tudi prek sistema iz člena 22.

2.  Države članice lahko družbe, ki se združujejo, izvzamejo iz zahteve po razkritju iz odstavka 1, kadar ta za neprekinjeno obdobje, ki se začne najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino iz člena 126 in se ne konča pred zaključkom te skupščine, na svojem spletnem mestu javnosti zagotovijo brezplačen dostop do dokumentov iz odstavka 1.

Vendar države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so nujne za zagotovitev varnosti spletnega mesta in pristnosti dokumentov, če in samo kolikor so sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.

3.  Kadar družbe ▌ razkrijejo skupni načrt čezmejne združitve v skladu z odstavkom 2 tega člena, se predložijo nacionalnim registrom vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 126 naslednje informacije, ki jih je treba razkriti:

   (a) pravna oblika, firma in registrirani sedež vsake posamezne družbe, ki se združuje, ter pravna oblika, firma in registrirani sedež, ki so predlagani za vsako novoustanovljeno družbo;
   (b) register, pri katerem so vloženi dokumenti iz člena 14, za vsako družbo, ki se združuje, in registrska številka iz navedenega registra;
   (c) za vsako družbo, ki se združuje, navedba ureditev, sprejetih za uresničevanje pravic upnikov, delavcev in družbenikov;
   (d) podrobnosti o spletnem mestu, na katerem je mogoče na spletu brezplačno pridobiti skupni načrt čezmejne združitve, obvestilo in poročilo neodvisnega strokovnjaka iz odstavka 1 in popolne informacije o ureditvah iz točke (c) tega odstavka.

4.  Države članice zagotovijo, da se lahko zahteve iz odstavkov 1 in 3 v celoti izpolnijo prek spleta, ne da bi se bilo treba osebno zglasiti pri katerem koli pristojnem organu držav članic družb, ki se združujejo, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

5.  Če se za združitev v skladu s členom 126(3) ne zahteva odobritev skupščine prevzemne družbe, se razkritje iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena opravi vsaj en mesec pred datumom skupščine druge družbe, ki se združuje, ali več takih družb.

6.  Države članice lahko poleg razkritja iz odstavkov 1, 2 in 3 zahtevajo, da se skupni načrt čezmejne združitve ali informacije iz odstavka 3 objavijo v njihovem nacionalnem uradnem listu ali na osrednji elektronski platformi v skladu s členom 16(3). V tem primeru države članice zagotovijo, da register posreduje ustrezne informacije nacionalnemu uradnemu listu.

7.  Države članice zagotovijo, da so dokumentacija iz odstavka 1 in informacije iz odstavka 3 javnosti dostopne brezplačno prek sistema povezovanja registrov.

Države članice zagotovijo tudi, da zneski morebitnih pristojbin, ki jih registri ▌družbi zaračunajo za razkritje iz odstavkov 1 in 3 ter, kadar je ustrezno, za objavo iz odstavka 5, ne presegajo povračila stroškov zagotavljanja teh storitev.

Člen 124

Poročilo ▌upravnega ali poslovodnega organa družbenikom in delavcem

1.  Poslovodni ali upravni organ vsake od družb, ki se združujejo, pripravi poročilo za družbenike in delavce, s katerim pojasni in utemelji pravne in gospodarske vidike čezmejne združitve, pojasni pa tudi posledice čezmejnega preoblikovanja za delavce.

2.  S poročilom iz odstavka 1 se zlasti pojasnijo posledice čezmejne združitve za prihodnje poslovanje podjetja.

Poročilo vsebuje tudi oddelek za družbenike in oddelek za delavce.

3.  V oddelku za družbenike se zlasti pojasni naslednje:

   (aa) razlaga denarnega nadomestila in metode za izračun;
   (b) po potrebi pojasnitev ▌ menjalnega razmerja deležev in metode ali metod, ki se uporabijo za izračun;

   (d) posledice čezmejne združitve za družbenike;
   (e) pravice in pravna sredstva, ki so v skladu s členom 126a na voljo družbenikom▌.

3a.  Oddelek poročila za družbenike se ne zahteva, kadar se vsi družbeniki družbe tej zahtevi odpovejo. Države članice lahko iz določb tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

4.  V oddelku za delavce se zlasti pojasni naslednje:

   (ca) posledice čezmejne združitve za delovna razmerja ter po potrebi ukrepi za njihovo zaščito;
   (cb) morebitne bistvene spremembe na področju veljavnih pogojev za zaposlitev in glede lokacije krajev poslovanja družbe;
   (d) kako dejavniki iz točk (ca) in (cb) vplivajo tudi na morebitne podružnice družbe.

4aa.  Kadar poslovodni ali upravni organ družbe, ki se združuje, pravočasno prejme mnenje o delih poročila iz odstavkov 1, 2 in 4 od predstavnikov svojih delavcev, kadar teh predstavnikov ni, pa mnenje delavcev samih, kakor je to določeno v nacionalnem pravu, se o tem obvestijo družbeniki, to mnenje pa se priloži temu poročilu.

4a.  Oddelek poročila za delavce se ne zahteva, če družba, ki se združuje, in njene morebitne podružnice nimajo nobenih drugih delavcev razen tistih v poslovodnem ali upravnem organu.

5.  Vsaka od družb, ki se združujejo, se lahko odloči, ali bo pripravila bodisi eno poročilo z oddelkoma iz odstavkov 3 in 4 bodisi ločena poročila za družbenike in delavce.

6.  Poročilo iz odstavka 1 tega člena ali poročila iz odstavka 5 so vsaj v elektronski obliki skupaj s skupnim načrtom čezmejne združitve, če je na voljo, dostopna družbenikom in predstavnikom delavcev vsake od družb, ki se združujejo, kadar takih predstavnikov ni, pa delavcem samim, in sicer najmanj šest tednov pred datumom skupščine iz člena 126.

Če pa se za združitev v skladu s členom 126(3) ne zahteva odobritev skupščine prevzemne družbe, je poročilo dostopno vsaj šest tednov pred datumom skupščine druge družbe, ki se združuje, ali več takih družb.

8.  Če oddelek za družbenike iz odstavka 3 ni potreben v skladu z odstavkom 3 in če se oddelek za delavce iz odstavka 4 ne zahteva v skladu z odstavkom 4a, se poročilo iz odstavka 1 ne zahteva.

9.  Odstavki 1 do 8 ne posegajo v veljavne postopke obveščanja in posvetovanja, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni po prenosu direktiv 2002/14/ES in 2009/38/ES, ter pravice do njiju.

"

(10)  člen 125 se spremeni:

(a)  v odstavku 1 se doda naslednji drugi pododstavek:"

„Če pa se za združitev v skladu s členom 126(3) ne zahteva odobritev skupščine prevzemne družbe, je poročilo dostopno vsaj en mesec pred datumom skupščine druge družbe, ki se združuje, ali več takih družb.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. V poročilo iz odstavka 1 se v vsakem primeru vključi mnenje strokovnjakov o tem, ali sta denarno nadomestilo in menjalno razmerje deležev ustrezna. V zvezi z denarnim nadomestilom iz točke člena 122(m) strokovnjaki upoštevajo tržno ceno navedenih deležev v družbah pred obvestilom o predlagani združitvi ali vrednost družbe brez učinka predlagane združitve, kakor je določena v skladu s splošno sprejetimi metodami vrednotenja. Poročila vsebujejo vsaj:

   (a) navedbo uporabljene metode ali metod za izračun predlaganega denarnega nadomestila;
   (b) uporabljeno metodo ali metode za izračun predlaganega menjalnega razmerja deležev;
   (c) navedbo, ali je takšna metoda primerna za oceno denarnega nadomestila in menjalnega razmerja deležev, navedbo vrednosti, pridobljenih s temi metodami, ter mnenje o relativni pomembnosti teh metod pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča; ter v primeru, da se v družbah, ki se združujejo, uporabijo različne metode, tudi ali je uporaba različnih metod upravičena;
   (d) opis morebitnih posebnih težav, ki so se pojavile pri vrednotenju.

Strokovnjaki so upravičeni, da od družb, ki se združujejo, zahtevajo vse informacije, potrebne za izpolnitev svojih nalog.

"

(c)  v odstavku 4 se doda naslednji stavek:"

„Države članice lahko iz določb tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.“

"

(11)  člen 126 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Ob seznanitvi s poročili iz členov 124 ▌ in 125, kot je ustrezno, in mnenji delavcev, predloženimi v skladu s členom 124 ter pripombami, predloženimi v skladu s členom 123, skupščine vseh družb, ki se združujejo, s sklepom odločijo o odobritvi skupnega načrta čezmejne združitve in ali bodo sprejele ustanovitveni akt in statute, če so v obliki posebnega dokumenta.“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek 4:"

„4. Države članice zagotovijo, da odobritve čezmejne združitve s strani skupščine ni mogoče izpodbijati ▌ zgolj iz naslednjih razlogov:

   (a) menjalno razmerje deležev iz člena 122(b) je bilo neustrezno določeno;
   (b) denarno nadomestilo iz člena 122(m) je bilo neustrezno določeno;

   (d) informacije o točki (a) ali točki (b) ne izpolnjujejo pravnih zahtev.

"

(12)  vstavijo se naslednji členi:"

Člen 126a

Zaščita družbenikov

1.  Države članice zagotovijo, da imajo vsaj družbeniki družb, ki se združujejo, ki so glasovali proti sprejetju skupnega načrta čezmejne združitve, pravico do odsvojitve svojih deležev v zameno za ustrezno nadomestilo v denarju, pod pogoji iz odstavkov 2 do 6, če bi zaradi združitve pridobili deleže v družbi, ki nastane z združitvijo, za katere velja zakonodaja države članice, ki ni država članica te družbe, ki se združuje.

Države članice lahko to pravico priznajo tudi drugim družbenikom družb, ki se združujejo.

Države članice lahko tudi zahtevajo, da se izrecno nasprotovanje skupnemu načrtu čezmejne združitve in/ali namera družbenikov, da bodo uveljavili pravico do odsvojitve svojih deležev, ustrezno dokumentirata vsaj na skupščini iz člena 126. Države članice lahko dovolijo, da se zabeležba nasprotovanja skupnemu načrtu čezmejne združitve obravnava kot ustrezno dokumentiranje glasovanja proti.

2.  Države članice določijo rok, v katerem morajo družbeniki iz odstavka 1 družbi, ki se združuje, priglasiti svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve deležev. Ta rok ni daljši od enega meseca po skupščini iz člena 126. Države članice zagotovijo, da družbe, ki se združujejo, določijo elektronski naslov za prejemanje te priglasitve v elektronski obliki.

3.  Države članice določijo tudi rok, v katerem se izplača denarno nadomestilo, določeno v skupnem načrtu čezmejne združitve. Rok ne sme biti poznejši od dveh mesecev po datumu začetka učinkovanja čezmejne združitve iz člena 129.

4.  Države članice zagotovijo, da lahko družbenik, ki je priglasil odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve deležev, vendar meni, da denarno nadomestilo, ki ga ponuja družba, ki se združuje, ni bilo ustrezno določeno, pred pristojnimi organi ali organi, pooblaščenimi po nacionalnem pravu, zahteva dodatno denarno nadomestilo. Države članice določijo rok za zahtevanje dodatnega denarnega nadomestila.

Države članice lahko predpišejo, da končna odločitev o dodatnem denarnem nadomestilu velja za družbenike ustrezne družbe, ki se združuje, ki so priglasili odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev v skladu z odstavkom 2.

5.   Države članice zagotovijo, da pravice iz odstavkov 1 do 6 ureja pravo države članice, ki se uporablja za družbo, ki se združuje, in da je za spore v zvezi s temi pravicami izključno pristojna ta država članica.

6.   Države članice zagotovijo ▌, da lahko tisti družbeniki družb, ki se združujejo, ki niso imeli pravice do odsvojitve svojih deležev ali te pravice niso uveljavljali, vendar menijo, da je menjalno razmerje deležev neustrezno, navedeno razmerje▌, določeno v skupnem načrtu čezmejne združitve, izpodbijajo in zahtevajo denarno izplačilo. Postopek se sproži pred pristojnimi organi ali organi, pooblaščenimi po nacionalnem pravu družbe, ki se združuje, v roku, določenem v nacionalni zakonodaji te države članice, in ne preprečuje registracije čezmejne združitve. Odločitev je za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo, zavezujoča.

Države članice lahko tudi določijo, da menjalno razmerje deležev iz te odločitve velja za družbenike družbe, ki se združuje, ki niso imeli ali niso uveljavili pravice do odsvojitve svojih deležev.

7.  Države članice lahko tudi določijo, da lahko družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, namesto gotovinskega plačila zagotovi deleže ali drugo nadomestilo.

Člen 126b

Zaščita upnikov

1.  Države članice zagotovijo ustrezen sistem za zaščito interesov upnikov, katerih terjatve so starejšega datuma kakor razkritje skupnega načrta čezmejne združitve in še niso zapadle do dneva tega razkritja.

Države članice zagotovijo, da lahko upniki, ki niso zadovoljni s ponujenimi zavarovanji iz skupnega načrta čezmejne združitve v skladu s členom 122(m), v treh mesecih od razkritja skupnega načrta čezmejne združitve iz člena 123 pri ustreznem upravnem ali sodnem organu vložijo prošnjo za ustrezna zavarovanja, če lahko verodostojno dokažejo, da je zaradi čezmejne združitve poplačilo njihovih terjatev ogroženo in da od družb, ki se združujejo, niso prejeli ustreznih zavarovanj.

Države članice zagotovijo, da so zavarovanja odvisna od čezmejne združitve, ki začne učinkovati v skladu s členom 129.

2.   Države članice lahko zahtevajo, da poslovodni ali upravni organ družb, ki se združujejo, zagotovi izjavo, ki pravilno odraža trenutni finančni položaj družbe na datum izjave, ki ni prej kot mesec pred razkritjem. V izjavi navede, da na podlagi informacij, ki so na voljo poslovodnim ali upravnim organom družb, ki se združujejo, na datum te izjave, in na podlagi opravljenih smiselnih poizvedb ni seznanjen z nobenim razlogom, iz katerega družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti, ko bodo te zapadle v plačilo. Izjava se razkrije skupaj s skupnim načrtom čezmejne združitve v skladu s členom 123.

3.   Odstavka 2 in 3 ne posegata v uporabo nacionalnih zakonodaj držav članic družb, ki se združujejo, glede poplačila ali zaščite plačil ali nedenarnih obveznosti, dolžnih javnim organom.“

Člen 126c

Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi

1.  Države članice zagotovijo, da se pri čezmejni združitvi spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter se izvršujejo v skladu s pravnim okvirom iz Direktive 2002/14/ES in Direktive 2001/23/ES, kadar se čezmejna združitev obravnava kot prenos podjetja v smislu Direktive 2001/23/ES, in po potrebi v skladu z Direktivo 2009/38/ES za družbe ali povezane družbe na območju Skupnosti. Države članice lahko odločijo, da se pravice do obveščenosti in posvetovanja uporabljajo tudi za druge družbe, ki niso navedene v odstavku 1 člena 3 Direktive 2002/14/ES.

2.  Države članice ne glede na člen 124(4aa) in člen 123(1)(b) zagotovijo, da se pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja spoštujejo, vsaj preden se določi skupni načrt čezmejne združitve ali poročilo iz člena 124, kar nastopi prej, tako da se delavcem da obrazložen odgovor pred zasedanjem skupščine iz člena 126.

3.  Države članice brez poseganja v morebitne veljavne določbe in/ali uveljavljene prakse, ki so ugodnejše za delavce, določijo praktično ureditev za uresničevanje pravice do obveščenosti in posvetovanja v skladu s členom 4 Direktive 2002/14/ES.

"

(13)  člen 127 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 127

Potrdilo pred združitvijo

1.  Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ ali organe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) , ki so pristojni za nadzor zakonitosti čezmejnih združitev v zvezi s tistim delom postopka, ki ga ureja zakonodaja države članice družbe, ki se združuje, ter za izdajo potrdila pred združitvijo, ki potrjuje upoštevanje vseh ustreznih pogojev in pravilno dokončanje vseh postopkov in formalnosti v državi članici družbe, ki se združuje.

Pravilno dokončanje postopkov in formalnosti lahko vključuje poplačila ali zaščito plačil ali nedenarne obveznosti do javnih organov ali izpolnjevanje posebnih sektorskih zahtev, vključno z zaščito plačil ali obveznostmi, ki izhajajo iz tekočih postopkov.

2.  Države članice zagotovijo, da se vlogi za pridobitev potrdila pred združitvijo, ki jo vloži družba, priloži naslednje:

   (a) načrt združitve iz člena 122;
   (b) poročilo in morebitno dodano mnenje iz člena 124, pa tudi poročilo iz člena 125, če sta na voljo;
   (ba) vse pripombe, podane v skladu s členom 123(1);
   (c) informacije o odobritvi skupščine iz člena 126.

3.  Države članice lahko zahtevajo, da se vlogi za pridobitev potrdila pred združitvijo priložijo dodatne informacije, zlasti o:

   (a) številu zaposlenih v času priprave skupnega načrta združitve;
   (b) podružnicah in njihovi geografskih lokacijah;
   (c) izpolnjevanju obveznosti družbe do javnih organov.

Če se te informacije ne zagotovijo, lahko pristojni organi za namene tega odstavka zanje zaprosijo druge ustrezne organe.

4.  Države članice zagotovijo, da se lahko vloga iz odstavkov 2 in 2a, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni na spletu v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I, ne da bi se bilo treba osebno zglasiti pri pristojnem organu iz poglavja III naslova I.

5.  V zvezi z upoštevanjem pravil soodločanja delavcev iz člena 133, pristojni organ države članice družbe, ki se združuje, preveri, da skupni načrt čezmejne združitve iz odstavka 2 tega člena vključuje informacije o postopkih, s katerimi se določijo ustrezne ureditve, in o možnostih za takšne ureditve.

6.  V okviru ocene iz odstavka 1 pristojni organ pregleda naslednje:

   (a) vse dokumente in informacije, predložene organu v skladu z odstavkoma 2 in 2a;
   (c) navedbo družbe, da se je postopek iz člena 133(3) in (4) začel, kadar je to ustrezno;

7.  Države članice zagotovijo, da se ocena iz odstavka 1 pripravi v treh mesecih od datuma prejema dokumentov in informacij v zvezi z odobritvijo čezmejnega preoblikovanja na skupščini družbe. Izidi ocene so lahko naslednji:

   (a) kadar se ugotovi, da čezmejna združitev izpolnjuje vse ustrezne pogoje ter da so bili opravljeni vsi potrebni postopki in formalnosti, pristojni organ izda potrdilo pred združitvijo;
   (b) kadar se ugotovi, da čezmejna združitev ne izpolnjuje vseh ustreznih pogojev ali da niso bili opravljeni vsi potrebni postopki in/ali formalnosti, pristojni organ ne izda potrdila pred združitvijo in družbo obvesti o razlogih za svojo odločitev. Pristojni organ lahko da družbi v tem primeru možnost, da izpolni ustrezne pogoje ali v ustreznem roku opravi postopke in formalnosti.

8.  Države članice zagotovijo, da pristojni organ ne izda potrdila pred združitvijo, če se v skladu z nacionalnim pravom ugotovi, da je čezmejna združitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo ali katerih cilj je voditi k izmikanju ali izogibanju nacionalnemu pravu ali pravu EU, ali za kriminalne namene.

9.  Če pristojni organ na podlagi pregleda zakonitosti iz odstavka 1 resno sumi, da je čezmejna združitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo ali katerih cilj je voditi k izmikanju ali izogibanju nacionalnemu pravu ali pravu EU, ali za kriminalne namene, upošteva relevantna dejstva in okoliščine, kot so po potrebi indici, s katerimi se je seznanil med pregledom zakonitosti iz odstavka 1, vključno s posvetovanjem z ustreznimi organi, ki pa se ne obravnavajo ločeno. Ocena za namene tega odstavka se opravi za vsak posamezni primer po postopku, ki ga ureja nacionalno pravo.

10.  Če je treba pri oceni iz odstavka 7 upoštevati dodatne informacije ali opraviti dodatne preiskave, se lahko trimesečni rok iz odstavka 6 podaljša za največ tri mesece.

11.  Če ocene zaradi zapletenosti čezmejnih postopkov ni mogoče izvesti v rokih, določenih v tem členu, države članice zagotovijo, da je vložnik pred iztekom prvotnega roka obveščen o razlogih za morebitno zamudo.

12.  Države članice zagotovijo, da se lahko pristojni organi, določeni v skladu z odstavkom 1, v okviru postopkovnega okvira, določenega v nacionalnem pravu, posvetujejo z drugimi ustreznimi organi, pristojnimi za različna področja, ki se nanašajo na čezmejno združitev, vključno z organi iz držav članic družb prejemnic, ter od teh organov in družbe pridobijo informacije in dokumente, ki jih potrebujejo pri izvajanju nadzora zakonitosti Pristojni organ se lahko v okviru ocene obrne na neodvisnega strokovnjaka.

"

(14)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 127a

Prenos potrdila pred združitvijo

1.  Države članice zagotovijo, da se potrdilo pred združitvijo pošlje organom iz člena 128(1) prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s členom 22.

Države članice zagotovijo tudi, da je potrdilo pred združitvijo na voljo prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s členom 22.

2.  Dostop do informacij iz odstavka 1 je za pristojne organe iz člena 128(1) in registre brezplačen.“

"

(15)  člen 128 se spremeni:

(a)  odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:"

„2. Za namene odstavka 1 ▌vse družbe, ki se združujejo, organu iz ▌odstavka 1 predložijo skupni načrt čezmejne združitve, ki ga je odobrila skupščina iz člena 126, ali v primeru, če odobritev skupščine v skladu s členom 132(3) ni potrebna, načrt čezmejne združitve, ki so ga odobrile vse družbe, ki e združujejo, v skladu z nacionalnim pravom.“;

"

(b)  dodata se naslednja odstavka▌:"

3. Vsaka država članica zagotovi, da se lahko vloga iz odstavka 1, ki jo vloži katera koli družba, ki se združuje, in vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni prek spleta, ne da bi se bilo treba osebno zglasiti pri pristojnem organu iz odstavka 1, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

4.  Pristojni organ iz odstavka 1 odobri čezmejno združitev takoj, ko konča oceno ustreznih pogojev.

5.   Pristojni organ države članice družbe, ki nastane s čezmejno združitvijo, sprejme potrdilo ali potrdila pred združitvijo iz člena 127a(1) kot prepričljiv dokaz pravilnega dokončanja postopkov in formalnosti pred združitvijo v ustrezni državi članici ali državah članicah.▌“;

"

(16)  člen 130 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Zakonodaja držav članic družb, ki se združujejo, in družbe, ki nastane z združitvijo, za ozemlje te države določa, v kakšni obliki se objavi končanje čezmejne združitve v skladu s členom 16 v javnem registru, pri katerem morajo vse družbe, ki so udeležene v združitvi, vložiti svoje dokumente.“;

"

(b)  vstavi se odstavek 1a:"

„1a. Države članice zagotovijo, da se v njihove registre vpišejo vsaj naslednje informacije, ki so javno objavljene in dostopne prek sistema iz člena 22:

   (a) v registru države članice družbe, ki nastane z združitvijo – da je registracija družbe, ki nastane z združitvijo, posledica čezmejne združitve;
   (b) v registru države članice družbe, ki nastane z združitvijo – datum registracije družbe, ki nastane z združitvijo;
   (c) v registrih držav članic družb, ki se združujejo – datum izbrisa ali odstranitve družbe iz registra;
   (d) v registrih držav članic družb, ki se združujejo – da je izbris ali odstranitev družbe iz registra posledica čezmejne združitve;
   (e) v registrih držav članic družb, ki se združujejo, in družbe, ki nastane z združitvijo – registracijska številka, ime in pravna oblika vsake od družb, ki se združujejo, in družbe, ki nastane z združitvijo.“;

"

(17)  člen 131 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se ▌nadomesti z naslednjim:"

„1. Od dneva iz člena 129 ima čezmejna združitev iz podtočk (a), (c) in (d) točke 2 člena 119 naslednje posledice:

   (a) vsa sredstva in obveznosti prevzete družbe, vključno z vsemi pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se prenesejo na prevzemno družbo in se z njo nadaljujejo;“;
   (b) družbeniki prevzete družbe postanejo družbeniki prevzemne družbe, razen če uveljavljajo pravico do izstopa iz člena 126a(1);
   (c) prevzeta družba preneha obstajati.“;

"

(b)  v odstavku 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:"

„(a) vsa sredstva in obveznosti družb, ki se združujejo, vključno z vsemi pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se prenesejo na novo družbo in se z njo nadaljujejo;“;

   (b) družbeniki družb, ki se združujejo, postanejo družbeniki nove družbe, razen če uveljavljajo pravico do izstopa iz člena 126a(1);“;

"

(18)  člen 132 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar čezmejno združitev s prevzemom izvede bodisi družba, ki ima vse deleže in druge vrednostne papirje z glasovalnimi pravicami na skupščini prevzete družbe oziroma družb, bodisi oseba, ki ima neposredno ali posredno vse deleže prevzemne družbe in prevzetih družb, prevzemna družba pa v okviru združitve ne dodeli nobenih deležev:

   se ne uporabljajo točke (b), (c), (e) in (m) člena 122, člen 125 in točka (b) člena 131(1),
   se za prevzeto družbo ali prevzete družbe ne uporabljata člen 124 in člen 126(1).“;

"

(b)  doda se naslednji odstavek 3:"

„3. Kadar zakonodaja držav članic vseh družb, ki se združujejo, določa izjemo od odobritve skupščine v skladu s členom 126(3) in odstavkom 1 tega člena, so skupni načrt čezmejne združitve oziroma informacije iz odstavkov 1 do 3 člena 123 ter poročili iz členov 124 in 124a dostopni vsaj en mesec, preden družba sprejme odločitev o združitvi v skladu z nacionalnim pravom.“;

"

(19)  člen 133 se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:"

„2. Vendar se veljavna pravila soodločanja delavcev, če takšna pravila obstajajo, v tisti državi članici, kjer ima družba, ki je nastala s čezmejno združitvijo, svoj registriran sedež, ne uporabljajo, kadar ima vsaj ena od družb, ki se združujejo, v šestih mesecih pred objavo načrta čezmejne združitve iz člena 123 povprečno število delavcev, ki je enakovredno štirim petinam veljavnega praga, določenega v pravu države članice, v sodno pristojnost katere spada družba, ki se združuje, na podlagi katerega se začne uporabljati soodločanje delavcev v smislu točke (k) člena 2 Direktive 2001/86/ES ali kadar nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za družbo, ki nastane s čezmejno združitvijo, ne določa:“;

"

(b)  v odstavku 4 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) v primeru, ko vsaj ena od družb, ki se združujejo, deluje po sistemu soodločanja delavcev v smislu točke (k) člena 2 Direktive 2001/86/ES, ustreznim organom te družbe dodelijo pravico, da brez predhodnih pogajanj izberejo, da zanje neposredno veljajo standardna pravila soodločanja iz točke (h) odstavka 3, kot določa zakonodaja države članice, v kateri bo imela družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, svoj registriran sedež, in da spoštujejo ta pravila od dneva vpisa v register;“;

"

(c)   odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:"

„7. Kadar družba, ki nastane s čezmejno združitvijo, deluje po sistemu soodločanja delavcev, je dolžna sprejeti ukrepe za zagotovitev, da so pravice soodločanja delavcev v primeru vsake naknadne čezmejne združitve, delitve ali preoblikovanja ali vsake naknadne združitve, delitve ali preoblikovanja znotraj države v roku štirih let po začetku učinkovanja čezmejne združitve zaščitene s smiselno uporabo pravil iz odstavkov 1 do 6.“;

"

(d)   doda se naslednji odstavek 8:"

„8. Družba svoje delavce ali njihove predstavnike obvesti, ali se je odločila uporabljati standardna pravila soodločanja iz točke (h) odstavka 3 ali pa bo začela pogajanja v okviru posebnega pogajalskega organa. V zadnjenavedenem primeru družba svoje delavce ali njihove predstavnike brez nepotrebnega odlašanja obvesti o izidu pogajanj.“;

"

(20)  vstavi se naslednji člen 133a:"

„Člen 133a

Odgovornost neodvisnih strokovnjakov

Države članice določijo pravila, ki urejajo civilno odgovornost neodvisnih strokovnjakov, odgovornih za pripravo poročila iz člena 125▌.

Države članice sprejmejo določbe, s katerimi zagotovijo, da je strokovnjak ali pravna oseba, v imenu katere deluje strokovnjak, neodvisen oziroma neodvisna od družbe, ki je zaprosila za potrdilo pred združitvijo, ter z njo nima navzkrižja interesov ter da je mnenje strokovnjaka nepristransko, objektivno in podano v pomoč pristojnemu organu v skladu z zahtevami po neodvisnosti in nepristranskosti na podlagi veljavnega prava ali strokovnih standardov, ki veljajo za strokovnjaka.“;

"

(21)  v členu 134 se doda naslednji odstavek:"

To ne vpliva na pristojnosti držav članic, da po datumu začetka učinkovanja čezmejne združitve na področjih, kot so kazensko pravo, financiranje terorizma, pravo socialne varnosti, davki ter preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, sprejmejo ukrepe in naložijo kazni v skladu z nacionalnim pravom.

"

(22)  v naslovu II se doda naslednje poglavje IV:"

„POGLAVJE IV

Čezmejne delitve kapitalskih družb

Člen 160a

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za čezmejno delitev kapitalske družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice in z registriranim sedežem, glavno upravo ali glavnim krajem poslovanja v Uniji, če za vsaj dve od kapitalskih družb, vključenih v delitev, velja zakonodaja različnih držav članic (v nadaljnjem besedilu: „čezmejna delitev“).

Člen 160b

Opredelitev pojmov

Za namene tega poglavja:

   (1) ‚kapitalska družba‘, v nadaljnjem besedilu ‚družba‘, pomeni družbo ene od oblik, navedenih v Prilogi II;
   (2) ‚razdeljena družba‘ pomeni družbo, ki je v postopku čezmejne delitve in ki v primeru popolne delitve prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na eno ali več družb ali v primeru delne delitve ali delitve z ločitvijo prenese del svojih sredstev in obveznosti na eno ali več družb;
   (3) ‚delitev‘ pomeni postopek, s katerim:
   (a) razdeljena družba, ki je v postopku prenehanja brez likvidacije, prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na dve ali več novoustanovljenih družb (‚družb prejemnic‘) v zameno za to, da se družbenikom razdeljene družbe izdajo vrednostni papirji ali deleži družb prejemnic ter morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti navedenih vrednostnih papirjev ali deležev ali, če ti nimajo nominalne vrednosti, gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % računovodske vrednosti njihovih vrednostnih papirjev ali deležev (‚popolna delitev‘), ali
   (b) ali razdeljena družba prenese del svojih sredstev in obveznosti na eno ali več novoustanovljenih družb (‚družb prejemnic‘) v zameno za to, da se družbenikom razdeljene družbe izdajo vrednostni papirji ali deleži družb prejemnic ali razdeljene družbe ali tako družb prejemnic kot razdeljene družbe ter morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti navedenih vrednostnih papirjev ali deležev ali, če ni nominalne vrednosti, gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % računovodske vrednosti njihovih vrednostnih papirjev ali deležev (‚delna delitev‘), ali
   (c) razdeljena družba prenese del svojih sredstev in obveznosti na eno ali več novoustanovljenih družb (‚družb prejemnic‘) v zameno za to, da se vrednostni papirji ali deleži družb prejemnic izdajo razdeljeni družbi (‚delitev z ločitvijo‘).

Člen 160c

Nadaljnje določbe v zvezi s področjem uporabe

1.  Ne glede na člen 160b(3) se to poglavje uporablja tudi za čezmejne delitve, kadar lahko v skladu z nacionalno zakonodajo vsaj ene zadevne države članice gotovinsko plačilo iz točk (a) in (b) člena 160b(3) presega 10 % nominalne vrednosti ali, če nominalne vrednosti ni, 10 % računovodske vrednosti vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družb prejemnic.

3.  To poglavje se ne uporablja za čezmejne delitve, pri katerih je udeležena družba s ciljem kolektivih naložb s strani javnosti zagotovljenega kapitala, ki deluje po načelu razpršitve tveganj in katere deleži se na zahtevo imetnikov odkupijo ali ponovno kupijo, neposredno ali posredno, iz premoženja te družbe. Ukrepi, s katerimi ta družba zagotovi, da se vrednost njenih deležev po borznem tečaju bistveno ne razlikuje od njihove neto vrednosti, se štejejo za enakovredne takemu odkupu ali ponovnemu nakupu.

4.  Države članice zagotovijo, da se to poglavje ne uporablja v nobeni od naslednjih okoliščin:

   (a) razdeljena družba je v likvidaciji in je začela sredstva razdeljevati svojim delničarjem;
   (b) v zvezi z družbo se uporabljajo instrumenti, pooblastila in mehanizmi za reševanje iz naslova IV Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

5.  Države članice se lahko odločijo, da tega poglavja ne uporabijo za družbe:

   (a) ki so v postopku zaradi insolventnosti ali udeležene v okvirih preventivnega prestrukturiranja;
   (aa) ki so v likvidacijskih postopkih, razen tistih, navedenih v točki a odstavku 4; ali
   (b) za katere veljajo ukrepi za preprečevanje krize v smislu točke (101) člena 2(1) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

6.  Nacionalno pravo države članice razdeljene družbe se uporablja za del postopkov in formalnosti, ki jih je treba upoštevati v zvezi s čezmejno delitvijo za pridobitev potrdila pred delitvijo, nacionalno pravo držav članic družb prejemnic pa se uporablja za del postopkov in formalnosti, ki jih je treba upoštevati po prejemu potrdila pred delitvijo v skladu s pravom Unije.

Člen 160e

Načrt čezmejne delitve

Poslovodni ali upravni organ razdeljene družbe pripravi načrt čezmejne delitve. Načrt čezmejne delitve vsebuje vsaj naslednje podrobnosti:

   (a) pravno obliko, firmo in lokacijo registriranega sedeža razdeljene družbe ter predlagano pravno obliko, firmo in lokacijo registriranega sedeža za novo družbo ali nove družbe, ki nastanejo s čezmejno delitvijo;
   (b) razmerje, ki se uporablja za zamenjavo vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družb, ter znesek vsakega gotovinskega plačila, če je ustrezno;
   (c) pogoje dodelitve vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družb prejemnic ali razdeljene družbe;
   (d) predlagani okvirni časovni razpored za čezmejno delitev;
   (e) verjetne vplive čezmejne delitve na zaposlovanje;
   (f) datum, od katerega so imetniki vrednostnih papirjev ali deležev, ki predstavljajo kapital družb, upravičeni do udeležbe na dobičku, in vsi posebni pogoji, ki vplivajo na to upravičenje;
   (g) datum ali datume, od katerih se transakcije razdeljene družbe v računovodske namene obravnavajo kot transakcije družb prejemnic;
   (h) morebitne posebne ugodnosti, ki jih imajo člani upravnega, poslovodnega, nadzornega ali kontrolnega organa razdeljene družbe;
   (i) pravice, ki jih družbe prejemnice dodelijo družbenikom razdeljene družbe, ki imajo posebne pravice, ali imetnikom vrednostnih papirjev, razen deležev, ki predstavljajo kapital razdeljene družbe, ali predlagane ukrepe v zvezi z njimi;

   (j) ustanovitvene akte družb prejemnic in po potrebi njihove statute, če so v obliki posebnega instrumenta, ter morebitne spremembe ustanovitvenega akta razdeljene družbe v primeru delne delitve;
   (k) kadar je to primerno, informacije o postopkih, s katerimi so v skladu s členom 160n določene ureditve o udeležbi delavcev pri opredelitvi njihovih pravic do soodločanja v družbah prejemnicah▌;
   (l) natančen opis sredstev in obveznosti razdeljene družbe ter izkaz o tem, kako bodo ti sredstva in obveznosti dodeljeni družbam prejemnicam ali, v primeru delne delitve, zadržani v razdeljeni družbi, vključno z določbo o obravnavanju sredstev ali obveznosti, ki v načrtu čezmejne delitve niso izrecno dodeljene, kot so sredstva ali obveznosti, ki na datum priprave načrta čezmejne delitve niso znane;
   (m) informacije o vrednotenju sredstev in obveznosti, ki se dodelijo vsaki posamezni družbi, vključeni v čezmejno delitev;
   (n) datum računovodskega izkaza razdeljene družbe, s katerim so se določili pogoji čezmejne delitve;
   (o) kadar je ustrezno, dodelitev vrednostnih papirjev in deležev družb prejemnic ali razdeljene družbe ali kombinacije družb prejemnic in razdeljene družbe družbenikom razdeljene družbe ter merilo, na katerem temelji taka dodelitev;
   (p) podrobnosti o ponudbi denarnega nadomestila za družbenike ▌v skladu s členom 160l;
   (q) zavarovanja, kot so poroštva ali zastave, če so ponujeni upnikom.

Člen 160g

Poročilo poslovodnega ali upravnega organa družbenikom in delavcem

1.  Poslovodni ali upravni organ razdeljene družbe pripravi poročilo za družbenike in delavce, v katerem pojasni in utemelji pravne in gospodarske vidike čezmejne delitve, pojasni pa tudi, kaj to pomeni za delavce.

2.  V poročilu iz odstavka 1 se zlasti pojasnijo posledice čezmejne delitve za prihodnje poslovanje družb.

Poročilo vsebuje tudi oddelek za družbenike in oddelek za delavce.

3.  V oddelku za družbenike se zlasti pojasni naslednje:

   (aa) razlaga denarnega nadomestila in metode za izračun;
   (b) če je smiselno, razlaga menjalnega razmerja deležev in metode za izračun;

   (d) posledice čezmejne delitve za družbenike;
   (e) pravice in pravna sredstva, ki so v skladu s členom 160l na voljo družbenikom▌.

4.  Oddelek poročila za družbenike se ne zahteva, če se vsi družbeniki družbe tej zahtevi odpovejo. Države članice lahko iz določb tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

5.  V oddelku za delavce se zlasti pojasni naslednje:

   (ca) posledice čezmejne delitve za delovna razmerja ter po potrebi ukrepi za njihovo zaščito;
   (cb) morebitne bistvene spremembe na področju veljavnih pogojev za zaposlitev in glede lokacije krajev poslovanja družbe;
   (d) ali dejavniki iz točk (ca) in (cb) zadevajo tudi morebitne podružnice zadevne družbe.

6.  Če poslovodni ali upravni organ razdeljene družbe pravočasno prejme mnenje o delih poročila iz odstavkov 1, 2 in 4 od predstavnikov svojih delavcev ali, če nimajo predstavnikov, od delavcev samih v skladu z nacionalnim pravom, se o tem obvesti družbenike, mnenje pa se priloži poročilu.

7.  Oddelek poročila za delavce se ne zahteva, če družba in njene morebitne podružnice nimajo nobenih drugih delavcev razen tistih, ki so del poslovodnega ali upravnega organa.

8.  Družba se lahko odloči, ali bo pripravila bodisi eno poročilo z oddelkoma iz odstavkov 3 in 4 bodisi ločeni poročili za družbenike in delavce.

9.   Poročilo iz odstavka 1 ali poročila iz odstavka 5, skupaj z načrtom čezmejne delitve, če je na voljo, so družbenikom in predstavnikom delavcev razdeljene družbe ali samim delavcem, če nimajo predstavnikov, v vsakem primeru dostopna v elektronski obliki najmanj šest tednov pred datumom skupščine iz člena 160k.

10.  Če oddelek za družbenike iz odstavka 3 ni potreben v skladu z odstavkom 3 in če se oddelek za delavce iz odstavka 4 ne zahteva v skladu z odstavkom 4a, se poročilo iz odstavka 1 ne zahteva.

11.  Odstavki 1 do 8 tega člena ne posegajo v veljavne pravice in postopke glede obveščanja in posvetovanja, določene na nacionalni ravni po prenosu Direktive 2002/14/ES in Direktive 2009/38/ES.

Člen 160i

Poročilo neodvisnega strokovnjaka

1.  Države članice zagotovijo, da neodvisni strokovnjak preuči načrt čezmejne delitve in pripravi poročilo za družbenike, ki se jim da na voljo vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 160k▌. Ta strokovnjak je lahko glede na zakonodajo države članice fizična ali pravna oseba.

2.  V poročilo iz odstavka 1 se v vsakem primeru vključi mnenje strokovnjaka o tem, ali sta denarno nadomestilo in menjalno razmerje deležev ustrezna. V zvezi z denarnim nadomestilom iz točke (q) člena 160e strokovnjak upošteva tržno ceno navedenih deležev v razdeljeni družbi pred obvestilom o predlagani delitvi ali vrednost družbe brez učinka predlagane delitve, kakor je določena v skladu s splošno sprejetimi metodami vrednotenja. Poročilo vsebuje vsaj:

   (a) navedbo uporabljene metode za izračun predlaganega denarnega nadomestila;
   (b) navedbo uporabljene metode za izračun predlaganega menjalnega razmerja deležev;
   (c) navedbo, ali je takšna metoda primerna za oceno denarnega nadomestila in menjalnega razmerja deležev, navedbo vrednosti, pridobljenih s temi metodami, ter mnenje o relativni pomembnosti teh metod pri izračunu vrednosti, o kateri se odloča;
   (d) opis morebitnih posebnih težav, ki so se pojavile pri vrednotenju.

Strokovnjak ima pravico, da od razdeljene družbe pridobi vse informacije, potrebne za izpolnitev njegovih nalog.

3.  Če se tako dogovorijo vsi družbeniki razdeljene družbe, nista potrebna niti pregled načrta čezmejne delitve s strani neodvisnega strokovnjaka niti strokovno poročilo. Države članice lahko iz določb tega člena izvzamejo družbe z enim družbenikom.

Člen 160j

Razkritje

1.  Države članice zagotovijo, da so naslednji dokumenti vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 160k razkriti in javno dostopni v registru države članice razdeljene družbe:

   (a) načrt čezmejne delitve;

   (b) obvestilo, s katerim se družbeniki, upniki in predstavniki delavcev razdeljene družbe ali delavci sami, če nimajo predstavnikov, obvestijo, da lahko družbi najpozneje pet delovnih dni pred datumom skupščine predložijo pripombe v zvezi z načrtom čezmejne delitve.

Države članice lahko zahtevajo, da se poročilo neodvisnega strokovnjaka, če je pripravljeno v skladu s členom 160i, razkrije in je javno dostopno v registru.

Države članice zagotovijo, da lahko družba iz razkritja poročila neodvisnega strokovnjaka izvzame zaupne informacije.

Dokumenti, razkriti v skladu s tem odstavkom, so dostopni tudi prek sistema iz člena 22.

2.  Države članice lahko razdeljeno družbo izvzamejo iz zahteve po razkritju iz odstavka 1, kadar ta za neprekinjeno obdobje, ki se začne najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino iz člena 160k, in se ne konča pred zaključkom te skupščine, na svojem spletnem mestu javnosti zagotovi brezplačen dostop do dokumentov iz odstavka 1.

Vendar države članice za to izvzetje ne določijo nikakršnih zahtev ali omejitev, razen tistih, ki so nujne za zagotovitev varnosti spletnega mesta in pristnosti navedenih dokumentov, če in samo kolikor so sorazmerne z izpolnitvijo teh ciljev.

3.  Kadar razdeljena družba razkrije načrt čezmejne delitve v skladu z odstavkom 2 tega člena, registru vsaj en mesec pred datumom skupščine iz člena 160k predloži naslednje informacije, ki jih je treba razkriti:

   (a) pravno obliko, firmo in registrirani sedež razdeljene družbe ter pravno obliko, firmo in registrirani sedež, ki so predlagani za vsako novoustanovljeno družbo, ki nastane s čezmejno delitvijo;
   (b) register, pri katerem so vloženi dokumenti iz člena 14 za razdeljeno družbo, in registrsko številko iz tega registra;
   (c) navedbo ureditev, sprejetih za uresničevanje pravic upnikov, delavcev in družbenikov;
   (d) podatke o spletnem mestu, na katerem je mogoče prek spleta in brezplačno pridobiti načrt čezmejne delitve, obvestilo in poročilo strokovnjaka iz odstavka 1 ter popolne informacije o ureditvah iz točke (c) tega odstavka.

4.  Države članice zagotovijo, da se lahko zahteve iz odstavkov 1 in 3 v celoti izpolnijo prek spleta, ne da bi se bilo treba vložnikom osebno zglasiti pri katerem koli pristojnem organu zadevne države članice, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I.

5.  Države članice lahko poleg razkritja iz odstavkov 1, 2 in 3 zahtevajo, da se načrt čezmejne delitve ali informacije iz odstavka 3 objavijo v njihovem nacionalnem uradnem listu ali na osrednji elektronski platformi v skladu s členom 16(3). V tem primeru države članice zagotovijo, da register posreduje ustrezne informacije nacionalnemu uradnemu listu.

6.  Države članice zagotovijo, da so dokumentacija iz odstavka 1 ali informacije iz odstavka 3 javnosti dostopne brezplačno prek sistema povezovanja registrov.

Države članice zagotovijo tudi, da zneski morebitnih pristojbin, ki jih registri ▌družbi zaračunajo za razkritje iz odstavkov 1 in 3 ter, kadar je ustrezno, za objavo iz odstavka 5, ne presegajo povračila stroškov zagotavljanja teh storitev.

Člen 160k

Odobritev skupščine

1.  Po seznanitvi s poročili iz členov 160g ▌in 160i, kadar je ustrezno, ter z mnenji delavcev, predloženimi v skladu s členom 160g, in pripombami, predloženimi v skladu s členom 160j, skupščina razdeljene družbe s sklepom odloči, ali bo odobrila načrt čezmejne delitve in ali bo prilagodila ustanovitveni akt in statute, če so v obliki posebnega instrumenta.

2.  Skupščina lahko zadrži pravico do pogojevanja izvedbe čezmejne delitve z izrecno potrditvijo ureditev iz člena 160n.

3.  Države članice zagotovijo, da se na skupščini za odobritev ▌načrta čezmejne delitve ali vsake njegove spremembe zahteva večina najmanj dveh tretjin, vendar ne več kot 90 % glasov, ki se nanašajo bodisi na deleže bodisi na zastopani vpisani kapital. V nobenem primeru glasovalni prag ni višji od tistega, ki ga za odobritev čezmejnih združitev določa nacionalna zakonodaja.

4.  Če se zaradi klavzule iz načrta čezmejne delitve ali spremembe ustanovitvenega akta razdeljene družbe povečajo ekonomske obveznosti delničarja do družbe ali tretjih oseb, lahko država članica v teh posebnih okoliščinah določi, da mora zadevni delničar odobriti to klavzulo ali spremembo ustanovitvenega akta razdeljene družbe, če ne more uveljavljati pravic iz člena 160l.

5.  Države članice zagotovijo, da odobritve čezmejne delitve na skupščini ni mogoče izpodbijati zgolj iz naslednjih razlogov:

   (a) menjalno razmerje deležev iz člena 160e(b) je bilo neustrezno določeno;
   (b) denarno nadomestilo iz člena 160e(q) je bilo neustrezno določeno;
   (c) informacije o točki (a) ali točki (b) ne izpolnjujejo pravnih zahtev.

Člen 160l

Zaščita družbenikov

1.  Države članice zagotovijo, da imajo vsaj družbeniki razdeljene družbe, ki so glasovali proti odobritvi načrta čezmejne delitve, pravico do odsvojitve svojih deležev v zameno za ustrezno denarno nadomestilo pod pogoji iz odstavkov 2 do 6, če zaradi te delitve pridobijo deleže v družbah prejemnicah, za katere velja zakonodaja države članice, ki ni država članica razdeljene družbe.

Države članice lahko to pravico priznajo tudi drugim družbenikom razdeljene družbe.

Države članice lahko tudi zahtevajo, da se izrecno nasprotovanje načrtu čezmejne delitve in/ali namera družbenikov o uveljavljanju pravice do odsvojitve njihovih deležev ustrezno dokumentirata vsaj na skupščini iz člena 160k. Države članice lahko dovolijo, da se zabeležba nasprotovanja načrtu čezmejne delitve obravnava kot ustrezno dokumentiranje glasovanja proti.

2.  Države članice določijo rok, v katerem morajo družbeniki iz odstavka 1 razdeljeni družbi priglasiti svojo odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve deležev. Ta rok ni daljši od enega meseca po skupščini iz člena 160k. Države članice določijo, da razdeljena družba zagotovi elektronski naslov za prejemanje te priglasitve v elektronski obliki.

3.  Države članice določijo tudi rok, v katerem je treba izplačati denarno nadomestilo, določeno v načrtu čezmejne delitve. Rok ne sme biti daljši od dveh mesecev po datumu začetka učinkovanja čezmejne delitve iz člena 160t.

4.  Države članice zagotovijo, da lahko družbenik, ki je priglasil odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve deležev, vendar meni, da denarno nadomestilo, ki ga ponuja družba, ki se združuje, ni bilo ustrezno določeno, pred pristojnimi organi ali organi, pooblaščenimi po nacionalnem pravu, zahteva dodatno denarno nadomestilo. Države članice določijo rok za zahtevanje dodatnega denarnega nadomestila.

Države članice lahko predpišejo, da končna odločitev o dodatnem denarnem nadomestilu velja za družbenike ustrezne družbe, ki se združuje, ki so priglasili odločitev o uveljavljanju pravice do odsvojitve svojih deležev v skladu z odstavkom 2a.

5.   Države članice zagotovijo, da pravice iz odstavkov 1 do 5 ureja pravo države članice razdeljene družbe in da ima država članica razdeljene družbe izključno pristojnost za reševanje morebitnih sporov v zvezi s temi pravicami.

6.   Države članice zagotovijo ▌, da lahko družbeniki razdeljene družbe, ki niso imeli pravice do odsvojitve svojih deležev ali te pravice niso uveljavljali, vendar menijo, da je menjalno razmerje deležev neustrezno, to ▌razmerje▌, določeno v načrtu čezmejne delitve, izpodbijajo in zahtevajo denarno izplačilo. Postopek se sproži pred pristojnimi organi ali organi, pooblaščenimi po nacionalnem pravu razdeljene družbe v roku, določenem v nacionalni zakonodaji te države članice, in ne preprečuje registracije čezmejne delitve. Odločitev je zavezujoča za družbe prejemnice, v primeru delne razdelitve pa tudi za razdeljeno družbo.

7.  Države članice lahko tudi določijo, da lahko zadevna družba prejemnica, v primeru delne razdelitve pa tudi razdeljena družba, namesto gotovinskega plačila zagotovita deleže ali drugo nadomestilo.

Člen 160m

Zaščita upnikov

1.  Države članice zagotovijo ustrezen sistem za zaščito interesov upnikov, katerih terjatve so starejšega datuma kakor razkritje načrta združitve in še niso zapadle do dneva tega razkritja. Države članice zagotovijo, da lahko upniki, ki niso zadovoljni s ponujenimi zavarovanji iz načrta čezmejne delitve v skladu s točko (r) člena 160e, v treh mesecih od razkritja načrta čezmejne delitve iz člena 160j pri ustreznem upravnem ali sodnem organu vložijo prošnjo za ustrezna zavarovanja, če lahko verodostojno dokažejo, da je poplačilo njihovih terjatev ogroženo in da od družbe niso prejeli ustreznih zavarovanj.

Države članice zagotovijo, da so zavarovanja odvisna od dejanskega učinkovanja čezmejne delitve v skladu s členom 160t.

2.  Če upnika razdeljene družbe ▌družba, kateri je dodeljena obveznost, ne poplača, so za to obveznost solidarno z družbo, kateri je dodeljena obveznost, odgovorne druge družbe prejemnice in, v primeru delne delitve ali delitve z ločitvijo, razdeljena družba. Vendar je znesek solidarne odgovornosti katere koli družbe, vključene v čezmejno delitev, omejen na vrednost neto sredstev, dodeljenih navedeni družbi, na datum začetka učinkovanja delitve.

3.   Države članice lahko zahtevajo, da poslovodni ali upravni organ razdeljene družbe zagotovi izjavo, ki pravilno odraža trenutni finančni položaj družbe na datum izjave, ki ni prej kot mesec pred razkritjem. V izjavi navede, da na podlagi informacij, ki so na voljo poslovodnemu ali upravnemu organu razdeljene družbe na datum izjave, in po opravljenih smiselnih poizvedbah ni seznanjen z razlogi, iz katerih družbe prejemnice in, v primeru delne delitve, razdeljena družba po začetku učinkovanja delitve ne bi mogle izpolniti obveznosti, ki so jim dodeljene v skladu z načrtom čezmejne delitve, ko bodo te zapadle v plačilo. Izjava se razkrije skupaj z načrtom čezmejne delitve v skladu s členom 160j.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v uporabo nacionalne zakonodaje države članice razdeljene družbe glede poplačila ali zaščite plačil ali nedenarnih obveznosti do javnih organov.

Člen 160ma

Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi

1.  Države članice zagotovijo, da se pri čezmejni delitvi spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja ter se izvršujejo v skladu s pravnim okvirom iz Direktive 2002/14/ES in Direktive 2001/23/ES, kadar se čezmejna delitev obravnava kot prenos podjetja v smislu Direktive 2001/23/ES, in po potrebi v skladu z Direktivo 2009/38/ES za družbe ali povezane družbe na območju Skupnost. Države članice lahko odločijo, da se pravice do obveščenosti in posvetovanja uporabljajo tudi za druge družbe, ki niso navedene v odstavku 1 člena 3 Direktive 2002/14/ES.

2.  Države članice ne glede na člen 160g(6) in člen 160j(1)(b) zagotovijo, da se pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja spoštujejo, vsaj preden se določi načrt čezmejne delitve ali poročilo iz člena 160g, kar nastopi prej, tako da se delavcem da obrazložen odgovor pred zasedanjem skupščine iz člena 160k.

3.  Države članice brez poseganja v morebitne veljavne določbe in/ali uveljavljene prakse, ki so ugodnejše za delavce, določijo praktično ureditev za uresničevanje pravice do obveščenosti in posvetovanja v skladu s členom 4 Direktive 2002/14/ES.

Člen 160n

Soodločanje delavcev

1.  Brez poseganja v odstavek 2 veljajo za vsako družbo prejemnico pravila o soodločanju delavcev, če obstajajo, v tisti državi članici, v kateri ima registrirani sedež.

2.  Vendar se veljavna pravila o soodločanju delavcev, če obstajajo, v državi članici, v kateri ima družba, ki nastane s čezmejno delitvijo, registrirani sedež ne uporabljajo, kadar ima razdeljena družba v šestih mesecih pred objavo načrta čezmejne delitve iz člena 160e te direktive povprečno število delavcev, ki ustreza štirim petinam veljavnega praga, določenega v zakonodaji države članice razdeljene družbe, na podlagi katerega se začne uporabljati soodločanje delavcev v smislu točke (k) člena 2 Direktive 2001/86/ES, ali kadar nacionalna zakonodaja, ki se uporablja za vsako posamezno družbo prejemnico ne določa:

   (a) vsaj enake ravni soodločanja delavcev, kot je uveljavljena v razdeljeni družbi pred delitvijo, ki se meri kot sorazmerni delež predstavnikov delavcev med člani upravnega ali nadzornega organa ali njunih odborih ali v skupini za upravljanje, odgovorni za profitne enote družbe, če predstavniki delavcev obstajajo, ali
   (b) enake možnosti izvrševanja pravic do soodločanja, kot jo uživajo delavci, zaposleni v državi članici registriranega sedeža družbe prejemnice, tudi za delavce v obratih družb prejemnic, ki so v drugih državah članicah.

3.  V primerih iz odstavka 2 soodločanje delavcev v družbah, ki nastanejo s čezmejno delitvijo, in njihovo udeležbo pri opredelitvi takšnih pravic smiselno in ob upoštevanju odstavkov 4 do 7 tega člena urejajo države članice v skladu z načeli in postopki, določenimi v členu 12(2), (3) in (4) Uredbe (ES) št. 2157/2001 in z naslednjimi določbami Direktive 2001/86/ES:

   (a) členom 3(1), členom 3(2)(a)(i), členom 3(2)(b), členom 3(3), prvima dvema stavkoma člena 3(4), členom 3(5) ▌ ter členom 3(7);
   (b) členom 4(1), členom 4(2)(a), (g) in (h), členom 4(3) in členom 4(4);
   (c) členom 5;
   (d) Člen 6;
   (e) prvim odstavkom člena 7, razen druge alinee točke (b);
   (f) členi 8, ▌10, 11 in 12;
   (g) točko (a) dela 3 Priloge.

4.  Pri določanju načel in postopkov iz odstavka 3 države članice:

   (a) dodelijo posebnemu pogajalskemu organu pravico, da z dvotretjinsko večino svojih članov, ki predstavljajo najmanj dve tretjini delavcev, odloči, da ne bo začel pogajanj ali da bo prekinil že začeta pogajanja in se bo skliceval na veljavna pravila o soodločanju v državah članicah vsake posamične družbe prejemnice;
   (b) lahko v primeru, ko se po predhodnih pogajanjih uporabijo standardna pravila soodločanja, in ne glede na ta pravila določijo, da omejijo delež predstavnikov delavcev v upravnem organu družb prejemnic. Če pa v razdeljeni družbi predstavniki delavcev predstavljajo vsaj tretjino upravnega ali nadzornega organa, omejitev ne more biti taka, da je delež predstavnikov delavcev v upravnem organu manjši od ene tretjine;
   (c) zagotovijo, da se pravila soodločanja, ki so se uporabljala pred čezmejno delitvijo, še naprej uporabljajo do datuma začetka uporabe vseh pozneje dogovorjenih pravil ali, če standardnih pravil ni, do začetka uporabe privzetih pravil v skladu s točko (a) dela 3 Priloge.

5.  Razširitev pravic do soodločanja na delavce v družbah prejemnicah, ki so zaposleni v drugih državah članicah, v skladu s točko (b) odstavka 2 državam članicam, ki se za to odločijo, ne nalaga nikakršnih obveznosti upoštevanja teh zaposlenih pri izračunavanju minimalnega števila delavcev, potrebnega za uveljavljanje pravice do soodločanja v skladu z nacionalno zakonodajo.

6.  Kadar bo za katero izmed družb prejemnic veljal sistem soodločanja delavcev v skladu s pravili iz odstavka 2, je ta družba dolžna prevzeti tako pravno obliko, ki omogoča izvrševanje pravic do soodločanja.

7.  Kadar družba prejemnica deluje po sistemu soodločanja delavcev, je ta družba dolžna sprejeti ukrepe za zagotovitev, da so pravice do soodločanja delavcev v primeru vsake naknadne čezmejne združitve, delitve ali preoblikovanja ali vsake naknadne združitve, delitve ali preoblikovanja znotraj države v roku štirih let po začetku učinkovanja čezmejne delitve zaščitene s smiselno uporabo pravil iz odstavkov 1 do 6.

8.  Družba svoje delavce ali njihove predstavnike brez nepotrebnega odlašanja obvesti o izidu pogajanj v zvezi s soodločanjem delavcev.

Člen 160o

Potrdilo pred delitvijo

1.  Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ ali organe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) , ki so pristojni za nadzor zakonitosti čezmejnih delitev v zvezi s tistim delom postopka, ki ga ureja zakonodaja države članice razdeljene družbe, ter za izdajo potrdila pred delitvijo, ki potrjuje upoštevanje vseh ustreznih pogojev in pravilno dokončanje vseh postopkov in formalnosti v navedeni državi članici.

Pravilno dokončanje postopkov in formalnosti lahko vključuje poplačila ali zaščito plačil ali nedenarne obveznosti do javnih organov ali izpolnjevanje posebnih sektorskih zahtev, vključno z zaščito plačil ali obveznostmi, ki izhajajo iz tekočih postopkov.

2.  Države članice zagotovijo, da se vlogi razdeljene družbe za pridobitev potrdila pred delitvijo priloži naslednje:

   (a) načrt delitve iz člena 160e;
   (b) poročilo iz člena 160g in morebitno dodano mnenje, pa tudi poročilo iz člena 160i, če sta na voljo;
   (ba) vse pripombe, podane v skladu s členom 160j(1);
   (c) informacije o odobritvi v skupščini iz člena 160k.

3.  Države članice lahko zahtevajo, da se vlogi za pridobitev potrdila pred delitvijo priložijo dodatne informacije, zlasti o:

   (a) številu zaposlenih v času priprave načrta delitve;
   (b) podružnicah in njihovi geografskih lokacijah;
   (c) izpolnjevanju obveznosti družbe do javnih organov;

Če se te informacije ne zagotovijo, lahko pristojni organi za namene tega odstavka zanje zaprosijo druge ustrezne organe.

4.   Države članice zagotovijo, da se lahko vloga iz odstavkov 2 in 2a, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v celoti izpolni na spletu v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I, ne da bi se bilo treba osebno zglasiti pri pristojnem organu iz odstavka 1

5.   V zvezi z upoštevanjem pravil soodločanja delavcev, kakor so določena v členu 160n, pristojni organ v državi članici razdeljene družbe preveri, ali načrt čezmejne delitve iz člena 160e vključuje informacije o postopkih, s katerimi se določijo ustrezne ureditve, in o možnostih za takšne ureditve.

6.   V okviru ocene ▌iz odstavka 1 pristojni organ pregleda naslednje informacije:

   (a) vse dokumente in informacije, predložene organu v skladu z odstavkoma 2 in 2a;
   (c) navedbo družbe, da se je postopek iz člena 160n(3) in (4) začel, kadar je to ustrezno.

7.  Države članice zagotovijo, da se ocena iz odstavka 1 pripravi v treh mesecih od datuma prejema dokumentov in informacij v zvezi z odobritvijo čezmejne delitve na skupščini družbe. Izidi ocene so lahko naslednji:

   (a) kadar se ugotovi, da čezmejna delitev ▌izpolnjuje vse ustrezne pogoje ter da so bili dokončani vsi potrebni postopki in formalnosti, pristojni organ izda potrdilo pred delitvijo;
   (b) kadar se ugotovi, da čezmejna delitev ne ▌izpolnjuje vseh ustreznih pogojev ali da niso bili dokončani vsi potrebni postopki in/ali formalnosti, pristojni organ ne izda potrdila pred delitvijo in družbi sporoči razloge za svojo odločitev. Pristojni organ lahko da družbi v tem primeru možnost, da izpolni ustrezne pogoje ali v ustreznem roku dokonča postopke in formalnosti.

8.  Države članice zagotovijo, da pristojni organ ne izda potrdila pred delitvijo, če se v skladu z nacionalnim pravom ugotovi, da je čezmejna delitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo ali katerih cilj je voditi k izmikanju ali izogibanju nacionalnemu pravu ali pravu EU, ali za kriminalne namene.

9.  Če ima pristojni organ na podlagi nadzora zakonitosti iz odstavka 1 resne dvome, da je čezmejna delitev namenjena zlorabam ali goljufijam, ki vodijo ali katerih cilj je voditi k izmikanju ali izogibanju nacionalnemu pravu ali pravu EU, ali za kriminalne namene, upošteva relevantna dejstva in okoliščine, kot so po potrebi indici, s katerimi se je seznanil med nadzorom zakonitosti iz odstavka 1, vključno s posvetovanjem z ustreznimi organi, ki pa se ne obravnavajo ločeno. Ocena za namene tega odstavka se opravi za vsak posamezni primer po postopku, ki ga ureja nacionalno pravo.

10.  Če je treba pri oceni iz odstavka 7 upoštevati dodatne informacije ali opraviti dodatne preiskave, se lahko trimesečni rok iz odstavka 6 podaljša za največ tri mesece.

11.  Če ocene zaradi zapletenosti čezmejnih postopkov ni mogoče izvesti v rokih, določenih v tem členu, države članice zagotovijo, da je vložnik pred iztekom prvotnega roka obveščen o razlogih za morebitno zamudo.

12.  Države članice zagotovijo, da se lahko pristojni organi, določeni v skladu z odstavkom 1, v okviru postopkovnega okvira, določenega v nacionalnem pravu, posvetujejo z drugimi ustreznimi organi, pristojnimi za različna področja, ki se nanašajo na čezmejno delitev, vključno z organi iz držav članic družb prejemnic, ter od teh organov in družbe pridobijo informacije in dokumente, ki jih potrebujejo pri izvajanju nadzora zakonitosti Pristojni organ se lahko v okviru ocene obrne na neodvisnega strokovnjaka.

Člen 160q

▌ Prenos potrdila pred delitvijo

2.  Države članice zagotovijo, da imajo organi iz člena 160r(1) prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s členom 22, dostop do potrdila pred delitvijo.

Države članice zagotovijo tudi, da je potrdilo pred delitvijo na voljo prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s členom 22.

3.  Dostop do informacij iz odstavka 2 je za pristojne organe iz člena 160r(1) in registre brezplačen.

Člen 160r

Nadzor zakonitosti čezmejne delitve

1.  Države članice določijo sodišče, notarja ali drug organ, ki je pristojen za nadzor zakonitosti čezmejne delitve v zvezi s tistim delom postopka, ki zadeva dokončanje čezmejne delitve, ki ga ureja zakonodaja držav članic družb prejemnic, ter za odobritev čezmejne delitve, kadar izpolnjuje vse ustrezne pogoje ter so pravilno dokončani vsi postopki in formalnosti v navedeni državi članici.

Pristojni organ ali organi zlasti zagotovijo, da predlagane družbe prejemnice upoštevajo določbe nacionalne zakonodaje o ustanovitvi in registraciji družb in, kadar je to ustrezno, da so ureditve soodločanja delavcev določene v skladu s členom 160n.

2.  Za namene odstavka 1 razdeljena družba vsakemu organu iz ▌odstavka 1 predloži načrt čezmejne delitve, ki ga je odobrila skupščina iz člena 160k.

3.  Vsaka država članica zagotovi, da se lahko vloga iz odstavka 1, ki jo vloži družba, ki se čezmejno deli, vključno s predložitvijo vseh informacij in dokumentov, v skladu z ustreznimi določbami poglavja III naslova I v celoti izpolni prek spleta, ne da bi se morali vložniki osebno zglasiti pri pristojnem organu.

4.  Pristojni organ iz odstavka 1 odobri čezmejno delitev, takoj ko konča oceno ustreznih pogojev.

5.  Potrdilo pred delitvijo iz člena 160q(2) vsak pristojni organ iz odstavka 1 tega člena sprejme kot prepričljiv dokaz pravilnega dokončanja postopkov in formalnosti pred delitvijo v državi članici razdeljene družbe, brez katerega čezmejne delitve ni mogoče odobriti.

Člen 160s

Vpis v register

1.  Zakonodaja držav članic razdeljene družbe in družb prejemnic določa ureditve za razkritje dokončanja čezmejne delitve v registru v skladu s členom 16 na ozemlju teh držav.

2.  Države članice zagotovijo, da se v njihove registre vpišejo vsaj naslednje informacije, ki so javno objavljene in dostopne prek sistema iz člena 22:

   (a) v register držav članic družb prejemnic – da je vpis družbe prejemnice v register posledica čezmejne delitve;
   (b) v register države članice družb prejemnic– datumi vpisa družb prejemnic v register;
   (c) v register države članice razdeljene družbe – v primeru popolne delitve, datum izbrisa iz registra ▌;
   (d) v register države članice razdeljene družbe – da je izbris družbe ali odstranitev družbe iz registra posledica čezmejne delitve;
   (e) v posamezne registre držav članic razdeljene družbe in družb prejemnic – registracijska številka, ime in pravna oblika razdeljene družbe in družb prejemnic.

3.  Države članice zagotovijo, da registri v državah članicah družb prejemnic prek sistema iz člena 22 obvestijo register v državi članici razdeljene družbe, da so družbe prejemnice registrirane. V primeru popolne delitve se razdeljena družba iz registra izbriše takoj ob prejemu vseh teh obvestil.

4.  Države članice zagotovijo, da register v državi članici razdeljene družbe prek sistema iz člena 22 obvesti registre v državah članicah družb prejemnic, da je čezmejna delitev začela učinkovati.

Člen 160t

Datum začetka učinkovanja čezmejne delitve

Dan začetka učinkovanja čezmejne delitve se določi z zakonodajo države članice razdeljene družbe. Ta dan je lahko le po tem, ko je bil opravljen nadzor iz členov 160o ▌in 160r in so bila prejeta vsa obvestila iz člena 160s(3).

Člen 160u

Posledice čezmejne delitve

1.  Popolna čezmejna delitev, izvedena v skladu z nacionalnimi določbami, ki to direktivo prenašajo v nacionalno zakonodajo, ima zaradi začetka učinkovanja čezmejne delitve od datuma iz člena 160t naslednje posledice:

   (a) vsa sredstva in obveznosti razdeljene družbe, vključno z vsemi pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se prenesejo na družbe prejemnice ▌v skladu z dodelitvijo iz načrta čezmejne delitve;
   (b) družbeniki razdeljene družbe postanejo družbeniki družb prejemnic v skladu z dodelitvijo deležev iz načrta čezmejne delitve, razen če uveljavljajo pravico do izstopa iz člena 160l(1);
   (c) pravice in obveznosti razdeljene družbe, ki izhajajo iz pogodb o delu ali delovnih razmerij in obstajajo na dan začetka učinkovanja čezmejne delitve, se prenesejo na družbe prejemnice;
   (d) razdeljena družba preneha obstajati;

2.   Delna čezmejna delitev, izvedena v skladu z nacionalnimi določbami, ki to direktivo prenašajo v nacionalno zakonodajo, ima zaradi začetka učinkovanja čezmejne delitve od datuma iz člena 160t naslednje posledice:

   (a) del sredstev in obveznosti razdeljene družbe, vključno s pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se tako prenese na družbo prejemnico ali družbe prejemnice, preostali del pa se nadaljuje z razdeljeno družbo v skladu z dodelitvijo iz načrta čezmejne delitve;
   (b) vsaj nekateri družbeniki razdeljene družbe postanejo družbeniki družbe prejemnice ali družb prejemnic, vsaj nekateri družbeniki pa ostanejo v razdeljeni družbi ali postanejo družbeniki obeh v skladu z dodelitvijo deležev iz načrta čezmejne delitve, razen če uveljavljajo pravico do izstopa iz člena 160l(1);
   (c) pravice in obveznosti razdeljene družbe, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnega razmerja in obstajajo na dan začetka učinkovanja čezmejne delitve ter so v skladu z načrtom čezmejne delitve dodeljene družbi prejemnici ali družbam prejemnicam, se prenesejo na posamezne družbe prejemnice.

3.  Čezmejna delitev z ločitvijo, izvedena v skladu z nacionalnimi določbami, ki to direktivo prenašajo v nacionalno zakonodajo, ima zaradi začetka učinkovanja čezmejne delitve od datuma iz člena 160t naslednje posledice:

   (a) del sredstev in obveznosti razdeljene družbe, vključno s pogodbami, dobropisi, pravicami in obveznostmi, se prenese na družbo prejemnico ali družbe prejemnice, preostali del pa se nadaljuje z razdeljeno družbo v skladu z dodelitvijo iz načrta čezmejne delitve;
   (aa) deleži družbe prejemnice ali družb prejemnic se dodelijo razdeljeni družbi;
   (b) pravice in obveznosti razdeljene družbe, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnega razmerja in obstajajo na dan začetka učinkovanja čezmejne delitve ter so v skladu z načrtom čezmejne delitve dodeljene družbi prejemnici ali družbam prejemnicam, se prenesejo na posamezne družbe prejemnice.

4.  Države članice v primeru, ko sredstva in obveznosti razdeljene družbe v načrtu čezmejne delitve iz člena 160e(m) niso izrecno dodeljeni in razlaga tega načrta ne omogoča odločitve o možni dodelitvi, zagotovijo, da se sredstva ali nadomestilo zanje ali obveznosti dodelijo vsem družbam prejemnicam ali, v primeru delne delitve ali delitve z ločitvijo, vsem družbam prejemnicam in razdeljeni družbi v sorazmerju z deležem neto sredstev, dodeljenih vsaki od teh družb v skladu z načrtom čezmejne delitve. V vseh primerih se uporablja člen 160m(2).

5.   Kadar je z zakonodajo držav članic v primeru ▌čezmejne delitve iz tega poglavja določena zahteva za izpolnitev posebnih formalnosti, preden začne prenos nekaterih sredstev, pravic in obveznosti s strani razdeljene družbe učinkovati nasproti tretjim osebam, te formalnosti izpolni razdeljena družba ali družbe prejemnice, kakor je ustrezno.

6.  Države članice zagotovijo, da deležev družbe prejemnice ni mogoče zamenjati za deleže razdeljene družbe, ki jih ima bodisi družba sama bodisi jih ima ali prek osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za račun družbe.

Člen 160ua

Poenostavljene formalnosti

Kadar se delitev izvede kot delitev z ločitvijo iz člena 160b(3)(c), se ne uporabljajo člen 160e(b), (c), (f), (i), (p) in (q) ter členi 160g, 160i in 160l.

Člen 160v

Odgovornost neodvisnih strokovnjakov

Države članice določijo pravila, ki urejajo najmanj civilno odgovornost neodvisnega strokovnjaka, odgovornega za pripravo poročila iz člena 160i.

Države članice sprejmejo predpise, s katerimi zagotovijo, da je strokovnjak ali pravna oseba, v imenu katere deluje strokovnjak, neodvisen oziroma neodvisna od družbe, ki je zaprosila za potrdilo pred delitvijo, ter z njo nima navzkrižja interesov ter da je mnenje strokovnjaka nepristransko, objektivno in podano v pomoč pristojnemu organu v skladu z zahtevami po neodvisnosti in nepristranskosti na podlagi veljavnega prava ali strokovnih standardov, ki veljajo za strokovnjaka.

Člen 160w

Veljavnost

Čezmejna delitev, ki je začela učinkovati v skladu s postopki, s katerimi je direktiva prenesena v nacionalno zakonodajo, ne more biti razglašena za nično.“

To ne vpliva na pristojnosti držav članic, da po datumu začetka učinkovanja čezmejne delitve na področjih, kot so kazensko pravo, financiranje terorizma, pravo socialne varnosti, davki in preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, sprejmejo ukrepe in naložijo kazni v skladu z nacionalnim pravom.

"

Člen 2

Kazni

Države članice določijo pravila o ukrepih in kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Ta pravila lahko v primeru hudih kršitev vključujejo kazenske sankcije.

Ukrepi in kazni morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Člen 3

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [OP določi datum = zadnji dan 36. meseca po začetku veljavnosti]. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Poročanje in pregled

1.  Komisija najpozneje štiri leta po ... [OP vstavi datum izteka roka za prenos te direktive] izvede oceno te direktive, vključno z oceno izvajanja obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi ter soodločanja v okviru čezmejnih operacij, oceno pravil o deležu predstavnikov delavcev v upravnem organu družbe, ki je posledica čezmejne operacije, ter učinkovitosti zaščitnih ukrepov v zvezi s pogajanji o pravicah delavcev do soodločanja, ob upoštevanju dinamičnosti družb, ki čezmejno rastejo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o ugotovitvah, pri čemer zlasti upošteva morebitno potrebo, da se v pravo Unije uvede harmonizirani okvir o zastopanosti delavec na ravni upravnega odbora, ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Države članice Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo tega poročila, zlasti podatke o številu čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev, njihovem trajanju ter s tem povezanih stroških, podatke o primerih, ko je bila izdaja potrdila pred preoblikovanjem zavrnjena, ter statistične zbirne podatke o številu pogajanj o pravicah delavcev do soodločanja v čezmejnih operacijah in podatke o delovanju in učinkih pravil o pristojnosti pri čezmejnih operacijah.

2.  V poročilu se zlasti ocenijo postopki iz poglavja I naslova II ter poglavja IV naslova II, zlasti kar zadeva njihovo trajanje in stroške.

3.  Poročilo vključuje oceno izvedljivosti določitve pravil za vrste čezmejnih delitev, ki jih ta direktiva ne zajema, zlasti za čezmejno delitev s pripojitvijo.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 24.
(2)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(3)UL C , , str. .
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(5) Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo) (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).
(6) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
(7) Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (UL L 80, 23.3.2002, str. 29).
(8) Direktiva 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (prenovitev) (UL L 122, 16.5.2009, str. 28).
(9) Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi Direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).
(10) Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16).
(11) Direktiva Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev (UL L 294, 10.11.2001, str. 22).
(12) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).
(13) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev ( UL L 18, 21.1.1997, str. 1).
(14) Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 1).
(15) Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).
(16) Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (UL L 310, 25.11.2009, str. 34).
(17) Direktiva Sveta (EU) 2015/2376 z dne 8. decembra 2015 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 332, 18.12.2015, str. 1).
(18) Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 146, 3.6.2016, str. 8).
(19) Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L 139, 5.6.2018, str. 1).
(20) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (Besedilo velja za EGP) (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(21) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(22) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.


Evropski obrambni sklad ***I
PDF 289kWORD 95k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD))
P8_TA(2019)0430A8-0412/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0476),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 173(3), člena 182(4), člena 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0268/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

–  ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0412/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada

P8_TC1-COD(2018)0254


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 173(3) in 182(4), člena 183 ter drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(-1b)  Geopolitični položaj Unije se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Razmere v sosedstvu Evrope so nestabilne, Unija se sooča z zapletenim in zahtevnim okoljem, v katerem se porajajo nove grožnje, kot so hibridni in kibernetski napadi, ter vračajo konvencionalni izzivi. V teh okoliščinah se evropski državljani in njihovi politični voditelji strinjajo, da je treba kolektivno narediti več na področju obrambe.

(-1c)  Za obrambni sektor so značilni vedno višji stroški obrambne opreme in visoki stroški raziskav in razvoja, kar omejuje vzpostavljanje novih programov ter neposredno vpliva na konkurenčnost in inovativnost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe. Glede na to povečanje stroškov bi bilo treba na ravni Unije podpreti razvoj nove generacije večjih obrambnih sistemov in novih obrambnih tehnologij, da bi se povečalo sodelovanje med državami članicami pri naložbah v obrambno opremo.

(1)  Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo po vsej Uniji in zunaj nje, da bi tako tudi podprla vzpostavitev bolj povezanega obrambnega trga v Evropi in spodbudila uveljavljanje evropskih obrambnih proizvodov in tehnologij na notranjem trgu, s čimer bi se povečala neodvisnost od neevropskih virov. Predlagala je zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij, da bi povečali sinergije in stroškovno učinkovitost ter države članice spodbujali k skupnemu nakupu in vzdrževanju obrambne opreme. Ta sklad bi dopolnjeval nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v te namene, in naj bi države članice spodbudil k okrepitvi obrambnega sodelovanja in naložb. Sklad bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij.

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne evropske obrambne, tehnološke in industrijske baze evropske obrambe in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti pa z direktivama(4) v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009, in sicer direktivo o prenosih v EU in direktivo o javnem naročanju.

(3)  V skladu s celostnim pristopom in da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije v Uniji, bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost ter tehnološka neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k strateški neodvisnosti Unije, saj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami po vsej Uniji v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Da bi dosegel bolj inovativne rešitve in odprt notranji trg, bi moral Sklad podpirati in olajšati širitev čezmejnega sodelovanja malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi.

V Uniji so skupne pomanjkljivosti na področju obrambnih zmogljivosti ugotovljene v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti prek načrta za razvoj zmogljivosti, medtem ko so skupni cilji na področju obrambnih raziskav opredeljeni v krovnem strateškem raziskovalnem programu. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (v nadaljnjem besedilu: PESCO), bo na podlagi ugotavljanja in spodbujanja priložnosti za okrepljeno sodelovanje podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog, da bi izpolnili raven ambicij EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

(4)  Razvojna faza je nepogrešljiva ▌, saj pogojuje sposobnost in neodvisnost evropske industrije pri razvoju proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov na področju obrambe. Tveganja v raziskovalni fazi, povezana z razvojem obrambnih zmogljivosti, so lahko precejšnja, zlasti v zvezi z nizko zrelostjo in tehnološkim prelomom. Razvojna faza ponavadi sledi raziskovalni ▌fazi, zato je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije. Sklad bi moral zato spodbujati povezavo med raziskovalno in razvojno fazo.

(5)  Sklad naj ne bi podpiral temeljnih raziskav, ki bi jih bilo treba podpirati z drugimi shemami, lahko pa bi zajemal temeljne raziskave, usmerjene v obrambo, za katere bi bilo verjetno, da bo na njihovi podlagi nastala rešitev za znane ali pričakovane težave in možnosti.

(6)  Sklad bi lahko podpiral ukrepe, ki zadevajo tako nove proizvode in tehnologije kot nadgradnjo obstoječih. Ukrepi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij bi morali biti upravičeni le, kadar za predhodne informacije, potrebne za izvedbo ukrepa, ne veljajo nobene omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa. Kadar bi pravni subjekti zaprosili za financiranje Unije, bi morali dati na voljo ustrezne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da omejitve ne obstajajo. Brez predložitve takih informacij financiranje Unije ne bi smelo biti mogoče.

(6a)   Sklad bi moral finančno podpirati ukrepe, ki spodbujajo razvoj prelomnih tehnologij za obrambo. Ker lahko prelomne tehnologije temeljijo na konceptih ali zamislih nekonvencionalnih akterjev s področja obrambe, bi moral Sklad omogočati dovolj prožnosti pri posvetovanju z deležniki ter pri izvajanju teh ukrepov.

(7)  Da bi bilo pri izvajanju te uredbe zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, Sklad ne bi smel finančno podpirati ukrepov za proizvode ali tehnologije, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom. V tem okviru bi bilo treba mednarodnopravne spremembe upoštevati tudi pri upravičenosti ukrepov v zvezi z novimi obrambnimi proizvodi in tehnologijami ▌. Ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti smiselnega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi prav tako ne bi smeli biti upravičeni do finančne podpore Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene.

(8)  Težave pri doseganju soglasja o poenotenih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ovirajo čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Brez takih zahtev, specifikacij in standardov prihaja do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud in pretiranih stroškov, nepotrebnega podvajanja, pa tudi manjše interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti predpogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Upravičene do podpore iz Sklada bi morale biti tudi dejavnosti v smeri skupnih zahtev za obrambne zmogljivosti, ▌in dejavnosti za podporo oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov, zlasti kadar spodbujajo interoperabilnost.

(9)  Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost, učinkovitost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti do njegovih sredstev upravičene dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)  Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa ▌, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih ▌subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah ne bi smeli biti pod neposrednim ali posrednim ▌nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. V zvezi s tem bi bilo treba „nadzor“ razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Ob upoštevanju posebnosti prelomnih tehnologij za obrambo in študij bi te dejavnosti lahko izvajal en sam pravni subjekt. Sklad lahko za spodbujanje sodelovanja med državami članicami podpira tudi skupno predkomercialno naročanje.

(11)  V skladu s [navedba se posodobi, kot je ustrezno, v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(5)] bi morali biti subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(12)  Program je namenjen povečanju konkurenčnosti in učinkovitosti ▌obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore načeloma upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali v pridruženih državah in ki jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba „nadzor“ razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih finančno podpira Sklad, ne bi smeli biti na ozemlju nepridruženih tretjih držav, njihova izvršna upravna struktura pa bi morala imeti sedež v Uniji ali v pridruženi državi. Subjekt s sedežem v nepridruženi tretji državi ali subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, ki pa ima izvršno upravno strukturo v nepridruženi tretji državi, torej ne more biti prejemnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, bi morali ti pogoji za upravičenost, z odstopanjem od člena 176 finančne uredbe, veljati tudi za financiranje, zagotovljeno z javnimi naročili.

(13)  V določenih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopanje od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav nimajo nadzora nad prejemniki in njihovimi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad. V zvezi s tem bi pravni subjekti s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, lahko bili prejemniki ali podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, vendar pod pogojem, da so izpolnjeni ▌strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Udeležba takih pravnih subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Vložniki bi morali zagotoviti vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati tudi pomisleke držav članic glede zanesljivosti oskrbe.

(13-a)  V okviru omejevalnih ukrepov EU, sprejetih na podlagi člena 29 PEU in člena 215(2) PDEU, se imenovanim pravnim osebam, subjektom ali organom ne sme neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire. Zato taki imenovani subjekti in subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, ne morejo prejeti finančne podpore Sklada.

(13a)  Finančna sredstva Unije bi bilo treba dodeliti na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)(6). Vendar je v nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah finančna sredstva Unije mogoče dodeliti tudi v skladu s členom 195(e) finančne uredbe. Ker pomeni dodelitev sredstev v skladu s členom 195(e) finančne uredbe odstopanje od splošnega pravila, da naj bi se sredstva dodeljevala na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, bi bilo treba te izjemne okoliščine razlagati restriktivno. Če naj bi bila nepovratna sredstva dodeljena brez razpisa za zbiranje predlogov, bi morala v zvezi s tem Komisija ob pomoči odbora držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor) oceniti, v kolikšni meri predlagani ukrep ustreza ciljem Sklada z vidika čezmejnega industrijskega sodelovanja in konkurenčnosti vzdolž celotne dobavne verige.

(14)  Če želi konzorcij sodelovati pri upravičenem ukrepu in ima finančna pomoč Sklada obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stik.

(15)  Če ▌ukrep, ki ga finančno podpira Sklad, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi se morala Komisija z njim posvetovati pred izvršitvijo plačila prejemnikom, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. ▌Vodja projekta bi moral Komisiji sporočiti ▌ opažanja o napredku ukrepa, tako da lahko Komisija preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila.

(15a)  Komisija bi morala Sklad izvajati v okviru neposrednega upravljanja, da bi se čim bolj povečala učinkovitost in uspešnost izvajanja ter zagotovila popolna skladnost z drugimi pobudami Unije. Zato bi morala Komisija ostati odgovorna za izbirne postopke in postopke dodelitve, tudi glede etičnih ocen. V utemeljenih primerih pa lahko Komisija zaupa nekatere naloge izvajanja posebnih ukrepov, ki jih Sklad finančno podpira, organom iz člena 62(1)(c) finančne uredbe. To bi lahko na primer veljalo v primeru, ko države članice, ki sofinancirajo ukrep, imenujejo vodjo projekta, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve finančne uredbe. Taka pooblastitev bi pripomogla k racionalizaciji upravljanja sofinanciranih ukrepov in zagotovila nemoteno usklajevanje sporazuma o financiranju s pogodbo, sklenjeno med konzorcijem in vodjo projekta, ki ga imenujejo države članice, ki sofinancirajo ukrep.

(16)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi finančno izvedljivi, morajo vložniki dokazati, da se stroški ukrepa, ki niso kriti s finančnimi sredstvi Unije, krijejo z drugimi sredstvi financiranja.

(17)  Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. ▌Komisija bi lahko zagotovila različne vrste dogovorov, s pomočjo katerih bi lahko države članice na prostovoljni osnovi reševale finančne izzive na področju skupnega razvoja in javnega naročanja s finančnega vidika. Uporaba takih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih in čezmejnih projektov na področju obrambe in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki jih podpira ▌Sklad.

(18)  Glede na posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje izvira skoraj izključno od držav članic in pridruženih držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno z izvozom, ta sektor deluje na samosvoj način in ne upošteva običajnih pravil in poslovnih modelov, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Zato se industrija ne more lotevati večjih projektov obrambnih raziskav in razvoja, ki bi jih financirala sama, in vse stroške raziskav in razvoja pogosto krijejo države članice in pridružene države. Da bi dosegli cilje Sklada, zlasti spodbudili sodelovanje med pravnimi subjekti iz različnih držav članic in pridruženih držav, hkrati pa upoštevali posebnosti obrambnega sektorja, bi bilo treba pri ukrepih, ki potekajo pred fazo razvoja prototipa, upravičene stroške kriti do celotne višine.

(19)  Faza prototipa je ključna faza, v kateri se države članice ali pridružene države navadno odločijo glede svoje skupne naložbe in začnejo postopek nabave svojih prihodnjih obrambnih proizvodov in tehnologij. Zato se države članice in pridružene države ravno v tej fazi dogovorijo o potrebnih zavezah, vključno z delitvijo stroškov in lastništvom projekta. Da bi zagotovili verodostojnost njihove zaveze, finančna pomoč Unije v okviru Sklada praviloma ne bi smela presegati 20 % upravičenih stroškov.

(20)  Pri ukrepih po fazi prototipa bi bilo treba predvideti financiranje v višini do 80 %. Pri teh ukrepih, ki so bližji dokončanju proizvoda in tehnologije, so stroški še vedno lahko visoki.

(21)  Zainteresirane strani v obrambnem sektorju se srečujejo s posebnimi posrednimi stroški, kot so stroški varnosti. Poleg tega delujejo na posebnem trgu, kjer brez povpraševanja s strani kupcev ne morejo povrniti stroškov raziskav in razvoja, kot je v civilnem sektorju. Zato je utemeljeno dovoliti pavšalno stopnjo 25 % ter možnost, da se ▌ zaračunajo posredni stroški, izračunani v skladu z običajnimi računovodskimi praksami prejemnikov, če te prakse sprejemajo njihovi nacionalni organi, ko gre za primerljive dejavnosti na obrambnem področju, in če so bile sporočene Komisiji. ▌

(21a)  Dejavnosti, pri katerih so udeležena čezmejna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Ti ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja, ki bi koristila vsem sodelujočim subjektom.

(22)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice ▌ nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti preko čezmejnega javnega naročanja, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke za oddajo javnega naročila, predvsem s pomočjo osrednjega nabavnega organa.

(22a)  Da bi ukrepi, ki jih financira Sklad, prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, bi morali ti biti tržno usmerjeni, temeljiti na povpraševanju ter biti srednje- do dolgoročno tržno donosni. Pri merilih za upravičenost na področju razvojnih ukrepov bi bilo zato treba upoštevati namero držav članic, da – tudi z memorandumom o soglasju ali pismom o nameri – naročijo končni obrambni proizvod ali usklajeno uporabljajo tehnologijo. Pri merilih za dodelitev na področju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati tudi politično ali pravno zavezanost držav članic, da bodo skupaj uporabljale, imele v skupni lasti ali vzdrževale končni obrambni proizvod ali tehnologijo.

(23)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepov k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. ▌

(24)  Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja ▌znotraj institucionalnega okvira Unije, bi morali zagotoviti stalno okrepljeno sodelovanje med pravnimi subjekti v različnih državah članicah in tako neposredno prispevali k ciljem Sklada. Če so tovrstni projekti izbrani, bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(25)  Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane v okviru programa Obzorje Evropa, da bi preprečila nepotrebno podvajanje in zagotovila medsebojno plemenitenje civilnih in obrambnih raziskav ter sinergije med njimi.

(26)  Kibernetska varnost in kibernetska obramba sta vse pomembnejša izziva, zato sta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priznala potrebo po vzpostavitvi sinergij med ukrepi kibernetske obrambe v okviru Sklada in pobudami Unije na področju kibernetske varnosti, kot so pobude, napovedane v skupnem sporočilu o kibernetski varnosti. Zlasti evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost, ki bo ustanovljen, bi si moral prizadevati za sinergije med civilnimi in obrambnimi razsežnostmi kibernetske varnosti. Države članice in druge zadevne akterje bi lahko dejavno podpiral z nasveti, izmenjavo strokovnega znanja in omogočanjem sodelovanja glede projektov in ukrepov, na zahtevo držav članic pa bi lahko deloval tudi kot vodja projekta v zvezi s ▌Skladom.

(27)  Celosten pristop bi moralo zagotoviti združevanje dejavnosti iz Pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe (PADR), ki ga je Komisija začela izvajati v smislu člena 58(2)(b) finančne uredbe, in iz evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP ), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta(7), s čimer bi harmonizirali pogoje za sodelovanje, ustvarili bolj skladen sklop instrumentov ter okrepili inovativni, sodelovalni in gospodarski vpliv, hkrati pa preprečili nepotrebno podvajanje in drobljenje. Sklad bi s tem celostnim pristopom prispeval tudi k boljšemu izkoriščanju rezultatov obrambnih raziskav, premostil prepad med fazami raziskav in razvoja ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja ter spodbujal vse oblike inovacij, tudi prelomnih inovacij▌. Mogoče je pričakovati pozitivne učinke prelivanja, kjer je to primerno, na civilnem področju.

(28)  Po potrebi bi morali cilje ▌Sklada zaradi posebnosti ukrepa obravnavati tudi prek finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v okviru ▌sklada InvestEU.

(29)  Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno ▌dodano vrednost za Unijo.

(30)  Vrste financiranja in načine izvajanja Sklada bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu ▌125(1) ▌finančne uredbe.

(31)  Komisija bi morala vzpostaviti letne ▌programe dela v skladu s cilji Sklada, pri tem pa upoštevati prvotne izkušnje, pridobljene pri izvajanju EDIDP in PADR. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programov dela pomagati odbor. Komisija bi si morala prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. V zvezi s tem bi se odbor lahko sestajal v sestavi nacionalnih strokovnjakov za obrambo in varnost, ki bi Komisiji zagotavljali posebno pomoč, med drugim bi ji svetovali glede varovanja tajnih podatkov v okviru ukrepov. O imenovanju svojega zastopnika v tem odboru odloča vsaka država članica sama. Članom odbora se dovolj zgodaj in dejansko omogoči, da preučijo osnutke izvedbenih aktov in izrazijo svoje stališče.

(31a)  Posamezne kategorije programov dela bi morale zajemati zahteve glede funkcionalnosti, da bi bilo industriji jasno, katere funkcije in naloge bodo morale izvajati zmogljivosti, ki se bodo razvile. Takšne zahteve bi morale jasno nakazovati, kakšni naj bi bili uspehi, ne bi pa smele biti usmerjene v specifične rešitve ali specifične subjekte in ne bi smele preprečevati konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov.

(31b)  Poleg tega bi morala Komisija med pripravljanjem programov dela na podlagi ustreznega posvetovanja z odborom tudi zagotoviti, da bodo predlagani raziskovalni ali razvojni ukrepi preprečevali nepotrebno podvajanje. V zvezi s tem lahko Komisija opravi predhodno oceno morebitnih primerov podvajanja z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi projekti raziskav ali razvoja v Uniji.

(31bb)  Komisija bi morala zagotoviti skladnost programov dela v celotnem industrijskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij.

(31bc)  Delovni programi bi morali tudi zagotoviti, da se verodostojni delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

(31c)   Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(32)  Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja programa dela ter dodelitve finančnih sredstev za izbrane razvojne ukrepe. Zlasti pri izvajanju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati posebnosti obrambnega sektorja, predvsem pristojnost držav članic in/ali pridruženih držav za proces načrtovanja in nabave. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) ▌št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta▌(8).

(32a)  Potem ko bodo predlogi ocenjeni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, katerih varnostne kvalifikacije bi morale potrditi zadevne države članice, bi morala Komisija izbrati ukrepe, ki jih bo finančno podpiral Sklad. Komisija bi morala vzpostaviti podatkovno zbirko neodvisnih strokovnjakov. Podatkovna zbirka ne bi smela biti javno dostopna. Neodvisni strokovnjaki bi morali biti imenovani na podlagi svojih spretnosti, izkušenj in znanja ob upoštevanju nalog, ki jim bodo podeljene. Kolikor je mogoče, bi morala Komisija pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov sprejeti ustrezne ukrepe, da bi v strokovnih skupinah in odborih za ocenjevanje zagotovili uravnoteženo sestavo v smislu sposobnosti, izkušenj in znanja ter geografske in spolne zastopanosti, ob upoštevanju stanja na posameznem področju. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati tudi za ustrezno rotacijo strokovnjakov ter ustrezno uravnoteženost med javnim in zasebnim sektorjem. Države članice bi bilo treba obveščati o rezultatih ocenjevanja prek seznama z uvrstitvijo izbranih ukrepov in o napredku pri financiranih ukrepih. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja in izvajanja programa dela ter glede sprejemanja odločitev o dodelitvi sredstev. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(32b)  Neodvisni strokovnjaki ne bi smeli ocenjevati, svetovati ali pomagati glede zadev, pri katerih, bi bilo, zlasti zaradi njihovega trenutnega položaja, prisotno nasprotje interesov. Predvsem ne bi smeli dopustiti, da bi neodvisni strokovnjaki prejete informacije lahko izrabili v škodo konzorcija, ki bi ga ocenjevali.

(32bb)  Pri predlaganju novih obrambnih proizvodov ali tehnologij oziroma nadgradenj obstoječih bi se morali predlagatelji zavezati spoštovanju etičnih načel, kot so tista v zvezi z dobrim počutjem ljudi in varstvom človeškega genoma, kar se odraža tudi v ustreznem nacionalnem pravu, pravu Unije in mednarodnem pravu, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter, kjer je ustrezno, njenimi protokoli. Komisija bi morala skrbeti za dosledno pregledovanje teh predlogov in ugotavljanje, ali kateri od ukrepov sproža resne etične pomisleke, da se opravi etična ocena teh ukrepov.

(33)  Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati udeležbo čezmejnih malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bodisi kot članov konzorcijev ▌bodisi kot podizvajalcev ali kot subjektov v dobavni verigi.

(34)  Komisija bi si morala prizadevati za ohranitev dialoga z državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada. Kot sozakonodajalec in ključni deležnik bi pri tem moral sodelovati tudi Evropski parlament.

(35)  Ta uredba določa finančna sredstva za Evropski obrambni sklad, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [novega medinstitucionalnega sporazuma] med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(9). Komisija bi morala zagotoviti, da so upravni postopki čim enostavnejši in povzročijo čim manj dodatnih stroškov.

(36)  Če ni drugače določeno, se za Sklad uporablja finančna uredba. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(37)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna preko nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje načel pravne države bistveni predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(38)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(10), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(11), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(12) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(13) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja ▌kazniva dejanja zoper finančne interese Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(14). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, uradu OLAF, EJT v primeru držav članic, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939, in Evropskemu računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(39)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(40)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti to uredbo na podlagi informacij, zbranih preko posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Med temi zahtevami so, kjer je primerno, lahko tudi merljivi kazalniki kot izhodišče za ocenjevanje učinkov ureditve na terenu. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje štiri leta po začetku izvajanja Sklada, med drugim zato, da bi predložila predloge za morebitne ustrezne spremembe te uredbe, končno ocenjevanje pa bi morala opraviti ob koncu obdobja izvajanja Sklada, pri čemer bi morala v okviru teh ocenjevanj preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bi bilo v tistem času možno, v smislu rezultatov in učinka. V zvezi s tem bi moralo končno poročilo o ocenjevanju pripomoči tudi k ugotavljanju, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Poleg tega bi to končno poročilo moralo analizirati čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih finančno podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi, obenem bi moralo analizirati prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, ter vključevati podatke o poreklu prejemnikov, številu držav članic in pridruženih držav, vključenih v posamezne dejavnosti, in o porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko tudi predlaga sprememba te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada.

(40a)  Komisija bi morala redno spremljati izvajanje Sklada in vsako leto poročati o napredku, vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, pridobljene pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe. V ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja. To poročilo bi bilo treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu ter ne bi smelo vsebovati občutljivih podatkov.

(41)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

(42)  Sklad podpira samo faze raziskav in razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, zato Unija načeloma ne bi smela imeti lastništva nad proizvodi ali tehnologijami, nastalimi v okviru financiranih ukrepov, ali pravic intelektualne lastnine za te proizvode ali tehnologije, razen če se pomoč Unije zagotovi prek javnih naročil. Toda pri raziskovalnih ukrepih bi morale zainteresirane države članice in pridružene države imeti možnost uporabe rezultatov financiranih ukrepov in sodelovanja pri nadaljnjem skupnem razvoju ▌.

(43)  Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na prenos obrambnih proizvodov znotraj Unije v skladu z Direktivo 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta(15) ali na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij. Izvoz vojaške opreme in tehnologij s strani držav članic je urejen s skupnim stališčem 944/2008/CFSP.

(44)  Uporaba občutljivih osnovnih podatkov, tudi podatkov, tehničnega znanja ali informacij, ustvarjenih pred začetkom delovanja Sklada ali zunaj njegovega delovanja, ali dostop nepooblaščenih posameznikov do ▌rezultatov, ustvarjenih v povezavi z ukrepi, ki jih podpira Sklad, bi lahko škodil interesom Unije ali interesom ene ali več držav članic. ▌Ravnanje z občutljivimi in tajnimi podatki bi torej moralo biti urejeno z zadevnim pravom Unije in zadevnim nacionalnim pravom.

(44a)  Da se zagotovi varnost tajnih podatkov na zahtevani ravni, bi bilo treba pri podpisovanju sporazumov o finančnih sredstvih in o financiranju, ki vsebujejo tajne podatke, upoštevati minimalne standarde industrijske varnosti. Komisija bi morala v ta namen in v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 strokovnjakom, ki bi jih imenovale države članice, v posvetovalne namene sporočiti varnostna navodila za zadevni program, vključno z vodnikom po stopnjah tajnosti.

(45)  Da bi lahko Komisija po potrebi dopolnila ali spremenila kazalnike poti do učinkov, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)  Komisija bi morala pri upravljanju Sklada ustrezno upoštevati zahteve zaupnosti in varnosti, zlasti glede tajnih in občutljivih podatkov.

▌SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SKUPNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Evropski obrambni sklad (v nadaljnjem besedilu: Sklad), kot je določeno v členu 1(3)(b) Uredbe …/…/EU [Obzorje – 2018/0224(COD)].

V njej so določeni cilji Sklada, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(0)  „vložnik“ pomeni pravni subjekt, ki na podlagi razpisa za zbiranje predlogov ali v skladu s členom 195(e) finančne uredbe predloži vlogo za pridobitev podpore iz Sklada;

(1)  „operacije mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, in ki kombinirajo nepovratne oblike podpore ▌ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(1a)  „certifikacija“ pomeni proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je obrambni proizvod, materialni ali nematerialni sestavni del ali tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi;

(1b)  „tajni podatki“ pomeni vse podatke ali material v kakršni koli obliki, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Evropske unije ali ene ali več držav članic in ki imajo eno od oznak stopnje tajnosti EU ali enakovredno oznako stopnje tajnosti skladno s Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (2011/C 202/05);

(1c)  „konzorcij“ pomeni kolaborativno skupino vložnikov ali prejemnikov, ki jo zavezuje konzorcijski sporazum in je bila ustanovljena z namenom, da ukrepa na podlagi Sklada;

(1d)  „koordinator“ pomeni pravni subjekt, ki je član konzorcija in so ga vsi člani konzorcija imenovali za glavni stik s Komisijo;

(2)  „kontrola“ pomeni možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov;

(3)  „razvojni ukrep“ pomeni kateri koli ukrep, ki je sestavljen ▌iz dejavnosti, usmerjenih v obrambo, predvsem v fazi razvoja, in ki zajema nove proizvode in tehnologije ali nadgradnjo obstoječih, ne zajema pa proizvodnje ali uporabe orožja;

(4)  „prelomna tehnologija za obrambo“ pomeni tehnologijo, ki sproži korenito spremembo, vključno z izboljšano ali povsem novo tehnologijo, ki sproži temeljni premik v zasnovi in vodenju obrambnih zadev, med drugim tako, da nadomesti obstoječe obrambne tehnologije ali da zaradi nje obstoječe tehnologije zastarajo;

(5)  „izvršne upravne strukture“ pomeni pravni subjekt, ki je imenovan v skladu z nacionalnim pravom in ki poroča izvršnemu direktorju, če je to ustrezno, ki je pooblaščen za vzpostavljanje strategije, ciljev in splošne usmerjenosti pravnega subjekta in ki nadzoruje in spremlja odločanje uprave;

(5a)  „nove informacije“ pomeni vse podatke, tehnično znanje ali informacije, ustvarjene v okviru delovanja Sklada, ne glede na njihovo obliko in naravo;

(6)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli ▌pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom ▌197(2)(c) ▌finančne uredbe;

(7)  „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni ▌MSP ▌in ki ima do 3000 zaposlenih, pri čemer je število zaposlenih izračunano v skladu s členi 3 do 6 ▌priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(16);

(8)  „predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključuje delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji ter konkurenčni razvoj v fazah, v katerih so naročene storitve raziskovanja in razvoja jasno ločene od uvajanja tržnih količin končnih proizvodov;

(9)  „vodja projekta“ pomeni katerega koli naročnika s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ga je država članica, pridružena država ali skupina držav članic ▌ali pridruženih držav trajno ali za posamezen primer zadolžila za upravljanje večnacionalnih projektov na področju oboroževanja;

(9a)  „kvalifikacija“ pomeni celoten proces, v katerem se dokaže, da zasnova obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije izpolnjuje določene zahteve, in v katerem se zagotovijo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da so bile posebne zahteve glede zasnove izpolnjene;

(10)  „prejemnik“ pomeni kateri koli pravni subjekt, s katerim je bil podpisan sporazum o finančnih sredstvih ali o financiranju ali kateremu je bil priglašen sklep o finančnih sredstvih ali o financiranju;

(11)  „raziskovalni ukrep“ pomeni kateri koli ukrep, ki je sestavljen predvsem iz raziskovalnih dejavnosti – zlasti uporabnih raziskav ali, če je potrebno, temeljnih raziskav – katerih namen je pridobivanje novega znanja in ki so usmerjene izključno v obrambne aplikacije;

(12)  „rezultati“ pomeni materialne ali nematerialne učinke ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(12a)  „občutljivi podatki“ pomeni informacije in podatke, vključno s tajnimi podatki, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim dostopom ali razkritjem, ker tako izhaja iz obveznosti, določenih v nacionalnem pravu ali pravu Unije, ali zato da se zaščiti zasebnost ali varnost posameznika ali organizacije;

(12b)  „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES;

(13)  „posebno poročilo“ pomeni poseben konkreten rezultat raziskovalnega ukrepa, ki povzema rezultate tega ukrepa in v katerem so navedene obsežne informacije o temeljnih načelih, ciljih, dejanskih izidih, osnovnih lastnostih, opravljenih preizkusih, možnih koristih, možnostih uporabe v obrambne namene in pričakovani poti izkoriščanja raziskave v smeri razvoja, pa tudi informacije o lastništvu pravic intelektualne lastnine, pri čemer ni treba vključiti informacij o pravicah intelektualne lastnine;

(14)  „sistemski prototip“ pomeni model proizvoda ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju;

(15)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije;

(16)  „nepridružena tretja država“ pomeni tretjo državo, ki ni pridružena država v skladu s členom 5;

(17)  „subjekt iz nepridružene tretje države“ pomeni pravni subjekt, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi, ali ki ima v nepridruženi tretji državi izvršno upravno strukturo, če gre za pravni subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi.

Člen 3

Cilji Sklada

1.  Splošni cilj Sklada je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti tehnološke in industrijske baze evropske obrambe v vsej Uniji, ki prispeva k strateški avtonomiji Unije in k svobodi ukrepanja, s podporo skupnim ukrepom in čezmejnemu sodelovanju med pravnimi subjekti v vsej Uniji, zlasti MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter z okrepitvijo in izboljšanjem prožnosti obrambne dobavne in vrednostne verige, razširitvijo čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti in spodbujanjem boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah industrijskega življenjskega cikla obrambnih proizvodov in tehnologij. ▌

2.  Specifični cilji Sklada so:

(a)  podpirati skupne raziskave, ki bi lahko občutno povečale učinkovitost prihodnjih zmogljivosti v vsej Uniji, zato da bi ustvarili čim več inovacij, uvedli nove obrambne proizvode in tehnologije, tudi prelomne, ter zagotovili najbolj učinkovito rabo odhodkov za raziskave v obrambi v Uniji;

(b)  podpirati skupni razvoj ▌obrambnih proizvodov in tehnologij ▌in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje nepotrebnega podvajanja in s tem spodbuditi tržno uvajanje evropskih proizvodov in tehnologij ter zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij v vsej Uniji. Sklad bo v končni fazi prinesel več standardizacije obrambnih sistemov in večjo interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic.

Takšno sodelovanje bo v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti.

Po potrebi se lahko pri tem upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, kadar služijo varnostnim in obrambnim interesom Unije, kot so določeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in ne izključujejo možnosti sodelovanja katere koli od držav članic ali pridruženih držav, pri čemer pa je treba preprečiti nepotrebno podvajanje.

Člen 4

Proračun

1.  V skladu s členom 9(1) Uredbe …/…/EU finančna sredstva za izvajanje Evropskega obrambnega sklada za obdobje 2021–2027 znašajo 11 453 260 000 EUR v cenah iz leta 2018 in 13 000 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.  ▌Razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)  ▌3 612 182 000 EUR v cenah iz leta 2018 (4 100 000 000 EUR) za raziskovalne ukrepe;

(b)  ▌7 841 078 000 EUR v cenah iz leta 2018 (8 900 000 000 EUR v tekočih cenah) za razvojne ukrepe.

2a.  Komisija lahko za odziv na nepredvidene okoliščine ali na nove spremembe ali potrebe v okviru letnega proračunskega postopka prerazporedi do največ 20 % sredstev med raziskovalnimi in razvojnimi ukrepi iz odstavka 2.

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Sklada, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijsko-tehnološkimi sistemi.

4.  Vsaj 4 % in največ 8 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za razpis za zbiranje predlogov ali za dodelitev sredstev za podporo prelomnim tehnologijam za obrambo.

Člen 5

Pridružene države

Sklad je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP. Vsi finančni prispevki v Sklad na podlagi tega člena so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe.

Člen 6

Podpora prelomnim tehnologijam za obrambo

1.  Komisija dodeli finančna sredstva na podlagi odprtih javnih posvetovanj o tehnologijah s poudarkom na obrambnih aplikacijah, ki so lahko prelomne pri obrambnih zadevah na področjih ukrepov, opredeljenih v programih dela.

2.  V programih dela je določena najprimernejša oblika financiranja za te prelomne tehnologije za obrambo.

Člen 7

Etika

1.  Ukrepi, izvedeni v okviru Sklada, spoštujejo ustrezno nacionalno in mednarodno zakonodajo ter zakonodajo Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Ti ukrepi so skladni z etičnimi načeli, ki se odražajo tudi v zadevni nacionalni zakonodaji, zakonodaji Unije ter predpisih mednarodnega prava.

2.  Pred podpisom sporazuma o financiranju predloge na podlagi etične samoocene, ki jo pripravi konzorcij, pregleda Komisija, da ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo ▌resna etična vprašanja, tudi v zvezi s pogoji izvajanja, ter jih po potrebi predloži v etično oceno.

Etična preverjanja in ocene opravi Komisija ob podpori neodvisnih strokovnjakov z različnih področij, predvsem s priznanim strokovnim znanjem na področju obrambne etike.

Pogoji za izvajanje dejavnosti z etično občutljivimi temami se opredelijo v sporazumu o financiranju.

Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike in o tem poroča v okviru svojih obveznosti iz člena 32. Strokovnjaki so državljani čim več različnih držav članic.

3.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa ustrezna soglasja ali druge obvezne dokumente, ki jih zahtevajo ustrezni nacionalni ali lokalni odbori za etiko ali drugi organi, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se arhivirajo in na zahtevo dajo na razpolago Komisiji.

5.  Etično nesprejemljivi predlogi se ▌zavrnejo ▌.

Člen 8

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.  Sklad se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

1a.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko v utemeljenih primerih v okviru posrednega upravljanja posebne ukrepe izvajajo organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe. To ne zajema postopkov izbire in dodeljevanja iz člena 12.

2.  Sklad lahko zagotovi financiranje v skladu s finančno uredbo v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil, zaradi posebnosti ukrepa pa, kjer je to ustrezno, tudi v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

2a.  Operacije mešanega financiranja se izvajajo v skladu z naslovom X finančne uredbe in uredbo o InvestEU.

2b.  Finančni instrumenti so namenjeni izključno prejemnikom.

Člen 10

Upravičeni subjekti

1.  Prejemniki in ▌podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad, imajo sedež v Uniji ali v pridruženi državi ▌.

1a.  Infrastruktura, objekti, sredstva in viri prejemnikov in podizvajalcev, ki sodelujejo pri ukrepu, ki se uporabljajo za namene ukrepa, ki ga finančno podpira Sklad, morajo ves čas izvajanja ukrepa biti na ozemlju države članice ali pridružene države, njihova izvršna upravna struktura pa mora imeti sedež v Uniji ali v pridruženi državi.

1b.  Za namen ukrepa, ki ga finančno podpira Sklad, prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, niso pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1b tega člena je pravni subjekt, ki ima sedež v Uniji ali v pridruženi državi in je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, prejemnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu, le če se Komisiji dajo na voljo jamstva, ki jih je v skladu s svojimi nacionalnimi postopki odobrila država članica ali pridružena država, v kateri ima ta pravni subjekt sedež. Ta jamstva se lahko nanašajo na izvršno upravno strukturo pravnega subjekta s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi. Ta jamstva se lahko nanašajo tudi na posebne državne pravice pri nadzoru nad pravnim subjektom, če se to zdi ustrezno državi članici ali pridruženi državi, v kateri ima pravni subjekt sedež.

Ta jamstva dajejo zagotovila, da sodelovanje takega pravnega subjekta pri ukrepu ne bi bilo v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določenimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V PEU, ali cilji, določenimi v členu 3. Jamstva morajo biti tudi v skladu s členoma 22 in 25. Jamstva zlasti utemeljujejo, da je za namene ukrepa poskrbljeno za to, da:

(a)  se nadzor nad pravnim subjektom vložnikom ne izvaja tako, da bi ▌omejeval sposobnost pravnega subjekta za izvedbo ukrepa in dosego rezultatov, da bi nalagal omejitve glede infrastrukture, objektov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja pravnega subjekta, potrebnih za namene ukrepa, ali da bi slabil zmogljivosti in standarde pravnega subjekta, potrebne za izvedbo ukrepa;

(b)  je nepridruženim tretjim državam ali subjektom iz nepridruženih tretjih držav onemogočen dostop do ▌občutljivih podatkov v zvezi z ukrepom; imajo zaposleni ali druge osebe, ki sodelujejo pri ukrepu, kjer je to potrebno, nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga je izdala država članica ali pridružena država;

(c)  prejemnik v času trajanja ukrepa in po njegovem zaključku obdrži lastništvo intelektualne lastnine, ki izhaja iz ukrepa, in rezultatov ukrepa, ki niso predmet nadzora ali omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, se ne izvažajo iz Unije ali iz pridruženih držav in se ne dovoli dostop do njih zunaj Unije ali zunaj pridruženih držav, če tega ne odobri država članica ali pridružena država, v kateri ima pravni subjekt sedež, in če to ni skladno s cilji, določenimi v členu 3.

Zagotovijo se lahko dodatna jamstva, če se to zdi ustrezno državi članici ali pridruženi državi, v kateri ima pravni subjekt sedež.

Komisija obvesti odbor iz člena 28 o vseh pravnih subjektih, za katere šteje, da so upravičeni v skladu s tem odstavkom.

4.  Prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, lahko uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo ali hranijo zunaj ozemlja držav članic Unije ali pridruženih držav, kadar konkurenčne nadomestne rešitve v Uniji ali v pridruženi državi niso na voljo, vendar pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije ter njenih držav članic, se ujema s cilji iz člena 3 in je v celoti v skladu s členoma 22 in 25. ▌Stroški, povezani s temi dejavnostmi, se ne štejejo za upravičene do finančne podpore Sklada.

4a.  Prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, lahko pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo tudi s pravnimi subjekti, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic ali pridruženih držav ali so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, pri čemer med drugim lahko uporabijo sredstva, infrastrukturo, objekte in vire takšnih pravnih subjektov, če to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Takšno sodelovanje se ujema s cilji iz člena 3 in je v celoti v skladu s členoma 22 in 25.

Nepridružena tretja država ali drugi subjekt iz nepridružene tretje države nima dostopa do tajnih podatkov v zvezi z izvedbo ukrepa, če za to ni pooblaščena, in treba je preprečiti negativne učinke na varnost dobave nujnih sredstev za ukrep.

Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do podpore iz Sklada.

6.  Vložniki zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za oceno meril za upravičenost ▌. V primeru spremembe med izvajanjem ukrepa, ki bi lahko vzbudila pomisleke o izpolnitvi meril za upravičenost, zadevni pravni subjekt obvesti Komisijo, ki oceni, ali so navedena merila in pogoji še vedno izpolnjeni, ter pretehta morebitne posledice za financiranje ukrepa.

9.  Za namene tega člena se za podizvajalce, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad, štejejo podizvajalci, ki imajo neposreden pogodbeni odnos s prejemnikom, drugi podizvajalci, ki jim je dodeljenih najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, ter podizvajalci, ki za izvedbo ukrepa morda potrebujejo dostop do tajnih podatkov in ki niso člani konzorcija.

Člen 11

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2.  Sklad zagotavlja podporo za ukrepe, ki zajemajo ▌nove obrambne proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij, pod pogojem da za uporabo predhodnih informacij, potrebnih za izvedbo ukrepov za nadgradnjo, ne velja omejitev nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države – bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov – na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa.

3.  Ukrep, ki je upravičen, se nanaša na eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)  dejavnosti za ustvarjanje, podporo in izboljšanje ▌znanja, proizvodov in tehnologij, vključno s prelomnimi tehnologijami, ki lahko dosežejo znatne učinke na področju obrambe;

(b)  dejavnosti za večjo interoperabilnost in odpornost, tudi varovano ustvarjanje in izmenjava podatkov, za obvladovanje kritičnih obrambnih tehnologij, izboljšanje zanesljivosti oskrbe ali omogočanje učinkovitega izkoriščanja rezultatov za obrambne proizvode in tehnologije;

(c)  študije, kot so študije izvedljivosti, s katerimi se preučuje izvedljivost novih ali izboljšanih tehnologij, proizvodov, procesov, storitev in rešitev;

(d)  zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih komponent ali tehnologije ter opredelitev tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je bila zasnova razvita, kar lahko vključuje delne preizkuse za zmanjšanje tveganja v industrijskem ali reprezentativnem okolju;

(e)  razvoj modela obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju (sistemski prototip);

(f)  preizkušanje obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije;

(g)  kvalifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(h)  certifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(i)  razvoj tehnologij ali sredstev za večjo učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologije;

4.  ▌ Ukrep se izvede v sodelovanju najmanj treh upravičenih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim ▌nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

5.  Odstavek 4 se ne uporablja za ukrepe, ki se nanašajo na prelomne tehnologije za obrambo, ali za ukrepe iz točke c) ▌odstavka 3 ▌.

6.  Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana z mednarodnim pravom, ki se uporablja, se ne štejejo kot upravičeni.

Ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti smiselnega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi prav tako niso upravičeni do finančne podpore Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene.

Člen 12

Postopek izbire in dodeljevanja

1.  Finančna sredstva Unije se dodelijo na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu s finančno uredbo. V nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah je mogoče finančna sredstva Unije dodeliti tudi v skladu s členom ▌195(e) ▌finančne uredbe.

2a.  Komisija za dodelitev finančnih sredstev ▌ ukrepa z izvedbenimi akti, sprejetimi po postopku iz člena 28(2).

Člen 13

Merila za dodelitev

Vsak predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

(a)  prispevek k odličnosti ali možnost za prelom na obrambnem področju, zlasti s prikazom, da imajo pričakovani rezultati predlaganega ukrepa pomembne prednosti v primerjavi z obstoječimi obrambnimi proizvodi ali tehnologijami;

(b)  prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju evropske obrambne industrije, zlasti s prikazom, da predlagani ukrep vključuje pionirske ali nove koncepte in pristope, nove obetajoče tehnološke izboljšave v prihodnosti ali uporabo tehnologij ali konceptov, ki v obrambnem sektorju še niso bile uporabljene, ob preprečevanju nepotrebnega podvajanja;

(c)  prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije s prikazom, da predlagani ukrep predstavlja dokazano pozitivno ravnotežje med stroškovno učinkovitostjo in uspešnostjo, s čimer se ustvarjajo nove priložnosti na trgu v Uniji in zunaj nje ter spodbuja hitrejša rast podjetij po vsej Uniji;

(d)  prispevek k avtonomiji tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, tudi s povečanjem neodvisnosti od virov zunaj EU in okrepitvijo zanesljive oskrbe, ter k varnostnim in obrambnim interesom Unije v skladu s prednostnimi nalogami iz člena 3 ▌;

(e)  prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah, zlasti za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo z znatnim sodelovanjem pri ukrepu, kot prejemniki, podizvajalci ali drugimi subjekti v dobavni verigi, in s sedežem v državah članicah ▌ali pridruženih državah, ki niso države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(f)  kakovost in učinkovitost izvajanja ukrepa.

Člen 14

Stopnja sofinanciranja

1.  Sklad ▌financira do 100 % upravičenih stroškov dejavnosti iz člena 11(3) brez poseganja v člen 190 finančne uredbe.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)  pri dejavnostih iz člena 11(3)(e) znaša finančna pomoč Sklada največ 20% upravičenih stroškov dejavnosti;

(b)  pri dejavnostih iz člena 11(3)(f) do (h) znaša finančna pomoč Sklada največ 80 % upravičenih stroškov dejavnosti.

3.  Pri razvojnih ukrepih se stopnje financiranja povečajo v naslednjih primerih:

(a)  za dejavnost, oblikovano v okviru stalnega strukturnega sodelovanja v skladu s Sklepom Sveta (SVZP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017, se lahko uporabi stopnja financiranja, povišana za 10 odstotnih točk;

(b)  za dejavnost se lahko uporabi povišana stopnja financiranja iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka, kadar je vsaj 10 % skupnih upravičenih stroškov dejavnosti dodeljenih MSP s sedežem v državi članici ali v pridruženi državi, ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali subjekti v dobavni verigi.

Stopnja financiranja se lahko zviša za toliko odstotnih točk, kot je odstotek skupnih upravičenih stroškov dejavnosti, dodeljen MSP, ki imajo sedež v državah članicah ali pridruženih državah, v katerih imajo sedež prejemniki, ki niso MSP, in ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali subjekti v dobavni verigi, in to za največ 5 dodatnih odstotnih točk.

Stopnja financiranja se lahko zviša za toliko odstotnih točk, kot je dvakratnik odstotka skupnih upravičenih stroškov dejavnosti, dodeljenega MSP, ki imajo sedež v državah članicah ali pridruženih državah, ki niso države, v katerih imajo sedež prejemniki, ki niso MSP, in ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali subjekti v dobavni verigi;

(c)  dejavnost je lahko upravičena do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk, če se najmanj 15 % skupnih upravičenih stroškov dejavnosti dodeli podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi;

(d)  skupno zvišanje stopnje financiranja dejavnosti ne presega 35 odstotnih točk.

Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi na podlagi Sklada, vključno z zvišanimi stopnjami financiranja, ne krije več kot 100 % upravičenih stroškov ukrepov.

Člen 15

Finančna sposobnost

Z odstopanjem od člena ▌198 ▌finančne uredbe:

(a)  se finančna sposobnost preverja samo za koordinatorja in samo, če se zahtevajo finančna sredstva v višini 500 000 EUR ali več. Če pa obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti, Komisija preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, ki ne dosegajo praga iz prvega stavka;

(b)  se finančna sposobnost ne preverja pri pravnih subjektih, pri katerih za sposobnost jamčijo zadevni organi držav članic;

(c)  se, če za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, preveri finančna sposobnost tega subjekta.

Člen 16

Posredni stroški

1.  Posredni upravičeni stroški se z odstopanjem od člena 181(6) finančne uredbe izračunajo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov ▌oddaje naročil podizvajalcem in finančne podpore tretjim osebam ter stroški na enoto ali pavšalni zneski, ki vključujejo neposredne stroške.

2.  ▌Posredni upravičeni stroški se lahko izračunajo tudi v skladu s prejemnikovimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi za primerljive dejavnosti na področju obrambe v skladu s členom ▌185 ▌finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

Člen 17

Uporaba enotnega pavšalnega zneska ali prispevek, ki ni povezan s stroški

1.  Kadar se z nepovratnimi sredstvi Unije sofinancira manj kot 50 % skupnih stroškov ukrepa, lahko Komisija uporabi:

(a)  prispevek, ki ni povezan s stroški iz člena ▌180(3) ▌finančne uredbe in izhaja iz doseženih rezultatov, ki se merijo glede na prejšnje mejnike ali s kazalniki uspešnosti, ali

(b)  enoten pavšalni znesek iz člena ▌182 ▌finančne uredbe na podlagi začasnega proračuna ukrepa, ki so ga že podprli nacionalni organi sofinancirajočih držav članic in pridruženih držav.

2.  Posredni stroški so vključeni v pavšalni znesek.

Člen 18

Predkomercialno naročanje

1.  Unija lahko podpira predkomercialno naročanje z dodelitvijo nepovratnih sredstev javnim naročnikom ali naročnikom v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU(17), 2014/25/EU(18) in 2009/81/ES(19) Evropskega parlamenta in Sveta, ki skupaj naročajo storitve raziskav in razvoja na obrambnem področju ali usklajujejo svoje postopke naročanja.

2.  Postopki za oddajo javnega naročila:

(a)  so skladni z določbami te uredbe;

(b)  lahko dopuščajo odobritev oddaje več naročil v okviru istega postopka (različni dobavni viri);

(c)  zagotavljajo oddajo naročil ekonomsko najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom in ob tem preprečijo nasprotje interesov.

Člen 19

Jamstveni sklad

Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo finančnih sredstev, ki bi jih morali plačati prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu].

Člen 20

Pogoji za upravičenosti pri naročilih in nagradah

1.  Za nagrade se smiselno uporabljata člena 10 in 11.

2.  Člen 10, z odstopanjem od člena 176 finančne uredbe, in člen 11 se smiselno uporabljata za naročila študij iz člena 11 (3)(c).

NASLOV II

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKOVALNE UKREPE

Člen 22

Lastništvo rezultatov raziskovalnih ukrepov

1.  Lastniki rezultatov raziskovalnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, so prejemniki, ki jih ustvarjajo. Če pravne osebe ustvarjajo rezultate skupaj in če ni mogoče ugotoviti prispevka vsake od njih ali če takih skupnih rezultatov ni mogoče ločiti, so pravni subjekti skupni lastniki rezultatov. Skupni lastniki sklenejo sporazum o razdelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lastnik raziskovalnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, Unija, če se njena podpora zagotavlja v obliki javnih naročil. Države članice in pridružene države imajo na pisno zahtevo brezplačne pravice do dostopa do rezultatov.

3.  ▌ Rezultati raziskovalnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, niso neposredno ali – prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov – posredno predmet nadzora ali omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, tudi v smislu prenosa tehnologije.

4.  V zvezi z rezultati, ki jih ustvarijo prejemniki na podlagi ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, in brez poseganja v odstavek 8a tega člena je Komisija predhodno obveščena o vseh prenosih lastništva ▌ali podelitvi ekskluzivne licence ▌ nepridruženi tretji državi ali subjektu nepridružene tretje države ▌. Če je ▌tak prenos lastništva v nasprotju z ▌obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali cilji iz člena 3, je treba sredstva, zagotovljena v okviru Sklada, vrniti.

5.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav imajo pravice do dostopa do posebnega poročila o raziskovalni dejavnosti, ki je prejela finančna sredstva Unije. Take pravice do dostopa se podelijo brezplačno, Komisija pa jih prenese na države članice in pridružene države, potem ko je zagotovila vzpostavitev ustreznih obveznosti varovanja tajnosti.

6.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav posebno poročilo uporabijo samo za namene, povezane z uporabo s strani njihovih oboroženih sil, varnostnih sil ali obveščevalnih služb ali uporabo za njihove oborožene sile, varnostne sile ali obveščevalne službe, tudi v okviru svojih programov sodelovanja. Med tovrstno uporabo spadajo tudi študije, ocenjevanje, ocene, raziskave, zasnova, ▌sprejetje ter certifikacija proizvoda, delovanje, usposabljanje in odstranitev, pa tudi ocena in priprava tehničnih zahtev za naročilo.

7.  Prejemniki institucijam, organom ali agencijam Unije podelijo brezplačne pravice dostopa do rezultatov raziskovalnih dejavnosti, ki jih finančno podpira Sklad, za ustrezno utemeljene namene oblikovanja, izvajanja in spremljanja obstoječih politik in programov Unije na področjih v njihovi pristojnosti. Takšne pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

8.  Posebne določbe o lastništvu, pravicah do dostopa in licenciranju se določijo v sporazumih o financiranju in pogodbah za predkomercialno naročanje, s čimer se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost. Javni naročniki imajo najmanj brezplačne pravice do dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da tretjim osebam podelijo neizključne licence za izkoriščanje rezultatov pod poštenimi in razumnimi pogoji brez pravice do podelitve podlicenc, oziroma da od prejemnikov zahtevajo podelitev takih licenc. Vse države članice in pridružene države imajo brezplačen dostop do posebnega poročila. Če izvajalec v obdobju od predkomercialnega naročila, določenem v pogodbi, rezultatov ne izkoristi komercialno, prenese lastništvo rezultatov na javne naročnike.

8a.  Določbe iz te uredbe ne vplivajo na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij, ki vključujejo rezultate raziskovalnih dejavnosti, ki jih finančno podpira Sklad, in ne vplivajo na diskrecijsko pravico držav članic glede politike v zvezi z izvozom obrambnih proizvodov.

8b.   Kateri koli dve ali več držav članic ali pridruženih držav, ki so večstransko ali v okviru organizacije Unije skupaj sklenile eno ali več pogodb z enim ali več prejemniki, da bi skupaj nadalje razvijale rezultate raziskovalnih dejavnosti, ki jih podpira Sklad, imajo pravice dostopa do teh rezultatov, katerih lastniki so takšni prejemniki in ki so potrebni za izvajanje pogodbe ali pogodb. Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno in na podlagi posebnih pogojev, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za namen pogodbe ali pogodb in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti.

NASLOV III

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZVOJNE UKREPE

Člen 23

Dodatna merila za upravičenost na področju razvojnih ukrepov

1.  Konzorcij dokaže, da bodo preostali stroški dejavnosti, ki jih ne krije podpora Unije, kriti z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic ▌ali pridruženih držav ali sofinanciranje s strani pravnih subjektov.

2.  Dejavnosti iz točke (d) člena 11(3) izhajajo iz harmoniziranih zahtev glede zmogljivosti, o katerih sta se sporazumeli najmanj dve državi članici ▌ali pridruženi državi.

3.  Kar zadeva dejavnosti iz točk (e)–(h) člena 11(3) konzorcij z dokumenti, ki so jih izdali nacionalni organi, dokaže, da:

(a)  nameravata vsaj dve državi članici ▌ali pridruženi državi usklajeno, vključno s skupnim javnim naročilom, kjer je to ustrezno, naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo;

(b)  dejavnost temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, o katerih so se dogovorile države članice ▌ali pridružene države, ki naj bi sofinancirale ukrep ali ki nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali skupaj uporabljati tehnologijo.

Člen 24

Dodatna merila za dodelitev na področju razvojnih ukrepov

Poleg meril za dodelitev iz člena 13 se ▌v programu dela upošteva tudi:

(a)  prispevek k večji učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno s stroškovno učinkovitostjo ter možnostjo sinergij v postopkih naročanja, vzdrževanja in odstranjevanja;

(b)  prispevek k nadaljnjemu povezovanju evropske obrambne industrije po vsej Uniji, in sicer tako da prejemniki dokažejo, da so se države članice zavezale k skupni usklajeni uporabi, posedovanju ali vzdrževanju končnih proizvodov ali tehnologije.

Člen 25

Lastništvo rezultatov na področju razvojnih ukrepov

1.  Unija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz razvojnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, prav tako v zvezi z rezultati teh ukrepov nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

2.  Rezultati ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, niso neposredno ali posredno preko enega ali več vmesnih pravnih subjektov predmet nadzora ali omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav, kar velja tudi za prenos tehnologije.

2a.  Ta uredba ne vpliva na diskrecijsko pravico držav članic glede politike izvoza obrambnih proizvodov.

3.  V zvezi z rezultati, ki jih ustvarijo prejemniki na podlagi ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, in brez poseganja v odstavek 2a tega člena, je Komisija predhodno obveščena o vseh prenosih lastništva ▌na nepridruženo tretjo državo ali subjekt iz nepridružene tretje države. Če je tak prenos lastništva ▌v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali s cilji ▌iz člena 3, ▌je treba vrniti sredstva, zagotovljena v okviru Sklada.

4.  Če se pomoč Unije zagotovi v obliki javnega naročila študije, imajo države članice ▌ali pridružene države ▌pravico do brezplačne neizključne licence za uporabo študije, če to pisno zahtevajo.

NASLOV IV

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 27

Programi dela

1.  Sklad se izvaja v letnih ali večletnih programih dela, vzpostavljenih v skladu s členom 110 finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. V programih dela se določi skupni proračun, dodeljen za čezmejno udeležbo MSP.

2.  Komisija programe dela sprejme z izvedbenimi akti po postopku iz člena 28(2).

3.  V programih dela so podrobno določene raziskovalne teme in kategorije ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad. Te kategorije so v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambe iz člena 3.

Z izjemo dela delovnega programa, ki je namenjen prelomnim tehnologijam v obrambne namene, te raziskovalne teme in kategorije ukrepov zajemajo proizvode in tehnologije na področjih:

(a)  priprave, zaščite, napotitve in trajnosti;

(b)  upravljanja informaciji in informacijske premoči ter poveljevanja, kontrole, komunikacij, računalnikov, obveščevalnih dejavnosti, nadzora in izvidovanja (C4ISR), kibernetske obrambe in kibernetske varnosti; ter

(c)  izvedbe aktivnosti in efektorjev.

4.  Programi dela po potrebi vsebujejo operativne zahteve in določajo obliko financiranja EU v skladu s členom 8, obenem pa ne preprečujejo konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov.

V programih dela se lahko upošteva tudi prenos rezultatov raziskovalnih ukrepov, ki dokazujejo dodano vrednost in jih že finančno podpira Sklad, v razvojno fazo.

Člen 28

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je kot opazovalka pozvana, da predstavi svoja stališča in strokovno znanje. Za pomoč se zaprosi tudi Evropsko službo za zunanje delovanje.

Odbor se sestaja tudi v posebnih sestavah, med drugim da bi obravnaval obrambne in varnostne vidike v zvezi z ukrepi v okviru Sklada.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Če odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28a

Posvetovanje z vodjem projekta

Če država članica ali pridružena država imenuje vodjo projekta, se Komisija pred izvedbo plačila posvetuje z njim o doseženem napredku ukrepa.

Člen 29

Neodvisni strokovnjaki

1.  Komisija v skladu s členom ▌237 ▌finančne uredbe imenuje neodvisne strokovnjake, ki ji pomagajo pri etičnem preverjanju iz člena 7 in pri ocenjevanju predlogov. ▌

2.  Neodvisni strokovnjaki so državljani Unije iz čim več različnih držav članic in so izbrani na podlagi razpisov za prijavo interesa, naslovljenih na ▌ministrstva za obrambo in agencije, ki so jim podrejene, druge zadevne vladne organe, raziskovalne inštitute, univerze, poslovna združenja ali podjetja v obrambnem sektorju, s ciljem sestaviti seznam strokovnjakov. Z odstopanjem od člena ▌237 ▌finančne uredbe se ta seznam ne objavi.

3.  Varnostne elemente imenovanih neodvisnih strokovnjakov potrdi zadevna država članica.

4.  O seznamu strokovnjakov se vsako leto obvesti odbor iz člena 28, seznam pa mora biti pregleden glede varnostnih elementov strokovnjakov. Komisija tudi zagotovi, da strokovnjaki ne ocenjujejo, svetujejo ali pomagajo pri zadevah, pri katerih bi se pojavilo navzkrižje interesov.

5.  Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog.

Člen 30

Uporaba pravil o tajnosti podatkov

1.  V okviru področja uporabe te uredbe:

(a)  vsaka država članica ▌zagotovi, da omogoča stopnjo varstva tajnih podatkov Evropske unije, ki je enakovredna tisti iz varnostnih predpisov Sveta iz prilog k Sklepu 2013/488/EU(20);

(a1)  Komisija varuje tajne podatke v skladu s predpisi o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU;

(c)  fizične osebe s prebivališčem v ▌tretjih državah in pravne osebe s sedežem v takih državah lahko pridejo v stik s tajnimi podatki EU v zvezi s Skladom samo, če zanje v navedenih državah veljajo varnostni predpisi, ki zagotavljajo stopnjo varstva, ki je vsaj enakovredna tisti iz predpisov Komisije o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in varnostnih predpisov Sveta iz ▌Sklepa 2013/488/EU;

(c1)   enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporabljajo v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varnosti podatkov, vključno z zadevami industrijske varnosti, če je ustrezno, ki ga skleneta Unija in tretja država ali mednarodna organizacija po postopku iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU;

(d)  brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in v pravila, ki veljajo za področje industrijske varnosti, iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, lahko fizična ali pravna oseba, tretja država ali mednarodna organizacija dobi dostop do tajnih podatkov Evropske unije, kjer se šteje, da je to potrebno, in sicer po presoji vsakega posameznega primera v skladu z značajem in vsebino takih podatkov, nujnosti, da je zadevna oseba seznanjena z njimi, in stopnjo koristi za Unijo.

2.  Če gre pri ukrepih za tajne podatke, če so taki podatki pri njih potrebni ▌ali če jih vsebujejo, ustrezni organ financiranja v dokumentih razpisa za zbiranje predlogov/ponudb navede ukrepe in zahteve, potrebne za zagotovitev varnosti takih podatkov na zahtevani ravni.

3.  Komisija vzpostavi varen sistem izmenjave za lažjo izmenjavo občutljivih in tajnih informacij med Komisijo ter državami članicami in pridruženimi državami ter po potrebi s prosilci in prejemniki. V okviru tega sistema se upoštevajo nacionalni varnostni predpisi držav članic.

4.  Izvor novih tajnih informacij, pridobljenih pri izvajanju raziskovalnega ali razvojnega ukrepa, določijo države članice, na ozemlju katerih imajo prejemniki sedež. V ta namen se lahko te države članice odločijo za poseben varnostni okvir za varovanje in obdelavo tajnih informacij, povezanih z ukrepom, in o tem obvestijo Komisijo. Ta varnostni okvir ne posega v možnost Komisije, da dostopa do potrebnih informacij za izvajanje ukrepa.

Če te države članice ne vzpostavijo posebnega varnostnega okvira, ga v skladu z določbami Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 za ukrep vzpostavi Komisija.

Ustrezni varnostni okvir za ukrep mora biti vzpostavljen najpozneje pred podpisom sporazuma o financiranju ali pogodbe.

Člen 31

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka Sklada pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se Komisijo pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 o spremembah Priloge za pregled in dopolnitev kazalnikov, kjer je potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi in spremljanju okvira za ocenjevanje.

3.  Komisija redno spremlja izvajanje Sklada in vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku, vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, opredeljene in pridobljene pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe. Komisija v ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja.

4.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Sklada zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 32

Ocene Sklada

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Vmesna ocena Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju ▌, vendar najpozneje v štirih letih od začetka njegovega izvajanja. Vmesno poročilo vsebuje zlasti oceno upravljanja Sklada, vključno v zvezi z določbami o neodvisnih strokovnjakih, izvajanjem etičnih postopkov iz člena 7 in izkušnjami, pridobljenimi pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe, stopnje izvrševanja, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z ravnjo udeležbe MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, stopnjo povračila posrednih stroškov, kot je določeno v členu 16, zneske, ki so bili dodeljeni za prelomne tehnologije na razpisih za zbiranje predlogov, pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom ▌195 ▌finančne uredbe do 31. julija 2024. Vmesna ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav, vključenih v posamezne projekte, in, če je mogoče, o porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko predloži predloge za kakršne koli primerne spremembe te uredbe.

3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po 31. decembru 2027, Komisija opravi končno oceno izvajanja Sklada. V končnem poročilu so med drugim rezultati izvajanja in, kolikor je mogoče glede na roke, učinek Sklada. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami, pridruženimi državami in ključnimi deležniki, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3. V poročilu se tudi opredeli, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Poleg tega so v njem analizirani čezmejna udeležba, tudi MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri projektih, ki se izvajajo v okviru Sklada, ter vključevanje MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo in prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, opredeljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti. Ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 33

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom ▌127 ▌finančne uredbe. Evropsko računsko sodišče preveri računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov Unije v skladu s členom 287 PDEU.

Člen 34

Zaščita finančnih interesov Unije

Če v Skladu sodeluje tretja država po odločitvi na podlagi mednarodnega sporazuma ali katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču, da v polnem obsegu izvajajo svoje pristojnosti. V primeru urada OLAF take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam ▌.

Člen 35

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. Možnost objave znanstvenih člankov na podlagi rezultatov raziskovalnih ukrepov je določena v sporazumu o finančnih sredstvih ali financiranju.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2a.  Finančna sredstva, dodeljena Skladu, se lahko uporabijo tudi za organizacijo dejavnosti razširjanja, prireditev za povezovanje in dejavnosti ozaveščanja, ki so zlasti namenjene odpiranju dobavnih verig za spodbujanje čezmejne udeležbe MSP.

NASLOV V

DELEGIRANI AKTI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Delegirani akti

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 31 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.  Prenos pooblastila iz člena 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 37

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 2018/1092 (Evropski program za razvoj obrambne industrije) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 38

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1092 ter na pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka in za njihove rezultate.

2.  Finančna sredstva iz Sklada lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Skladom in ukrepi, sprejetimi v okviru njegovih predhodnikov, evropskega programa za razvoj obrambne industrije in pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

KAZALNIKI ZA POROČILO O NAPREDKU SKLADA PRI DOSEGANJU NJEGOVIH SPECIFIČNIH CILJEV

Specifični cilj iz člena 3(2)(a):

Kazalnik 1 Udeleženci

Merilo: število udeleženih pravnih subjektov (razdeljenih po velikosti, vrsti in državi)

Kazalnik 2 Skupne raziskave

Merilo:

2.1  število in vrednost financiranih projektov

2.2  čezmejno sodelovanje: delež naročil, oddanih MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, skupaj z vrednostjo naročil za čezmejno sodelovanje

2.3  Delež prejemnikov, ki pred začetkom veljavnosti Sklada niso izvajali raziskovalnih dejavnosti v obrambne namene

Kazalnik 3 Inovativni proizvodi

Merilo:

3.1   število novih patentov, ki izvirajo iz projektov, ki jih finančno podpira Sklad

3.2  Zbirna porazdelitev patentov med podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, MSP in pravnimi subjekti, ki niso niti podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo niti MSP

3.3  Zbirna porazdelitev patentov po državah članicah

Specifični cilj iz člena 3(2)(b):

Kazalnik 4 Skupni razvoj zmogljivosti

Merilo: Število in vrednost financiranih ukrepov, ki odpravljajo pomanjkanja zmogljivosti, opredeljena v načrtu za razvoj zmogljivosti

Kazalnik 4 Stalna podpora med celotnim ciklom raziskav in razvoja

Merilo: Prisotnost v ozadju pravic intelektualne lastnine ali rezultatov, ustvarjenih v predhodno podprtih ukrepih

Kazalnik 5 Ustvarjanje novih delovnih mest/podpora ustvarjanju delovnih mest:

Merilo: Število podprtih zaposlenih v raziskavah in inovacijah na obrambnem področju po državah članicah

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 75.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 12. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0516).
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019. Besedilo, obarvano s sivo, ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.
(4) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
(5) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(6) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
(7) Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30).
(8) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(9) Sklic se posodobi: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013Q1220(01)
(10) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(11) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(12) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(13) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(14) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(15) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).
(16)
(17) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(18) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(19) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
(20) UL L 274, 15.10.2013, str. 1–50.


Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice ***I
PDF 197kWORD 61k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (COM(2018)0093 – C8-0112/2018 – 2018/0042(COD))
P8_TA-PROV(2019)0431A8-0384/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0093),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0112/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0384/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice(3)

P8_TC1-COD(2018)0042


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(4),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(5),

▌,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(6),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7) so krite obveznice pod določenimi pogoji deležne ugodnejše obravnave. Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(8)(9) so določeni temeljni elementi kritih obveznic in je navedena njihova enotna opredelitev.

(2)  Komisija je 20. decembra 2013 zaprosila, naj Evropski bančni organ (EBA) poda mnenje v zvezi z ustreznostjo uteži tveganja iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013. Po mnenju EBA(10) je ugodnejša obravnava uteži tveganja, določena v členu 129 navedene uredbe, načeloma ustrezna bonitetna obravnava. Vendar je EBA priporočila, naj se dodatno preuči možnost dopolnitve zahtev glede primernosti, kakor so določene v členu 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, da bi zajemale vsaj področja zmanjšanja likvidnostnega tveganja, presežno zavarovanje, vlogo pristojnega organa in izpopolnitev obstoječih zahtev o razkritju informacij vlagateljem(11).

(3)  Glede na mnenje EBA je primerno, da se Uredba (EU) št. 575/2013 spremeni tako, da se dodajo dodatne zahteve za krite obveznice in se s tem okrepi kakovost kritih obveznic, primernih za ugodnejšo kapitalsko obravnavo, kakor je določena v členu 129 navedene uredbe.

(4)  V skladu s tretjim pododstavkom člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko pristojni organi delno opustijo uporabo zahteve, da morajo izpostavljenosti ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, kot je določeno v točki (c) prvega pododstavka člena 129(1), in dovolijo izpostavljenosti stopnje kreditne kakovosti 2 do višine 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice. Vendar se takšna delna opustitev uporablja samo po predhodnem posvetovanju z EBA in pod pogojem, da je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahteve po stopnji kreditne kakovosti 1. Ker je v večini držav članic znotraj in zunaj euroobmočja postalo vedno težje izpolnjevati zahteve, da morajo izpostavljenosti ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, kakor jo določijo zunanje bonitetne agencije, so države članice z največjimi trgi kritih obveznic menile, da je uporaba navedene opustitve nujna. Da bi se poenostavila uporaba izpostavljenosti do kreditnih institucij kot zavarovanja za krite obveznice in obravnavala navedena težava, je treba spremeniti ▌ Uredbo (EU) št. 575/2013. Namesto možnosti, da lahko pristojni organi opustijo uporabo zahtev, bi bilo treba brez zahtevanega posvetovanja z EBA določiti pravilo, s katerim se dovoli izpostavljenosti do kreditnih institucij stopnje kreditne kakovosti 2 do višine 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice. Omogočiti je treba uporabo stopnje kreditne kakovosti 3 za kratkoročne vloge in za izvedene finančne instrumente v določenih državah članicah v primerih, ko bi bilo izpolnjevanje zahteve za stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2 prezahtevno. Pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 2019/...(12), bi morali imeti možnost, da po posvetovanju z EBA dovolijo uporabo stopnje kreditne kakovosti 3 za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, da bi odpravili morebitne težave glede koncentracije.

(5)  V skladu s točkama (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 so krediti, zavarovani z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, primerna sredstva, ki se lahko uporabijo kot zavarovanje za krite obveznice do višine 10 % nominalne vrednosti izdaje kritih obveznic (v nadaljnjem besedilu: prag v višini 10 %). Vendar člen 496 navedene uredbe pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga v višini 10 %. Poleg tega člen 503(4) iste uredbe od Komisije zahteva, da pregleda ustreznost odstopanja, ki pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga v višini 10 %. Komisija je 22. decembra 2013 zaprosila EBA za mnenje v zvezi s tem. EBA je v svojem mnenju z dne 1. julija 2014 navedla, da bi uporaba nadrejenih enot, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, kot zavarovanja s premoženjem vzbudila bonitetne pomisleke zaradi dvoslojne strukture programa kritih obveznic, kritega z enotami listinjenja, in bi tako povzročila nezadostno preglednost glede kreditne kakovosti kritnega premoženja. Posledično je EBA priporočila, da se odstopanje od praga v višini 10 % za nadrejene enote v listinjenju, ki je trenutno določeno v členu 496 Uredbe (EU) št. 575/2013, po 31. decembru 2017 odpravi(13).

(6)  Samo omejeno število nacionalnih okvirov za krite obveznice dovoljuje vključitev vrednostnih papirjev, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine. Uporaba takšnih struktur se zmanjšuje in zanje velja, da programu kritih obveznic dodajajo nepotrebno zapletenost. Zato je ustrezno, da se uporaba takšnih struktur kot primernih sredstev v celoti odpravi. Točki (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člen 496 navedene uredbe bi bilo tako treba črtati.

(7)  Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine, ki so skladne z Uredbo (EU) št. 575/2013, so se tudi uporabljale kot primerno zavarovanje s premoženjem v skladu s točkama (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) navedene uredbe. Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ne predstavljajo dodatnega tveganja v bonitetnem smislu, saj ne odpirajo enako zapletenih vprašanj, kot je uporaba kreditov, zavarovanih z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami. Po mnenju EBA bi bilo treba zavarovanje kritih obveznic z združenimi strukturami kritih obveznic dovoliti brez omejitev v zvezi z zneskom neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice(14). V skladu s tem bi bilo treba spremeniti točko (c) prvega pododstavka člena 129(1), da se odpravi zahteva po uporabi meje 15 % ali 10 % v zvezi z izpostavljenostmi do kreditnih institucij v združenih strukturah kritih obveznic znotraj skupine. Te združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ureja člen 8 Direktive (EU) 2019/....(15).

(8)  Člen 129(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da je treba načela vrednotenja za nepremičnine, s katerimi so zavarovane krite obveznice, iz člena 229(1) navedene uredbe uporabljati za krite obveznice, da bi te izpolnjevale zahteve za ugodnejšo obravnavo. Zahteve o primernosti sredstev, ki služijo kot zavarovanje za krite obveznice, se nanašajo na splošne lastnosti glede kakovosti, ki zagotavljajo stabilnost kritnega premoženja, zato bi se zanje morala uporabljati Direktiva (EU) 20../...(16). V skladu s tem bi se morala navedena direktiva uporabljati tudi za določbe o metodologiji vrednotenja. Regulativni tehnični standardi v skladu s členom 124(4)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 se zato ne bi smeli uporabljati v zvezi z merilom primernosti za krite obveznice, kakor je določeno v členu 129 navedene uredbe. Zato je treba spremeniti člen 129(3) navedene uredbe.

(9)  Omejitve razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin (LTV) so nujen del zagotavljanja kreditne kakovosti kritih obveznic. Člen 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa mejne vrednosti LTV za hipoteke in kredite, zavarovane z zastavno pravico na ladjah, vendar ne navaja, kako naj se te mejne vrednosti uporabljajo, kar lahko privede do negotovosti. Mejne vrednosti LTV bi se morale uporabljati kot nezavezujoče mejne vrednosti kritja, kar pomeni, da sicer ni nobenih omejitev glede velikosti osnovnega kredita, vendar se lahko takšen kredit uporablja kot zavarovanje s premoženjem samo v okviru mejnih vrednosti LTV, ki veljajo za sredstva. Mejne vrednosti LTV v odstotkih določajo delež kredita, ki prispeva h kritju zahteve glede kritja za obveznosti. Zato je primerno določiti, da mejne vrednosti LTV določajo del kredita, ki prispeva h kritju kritih obveznic.

(10)  Da bi zagotovili večjo jasnost, bi bilo treba tudi določiti, da se mejne vrednosti LTV uporabljajo ves čas do zapadlosti kredita. Dejanski LTV se ne bi smel spremeniti, ampak bi mejna vrednost morala ostati pri 80 % vrednosti nepremičnine za stanovanjske kredite in pri 60 % ali 70 % vrednosti premoženja za komercialne kredite in ladje. Poslovne nepremičnine je treba razumeti v skladu s splošnim razumevanjem tovrstnih nepremičnin, ki so „nestanovanjske“ nepremičnine, tudi če jih posedujejo neprofitne organizacije.

(11)  Da bi še dodatno izboljšali kakovost kritih obveznic, ki so deležne ugodnejše kapitalske obravnave, kakor je določeno v členu 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, bi za navedeno ugodnejšo obravnavo morala veljati minimalna raven presežnega zavarovanja, tj. raven zavarovanja s premoženjem, ki presega zahteve glede kritja iz člena 15 Direktive (EU) 2019/...(17). Takšna zahteva bi ublažila najpomembnejša tveganja, ki nastanejo v primeru insolventnosti ali reševanja izdajatelja. Če se država članica odloči, da bo uporabila višjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice, ki jih izdajo kreditne institucije, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, to ne bi smelo onemogočiti kreditnim institucijam, da vlagajo v druge krite obveznice z nižjo minimalno ravnjo presežnega zavarovanja, ki so v skladu s to uredbo, in da imajo koristi od določb te uredbe.

(12)  Ena od zahtev iz člena 129(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 je, da mora kreditna institucija, ki vlaga v krite obveznice, prejeti določene informacije o kritih obveznicah najmanj vsakega pol leta. Zahteve glede preglednosti so nepogrešljivi del kritih obveznic, saj zagotavljajo enotno raven razkritja ter vlagateljem dovoljujejo, da izvedejo potrebno oceno tveganja, kar izboljšuje primerljivost, preglednost in stabilnost trga. Zato je primerno zagotoviti, da se zahteve glede preglednosti uporabljajo za vse krite obveznice, kar je mogoče doseči z določitvijo teh zahtev v Direktivi (EU) 2019/...(18) kot skupnih strukturnih lastnostih kritih obveznic. V skladu s tem bi bilo treba črtati člen 129(7) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(13)  Krite obveznice so dolgoročni instrumenti financiranja in so zato izdane z rokom zapadlosti več let. Zato je treba zagotoviti, da ne pride do motenj kritih obveznic, izdanih pred 31. decembrom 2007 ali pred [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe]. Za dosego navedenega cilja bi morale biti krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, še naprej izvzete iz zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s primernimi sredstvi, presežnim zavarovanjem in nadomestnimi sredstvi. Poleg tega bi morale biti druge krite obveznice, ki so v skladu z ▌ Uredbo (EU) št. 575/2013 in so bile izdane pred ... [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe], izvzete iz zahtev glede presežnega zavarovanja in nadomestnih sredstev in bi morale biti do svoje zapadlosti še naprej primerne za ugodnejšo obravnavo, kakor je določena v navedeni uredbi.

(14)  Ta uredba bi se morala uporabljati v povezavi z Direktivo (EU) 2019/...(19). Da bi se zagotovila usklajena uporaba novega okvira o določitvi strukturnih lastnosti izdaje kritih obveznic in spremenjenih zahtev za ugodnejšo obravnavo, bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti, da bi se uskladila z datumom, od katerega morajo države članice začeti uporabljati določbe, s katerimi se navedena direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

(15)  Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)   člen 129 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:(20)

(i)  prvi pododstavek se spremeni:

–  uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:"

„Da bi bile krite obveznice primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive (EU) 2019/xxxx Evropskega Parlamenta in Sveta,(21)* izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 3, 3a in 3b tega člena in so zavarovane z enim od naslednjih primernih sredstev:

______________________________

* Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU (UL C […], […], str. […])].“;

"

–  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali stopnji kreditne kakovosti 2 ali izpostavljenosti v obliki kratkoročnih vlog z zapadlostjo, ki ne presega 100 dni, če se te vloge uporabljajo za izpolnjevanje zahtev likvidnostnega blažilnika za kritno premoženje v skladu s členom 11 Direktive (EU) 2019./…(22) za kreditne institucije, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, če pristojni organi dovoljujejo izpostavljenost v obliki pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, kot je določeno v tem poglavju.“;

"

–  v točki (d) se črta točka (ii);

–  v točki (f) se črta točka (ii);

(ii)  drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Za namene odstavka 1a izpostavljenosti, ki so nastale s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova kreditov, zavarovanih z zastavljenimi nepremičninami ▌ ali z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ali iztržkov iz unovčenja iz naslova teh kreditov, niso zajete v izračun omejitev iz navedenega odstavka.“;

"

(iii)  tretji pododstavek se črta;

(b)  vstavijo se naslednji odstavki ▌:"

„1a. Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se uporablja naslednje:

   (a) za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, izpostavljenost ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditnih institucij izdajateljic;
   (b) za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2, izpostavljenost ne presega 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;
   (c) za izpostavljenosti v obliki kratkoročnih vlog z zapadlostjo, ki ne presega 100 dni, in pogodb o izvedenih finančnih instrumentih do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, izpostavljenosti ne presegajo 8 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;

Pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 2019/...(23), lahko potem, ko so se posvetovali z EBA, za kreditne institucije, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, dovolijo izpostavljenosti v obliki pogodb za izvedene finančne instrumente samo, če je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahtev po stopnji kreditne kakovosti 1 in 2 iz tega odstavka;

   (d) skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, 2 ali 3, ne presega 15 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice; skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2 ali stopnji kreditne kakovosti 3, ne presega 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice.

1b.   ▌Odstavek 1a ne velja za uporabo kritih obveznic kot primernega zavarovanja s premoženjem, kot je dovoljena v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2019/...+.

1c.  Za namene točke (d)(i) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 80 % uporablja glede na vsak kredit posebej in določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, uporabljala pa se bo ves čas do zapadlosti kredita.

1d.  Za namene točk (f)(i) in ▌(g) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 60 % ali 70 % uporablja glede na vsak kredit posebej in določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, uporabljala pa se bo ves čas do zapadlosti kredita.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Za nepremičnine in ladje, s katerimi so v skladu s to uredbo zavarovane krite obveznice, morajo biti izpolnjene zahteve iz člena 208. Zahteve za spremljanje vrednosti nepremičnin, določene v točki (a) odstavka 3 člena 208, morajo biti izpolnjene redno in najmanj enkrat vsako leto za vse nepremičnine in ladje.“;

"

(d)  vstavita se naslednja odstavka ▌:"

„3a. Poleg tega, da so krite obveznice zavarovane s primernimi sredstvi, navedenimi v odstavku 1, zanje velja minimalna raven presežnega zavarovanja v višini 5 %, kot je opredeljena v členu 3(12) Direktive (EU) 2019/...(24).

Za namene prvega pododstavka je skupni nominalni znesek vseh kritnih sredstev vsaj enake vrednosti kot skupni nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic („nominalno načelo“) in je sestavljen iz primernih sredstev, kot so navedena v odstavku 1.

Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede velikosti izpostavljenosti, kakor so navedene v ▌ odstavku 1a, in se ne štejejo v okvir navedenih omejitev.

Države članice lahko uporabijo nižjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice ali lahko za to pooblastijo svoje pristojne organe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) izračun presežnega zavarovanja temelji na formalnem pristopu, ki upošteva osnovno tveganje sredstev, ali formalnem pristopu, pri katerem za vrednotenje sredstev velja hipotekarna kreditna vrednost, kakor je opredeljena v členu 4(1)(74);
   (b) minimalna raven presežnega zavarovanja ne sme biti nižja od 2 % vrednosti na podlagi nominalnega načela.

Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede velikosti izpostavljenosti, kakor so navedene v ▌ odstavku 1a, in se ne štejejo v okvir navedenih omejitev.

3b.  Primerna sredstva iz odstavka 1 se lahko ob upoštevanju omejitev glede kreditne kakovosti in velikosti izpostavljenosti, kot so opredeljene v odstavkih 1 in 1a tega člena, vključijo v kritno premoženje kot nadomestna sredstva, kot so opredeljena v členu 3(11) Direktive (EU) 2019...(25) za primarna sredstva, kot so opredeljena v členu 3(10) navedene direktive.“;

"

(e)  odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:"

„6. Za krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, zahteve iz odstavkov 1, 1a, 3, 3a in 3b ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.

7.  Za krite obveznice, izdane pred ... [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe o spremembah], ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe v različici, ki se je uporabljala na datum njihove izdaje, zahteve, določene v odstavkih 3a in 3b ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.“

"

(2)  v točki (a) člena 416(2) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:"

„(ii) gre za obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 2019/...(26) razen tistih iz podtočke (i) te točke;“;

"

(3)  v členu 425 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucije poročajo o svojih likvidnostnih prilivih. Omejeni likvidnostni prilivi so likvidnostni prilivi, omejeni na 75 % likvidnostnih odlivov. Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz vlog pri drugih institucijah, ki izpolnjujejo pogoje za obravnave iz člena 113(6) ali 108(7). Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz zapadlih denarnih zneskov, ki jih dolgujejo kreditojemalci in vlagatelji v obveznice, povezane s hipotekarnimi krediti, financiranimi s kritimi obveznicami, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4), (5) ali (6) ali kritimi obveznicami iz člena 2 Direktive 2019/...+

Institucije lahko izvzamejo prilive iz promocijskih pretočnih kreditov institucije. Institucija lahko po predhodni odobritvi pristojnega organa, odgovornega za nadzor na posamični podlagi, v celoti ali delno izključi prilive, kadar je izdajatelj institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je z zadevno institucijo povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS.“;

"

(4)  v točki (b) člena 427(1) se točka (x) nadomesti z naslednjim:"

„(x) obveznosti, ki izhajajo iz izdanih vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5), ali kot so določene v členu 2 Direktive (EU) 2019/...(27);“;

"

(5)  v točki (h) člena 428(1) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:"

„(iii) financirani z obveznicami ujemajočih značilnosti (pretočni model), ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5) ali obveznicami iz člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;“;

"

(6)  člen 496 se črta;

(7)  v točki 6 Priloge III se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) gre za krite obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 2019/...(28) razen tistih iz podtočke (b) te točke;“;

"

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) Direktive (EU) 2019/...+]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) UL C 382, 23.10.2018, str. 2.
(2) UL 367, 10.10.2018, str. 56.
(3)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(4)UL L 382, 23.10.2018, str. 2.
(5)UL C 367, 10.10.2018, str. 56.
(6) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(7)Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(8)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) 20xx/xx o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU] ter dopolnite opombo 5.
(9) Direktiva (EU) 2019/... o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU (UL L, ..., str. ...).
(10)Mnenje Evropskega bančnega organa o ugodnejši kapitalski obravnavi kritih obveznic (EBA/Op/2014/04.).
(11)Priporočila EU COM 1-A do 1-D, navedena v mnenju EBA/Op/2014/04.
(12)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(13)Priporočilo EU COM 2, navedeno v mnenju EBA/Op/2014/04.
(14)Prav tam.
(15)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(16)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(17)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(18)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(19)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(20)
(21)+ Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU].
(22)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(23)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(24)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(25)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(26)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU.
(27)+Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU.
(28)+Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU.


Krite obveznice in njihov javni nadzor ***I
PDF 309kWORD 90k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU (COM(2018)0094 – C8-0113/2018 – 2018/0043(COD))
P8_TA-PROV(2019)0432A8-0390/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0094),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0113/2018),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0390/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU(2)

P8_TC1-COD(2018)0043


(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člen 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5) določa zelo splošne zahteve glede strukturnih elementov kritih obveznic. Te zahteve so omejene na to, da mora krite obveznice izdati kreditna institucija z registriranim sedežem v državi članici ter da se morata zanje uporabljati poseben javni nadzor in dvojno zavarovanje. Nacionalni okviri za krite obveznice obravnavajo ta vprašanja, pri čemer jih urejajo veliko podrobneje. Navedeni nacionalni okviri vsebujejo tudi druge določbe glede strukture, zlasti pravila o sestavi kritnega premoženja, merilih o primernosti sredstev, možnosti združevanja sredstev, obveznostih glede preglednosti in poročanja ter pravila o zmanjševanju likvidnostnega tveganja. Pristopi držav članic k urejanju se razlikujejo tudi vsebinsko. V več državah članicah ni posebnega nacionalnega okvira za krite obveznice. Posledično ključni strukturni elementi, ki jih morajo izpolnjevati krite obveznice, izdane v Uniji, še niso določeni v pravu Unije.

(2)  V členu 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(6) so dodani nadaljnji pogoji poleg tistih iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES, ki morajo biti izpolnjeni za ugodnejšo obravnavo glede kapitalskih zahtev, kar kreditnim institucijam, ki vlagajo v krite obveznice, omogoča, da imajo manj kapitala kot takrat, kadar vlagajo v druga sredstva. Čeprav navedene dodatne zahteve povečujejo raven usklajenosti kritih obveznic znotraj Unije, je njihov poseben namen opredeliti pogoje za odobritev ugodnejše obravnave za vlagatelje v krite obveznice in ne veljajo zunaj okvira Uredbe (EU) št. 575/2013.

(3)  Drugi akti prava Unije, kot so Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61(7), Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35(8) in Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(9), se prav tako sklicujejo na opredelitev pojma iz Direktive 2009/65/ES kot referenco za določitev kritih obveznic, za katere je mogoče izkoristiti ugodnejšo obravnavo, ki jo navedeni akti zagotavljajo vlagateljem v krite obveznice. Vendar se ubeseditve v navedenih aktih razlikujejo glede na njihov namen in predmet urejanja, zato se izraz „krite obveznice“ ne uporablja dosledno.

(4)  Za obravnavo kritih obveznic se na splošno lahko šteje, da je v zvezi s pogoji za vlaganja v krite obveznice usklajena. Vendar po Uniji niso usklajeni pogoji za izdajo kritih obveznic, kar ima več posledic. Prvič, enaka ugodnejša obravnava se odobri za instrumente, ki se lahko razlikujejo glede narave, pa tudi glede stopnje tveganja in zaščite vlagateljev. Drugič, zaradi razlik med nacionalnimi okviri ali odsotnost takega okvira, skupaj s pomanjkanjem skupno dogovorjene opredelitve kritih obveznic, bi lahko nastale ovire za razvoj resnično povezanega enotnega trga kritih obveznic ▌. Tretjič, razlike pri zaščitnih ukrepih, ki jih določajo nacionalna pravila, lahko povzročijo tveganja za finančno stabilnost, kadar je mogoče krite obveznice s to oznako in hkrati z različnimi ravnmi zaščite vlagateljev ▌ kupiti po Uniji in se zanje lahko izkoristi ugodnejša bonitetna obravnava na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013 ter druge zakonodaje Unije.

(5)  Harmonizacija nekaterih vidikov nacionalnih sistemov, skupaj z ugotovljeno najboljšo prakso, bi zato morala zagotoviti nemoten in stalen razvoj dobro delujočih trgov kritih obveznic v Uniji, morebitnih tveganj in šibkih točk za finančno stabilnost pa bo manj. S to harmonizacijo na podlagi načel naj bi se vzpostavilo skupno izhodišče za izdajanje vseh kritih obveznic v Uniji. Harmonizacija od vseh držav članic zahteva, da oblikujejo okvire za krite obveznice, kar bi moralo pripomoči tudi k razvoju trgov kritih obveznic v tistih državah članicah, kjer trenutno ne obstajajo. Tak trg bi pomenil stabilen vir financiranja za kreditne institucije, ki bi bile zaradi tega v boljšem položaju, da zagotavljajo ugodna hipotekarna posojila potrošnikom in podjetjem, vlagatelji pa bi imeli na voljo bolj varne naložbe.

(6)  Evropski odbor za sistemska tveganja(10) (v nadaljnjem besedilu ESRB) je izdal priporočilo, v katerem je nacionalne pristojne organe in Evropski bančni organ (v nadaljnjem besedilu: EBA) pozval, naj ugotovijo dobro prakso v zvezi s kritimi obveznicami in spodbujajo uskladitev nacionalnih okvirov. EBA je priporočil tudi, naj koordinira ukrepe, ki jih sprejmejo nacionalni nadzorni organi, zlasti v zvezi s kakovostjo in ločevanjem kritnih skladov, ločitvijo kritih obveznic v primerih stečaja, tveganji, povezanimi s sredstvi in obveznostmi, ki vplivajo na kritne sklade, in razkritjem sestave kritnih skladov. V priporočilu se EBA poleg tega poziva, naj dve leti spremlja delovanje trga kritih obveznic z vidika najboljših praks, ki jih je ugotovila, da bi ocenila, ali je treba zakonodajno ukrepati, ter o tem poroča ESRB in Komisiji.

(7)  Komisija je decembra 2013 zaprosila za nasvet EBA v skladu s členom 503(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(8)  EBA je 1. julija 2014 kot odgovor na priporočilo ESRB z dne 20. decembra 2012 in prošnjo Komisije za nasvet decembra 2013 izdala poročilo(11). V poročilu priporoča večje zbliževanje nacionalnih pravnih, regulativnih in nadzornih okvirov za krite obveznice, saj bi tako dodatno podprli enotno ugodnejšo obravnavo uteži tveganja za krite obveznosti v Uniji.

(9)  Kot je priporočil ESRB, je EBA dve leti dodatno spremljala delovanje trga kritih obveznic z vidika najboljših praks, ugotovljenih v priporočilu. EBA je na podlagi tega 20. decembra 2016 ESRB, Svetu in Komisiji predložila drugo poročilo o kritih obveznicah(12). V tem poročilu je sklenila, da je potrebna dodatna harmonizacija, da se zagotovijo bolj skladne opredelitve pojmov in regulativna obravnava kritih obveznic v Uniji. Nadalje je v poročilu sklenila, da bi morala uskladitev graditi na obstoječih dobro delujočih trgih v nekaterih državah članicah.

(10)  Krite obveznice tradicionalno izdajajo kreditne institucije. Narava instrumenta je zagotoviti financiranje za posojila, ena od temeljnih dejavnosti kreditnih institucij pa je dajanje posojil v velikem obsegu. Posledično se v zakonodaji Unije, s katero se odobri ugodnejša obravnava za krite obveznice, zahteva, da jih izdajo kreditne institucije.

(11)  Omejevanje izdajanja kritih obveznic na kreditne institucije zagotavlja, da ima izdajatelj potrebno znanje za upravljanje kreditnega tveganja v zvezi s posojili v kritnem premoženju. Poleg tega zagotavlja, da za izdajatelja veljajo kapitalske zahteve, ki utrjujejo zaščito vlagateljev iz dvojnega zavarovanja, ki vlagateljem in nasprotnim strankam v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih daje terjatev do izdajatelja krite obveznice in kritnega premoženja. Omejevanje izdajanja kritih obveznic na kreditne institucije tako zagotavlja, da bodo krite obveznice še naprej varen in učinkovit instrument financiranja, s čimer bodo prispevale k zaščiti vlagateljev in finančni stabilnosti, ki sta pomembna cilja javne politike v skupnem interesu. To bi bilo tudi v skladu s pristopom dobro delujočih nacionalnih trgov, na katerih je izdajanje kritih obveznic dovoljeno samo kreditnim institucijam.

(12)  Zato bi bilo primerno, da bi v skladu s pravom Unije krite obveznice smele izdajati samo kreditne institucije, kot so opredeljene v členu 4(1)(1) Uredbe (EU) št. 575/2013. Za specializirane hipotekarne kreditne institucije je značilno, da od javnosti ne sprejemajo vlog, ampak druga vračljiva sredstva in so kot take skladne s to opredelitvijo. Brez poseganja v pomožne dejavnosti, ki jih dovoljuje veljavna nacionalna zakonodaja, so specializirane hipotekarne kreditne institucije tiste, ki dajejo samo hipotekarna posojila in posojila javnemu sektorju, vključno s financiranjem posojil, kupljenih od drugih kreditnih institucij. Glavni namen Direktive je urediti pogoje, pod katerimi lahko navedene kreditne institucije izdajo krite obveznice kot instrument financiranja, tako, da se določijo zahteve glede produkta in vzpostavi posebni nadzor produkta, ki velja zanje, da se zagotovi visoka raven zaščite vlagateljev.

(13)  Obstoj dvojnega zavarovanja je bistven koncept in element številnih obstoječih nacionalnih okvirov za krite obveznice ter temeljni element kritih obveznic iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES. Zato je treba ta koncept določiti in tako zagotoviti, da bodo imeli vlagatelji in nasprotne stranke pogodb o izvedenih finančnih instrumentih po vsej Uniji terjatev do izdajatelja krite obveznice in do sredstev v kritnem premoženju pod harmoniziranimi pogoji.

(14)  Tudi izvzetost iz stečaja bi morala biti temeljna lastnost kritih obveznic, da se zagotovi, da se vlagatelji v krite obveznice poplačajo ob zapadlosti obveznice. Samodejna pospešitev poplačila ob neplačilu izdajatelja lahko zmoti prednostno razvrstitev tistih, ki so vložili v krite obveznice. Zato je pomembno zagotoviti, da se vlagatelji v krite obveznice poplačajo v skladu s pogodbenim razporedom, in sicer tudi v primeru neplačila. Izvzetost iz stečaja je posledično neposredno povezana z dvojnim zavarovanjem in bi zato tudi morala biti temeljna lastnost okvira za krite obveznice;

(15)  Še ena temeljna lastnost obstoječih nacionalnih okvirov za krite obveznice je zahteva, da so sredstva v kritnem premoženju zelo visoke kakovosti, da se zagotovi trdnost kritnega premoženja. Za ta sredstva v kritnem premoženju je značilno, da imajo posebne lastnosti v zvezi s plačilnimi terjatvami in zavarovanjem, s katerim so krita. Zato je primerno določiti splošne lastnosti glede kakovosti, ki bi jih morala sredstva izpolnjevati, da bi bila primerna za kritno premoženje. Sredstva iz točk (a) do (g) člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 bi morala šteti kot primerna za kritno premoženje znotraj okvira za krite obveznice. To vključuje primer, ko sredstva v kritnem premoženju ne izpolnjujejo več zahtev iz zgoraj navedenih točk, vendar se štejejo kot primerna za kritno premoženje v skladu s točko (b) odstavka 1, če izpolnjujejo zahteve te direktive. Posojila javnim podjetjem ali posojila, za katera ta jamčijo, kot so opredeljena v členu 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES, ▌bi se lahko štela kot primerna za kritno premoženje, pod pogojem, da javna podjetja zagotavljajo osnovne javne storitve za vzdrževanje ključnih družbenih dejavnosti. Poleg tega bi morala javna podjetja svoje storitve opravljati na podlagi koncesije ali dovoljenja javnih organov, morala bi biti pod javnim nadzorom in imeti zadostna pooblastila za ustvarjanje prihodkov, da bi bila solventna. Če se države članice odločijo, da bodo v svojem nacionalnem okviru dovolile sredstva v obliki posojil javnim podjetjem ali posojil, za katera ta jamčijo, bi morale ustrezno upoštevati morebiten učinek na konkurenco v zvezi s temi sredstvi. Kreditne institucije in zavarovalnice se ne bi smele šteti za javna podjetja, ne glede na njihovo lastništvo. Zato bi se morale izpostavljenosti do kreditnih institucij šteti kot primerne za kritno premoženje v skladu s členom 6(1)(a) ali (b) te direktive, odvisno od tega, ali izpolnjujejo zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali ne. Izpostavljenosti do zavarovalnic bi se prav tako morale šteti kot primerne za kritno premoženje v skladu s členom 6(1)(b) te direktive. Za primerno v skladu s to direktivo bi lahko veljalo tudi drugo kritno premoženje podobno visoke kakovosti, ki bi izpolnjevalo zahteve te direktive, vključno z zahtevami glede zavarovanja terjatve za plačilo. Pri zavarovanju s stvarnim premoženjem bi bilo treba lastništvo evidentirati v javnem registru in tako zagotoviti izvršljivost. Če javni register ne obstaja, bi morale države članice imeti možnost, da vzpostavijo alternativen način izdajanja potrdil o lastništvu in terjatvah, ki bi bil primerljiv s tistim, ki ga omogoča javno evidentiranje obremenjenega fizičnega sredstva. Če države članice uporabijo takšen alternativni način izdajanja potrdil, bi morale tudi določiti postopek za evidentiranje sprememb lastništva in terjatev. Države članice bi morale imeti ▌ možnost, da določena sredstva izključijo iz nacionalnih okvirov. Da bi lahko vlagatelji v krite obveznice bolje ocenili tveganje programa kritih obveznic, bi morale države članice določiti tudi pravila o diverzifikaciji tveganj glede razpršenosti in pomembne koncentracije v zvezi s številom posojil ali izpostavljenosti v kritnem premoženju in številom nasprotnih strank. Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo o ustrezni ravni razpršenosti in pomembne koncentracije, ki jo zahtevajo v svoji nacionalni zakonodaji.

(16)  Krite obveznice imajo posebne strukturne lastnosti, katerih cilj je vedno zaščititi vlagatelje. Te lastnosti vključujejo zahtevo, da imajo vlagatelji v krite obveznice terjatev ne samo do izdajatelja, ampak tudi do sredstev v namenskem kritnem premoženju. ▌Te strukturne zahteve, ki so povezane s produktom, se razlikujejo od bonitetnih zahtev, ki veljajo za kreditno institucijo, ki izda krite obveznice. Ne bi se smele osredotočati na zagotavljanje dobrega bonitetnega stanja institucije izdajateljice, ampak na zaščito vlagateljev tako, da uvedejo posebne zahteve za samo krito obveznico. Poleg posebnih zahtev za uporabo visokokakovostnih sredstev v kritnem premoženju je primerno urejati tudi splošne zahteve glede lastnosti kritnega premoženja, da se dodatno okrepi zaščita vlagateljev. Navedene zahteve bi morale vključevati posebna pravila, namenjena zaščiti kritnega premoženja, kot so pravila o ločevanju sredstev v kritnem premoženju. Ločevanje je mogoče doseči na različne načine, na primer v bilanci stanja, s subjekti za posebne namene ali na druge načine. Namen ločevanja sredstev pa je v vsakem primeru ta, da razen imetnikov kritih obveznic upniki ne morejo zakonito dostopati do njih. Urediti bi bilo treba tudi lokacijo kritnega premoženja, da bi zagotovili uresničevanje pravic vlagateljev ▌. Pomembno je ▌tudi, da države članice določijo pravila o sestavi kritnega premoženja ▌. Poleg tega bi morale biti v tej direktivi določene tudi zahteve glede kritja, ki ne bi posegale v pravico držav članic, da dovolijo druge načine zmanjševanja tveganj, npr. valutnega tveganja in tveganja spremembe obrestne mere. Določiti bi bilo treba izračun kritja in pogoje, pod katerimi je v kritno premoženje mogoče vključiti izvedene finančne instrumente, da bi zagotovili, da bodo za kritno premoženje po vsej Uniji veljali skupni visoki standardi kakovosti. Pri izračunu kritja bi bilo treba za glavnico upoštevati nominalno načelo. Države članice bi morale imeti možnost uporabiti drugo metodo izračuna, kot je načelo nominalne vrednosti, pod pogojem, da je bolj preudarna, tj. da se z njo ne izračuna višji količnik kritja, pri čemer so izračunana kritna sredstva števec in izračunane obveznosti kritih obveznic imenovalec. Države članice bi morale prav tako imeti možnost zahtevati raven presežnega zavarovanja za krite obveznice, ki jih izdajo kreditne institucije v zadevni državi članici, ki je višja od tiste, ki je zahtevana za kritje v členu 15.

(17)  Več držav članic že zahteva, da nadzornik kritnega premoženja opravlja določene naloge glede kakovosti primernih sredstev in zagotavlja skladnost z nacionalnimi zahtevami glede kritja. Da bi harmonizirali obravnavo kritih obveznic po vsej Uniji, je zato pomembno, da so naloge in odgovornosti nadzornika kritnega premoženja, kadar se ta zahteva z nacionalnim okvirom, jasno opredeljene. Obstoj nadzornika kritnega premoženja ne odpravlja odgovornosti nacionalnih pristojnih organov glede javnega nadzora kritih obveznic, zlasti v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz členov 6 do 12 in 14 do 17 te direktive.

(17a)  Člen 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 določa več pogojev, ki jih morajo izpolnjevati krite obveznice, zavarovane s strani ustanov za listinjenje. Eden od pogojev zadeva obseg, v katerem je mogoče uporabiti to vrsto sredstev zavarovanja, in omejuje uporabo takih struktur na 10 ali 15 % zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic. Pristojni organi lahko ta pogoj v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 opustijo. Komisija je v pregledu glede primernosti te opustitve ugotovila, da bi se smeli instrumenti v listinjenju ali krite obveznice kot sredstva zavarovanja za izdajanje kritih obveznic uporabljati samo za druge krite obveznice (v nadaljnjem besedilu: združene strukture kritih obveznic znotraj skupine), vendar brez omejitev v zvezi z zneskom neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic. Da bi zagotovili optimalno raven preglednosti, kritno premoženje za zunanje izdane krite obveznice ne bi smelo vsebovati notranje izdanih kritih obveznic različnih kreditnih institucij znotraj skupine. Ker uporaba združenih struktur kritih obveznic znotraj skupine pomeni izvzetje iz omejitev za izpostavljenosti kreditne institucije v skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, bi bilo treba zahtevati, da notranje in zunanje izdane krite obveznice v trenutku izdaje ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali stopnji kreditne kakovosti 2, in sicer v primeru naknadne spremembe stopnje kreditne kakovosti in če to odobrijo pristojni organi. Če zunanje ali notranje izdane krite obveznice te zahteve ne izpolnjujejo več, notranje izdane krite obveznice ne morejo več šteti kot primerna sredstva v skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, zaradi česar zunanje izdane krite obveznice iz ustreznega kritnega premoženja niso več upravičene do izvzetja iz člena 129(1aa) navedene uredbe. Kadar te notranje izdane krite obveznice ne izpolnjujejo več ustrezne zahteve glede stopnje kreditne kakovosti, vendar izpolnjujejo vse zahteve te direktive, bi vseeno morale šteti kot primerna kritna sredstva za namen te direktive in bi zato moralo biti dovoljeno, da se tudi za zunanje izdane krite obveznice, ki so zavarovane s temi notranje izdanimi kritimi obveznicami ali drugimi sredstvi, ki izpolnjujejo zahteve te direktive, uporabi oznaka evropske krite obveznice. Države članice se odločijo, ali bodo dovolile uporaba takšnih struktur. Kreditne institucije, ki pripadajo skupini, ki se nahaja v različnih državah članicah, lahko torej takšne strukture dejansko uporabijo le, če so se vse zadevne države članice odločile dovoliti njihovo uporabo in so to določbo prenesle v svojo zakonodajo.

(18)  Male kreditne institucije se pri izdaji kritih obveznic soočajo s težavami, saj vzpostavitev programov kritih obveznic pogosto vključuje visoke začetne stroške. Likvidnost je prav tako zelo pomembna na trgih kritih obveznic, v veliki meri pa jo določa obseg neporavnanih obveznosti iz naslova obveznic. Zato je primerno omogočiti skupno financiranje dveh ali več kreditnih institucij, da se omogoči izdaja kritih obveznic malim kreditnim institucijam. To bi določilo združevanje kritnih sredstev več kreditnih institucij kot sredstev zavarovanja za krite obveznice, ki jih izda ena kreditna institucija, ter spodbudilo izdajanje kritih obveznic v tistih državah članicah, kjer trenutno ni dobro razvitega trga. Zahteve za uporabo dogovorov o skupnem financiranju bi morale zagotoviti, da bodo kritna sredstva, ki se prodajo, ali, če država članica dovoljuje to možnost, na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju v skladu z Direktivo 2002/47/ES prenesejo na kreditno institucijo izdajateljico, izpolnjevala zahteve za kritna sredstva glede primernosti ▌in ločevanja ▌iz prava Unije.

(20)  Preglednost kritnega premoženja, ki varuje krito obveznico, je bistven del te vrste finančnih instrumentov, saj povečuje primerljivost in vlagateljem omogoča, da opravijo potrebno oceno tveganja. Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(13) določa pravila za pripravo, odobritev in distribucijo prospekta, ki se objavi ob javni ponudbi vrednostnih papirjev ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, ki je v državi članici ali deluje v njej. Nacionalni zakonodajalci in udeleženci na trgu so sčasoma oblikovali več pobud, ki dopolnjujejo Direktivo 2003/71/ES, glede informacij, ki jih je treba razkriti vlagateljem v krite obveznice. Vendar je treba v pravu Unije določiti, do kakšnega minimalnega skupnega obsega informacij bi morali imeti vlagatelji dostop pred ▌nakupom kritih obveznic ali pri njihovem nakupu. Države članice bi morale imeti možnost, da te minimalne zahteve dopolnijo z dodatnimi določbami.

(21)  Temeljni element pri zagotavljanju zaščite vlagateljev v krite obveznice je zmanjševanje likvidnostnega tveganja instrumenta. To je ključno za zagotavljanje pravočasnega poplačila obveznosti, povezanih s krito obveznico. Zato je primerno uvesti likvidnostni blažilnik za kritno premoženje, da se obravnavajo tveganja pomanjkanja likvidnosti, kot so neusklajenosti zapadlosti in obrestnih mer, prekinitve plačil, tveganja združevanja, izvedeni finančni instrumenti in druge operativne obveznosti, ki zapadejo v okviru programa kritih obveznic. Kreditna institucija se lahko znajde v položaju, ko težko izpolni zahtevo glede likvidnostnega blažilnika za kritno premoženje, na primer v izjemnih razmerah, ko se blažilnik uporablja za kritje odlivov. Pristojni organi, imenovani v skladu s členom 18(2), bi morali spremljati izpolnjevanje zahtev glede likvidnostnega blažilnika kritnega premoženja in po potrebi sprejeti ukrepe, s katerimi bi zahtevali, da jih začne kreditna institucija ponovno izpolnjevati. Likvidnostni blažilnik za kritno premoženje se razlikuje od splošnih zahtev glede likvidnosti, naloženih kreditnim institucijam v skladu z drugimi akti prava Unije, saj je neposredno povezan s kritnim premoženjem in je namenjen zmanjševanju likvidnostnih tveganj, ki so specifična za kritno premoženje. Da bi zmanjšale regulativno obremenitev na najmanjšo možno mero, bi morale države članice imeti možnost, da dovolijo ustrezno interakcijo z zahtevami glede likvidnosti, določenimi z drugimi akti prava Unije ▌, ki služijo drugim namenom kot likvidnostni blažilnik za kritno premoženje. Države članice bi zato morale imeti tudi možnost, da se odločijo, da ▌se do datuma, ko se ti akti prava Unije spremenijo, zahteva glede likvidnostnega blažilnika za kritno premoženje uporablja samo, če pravo Unije ▌ kreditni instituciji ne nalaga nobenih drugih zahtev glede likvidnosti v obdobju, ki ga zajemajo takšne druge zahteve. Pri takšni odločitvi bi morale države članice preprečiti, da bi za kreditne institucije veljala obveznost, da v istem obdobju iste odlive krijejo z različnimi likvidnimi sredstvi. Po tej določbi pa je treba možnost držav članic za odločitev, da se likvidnostni blažilnik za kritno premoženje ne bo uporabljal, ponovno oceniti v okviru prihodnjih sprememb likvidnostnih zahtev za kreditne institucije v skladu s pravom Unije, vključno z delegirano uredbo, sprejeto v skladu s členom 460 Uredbe (EU) št. 575/2013. Razen z zagotavljanjem likvidnih sredstev bi se likvidnostna tveganja lahko obravnavala tudi z drugimi sredstvi, na primer z izdajanjem kritih obveznic, za katere se uporabljajo strukture zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, pri čemer se pri sprožilcih upošteva pomanjkanje likvidnosti ali izjemne razmere. V tem primeru bi morale imeti države članice možnost, da dovolijo izračun likvidnostnega blažilnika na podlagi končnega datuma zapadlosti krite obveznice, pri čemer se upoštevajo morebitna podaljšanja zapadlosti, pri sprožilcih pa se upoštevajo likvidnostna tveganja. Poleg tega bi morale imeti države članice možnost dovoliti, da se zahteve glede likvidnosti kritnega premoženja ne uporabljajo za krite obveznice, za katere veljajo zahteve ujemajočega financiranja, pri katerem vplačila pogodbeno zapadejo pred izplačili in so pred tem uvrščena v visoko likvidna sredstva.

(22)  V številnih državah članicah so se oblikovale inovativne strukture za profile zapadlosti, namenjene obravnavi morebitnih likvidnostnih tveganj, vključno z neusklajenostmi zapadlosti. Te strukture vključujejo možnost podaljšanja načrtovane zapadlosti krite obveznice za določeno obdobje ali omogočajo, da denarni tokovi od kritnih sredstev ▌preidejo neposredno na imetnike kritih obveznic. Da bi po Uniji harmonizirali strukture zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, je pomembno določiti pogoje, pod katerimi lahko države članice dovolijo te strukture, da se zagotovi, da niso prezapletene ali da vlagateljev ne izpostavljajo povečanim tveganjem. Pomembno je tudi zagotoviti, da kreditna institucija zapadlosti ne more podaljšati po lastni presoji. Veljati bi moralo, da se sme zapadlost podaljšati samo v primeru objektivnih in jasno opredeljenih sprožilnih dogodkov, določenih v nacionalnem pravu, ali če se takšni dogodki pričakujejo v bližnji prihodnosti. Ti sprožilci bi morali biti namenjeni preprečevanju neplačila, na primer z reševanjem likvidnostnih težav, nedelovanja trga ali motenj na trgu. Podaljšanje zapadlosti bi lahko poleg tega olajšalo prenehanje delovanja kreditnih institucij, ki izdajajo krite obveznice, v skladu s predpisi, saj bi v primeru insolventnosti ali reševanja lahko preprečilo razprodajo premoženja.

(23)  Obstoj okvira posebnega javnega nadzora je element, ki opredeljuje krite obveznice v skladu s členom 52(4) Direktive 2009/65/ES. Vendar navedena direktiva ne opredeljuje narave, vsebine in organov, ki bi morali biti pristojni za opravljanje takega nadzora. Zato je nujno, da so sestavni elementi takega javnega nadzora kritih obveznic usklajeni in da so naloge in odgovornosti nacionalnih pristojnih organov, ki ga opravljajo, jasno določene.

(24)  Ker je javni nadzor kritih obveznic ločen od nadzora kreditnih institucij v Uniji, bi morale države članice imeti možnost, da za opravljanje teh drugačnih nadzornih vlog imenujejo drug nacionalni pristojni organ, kot je tisti, ki opravlja splošni nadzor kreditne institucije. Da pa bi zagotovili skladnost izvajanja javnega nadzora kritih obveznic po vsej Uniji, je treba zahtevati, da pristojni organi, ki opravljajo javni nadzor kritih obveznic, tesno sodelujejo s pristojnimi organi, ki opravljajo splošni nadzor kreditnih institucij.

(25)  Javni nadzor kritih obveznic bi moral vključevati izdajo dovoljenja kreditnim institucijam za izdajo kritih obveznic. Ker bi krite obveznice smele izdajati samo kreditne institucije, bi bilo dovoljenje za poslovanje kot kreditna institucija pogoj za navedeno dovoljenje. Medtem ko je v državah članicah, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora, v skladu s točko (a) člena 4(1) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 za odobritev kreditnih institucij zadolžena Evropska centralna banka, bi morali biti za dovoljenje za izdajanje kritih obveznic in izvajanje javnega nadzora kritih obveznic pristojni le organi, imenovani v skladu s to direktivo. Ta direktiva bi morala poleg tega vključevati določbe, ki urejajo pogoje, pod katerimi lahko kreditne institucije z dovoljenjem v skladu s pravom Unije pridobijo dovoljenje za opravljanje dejavnosti izdajanja kritih obveznic ▌.

(26)  Področje uporabe dovoljenja bi se moralo nanašati na program kritih obveznic ▌. Ta program bi moral biti pod nadzorom v skladu s to direktivo. Kreditna institucija ima lahko več kot en program kritih obveznic. V tem primeru bi bilo treba zahtevati ločeno dovoljenje za vsak program. Program kritih obveznic lahko vključuje enega ali več kritnih skladov. Več kritnih skladov ali različne izdaje (različne mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN)) v okviru istega programa kritih obveznic ne predstavljajo nujno ločenih programov kritih obveznic.

(26a)  Ko se začnejo uporabljati nova pravila nacionalne zakonodaje, s katerimi se prenese ta direktiva, za obstoječe programe kritih obveznic ni treba pridobiti novega dovoljenja. Vseeno pa bi morala kreditna institucija, ki izda krite obveznice, izpolnjevati vse zahteve te direktive. Izpolnjevanje zahtev bi morali nadzirati pristojni organi, ki so v skladu s to direktivo določeni v okviru javnega nadzora kritih obveznic. Države članice bi lahko v skladu z nacionalno zakonodajo dale smernice v zvezi s postopkom za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev po datumu, od katerega morajo države članice uporabljati določbe, ki prenašajo to direktivo. Pristojni organi bi morali imeti možnost pregledati program kritih obveznic in oceniti, ali bi bilo treba dovoljenje za ta program spremeniti. Potreba po spremembi bi lahko nastala zaradi bistvenih sprememb poslovnega modela kreditne institucije, ki izda krite obveznice, na primer po spremembi nacionalnega okvira za krite obveznice ali zaradi sprejetih odločitev kreditne institucije. Te spremembe bi se lahko štele za bistvene, če bi zahtevale ponovno oceno pogojev, pod katerimi je bilo dano dovoljenje za izdajo kritih obveznic.

(26b)  Če država članica določi, da se imenuje posebni upravitelj, bi morala imeti možnost, da vzpostavi pravila o njegovih pristojnostih in operativnih zahtevah zanj. S temi pravili bi lahko določila, da lahko posebni upravitelj zbira le vloge ali druga vračljiva sredstva profesionalnih vlagateljev, ne pa vlog ali drugih vračljivih sredstev potrošnikov in malih vlagateljev.

(27)  Države članice bi morale za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, naloženih kreditnim institucijam, ki izdajajo krite obveznice, in za zagotovitev podobne obravnave in izpolnjevanja obveznosti po vsej Uniji, določiti upravne kazni in druge upravne ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da določijo kazenske sankcije. Države članice, ki se odločijo, da bodo namesto upravnih kazni uvedle kazenske sankcije, bi morale Komisijo obvestiti o zadevnih določbah kazenskega prava.

(28)  Navedene upravne kazni in drugi upravni ukrepi, ki jih določijo države članice, bi morali izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki navedenih kazni ali ukrepov, merili, ki jih je treba upoštevati pri njihovi uporabi, objavo obveznosti pristojnih organov, ki opravljajo javni nadzor kritih obveznic, pristojnostmi za naložitev kazni in višino upravnih denarnih kazni, ki se lahko naložijo. Preden se sprejme odločitev za naložitev upravne kazni ali drugih upravnih ukrepov, je treba naslovniku dati možnost, da poda izjavo. Vseeno pa bi morale države članice imeti možnost, da določijo izjeme za pravico do izjave v zvezi z drugimi upravnimi ukrepi. Vsaka taka izjema bi morala veljati le za primere neposredne nevarnosti, pri katerih so potrebni takojšnji ukrepi, da bi preprečili znatne izgube za tretje osebe, kot so vlagatelji v krite obveznice, ali da bi preprečili ali odpravili znatno škodo za finančni sistem. V teh primerih bi bilo treba naslovniku dati možnost, da poda izjavo po naložitvi ukrepa.

(29)  Države članice bi morale zagotoviti, da pristojni organi, ki opravljajo javni nadzor kritih obveznic, pri določanju vrste upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov in višine navedenih kazni upoštevajo vse ustrezne okoliščine, da bi zagotovile dosledno uporabo upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov po vseh državah članicah. Države članice lahko upravne ukrepe uvedejo tudi v zvezi s podaljšanjem zapadlosti v okviru struktur zapadlosti, ki jih je mogoče podaljšati. Če države članice določijo take ukrepe, bi lahko z njimi pristojnim organom omogočile razveljavitev podaljšanja zapadlosti in določile pogoje za tako razveljavitev, da bi ukrepali v primeru, ko kreditna institucija podaljša zapadlost v nasprotju z objektivnimi sprožilci, določenimi v nacionalni zakonodaji, ali da bi zagotovili finančno stabilnost in zaščitili vlagatelje.

(30)  Da bi zaznali morebitne kršitve zahtev v zvezi z izdajo in trženjem kritih obveznic, bi morali imeti pristojni organi, ki opravljajo javni nadzor kritih obveznic, potrebna preiskovalna pooblastila in učinkovite mehanizme za spodbujanje prijav morebitnih ali dejanskih kršitev. Navedeni mehanizmi ne bi smeli vplivati na pravice do obrambe osebe ali subjekta, na katerega bi izvajanje navedenih pooblastil in mehanizmov lahko negativno vplivalo.

(31)  Pristojni organi, ki opravljajo javni nadzor kritih obveznic, bi morali imeti tudi pooblastilo za naložitev upravnih kazni in sprejetje drugih upravnih ukrepov, da bi zagotovili največje možno področje uporabe za ukrepanje po kršitvi in pripomogli k preprečevanju nadaljnjih kršitev, ne glede na to, ali se taki ukrepi po nacionalnem pravu štejejo kot upravna kazen ali drug upravni ukrep. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da določijo dodatne kazni in višje ravni upravnih denarnih kazni od tistih iz te direktive.

(32)  Za obstoječe nacionalne zakone o kritih obveznicah je značilno, da zanje veljajo podrobne ureditve na nacionalni ravni ter nadzor izdaj in programov kritih obveznic, kar zagotavlja, da se pravice vlagateljev v zvezi z izdajo kritih obveznic vedno uresničujejo. Navedeni nadzor vključuje stalno spremljanje lastnosti programa, zahtev glede kritja in kvalitete kritnega premoženja. Primeren obseg informacij za vlagatelje o regulativnem okviru, ki ureja izdajanje kritih obveznic, je osnovni element zaščite vlagateljev. Zato je primerno zagotoviti, da pristojni organi redno objavljajo informacije glede nacionalnih ukrepov za prenos te direktive v nacionalno zakonodajo in o tem, kako izvajajo javni nadzor kritih obveznic.

(33)  Krite obveznice se v Uniji trenutno tržijo pod nacionalnimi poimenovanji in znaki, med katerimi so nekateri zelo uveljavljeni, drugi pa ne. ▌ Zato se zdi smiselno kreditnim institucijam, ki izdajajo krite obveznice v Uniji, omogočiti, da uporabljajo poseben znak „evropske krite obveznice“, kadar prodajajo krite obveznice vlagateljem iz Unije in tretjih držav, pod pogojem, da te krite obveznice izpolnjujejo zahteve iz te direktive. Če krite obveznice izpolnjujejo tudi zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, bi bilo treba kreditnim institucijam dovoliti, da zanje uporabijo znak „evropske krite obveznice EU (visokokakovostne)“. Ta znak, ki bi sporočal, da krite obveznice izpolnjujejo določene dodatne zahteve in da to zagotavlja njihovo višjo in prepoznavno kakovost, bi lahko bil privlačen celo za države članice z uveljavljenimi nacionalnimi znaki. Namen znakov „evropske krite obveznice“ in „evropske krite obveznice EU (visokokakovostne)“ je vlagateljem olajšati oceno kakovosti kritih obveznic in tako poskrbeti, da bodo krite obveznice kot naložbeni nosilec bolj privlačne, tako v Uniji kot zunaj nje. Uporaba teh znakov pa bi morala biti neobvezna in države članice bi morale imeti možnost, da ohranijo lastne nacionalne okvire za poimenovanja in označevanje vzporedno z znakoma „evropske krite obveznice“.

(34)  Da bi Komisija ocenila uporabo te direktive, bi morala v tesnem sodelovanju z EBA spremljati razvoj kritih obveznic v Uniji ter Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o ravni zaščite vlagateljev in razvoju trgov kritih obveznic. V poročilu bi se morala osredotočiti tudi na razvoj v zvezi s sredstvi, s katerimi se zavaruje izdaja kritih obveznic ▌. Uporaba struktur zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, se povečuje. Komisija bi morala zato Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o delovanju ter tveganjih in koristih, ki izhajajo iz izdaje kritih obveznic z možnostjo podaljšanja zapadlosti. Udeleženci na trgu so kot dodatni instrument bank za financiranje realnega gospodarstva predlagali nov razred finančnih instrumentov z imenom evropske zavarovane obveznice. Ti so zavarovani s sredstvi, ki so bolj tvegana kot javna in hipotekarna posojila ter v skladu s to direktivo niso primerna sredstva. Komisija se je 3. oktobra 2017 posvetovala z EBA, da bi ocenila, v kolikšni meri bi se lahko pri evropskih zavarovanih obveznicah uporabila „dobra praksa“, ki jo je EBA določila v zvezi s tradicionalnimi kritimi obveznicami, pa tudi ustrezno obravnavo tveganj evropskih zavarovanih obveznic in možni učinek izdaj teh obveznic na raven obremenitve bančnih bilanc stanja. EBA je v zvezi s tem 24. julija 2018 izdala poročilo, Komisija pa je vzporedno 12. oktobra 2018 objavila študijo. V študiji Komisije in poročilu EBA je bilo ugotovljeno, da je potrebna nadaljnja ocena, na primer v zvezi z regulativno obravnavo. Komisija bi zato morala še naprej ocenjevati, ali je za evropske zavarovane obveznice potreben zakonodajni okvir, ter Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o svojih ugotovitvah, po potrebi pa ob tem predložiti tudi zakonodajni predlog.

(35)  Trenutno v Uniji ne obstaja sistem enakovrednosti za priznavanje kritih obveznic, ki jih izdajo kreditne institucije v tretjih državah, razen v bonitetnem smislu, kjer se ugodnejša obravnava glede likvidnosti pod določenimi pogoji odobri za nekatere obveznice tretjih držav. Komisija bi zato morala v tesnem sodelovanju z EBA oceniti potrebo in smiselnost uvedbe sistema enakovrednosti za izdajatelje kritih obveznic in vlagatelje vanje iz tretjih držav. Komisija bi morala najpozneje dve leti po datumu, od katerega morajo države članice uporabljati določbe, s katerimi to direktivo prenašajo v nacionalno zakonodajo, o tem vprašanju Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo in po potrebi zakonodajni predlog.

(36)  Za krite obveznice je značilno, da imajo določen rok zapadlosti več let. Zato je treba vključiti prehodne ukrepe, da bi preprečili vpliv na krite obveznice, izdane pred [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive] ▌. Krite obveznice, izdane pred tem datumom, bi zato morale stalno izpolnjevati zahteve iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES in bi morale biti izvzete iz večine novih zahtev iz te direktive. V zvezi s temi obveznicami bi bilo treba omogočiti, da še naprej štejejo kot krite obveznice, če njihovo izpolnjevanje zahtev iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES, kot se uporablja na dan njihove izdaje, in zahtev te direktive, ki se uporabljajo zanje, nadzirajo pristojni organi, imenovani v skladu s to direktivo. Ta nadzor ne bi smel vključevati izpolnjevanja zahtev te direktive, iz katerih so te krite obveznice izvzete. V nekaterih državah članicah so kode ISIN odprte za daljše obdobje, tako da se lahko krite obveznice s to kodo še naprej izdajajo in da se tako poveča obseg (velikost izdaje) določene krite obveznice (posebne izdaje). Prehodni ukrepi bi morali zajemati tudi posebne izdaje kritih obveznic s kodami ISIN, ki so bile odprte pred... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 1 dan], pri čemer bi bilo treba upoštevati več omejitev.

(37)  Zaradi določitve enotnega okvira za krite obveznice bi bilo treba opis kritih obveznic v členu 52(4) Direktive 2009/65/ES spremeniti. Direktiva 2014/59/EU krite obveznice opredeljuje s sklicevanjem na člen 52(4) Direktive 2009/65/ES in ker bi bilo treba ta opis spremeni, bi bilo treba spremeniti tudi Direktivo 2014/59/EU. Da bi se izognili vplivu na krite obveznice, izdane v skladu s členom 52(4) Direktive 2009/65/ES pred ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive], bi morali navedene krite obveznice še naprej imenovati ali jih opredeljevati kot krite obveznice, in sicer do njihove zapadlosti. Direktivi 2009/65/ES in 2014/59/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(38)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(14) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(39)  Ker države članice ciljev te direktive – vzpostavitev skupnega okvira za krite obveznice, ki bo zagotavljal, da bodo strukturne lastnosti kritih obveznic po vsej Uniji ustrezale nižjemu profilu tveganja, ki je upravičen do ugodnejše obravnave v Uniji – ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih je zaradi potrebe po nadaljnjem razvoju trga kritih obveznic ▌in podpore čezmejnim naložbam v Uniji mogoče lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(39a)  Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropsko centralno banko, ki je mnenje predložila 22. avgusta 2018.

(40)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(15) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je dne ... predložil mnenje(16). Kreditne institucije, ki izdajajo krite obveznice, obdelujejo znatne količine osebnih podatkov. Pri tej obdelavi podatkov bi morale dosledno spoštovati Uredbo (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Tudi Evropski bančni organ bi moral pri obdelavi podatkov, ko v skladu z direktivo vodi osrednjo podatkovno zbirko o upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, o katerih ga obveščajo pristojni nacionalni organi, spoštovati Uredbo (ES) št. 45/2001 –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa naslednja pravila za zaščito vlagateljev, ki zadevajo:

(1)  zahteve za izdajanje kritih obveznic;

(2)  strukturne lastnosti kritih obveznic;

(3)  javni nadzor kritih obveznic;

(4)  zahteve glede objave v zvezi s kritimi obveznicami ▌.

Člen 2

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za krite obveznice, ki jih izdajo kreditne institucije s sedežem v Uniji.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „krita obveznica“ pomeni dolžniško obveznost, ki jo izda kreditna institucija v skladu z določbami nacionalnega prava, ki prenaša obvezne zahteve te direktive, in je zavarovana s kritnimi sredstvi, v zvezi s katerimi lahko vlagatelji v krite obveznice neposredno uveljavljajo pravice kot prednostni upniki;

(2)  „program kritih obveznic“ pomeni strukturne značilnosti izdaje kritih obveznic, določene na podlagi zakonskih predpisov in pogodbenih pogojev, v skladu z dovoljenjem, izdanim kreditni instituciji, ki izda krite obveznice;

(3)  „kritno premoženje“ pomeni jasno določen nabor sredstev, s katerimi so zavarovane plačilne obveznosti, vezane na krite obveznice, in ki so ločena od drugih sredstev, ki jih poseduje kreditna institucija, ki izda krite obveznice;

(3a)  „kritna sredstva“ pomeni sredstva, vključena v kritno premoženje;

(3b)  „sredstva za zavarovanje“ pomeni fizična sredstva in sredstva v obliki izpostavljenosti, s katerimi so zavarovana kritna sredstva;

(3c)  „ločevanje“ pomeni dejavnosti kreditne institucije, ki izda krite obveznice, s katerimi izbere kritna sredstva in zagotovi, da upniki, ki niso vlagatelji v krite obveznice ali nasprotne stranke pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ne morejo zakonito dostopati do njih;

(4)  „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(5)  „specializirana hipotekarna kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, ki posojila financira izključno ali predvsem z izdajanjem kritih obveznic, ki ji je zakonsko dovoljeno samo dajanje hipotekarnih posojil in posojil javnemu sektorju ter ki ne sme sprejemati vlog, sprejema pa druga vračljiva sredstva od javnosti;

(6)  „samodejna pospešitev ▌“ pomeni situacijo, v kateri ▌krita obveznica v primeru insolventnosti ali reševanja samodejno takoj zapade v plačilo in imajo vlagatelji v to krito obveznico izvršljivo terjatev za poplačilo v času pred prvotnim datumom zapadlosti;

(7)  „tržna vrednost“ pri nepremičninah pomeni tržno vrednost, kot je opredeljena v točki (76) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(8)  „hipotekarna kreditna vrednost“ pri nepremičninah pomeni hipotekarno kreditno vrednost, kot je opredeljena v točki (74) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(10)  „primarna sredstva“ pomeni dominantna kritna sredstva, ki določajo naravo kritnega premoženja;

(11)  „nadomestna sredstva“ pomeni kritna sredstva, ki prispevajo k zahtevam glede kritja, razen primarnih sredstev;

(12)  „presežno zavarovanje“ pomeni zakonsko, pogodbeno ali prostovoljno raven celotnega zavarovanja, ki presega zahteve glede kritja iz člena 15;

(13)  „zahteve glede ujemajočega financiranja“ pomeni pravila, ki zahtevajo, da se denarni tokovi med obveznostmi in sredstvi, ki zapadejo, ujemajo, tako da se pogodbeno zagotovi, da je zapadlost za plačila ▌kreditojemalcev in nasprotnih strank pogodb o izvedenih finančnih instrumentih pred zapadlostjo za izplačila vlagateljem v krite obveznice in nasprotnim strankam pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, da so prvi zneski ▌po vrednosti vsaj enakovredni zneskom, ki jih je treba izplačati vlagateljem v krite obveznice in nasprotnim strankam pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ter da se zneski, prejeti od kreditojemalcev in nasprotnih strank pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, vključijo v kritno premoženje v skladu s členom 16(3) te direktive do zapadlosti plačil vlagateljem v krite obveznice in nasprotnim strankam pogodb o izvedenih finančnih instrumentih;

(14)  „neto likvidnostni odliv“ pomeni vsa izplačila z zapadlostjo na en koledarski dan, vključno s plačili glavnice in obresti ter plačili na podlagi pogodb o izvedbenih finančnih instrumentih v okviru programa kritih obveznic, potem ko se odštejejo vsa vplačila z zapadlostjo na isti koledarski dan, za terjatve, povezane s kritnimi sredstvi;

(15)  „struktura zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati“ pomeni mehanizem, ki omogoča možnost podaljšanja načrtovanega roka zapadlosti kritih obveznic za predhodno določeno obdobje in v primeru, da pride do določenega sprožilca;

(16)  „javni nadzor kritih obveznic“ pomeni nadzor programov kritih obveznic, s katerim se zagotavlja skladnost z zahtevami, ki veljajo za izdajanje kritih obveznic, in njihovo izvrševanje;

(17)  „posebni upravitelj“ pomeni osebo ali subjekt, imenovan za upravljanje programa kritih obveznic v primeru insolventnosti kreditne institucije, ki izda krite obveznice v okviru navedenega programa, ali če je bilo za to kreditno institucijo v skladu s členom 32(1) Direktive 2014/59/EU ugotovljeno, da propada ali bo verjetno propadla, ali – v izjemnih okoliščinah – če ustrezni pristojni organ ugotovi, da je pravilno delovanje te kreditne institucije resno ogroženo;

(17a)  „reševanje“ pomeni reševanje, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU;

(18)  „skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v točki (137) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

NASLOV II

STRUKTURNE LASTNOSTI KRITIH OBVEZNIC

Poglavje 1

Dvojno zavarovanje in izvzetost iz stečaja

Člen 4

Dvojno zavarovanje

1.  Države članice določijo pravila, ki vlagateljem v krite obveznice in nasprotnim strankam pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 11, dajejo pravico do naslednjih terjatev:

(a)  terjatve do kreditne institucije, ki izda krite obveznice;

(b)  v primeru insolventnosti ali reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice, do prednostne terjatve do glavnice in vseh obračunanih in prihodnjih obresti od kritnih sredstev ▌;

(c)  v primeru insolventnosti ali reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice, in v primeru, da prednostne terjatve iz točke (b) ni mogoče v celoti poravnati, terjatev do stečajne mase navedene kreditne institucije, ki je enakovredna terjatvam navadnih nezavarovanih upnikov kreditne institucije, določenih v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo razvrščanje v običajnih insolvenčnih postopkih.

2.  Terjatve iz odstavka 1 so omejene na polne plačilne obveznosti, povezane s kritimi obveznicami.

3.  Za namene točke (c) odstavka 1 lahko države članice v primeru insolventnosti specializirane hipotekarne kreditne institucije določijo pravila, ki vlagateljem v krite obveznice in nasprotnim strankam pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 11, dajejo pravico do terjatve, ki je nadrejena terjatvam navadnih nezavarovanih upnikov specializirane hipotekarne kreditne institucije, določenih v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo razvrščanje upnikov v običajnih insolvenčnih postopkih, vendar podrejena terjatvam drugih prednostnih upnikov.

Člen 5

Izvzetost kritih obveznic iz stečaja

Države članice zagotovijo, da za plačilne obveznosti, povezane s kritimi obveznicami, ne velja samodejna pospešitev v primeru insolventnosti ali reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice.

Poglavje 2

Kritno premoženje in kritje

Oddelek I

Primerna sredstva

Člen 6

Primerna kritna sredstva

1.  Države članice ▌zahtevajo, da so krite obveznice vedno zavarovane s:

(a)  ▌sredstvi, ki se štejejo kot primerna v točkah (a) do (g) člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, če kreditna institucija, ki izda krite obveznice, izpolnjuje zahteve iz odstavkov (1a) do (3) člena 129 navedene uredbe;

(b)  ▌visokokakovostnimi kritnimi sredstvi, ki kreditni instituciji, ki izda krite obveznice, zagotavljajo terjatev za plačilo, kot je določeno v odstavku 2, in ki so zavarovana s sredstvi za zavarovanje, kot je določeno v odstavku 3;

ali

(c)  sredstvi v obliki posojil javnim podjetjem ali posojil, za katera ta jamčijo, v skladu z opredelitvijo javnih podjetij v točki (b) člena 2 Direktive Komisije 2006/111/ES in ob upoštevanju odstavka 4.

2.  Za terjatve za plačilo iz točke (b) odstavka 1 veljajo naslednje pravne zahteve:

(a)  sredstvo predstavlja terjatev za plačilo denarnih sredstev, katere minimalna vrednost je vedno določljiva, ki je pravno veljavna in izvršljiva in za katero ne veljajo drugi pogoji razen tega, da terjatev zapade v prihodnosti in da je zavarovana s hipoteko, zastavno pravico, pravico do zaplembe ali drugim jamstvom;

(b)  hipoteka, zastavna pravica, pravica do zaplembe ali jamstvo, s katerim je zavarovana terjatev za plačilo, je izvršljivo;

(c)  vse pravne zahteve za vzpostavitev hipoteke, zastavne pravice, pravice do zaplembe ali jamstva, s katerim je zavarovana terjatev za plačilo, so bile izpolnjene;

(d)  hipoteka, zastavna pravica, pravica do zaplembe ali jamstvo, s katerim je zavarovana terjatev za plačilo, kreditni instituciji, ki izda krite obveznice, omogoča, da vrednost terjatve izterja brez nepotrebnega odlašanja.

Države članice zahtevajo, da kreditne institucije, ki izdajajo krite obveznice, ocenijo izvršljivost terjatev za plačilo in sredstva za zavarovanje, preden jih vključijo v kritno premoženje.

3.  Kritna sredstva iz točke (b) odstavka 1 izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(a)  v primeru fizičnih sredstev obstajajo standardi vrednotenja, ki so splošno sprejeti med strokovnjaki in ki so ustrezni za zadevno fizično sredstvo, obstaja pa tudi javni register, v katerem se evidentirajo lastništvo in terjatve v zvezi s temi fizičnimi sredstvi;

(b)  v primeru sredstev v obliki izpostavljenosti varnost in trdnost nasprotne stranke izpostavljenosti izhajata iz njenih pooblastil za pobiranje davkov ali iz tega, da sta njena operativna trdnost in finančna solventnost pod stalnim javnim nadzorom.

Fizična sredstva za zavarovanje iz točke (a) tega odstavka prispevajo h kritju obveznosti, vezanih na krito obveznico, bodisi do višine glavnice pravic do zaplembe, ki so združene z morebitnimi predhodnimi pravicami do zaplembe, bodisi do višine 70 % vrednosti teh fizičnih sredstev za zavarovanje, odvisno, kateri znesek je nižji. Fizičnim sredstvom za zavarovanje iz točke (a) tega odstavka, ki so primerna v skladu s točko (a) odstavka 1, ni treba izpolnjevati zahtev glede omejitve 70 % ali omejitev iz točk (a) do (g) člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Kadar za namene točke (a) tega odstavka ne obstaja javni register za posamezno fizično sredstvo, lahko države članice vzpostavijo alternativen način izdajanja potrdil o lastništvu in terjatvah za to fizično sredstvo, s katerim je zagotovljena primerljiva zaščita kot z javnim registrom v smislu, da v skladu s pravom zadevne države članice zainteresiranim tretjim osebam omogoča dostop do informacij v zvezi z identifikacijo obremenjenih fizičnih sredstev, določanjem lastništva, dokumentacijo in določanjem obremenitev ter izvršljivostjo pravice do zavarovanja terjatev.

4.  Za namene točke (c) odstavka 1 velja za krite obveznice, zavarovane s posojili javnega podjetja ali posojili, za katera ta jamčijo, minimalna raven 10 % presežnega zavarovanja, kot je opredeljeno v členu 3(12), pa tudi vsi naslednji pogoji:

(a)  javna podjetja zagotavljajo osnovne javne storitve na podlagi licence, koncesijske pogodbe ali druge oblike pooblastila, ki ga izda javni organ;

(b)  javna podjetja so pod javnim nadzorom;

(c)  javna podjetja imajo zadostna pooblastila za ustvarjanje prihodka, in sicer na podlagi:

(i)  ustrezne prožnosti v zvezi s pobiranjem in višanjem provizij, dajatev in terjatev za opravljeno storitev, da zagotovijo svojo finančno trdnost in solventnost,

(ii)  zadostnih nepovratnih sredstev na zakonski podlagi, ki jih prejemajo v zameno za zagotavljanje osnovnih javnih storitev in s katerimi zagotovijo svojo finančno trdnost in solventnost, ali

(iii)  sklenjene pogodbe z javnim podjetjem o prenosu dobička in izgube.

5.  Države članice določijo pravila o metodologiji in postopku vrednotenja fizičnih sredstev, ki se uporabljajo kot sredstva za zavarovanje, iz točk (a) in (b) odstavka 1. Ta pravila zagotavljajo vsaj naslednje:

(a)  za vsako fizično sredstvo za zavarovanje, da v trenutku vključitve kritnega sredstva v kritno premoženje obstaja tekoče vrednotenje sredstva in da je njegova vrednost enaka ali manjša od tržne vrednosti ali hipotekarne kreditne vrednosti,

(b)  da vrednotenje opravi cenilec, ki ima potrebne kvalifikacije, sposobnosti in izkušnje, in

(c)  da je cenilec neodvisen od postopka odločanja o kreditih, pri oceni vrednosti ne upošteva špekulativnih elementov sredstva za zavarovanje ter vrednost finančnega sredstva za zavarovanje dokumentira na pregleden in jasen način.

6.   Države članice zahtevajo, da imajo kreditne institucije, ki izdajajo krite obveznice, vzpostavljene postopke za spremljanje, da so fizična sredstva, ki se uporabljajo kot sredstva za zavarovanje iz točk (a) in (b) odstavka 1, primerno škodno zavarovana ter da je terjatev za zavarovanje ločena v skladu s členom 12.

7.  Države članice ▌od kreditnih institucij, ki izdajajo krite obveznice, zahtevajo, da dokumentirajo kritna sredstva iz točk (a) in (b) odstavka 1 in izpolnjevanje zahtev tega člena v okviru svojih politik posojanja.

8.  Države članice določijo pravila, s katerimi zagotovijo diverzifikacijo tveganja v kritnem premoženju v zvezi z razpršenostjo in pomembno koncentracijo za sredstva, ki v skladu s točko (a) odstavka 1 niso primerna.

Člen 7

Sredstva za zavarovanje, ki so zunaj Unije

1.  Ob upoštevanju ▌ odstavka 2 lahko države članice kreditnim institucijam, ki izdajajo krite obveznice, dovolijo, da v kritno premoženje vključijo sredstva, zavarovana s sredstvi za zavarovanje, ki so zunaj Unije.

2.  Kadar države članice dovolijo vključitev sredstev iz odstavka 1, zaščito vlagateljev zagotovijo tako, da od kreditnih institucij zahtevajo, da preverijo, da ta sredstva za zavarovanje izpolnjujejo vse zahteve iz člena 6. Države članice zagotovijo, da ta sredstva za zavarovanje zagotavljajo podobno raven varnosti kot sredstva za zavarovanje v Uniji in da je unovčitev teh sredstev pravno izvršljiva na način, ki ima enak učinek kot unovčitev sredstev za zavarovanje, ki so v Uniji.

Člen 8

Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine

Države članice lahko določijo pravila glede uporabe združenih struktur kritih obveznic znotraj skupine, pri kateri se krite obveznice, ki jih izda kreditna institucija, ki spada v skupino, v transakcijah znotraj skupine (v nadaljnjem besedilu: notranje izdane krite obveznice) uporabijo kot kritna sredstva za zunanjo izdajo kritih obveznic druge kreditne institucije, ki spada v isto skupino (v nadaljnjem besedilu: zunanje izdane krite obveznice). Ta pravila vključujejo vsaj naslednje zahteve:

(a)  notranje izdane krite obveznice se prodajo kreditni instituciji, ki izda zunanje izdane krite obveznice;

(b)  notranje izdane krite obveznice se uporabljajo kot kritna sredstva v kritnem premoženju za zunanje izdane krite obveznice in se knjižijo v bilanci stanja kreditne institucije, ki izda zunanje izdane krite obveznice;

(ba)  kritno premoženje za zunanje izdane krite obveznice vključuje samo notranje izdane krite obveznice, ki jih je izdala ena sama kreditna institucija v skupini;

(c)  kreditna institucija, ki izda zunanje izdane krite obveznice, jih namerava prodati vlagateljem v krite obveznice zunaj skupine;

(d)  notranje in zunanje izdane krite obveznice ob izdaji ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 in so zavarovane s primernimi kritnimi sredstvi iz člena 6.

(da)  v primeru čezmejnih združenih struktur kritih obveznic znotraj skupine kritna sredstva za notranje izdane krite obveznice izpolnjujejo zahteve glede primernosti in kritja zunanje izdanih kritih obveznic.

Za namene točke (d) prvega pododstavka lahko pristojni organi dovolijo, da so krite obveznice, ki po znižanju stopnje kreditne kakovosti ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2, še naprej vključene v združeno strukturo kritih obveznic znotraj skupine, če ti organi ugotovijo, da sprememba stopnje kreditne kakovosti ni posledica neizpolnjevanja zahtev za dovoljenje iz določb nacionalne zakonodaje, s katerimi se prenaša člen 19(2). Pristojni organi nato obvestijo EBA o vseh odločitvah na podlagi tega pododstavka.

Člen 9

Skupno financiranje

1.  Države članice dovolijo, da se primerna kritna sredstva, ki jih je izdala kreditna institucija in jih je kupila kreditna institucija, ki izda krite obveznice, uporabijo kot kritna sredstva ▌za izdajo kritih obveznic ▌. Države članice takšne nakupe urejajo, da bi zagotovile izpolnjevanje zahtev iz členov 6 in 12.

2.  Države članice lahko poleg zahteve iz odstavka 1 dovolijo prenose na podlagi dogovora o finančnem zavarovanju v skladu z Direktivo 2002/47/ES.

Države članice lahko prav tako dovolijo, da se kot kritna sredstva uporabijo sredstva, ki jih je izdalo podjetje, ki ni kreditna institucija. V tem primeru od kreditne institucije, ki izda krite obveznice, zahtevajo, da bodisi oceni standarde za odobritev kredita, ki jih uporablja podjetje, od katerega kupijo kritna sredstva, bodisi sama opravi temeljito oceno kreditne sposobnosti posojilojemalca.

Člen 10

Sestava kritnega premoženja

Države članice zagotovijo zaščito vlagateljev tako, da določijo pravila o sestavi kritnega premoženja. S temi pravili po potrebi določijo pogoje, pod katerimi kreditne institucije, ki izdajo krite obveznice, vključijo primarna sredstva z različnimi značilnostmi v smislu strukturnih lastnosti, življenjske dobe ▌ali profila tveganja zadevnih kritnih sredstev.

Člen 11

Pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih v kritnem premoženju

1.  Države članice zagotovijo zaščito vlagateljev tako, da dovolijo vključitev pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v kritno premoženje samo, kadar so izpolnjene vsaj naslednje zahteve:

(a)  pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih se vključijo v kritno premoženje izključno za namene zavarovanja pred tveganjem, pri čemer se njihov obseg prilagodi v primeru zmanjšanja varovanega tveganja in se izključijo, ko tega tveganja ni več;

(b)  pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih so zadostno dokumentirane;

(c)  pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih so ločene v skladu s členom 12;

(d)  pogodb o izvedenih finančnih instrumentih v primeru insolventnosti ali reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice, ni mogoče prekiniti;

(e)  pogodbe o izvedbenih finančnih instrumentih so skladne s pravili, določenimi v skladu z odstavkom 2.

2.  Države članice za namene zagotavljanja skladnosti z zahtevami iz odstavka 1 določijo pravila za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih v kritnem premoženju ▌.

Ta pravila v ustreznem obsegu določajo:

(a)  merila primernosti za nasprotne stranke pri zavarovanju;

(b)   potrebno dokumentacijo, ki se zagotovi v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih.

Člen 12

Ločevanje kritnih sredstev ▌

1.  Države članice določijo pravila, ki urejajo ločevanje kritnih sredstev. Ta pravila vključujejo vsaj naslednje zahteve:

(a)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, lahko kadar koli identificira vsa kritna sredstva ▌;

(b)  za vsa kritna sredstva ▌velja pravno zavezujoče in izvršljivo ločevanje s strani kreditne institucije, ki izda krite obveznice;

(c)  vsa kritna sredstva ▌so zaščitena pred terjatvami tretjih oseb in niso del stečajne mase kreditne institucije, ki izda krite obveznice, dokler ni poravnana prednostna terjatev iz točke b člena 4(1).

Za namene prvega pododstavka kritna sredstva ▌vključujejo vsako zavarovanje, prejeto v zvezi s pozicijami v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih.

2.  Ločevanje kritnih sredstev ▌iz odstavka 1 velja tudi v primeru insolventnosti ali reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice.

Člen 13

Nadzornik kritnega premoženja

1.  Države članice lahko zahtevajo, da kreditne institucije, ki izdajajo krite obveznice, imenujejo nadzornika kritnega premoženja, ki stalno spremlja kritno premoženje v zvezi z zahtevami iz členov 6 do 12 in 14 do 17.

2.  Kadar države članice uporabijo možnost iz odstavka 1, določijo pravila vsaj o naslednjih vidikih:

(a)  imenovanju in razrešitvi nadzornika kritnega premoženja;

(b)  merilih primernosti za nadzornika kritnega premoženja;

(c)  vlogi in dolžnostih nadzornika kritnega premoženja, tudi v primeru insolventnosti ali reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice;

(d)  obveznosti poročanja pristojnim organom, določenim v skladu s členom 18(2);

(e)  pravici dostopa do informacij, potrebnih za opravljanje dolžnosti nadzornika kritnega premoženja.

3.   Kadar države članice uporabijo možnost iz odstavka 1, je nadzornik kritnega premoženja ločen in neodvisen od kreditne institucije, ki izda krite obveznice, in od revizorja navedene kreditne institucije.

4.  Države članice lahko dovolijo, da nadzornik kritnega premoženja ni ločen od kreditne institucije, če:

(a)  je notranji nadzornik kritnega premoženja neodvisen od postopka odločanja o kreditih pri kreditni instituciji, ki izda krite obveznice;

(b)  brez poseganja v točko (a) odstavka 2 države članice zagotovijo, da se notranjemu nadzorniku kritnega premoženja ne odvzame funkcija nadzornika kritnega premoženja brez predhodne odobritve organa vodenja kreditne institucije, ki izda krite obveznice, v njegovi nadzorni funkciji; in

(c)  ima notranji nadzornik kritnega premoženja po potrebi neposreden dostop do organa vodenja v njegovi nadzorni funkciji.

4.  Kadar države članice uporabijo možnost iz odstavka 1, o tem obvestijo EBA.

Člen 14

Informacije za vlagatelje

1.  Države članice zagotovijo, da kreditna institucija, ki izda krite obveznice, zagotovi informacije o programih kritih obveznic, ki so dovolj podrobne, da vlagateljem omogočijo oceno profila in tveganj programa ter opravljanje skrbnega pregleda.

2.  Države članice za namene odstavka 1 zagotovijo, da se informacije vlagateljem zagotovijo vsaj četrtletno in da vsebujejo naslednje minimalne informacije o portfelju:

(a)  vrednost kritnega premoženja in vrednost neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic,

(aa)  seznam mednarodnih identifikacijskih številk vrednostnih papirjev (ISIN) za vse izdaje kritih obveznic v okviru programa;

(b)  geografsko distribucijo in vrsto kritnih sredstev ▌, znesek posojil in metodo vrednotenja;

(c)  informacije o tržnem tveganju, vključno z obrestnim tveganjem in valutnim tveganjem, ter tveganjih v zvezi s krediti in likvidnostjo;

(d)  strukturo zapadlosti kritnih sredstev ▌in kritih obveznic, vključno s pregledom sprožilcev podaljšanja zapadlosti, če je ustrezno;

(e)  ravni zahtevanega in razpoložljivega kritja ter zakonskega, pogodbenega in prostovoljnega presežnega zavarovanja;

(f)  odstotek posojil, za katera se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178 Uredbe (EU) št. 575/2013, in v vsakem primeru, ko so posojila zapadla več kot devetdeset dni.

Države članice zagotovijo, da se za vse zunanje izdane krite obveznice v okviru združenih struktur kritih obveznic znotraj skupine iz člena 8 vlagateljem zagotovijo informacije iz točk (a) do (f) prvega pododstavka tega odstavka ali povezavo do njih za vse notranje izdane krite obveznice skupine.

Države članice zagotovijo, da se te informacije vlagateljem zagotovijo vsaj na zbirni osnovi. ▌

3.  Države članice zaščito vlagateljev zagotovijo tako, da od kreditnih institucij, ki izdajajo krite obveznice, zahtevajo, da na svojem spletnem mestu objavijo informacije, ki se vlagateljem dajo na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 2. Države članice od teh kreditnih institucij ne smejo zahtevati, da te informacije objavijo na papirju.

Oddelek II

Zahteve glede kritja in likvidnosti

Člen 15

Zahteve glede kritja

1.  Države članice zagotovijo zaščito vlagateljev tako, da zahtevajo, da programi kritih obveznic vedno izpolnjujejo vsaj ▌zahteve glede kritja iz odstavkov od 2 do 8.

2.  Vse obveznosti kritih obveznic so krite s terjatvami za plačilo, vezanimi na kritna sredstva.

3.  Obveznosti iz odstavka 2 vsebujejo:

(a)  obveznosti za plačilo zneska glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic;

(b)  obveznosti za plačilo morebitnih obresti od neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic;

(c)  plačilne obveznosti iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki se posedujejo v skladu s členom 11; in

(d)  pričakovane stroške v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem za prenehanje programa kritih obveznic.

Za namene točke (d) lahko države članice dovolijo izračun pavšalnega zneska.

4.  Naslednja kritna sredstva prispevajo k zahtevi glede kritja:

(a)   primarna sredstva;

(b)   nadomestna sredstva;

(c)   likvidna sredstva, ki se posedujejo v skladu s členom 16; in

(d)  terjatve za plačilo iz naslova pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki se posedujejo v skladu s členom 11.

Nezavarovane terjatve, za katere se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178 Uredbe (EU) št. 575/2013, ne prispevajo h kritju.

5.  Države članice za namene točke (c) odstavka 3 in točke (d) odstavka 4 določijo pravila za vrednotenje pogodb o izvedenih finančnih instrumentih:

6.  izračun zahtevanega kritja zagotavlja, da je skupni znesek glavnice vsega kritnega premoženja vsaj enak ali višji kot skupni znesek glavnice neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic (v nadaljnjem besedilu: nominalno načelo):

Države članice lahko ▌dovolijo druga načela izračuna pod pogojem, da ne pomenijo višje ravni kritja od kritja, izračunanega po nominalnem načelu.

Države članice določijo pravila za izračun vseh zapadlih obresti in terjatev v zvezi z neporavnanimi obveznostmi iz naslova kritih obveznic ter pri tem upoštevajo načela skrbnega in varnega poslovanja v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi.

7.  Države članice lahko z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 6 na način, ki odraža načela skrbnega in varnega poslovanja, ter v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi, dovolijo upoštevanje prihodnjih prihodkov iz obresti iz naslova kritnega sredstva, zmanjšanih za prihodnje odhodke za obresti iz naslova ustrezne krite obveznice, da bi se odpravil morebitni primanjkljaj v kritju obveznosti plačila glavnice, povezane s krito obveznico, če obstaja tesna vez v smislu člena 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 523/2014, pod naslednjimi pogoji:

(a)  plačila, prejeta med življenjsko dobo kritnega sredstva in potrebna za kritje plačilne obveznosti, povezane z ustrezno krito obveznico, se ločijo v skladu s členom 12 ali vključijo v kritno premoženje v obliki kritnih sredstev iz člena 6 do zapadlosti plačil; in

(b)  predplačilo kritnih sredstev je mogoče le, če se uporabi možnost dostave, kot je opredeljena v delegirani uredbi, sprejeti v skladu s členom 33(4) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali, v primeru kritih obveznic, ki jih kreditna institucija, ki jih izda, lahko odpokliče po nominalni vrednosti, če kreditojemalec kritnega sredstva plača vsaj nominalni znesek odpoklicane krite obveznice.

8.   Države članice zagotovijo, da izračun sredstev in izračun obveznosti temeljita na isti metodologiji. Države članice lahko dovolijo druge metodologije izračuna pod pogojem, da se z njimi ne izračuna višji količnik kritja od tistega, izračunanega po isti metodologiji.

Člen 16

Zahteve glede likvidnostnega blažilnika za kritno premoženje

1.  Države članice zagotovijo zaščito vlagateljev tako, da zahtevajo, da kritno premoženje vedno vključuje likvidnostni blažilnik, ki ga sestavljajo likvidna sredstva, ki so na voljo za kritje neto likvidnostnih odlivov programa kritih obveznic.

2.  Likvidnostni blažilnik za kritno premoženje krije najvišje skupne neto likvidnostne odlive za 180 koledarskih dni.

3.  Države članice zagotovijo, da likvidnostni blažilnik za kritno premoženje iz odstavka 1 sestavljajo naslednje vrste sredstev, ločenih v skladu s členom 12 te direktive:

(a)  sredstva, ki ustrezajo stopnji 1, 2A ali 2B v skladu s členi 10, 11 in 12 delegirane uredbe, sprejete v skladu s členom 460 Uredbe (EU) 575/2013, vrednotena v skladu s členom 9 navedene delegirane uredbe, in ki niso neposredno izdana v skladu s členom 7(3) navedene delegirane uredbe;

(b)  kratkoročne izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali 2, ali kratkoročne vloge kreditnim institucijam, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, 2 ali 3, v skladu s členom 129(1)(c) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Države članice se lahko odločijo omejiti vrste likvidnih sredstev iz točk (a) in (b) prvega pododstavka.

Države članice ▌zagotovijo, da nezavarovane terjatve iz ▌izpostavljenosti, za katere se šteje, da je prišlo do neplačila v skladu s členom 178 Uredbe (EU) št. 575/2013, ne morejo prispevati k likvidnostnemu blažilniku za kritno premoženje.

4.  Kadar se za kreditno institucijo, ki izda krite obveznice, uporabljajo zahteve glede likvidnosti iz drugih pravnih aktov ▌Unije, zaradi česa pride do prekrivanja z likvidnostnim blažilnikom za kritno premoženje, se lahko države članice odločijo, da nacionalnih pravil, s katerimi se odstavki 1, 2 in 3 prenašajo v nacionalno zakonodajo, ne bodo uporabljale v obdobju, določenem v navedenih pravnih aktih ▌Unije. Države članice lahko uporabijo to možnost samo do datuma, ko se začne uporabljati sprememba navedenih pravnih aktov Unije za odpravo prekrivanja, ter o tem obvestijo Komisijo in EBA.

5.  Države članice lahko omogočijo, da izračun glavnice za strukture zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, temeljijo na končnem datumu zapadlosti krite obveznice v skladu z njenimi pogoji.

6.  Države članice lahko dovolijo, da zahteve iz odstavka 1 ne veljajo za krite obveznice, za katere veljajo zahteve glede ujemajočega financiranja.

Člen 17

Pogoji za strukture zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati

1.  Države članice lahko dovolijo izdajo kritih obveznic s strukturami zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, kadar zaščito vlagateljev zagotavlja vsaj naslednje:

(a)  zapadlost se lahko podaljša le na podlagi objektivnih sprožilcev, določenih v nacionalni zakonodaji, in ne na podlagi diskrecijske pravice kreditne institucije, ki izda krite obveznice;

(b)  sprožilci podaljšanja zapadlosti so določeni v pogodbenih pogojih krite obveznice;

(c)  informacije o strukturi zapadlosti, ki se zagotovijo vlagateljem, so zadostne, da jim omogočijo določitev tveganja krite obveznice, in vsebujejo natančen opis:

(i)  sprožilcev podaljšanja zapadlosti;

(ii)  posledic ▌insolventnosti ali reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice, za podaljšanje zapadlosti;

(iii)  vloge pristojnih organov, določenih v skladu s členom 18(2), in, kjer je primerno, posebnega upravitelja v zvezi s podaljšanjem zapadlosti ▌;

(d)  končni datum zapadlosti krite obveznice je mogoče vedno določiti;

(e)  v primeru insolventnosti ali reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice, podaljšanje zapadlosti ne vpliva na razvrstitev vlagateljev v krite obveznice oziroma ne spremeni zaporedja prvotnega razporeda zapadlosti programa kritih obveznic;

(f)  podaljšanje zapadlosti ne spremeni strukturnih lastnosti kritih obveznic v zvezi z dvojnim zavarovanjem iz člena 4 in izvzetostjo iz stečaja iz člena 5.

2.  Države članice, ki dovolijo izdajo kritih obveznic s strukturami zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, o tem obvestijo EBA.

NASLOV III

JAVNI NADZOR KRITIH OBVEZNIC

Člen 18

Javni nadzor kritih obveznic

1.  Države članice zagotovijo zaščito vlagateljev tako, da zagotovijo, da se za izdajanje kritih obveznic uporablja javni nadzor kritih obveznic.

2.  Države članice za namene javnega nadzora kritih obveznic iz odstavka 1 določijo enega ali več pristojnih organov. Komisijo in EBA obvestijo o teh določenih organih in navedejo morebitno delitev funkcij in pristojnosti.

3.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, določeni v skladu z odstavkom 2, spremljajo izdajanje kritih obveznic, da ocenijo skladnost z zahtevami iz nacionalnih določb, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

4.  Države članice zagotovijo, da kreditne institucije, ki izdajajo krite obveznice, evidentirajo vse svoje posle v zvezi s programom kritih obveznic ter da imajo vzpostavljene zadostne in primerne sisteme ter postopke dokumentiranja.

5.  Države članice nadalje zagotovijo, da so vzpostavljeni primerni ukrepi, ki pristojnim organom, določenim v skladu z odstavkom 2, omogočajo, da pridobijo informacije, ki so potrebne za oceno skladnosti z zahtevami, določenimi v nacionalnih določbah, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo, preiščejo morebitne kršitve navedenih zahtev in naložijo upravne kazni in druge upravne ukrepe v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 23.

6.  Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi, določeni v skladu z odstavkom 2, potrebno strokovno znanje, vire, operativno zmogljivost, pooblastila in neodvisnost za opravljanje funkcij, ki so povezane z javnim nadzorom kritih obveznic.

Člen 19

Dovoljenja za programe kritih obveznic

1.  Države članice zaščito vlagateljev zagotovijo tako, da zahtevajo, da se pred izdajo obveznic v okviru programa kritih obveznic zanj pridobi dovoljenje. Države članice pooblastilo za izdajanje takih dovoljenj prenesejo na pristojne organe, določene v skladu s členom 18(2).

2.  Države članice določijo zahteve za dovoljenje iz odstavka 1, ki vključujejo vsaj naslednje:

(a)  ustrezen program poslovanja, ki določa izdajanje kritih obveznic;

(b)  ustrezne politike, postopke in metodologije za odobritev, spremembo, obnovitev in refinanciranje posojil, vključenih v kritno premoženje, katerih cilj je zaščita vlagateljev;

(c)  upravo in zaposlene, namenjene programu kritih obveznic, ki imajo ustrezne kvalifikacije in znanje v zvezi z izdajanjem kritih obveznic in upravljanjem programa kritih obveznic;

(d)  upravno strukturo kritnega premoženja in njenega nadzora, ki izpolnjuje veljavne zahteve, določene v nacionalnih določbah, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

Člen 20

Javni nadzor kritih obveznic v primeru insolventnosti ali reševanja

1.  Pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), v primeru reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice, sodelujejo z organom za reševanje za zagotovitev, da se zaščitijo pravice in interesi vlagateljev v krite obveznice, vključno vsaj s preverjanjem neprekinjenega in skrbnega upravljanja programa kritih obveznic v obdobju postopka reševanja.

2.  Države članice lahko določijo ▌ imenovanje posebnega upravitelja za zagotovitev, da se zaščitijo pravice in interesi vlagateljev v krite obveznice, vključno vsaj s preverjanjem neprekinjenega in skrbnega upravljanja programa kritih obveznic v potrebnem obdobju ▌.

Kadar države članice uporabijo to možnost, lahko zahtevajo, da imenovanje in razrešitev posebnega upravitelja potrdijo njihovi pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), in zahtevajo vsaj, da se glede tega opravi posvetovanje z njimi.

3.  Kadar države članice določijo imenovanje posebnega upravitelja v skladu z odstavkom 2, sprejmejo pravila, v katerih določijo naloge in odgovornosti tega posebnega upravitelja vsaj v zvezi z:

(a)  izpolnjevanjem obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami;

(b)  upravljanjem in unovčevanjem kritnih sredstev ▌, vključno z njihovim prenosom, skupaj z obveznostmi kritih obveznic, na drugo kreditno institucijo, ki izdaja krite obveznice;

(c)  izvajanjem pravnih transakcij, potrebnih za ustrezno upravljanje kritnega premoženja, za stalno spremljanje kritja obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, za sprožitev postopkov za vrnitev sredstev v kritno premoženje in prenos preostalih sredstev v stečajno maso kreditne institucije, ki je izdala krite obveznice, potem ko so vse obveznosti iz naslova kritih obveznic izpolnjene. V ta namen lahko države članice dovolijo, da posebni upravitelj v primeru plačilne nesposobnosti kreditne institucije, ki izda krite obveznice, in v skladu z dovoljenjem te kreditne institucije deluje v skladu z istimi operativnimi zahtevami.

4.  Države članice zagotovijo koordinacijo in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, določenimi v skladu s členom 18(2), posebnim upraviteljem, kadar je bil imenovan, in organom za reševanje za namene postopka insolventnosti ali reševanja.

Člen 21

Poročanje pristojnim organom

1.  Države članice zaščito vlagateljev zagotovijo tako, da od kreditnih institucij, ki izdajajo krite obveznice, zahtevajo, da pristojnim organom, določenim v skladu s členom 18(2), poročajo informacije o programih kritih obveznic iz odstavka 2. Poročanje poteka redno in na zahtevo teh pristojnih organov. Države članice določijo pravila o pogostosti rednega poročanja.

2.  V okviru obveznosti poročanja, ki se določijo v skladu z odstavkom 1, se zahteva, da se zagotovijo vsaj informacije o naslednjem ▌:

(c)  zahtevah glede primernosti sredstev in kritnega premoženja v skladu s členi 6 do 11;

(d)  ločevanju kritnih sredstev ▌v skladu s členom 12;

(e)  delovanjem nadzornika kritnega premoženja v skladu s členom 13;

(g)  zahtevah glede kritja v skladu s členom 15;

(h)  likvidnostnem blažilniku za kritno premoženje v skladu s členom 16;

(i)  pogoji za strukture zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, v skladu s členom 17.

3.  Države članice določijo pravila o poročanju ▌ iz odstavka 2 s strani kreditnih institucij, ki izdajajo krite obveznice, pristojnim organom, določenim v skladu s členom 18(2), v primeru insolventnosti ali reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice.

Člen 22

Pooblastila pristojnih organov za namene javnega nadzora kritih obveznic

1.  Države članice zaščito vlagateljev zagotovijo tako, da pristojnim organom, določenim v skladu s členom 18(2), podelijo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila ter pooblastila za sankcioniranje, ki so potrebna za opravljanje javnega nadzora kritih obveznic.

2.  Pooblastila iz odstavka 1 vključujejo vsaj naslednje:

(a)  pooblastilo za izdajo ali zavrnitev dovoljenja v skladu s členom 19;

(b)  pooblastilo za redno pregledovanje programa kritih obveznic, da se oceni skladnost s to direktivo;

(c)  pooblastilo za opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem in drugih vrst nadzornih pregledov;

(d)  pooblastilo za nalaganje upravnih ▌kazni in drugih upravnih ukrepov v skladu s predpisi, s katerimi se prenaša člen 23;

(e)  pooblastilo za sprejetje in izvajanje nadzornih smernic, povezanih z izdajanjem kritih obveznic.

Člen 23

Upravne kazni in drugi upravni ukrepi

1.  Brez poseganja v pravico držav članic, da določajo kazenske sankcije, države članice določijo pravila, s katerimi določijo ustrezne upravne kazni in druge upravne ukrepe, ki veljajo vsaj v naslednjih situacijah:

(a)  kreditna institucija je dovoljenje za program kritih obveznic pridobila z navajanjem lažnih podatkov ali na druge nedovoljene načine;

(b)  kreditna institucija ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je pridobila dovoljenje za program kritih obveznic;

(c)  kreditna institucija izda krite obveznice, ne da bi pridobila dovoljenje v skladu z določbami, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 19;

(d)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, ne izpolni zahtev iz določb, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 4;

(e)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, izda krite obveznice, ki niso skladne z zahtevami iz določb, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 5;

(f)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, izda krite obveznice, ki niso zavarovane v skladu z določbami, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 6;

(g)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, izda krite obveznice, ki so zavarovane s sredstvi, ki so zunaj Unije, tako, da krši zahteve iz določb, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 7;

(h)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, zavaruje krite obveznice v združeni strukturi kritih obveznic znotraj skupine tako, da krši zahteve iz določb, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 8;

(i)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, ne izpolnjuje pogojev za skupno financiranje iz določb, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 9;

(j)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, ne izpolnjuje zahtev glede sestave kritnega premoženja iz določb, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 10;

(k)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih vključi v kritno premoženje za druge namene kot zavarovanje ali ne izpolnjuje zahtev iz določb, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 11;

(l)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, ne izpolnjuje zahtev glede ločevanja kritnih sredstev ▌v skladu z določbami, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 12;

(m)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, ne sporoči informacij ali predloži nepopolne ali netočne informacije, s čimer krši določbe, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 14;

(n)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, večkrat ali nenehno ne ohranja likvidnostnega blažilnika za kritno premoženje, s čimer krši določbe, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 16;

(o)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice s strukturami zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, ne izpolnjuje pogojev za strukture zapadlosti, ki jih je mogoče podaljšati, iz določb, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša člen 17;

(p)  kreditna institucija, ki izda krite obveznice, ne sporoči informacij ali predloži nepopolne ali netočne informacije o obveznostih, s čimer krši določbe, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenašajo točke (a) do (i) člena 21(2).

Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile upravnih sankcij ali drugih upravnih ukrepov za kršitve, za katere v skladu z nacionalnim kazenskim pravom že veljajo kazenske sankcije. V teh primerih države članice Komisiji sporočijo zadevne določbe kazenskega prava.

2.  Kazni in ukrepi iz odstavka 1 so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter vključujejo vsaj naslednje:

(a)  odvzem dovoljenja za program kritih obveznic;

(b)  javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 24 navedena identiteta fizične ali pravne osebe in vrsta kršitve;

(c)  odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, naj preneha z določenim ravnanjem in naj tega ravnanja več ne ponovi;

(d)  upravne denarne kazni.

3.  Države članice poleg tega zagotovijo učinkovito izvajanje kazni in ▌ukrepov iz odstavka 1.

4.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov in višine navedenih upravnih denarnih kazni upoštevajo vse naslednje okoliščine, kjer je ustrezno:

(a)  resnost in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(c)  finančno trdnost fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, vključno glede na skupni promet pravne osebe ali letni dohodek fizične osebe;

(d)  obseg pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub zaradi kršitve s strani fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, če jih je mogoče določiti;

(e)  izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče določiti;

(f)  raven sodelovanja fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev, s pristojnimi organi;

(g)  predhodne kršitve fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(h)  morebitne dejanske ali potencialne sistemske posledice kršitve.

5.  Kadar se določbe iz odstavka 1 uporabijo za pravne osebe, države članice tudi zagotovijo, da pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), upravne kazni in druge upravne ukrepe iz odstavka 2 tega člena naložijo članom upravnega organa in drugim posameznikom, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za kršitev.

6.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), pred sprejetjem odločitve o naložitvi upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov iz odstavka 2, zadevnim fizičnim ali pravnim osebam dajo možnost, da podajo izjavo. Izjeme od pravice do izjave se lahko uporabijo v zvezi s sprejetjem drugih upravnih ukrepov, kadar so nujno potrebni za preprečitev znatnih izgub za tretje osebe ali znatne škode za finančni sistem. V takem primeru se zadevni osebi omogoči, da poda izjavo čim prej po sprejetju takega upravnega ukrepa in po potrebi se ta ukrep revidira.

7.  Države članice zagotovijo, da je vsaka odločitev o naložitvi upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov, določenih v odstavku 2, ustrezno obrazložena in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe.

Člen 24

Objava upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov

1.  Države članice zagotovijo, da določbe, s katerimi se ta direktiva prenese v nacionalno zakonodajo, vključujejo pravila, v katerih se zahteva, da se upravne kazni in drugi upravni ukrepi brez nepotrebnega odlašanja objavijo na uradnih spletnih mestih pristojnih organov, določenih v skladu s členom 18(2). Iste obveznosti se uporabljajo, kadar se država članica odloči, da bo določila kazenske sankcije v skladu s prvim stavkom in zadnjim pododstavkom člena 23(1).

2.  V pravilih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, se zahteva vsaj objava vseh odločitev, zoper katere ni bila vložena pritožba ali pritožbe ni več mogoče vložiti in ki se izrečejo zaradi kršitev določb, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

3.  Države članice zagotovijo, da taka objava vsebuje informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti fizične ali pravne osebe, ki se ji izreče kazen ali ukrep. Ob upoštevanju odstavka 4 države članice tudi zagotovijo, da se take informacije objavijo brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je bil naslovnik obveščen o navedeni kazni ali ukrepu in objavi odločitve o naloženi kazni ali ukrepu na uradnih spletnih mestih pristojnih organov.

4.  Kadar države članice dovolijo objavo odločitve o naloženi kazni, zoper katero je bila vložena pritožba, pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), na svojih uradnih spletnih mestih brez nepotrebnega odlašanja objavijo informacije o statusu pritožbe in njenem izidu.

5.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), v vseh naslednjih primerih odločitve o naloženih kaznih ali ukrepih objavijo anonimno in v skladu z nacionalnim pravom:

(a)  kadar se kazen ali ukrep izreče fizični osebi in se šteje, da objava osebnih podatkov ni sorazmerna;

(b)  kadar bi objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku;

(c)  kadar bi objava vpletenim institucijam ali fizičnim osebam povzročila, kolikor je to mogoče ugotoviti, nesorazmerno škodo.

6.  Kadar država članica odločitev o naloženi kazni ali ukrepu objavi anonimno, lahko dovoli odloženo objavo zadevnih podatkov.

7.  Države članice zagotovijo, da se objavi tudi končna sodba sodišča o razveljavitvi odločitve o naloženi kazni ali ▌ ukrepu.

8.  Države članice zagotovijo, da vsaka objava iz odstavkov 2 do 6 ostane na uradnih spletnih mestih pristojnih organov, določenih v skladu s členom 18(2), vsaj pet let od datuma objave. Osebni podatki, vsebovani v objavi, se hranijo le na uradnem spletnem mestu, in sicer toliko časa, kolikor je potrebno, in v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov. To obdobje hrambe se določi ob upoštevanju zastaralnih rokov, določenih v zakonodaji zadevnih držav članic, v nobenem primeru pa ne traja več kot deset let.

9.  Pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), obvestijo EBA o vseh naloženih upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih in, kadar je to primerno, o morebitnih pritožbah v zvezi z njimi ter o izidu takih pritožb. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in podrobnosti o končni sodbi v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami ter da jih pristojni organi predložijo EBA.

10.  EBA vzdržuje osrednjo zbirko podatkov o upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, o katerih je obveščen. Do te zbirke podatkov imajo dostop zgolj pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih posredujejo pristojni organi v skladu z odstavkom 9.

Člen 25

Obveznosti sodelovanja

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), tesno sodelujejo s pristojnimi organi, ki opravljajo splošni nadzor kreditnih institucij v skladu z zadevnim pravom Unije, ki se uporablja za navedene institucije, ter z organom za reševanje v primeru reševanja kreditne institucije, ki izda krite obveznice.

2.  Države članice poleg tega zagotovijo, da pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), tesno medsebojno sodelujejo. To sodelovanje vključuje medsebojno zagotavljanje informacij, ki so relevantne za izvajanje nadzornih nalog drugih organov v skladu z nacionalnimi določbami, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

3.  Za namene drugega stavka odstavka 2 države članice zagotovijo, da pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), izvajajo naslednje:

(a)  na zahtevo drugega ▌pristojnega organa sporočijo vse ustrezne informacije, določene v skladu s členom 18(2);

(b)  na lastno pobudo drugim pristojnim organom, določenim v skladu s členom 18(2), v drugih državah članicah sporočijo vse bistvene informacije.

4.  Države članice zagotovijo tudi, da pristojni organi iz odstavka 1 za namene te direktive sodelujejo z EBA ali, kjer je ustrezno, z ESMA.

5.  Za namene tega člena se informacije smatrajo kot bistvene, če bi lahko pomembno vplivale na oceno izdaje kritih obveznic v drugi državi članici.

Člen 26

Zahteve po razkritju

1.  Države članice zagotovijo, da pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), na svojih uradnih spletnih mestih objavijo naslednje informacije:

(a)  besedila nacionalnih zakonov, predpisov, upravnih pravil in splošnih smernic, sprejetih v zvezi z izdajanjem kritih obveznic;

(b)  seznam kreditnih institucij z dovoljenjem za izdajanje kritih obveznic;

(c)  seznam kritih obveznic, za katere se lahko uporablja znak „evropska krita obveznicain seznam kritih obveznic, za katere se lahko uporablja znak „(visokokakovostna) evropska krita obveznica“.

2.  Informacije, objavljene v skladu z odstavkom 1, zadostujejo za smiselno primerjavo pristopov, ki so jih sprejeli pristojni organi različnih držav članic. Te informacije se posodabljajo, da se upoštevajo morebitne spremembe.

3.  Za namene točk (b) in (c) odstavka 1 pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2), EBA vsako leto sporočijo sezname kreditnih institucij in kritih obveznic.

NASLOV IV

OZNAČEVANJE

Člen 27

Označevanje

1.   Države članice zagotovijo, da se znak „evropska krita obveznica in njegov uradni prevod v vse uradne jezike Unije uporablja samo za krite obveznice, ki izpolnjujejo zahteve iz določb, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

2.  Prav tako zagotovijo, da se znak „(visokokakovostna) evropska krita obveznica“ in njegov prevod v vse uradne jezike Unije uporablja samo za krite obveznice, ki izpolnjujejo zahteve iz določb, s katerimi se ta direktiva in zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 prenašajo v nacionalno zakonodajo.

NASLOV VII

SPREMEMBE DRUGIH DIREKTIV

Člen 28

Sprememba Direktive 2009/65/ES

Člen 52(4) Direktive 2009/65/ES se spremeni:

(1)  prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Države članice lahko petodstotno mejo iz prvega pododstavka odstavka 1 dvignejo na največ 25 %, kadar so bile obveznice izdane pred [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 1 dan] in izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka v različici, ki se je uporabljala na datum njihove izdaje, ali kadar obveznice sodijo v okvir opredelitve pojma krite obveznice v skladu s točko (1) člena 3 Direktive (EU) 20XX/XX Evropskega parlamenta in Sveta*.

____________________________

* [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU (UL C […], […], str. […])].“

"

(2)  tretji pododstavek se črta.

Člen 29

Sprememba Direktive 2014/59/EU

V členu 2(1) Direktive 2014/59/EU se točka 96 nadomesti z naslednjim:"

„(96) ,krita obveznica‘ pomeni instrument iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta* v različici, ki se je uporabljala na datum njegove izdaje, in izdan pred [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 1 dan] ali krito obveznico, kot je opredeljena v točki (1) člena 3 Direktive (EU) 20XX/XX Evropskega parlamenta in Sveta**;

__________________________________

* Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

** [Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU (UL C […], […], str. […])].“

"

NASLOV VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 30

Prehodni ukrepi

1.   Države članice zagotovijo, da za krite obveznice, izdane pred ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 1 dan], ki izpolnjujejo zahteve iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES v različici, ki se je uporabljala na datum njihove izdaje, ne veljajo zahteve iz členov 5 do 12 ter 15, 16, 17 in 19 te direktive, ampak se lahko do njihove zapadlosti še vedno obravnavajo kot krite obveznice v skladu s to direktivo.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi, imenovani v skladu s členom 18(2) te direktive, nadzorujejo, ali krite obveznice, izdane pred ...[Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive +1 dan], izpolnjujejo zahteve iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES v različici, ki se uporablja na dan njihove izdaje, in zahteve iz te direktive, ki se uporabljajo v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

2.  Države članice lahko dovolijo, da se prvi odstavek uporablja tudi za posebne izdaje kritih obveznic s kodami ISIN, odprtimi pred ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive] do 24 mesecev po ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive], če te izdaje izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)  datum zapadlosti krite obveznice je pred... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 5 let];

(b)  skupna velikost posebnih izdaj, opravljenih po... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 1 dan], ne presega dvokratnika skupne velikosti izdaj kritih obveznic z zapadlostjo ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 1 dan];

(c)  skupna velikost izdaje krite obveznice ob zapadlosti ne presega 6 000 000 000 EUR ali enakovrednega zneska v domači valuti;

(d)  sredstva za zavarovanje so v državi članici, ki je pri prenosu te direktive uporabila to možnost.

Člen 31

Pregled in poročanje

1.  Komisija do XX [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 2 leti] v tesnem sodelovanju z EBA predloži poročilo, če je ustrezno pa tudi zakonodajni predlog, Evropskemu parlamentu in Svetu o tem, ali in kako bi bilo mogoče uvesti sistem enakovrednosti za kreditne institucije iz tretjih držav, ki izdajajo krite obveznice, in za vlagatelje v te obveznice ob upoštevanju mednarodnega razvoja na področju kritih obveznic, zlasti razvoja zakonodajnih okvirov v tretjih državah.

2.  Komisija do XX [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 3 leta] v tesnem sodelovanju z EBA predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te direktive v zvezi s stopnjo zaščite vlagateljev in razvoja na področju izdajanja kritih obveznic v Uniji ter priporočila za nadaljnje ukrepanje. Poročilo vključuje naslednje:

(a)  razvoj v zvezi s številom dovoljenj za izdajanje kritih obveznic;

(b)  razvoj v zvezi s številom kritih obveznic, izdanih v skladu z določbami, s katerimi se ta direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo, in v skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013:

(c)  razvoj v zvezi s sredstvi, s katerimi se zavaruje izdaja kritih obveznic;

(d)  razvoj v zvezi z ravnjo presežnega zavarovanja;

(e)  čezmejne naložbe v krite obveznice, vključno z notranjimi naložbami iz tretjih držav in zunanjimi naložbami vanje;

(f)  razvoj v zvezi z izdajanjem kritih obveznic s strukturami zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati.

(g)  razvoj v zvezi s tveganji in koristmi pri uporabi izpostavljenosti iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(h)  delovanje trgov kritih obveznic.

3.  Države članice za namene odstavka 2 do ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 2 leti] informacije iz točk (a) do (g) posredujejo Komisiji.

4.  Komisija do ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive + 2 leti], potem ko je naročila in prejela študijo z oceno tveganj in koristi kritih obveznic s strukturami zapadlosti, ki jo je mogoče podaljšati, in po posvetovanju z EBA, sprejme poročilo ter omenjeno študijo in poročilo, če je ustrezno pa tudi zakonodajni predlog, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.  Komisija do ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) te direktive +2 leti] sprejme poročilo o možnosti uvedbe instrumenta dvojnega zavarovanja z imenom evropske zavarovane obveznice. Komisija to poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, če je ustrezno pa tudi zakonodajni predlog.

Člen 32

Prenos

1.  Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [vstaviti – začetek veljavnosti + 18 mesecev]. Komisiji nemudoma sporočijo besedila navedenih predpisov.

Navedene predpise uporabljajo najpozneje od ... [rok za prenos +12 mesecev].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 34

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/61 v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije

Zahteva po namenskem likvidnostnem blažilniku za krite obveznice iz člena 16 predloga [direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU] lahko privede do prekrivanja z zahtevo, da morajo kreditne institucije ohranjati splošni likvidnostni blažilnik, ki je določena v Delegirani uredbi (EU) 2015/61.

Da bi se to prekrivanje odpravilo in hkrati zagotovilo, da se namenski likvidnostni blažilnik za krite obveznice uporablja tudi v obdobju, ki ga zajema količnik likvidnostnega kritja, je Komisija pripravljena spremeniti Delegirano uredbo (EU) 2015/61, da bi upoštevala posebni položaj kritih obveznic. Taka sprememba bi morala biti sprejeta pravočasno, da bi lahko začela veljati pred datumom začetka uporabe direktive o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 56.
(2)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(3)UL C 367, 10.10.2018, str. 56.
(4)Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(5)Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(6)Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(7)Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
(8)Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 12, 17.1.2015, str. 1).
(9)Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
(10)Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 20. decembra 2012 o financiranju kreditnih institucij (ESRB/2012/2) (2013/C 119/01).
(11)EBA Report on EU covered bond frameworks and capital treatment (Poročilo EBA o okvirih in kapitalski obravnavi kritih obveznic EU), (2014).
(12)EBA Report on covered bonds – Recommendations on harmonisation of covered bond frameworks in the EU, (Poročilo EBA o kritih obveznicah – priporočila o uskladitvi okvirov za krite obveznice v EU), (2016), EBA-Op-2016-23.
(13)Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
(14)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(15)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(16)[UL C, , str..]


InvestEU ***I
PDF 438kWORD 137k
Resolucija
Prečiščeno besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))
P8_TA(2019)0433A8-0482/2018

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0439),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173 ter tretjega odstavka člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0257/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

–  ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0482/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU

P8_TC1-COD(2018)0229


EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173 in tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(4),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij