Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0330A(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0076/2019

Predložena besedila :

A8-0076/2019

Razprave :

PV 17/04/2019 - 13
CRE 17/04/2019 - 13

Glasovanja :

PV 17/04/2019 - 16.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0415

Sprejeta besedila
PDF 867kWORD 236k
Sreda, 17. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Evropska mejna in obalna straža ***I
P8_TA-PROV(2019)0415A8-0076/2019
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži in razveljavitvi Skupnega ukrepa Sveta št. 98/700/PNZ, Uredbe (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018)0631 – C8-0406/2018 – 2018/0330A(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0631),

–  ob upoštevanju člena 294(2), člena 77(2)(b) in (d) ter člena 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0406/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. februarja 2019(2),

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 21. marca 2019, s katerim je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pooblastila, da prej navedeni predlog Komisije razdeli in na njegovi podlagi pripravi dve ločeni zakonodajni poročili,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. aprila 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A8-0076/2019),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Parlamenta in Sveta, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 62.
(2) Še ni objavljeno v Uradnem listu.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o evropski mejni in obalni straži in razveljavitvi ▌Uredbe (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta(1)

P8_TC1-COD(2018)0330A

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(b) in (d) ter člena 79(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Cilj politike Unije na področju upravljanja zunanjih meja je razviti in izvajati evropsko integrirano upravljanje meja na nacionalni ravni in ravni Unije, kar je nujna posledica prostega gibanja oseb znotraj Unije in temeljni sestavni del območja svobode, varnosti in pravice. Evropsko integrirano upravljanje meja je ključno za izboljšanje upravljanja migracij. Namen je učinkovito upravljati prehajanje zunanjih meja ter reševati migracijske izzive in morebitne prihodnje grožnje na teh mejah ter s tem prispevati k obravnavanju hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo in zagotavljanju visoke stopnje notranje varnosti v Uniji. Hkrati je treba ukrepati z doslednim spoštovanjem temeljnih pravic in na način, ki ohrani prosto gibanje oseb znotraj Unije.

(2)  Z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 je bila ustanovljena Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije(5). Odkar je 1. maja 2005 prevzela svoje naloge, državam članicam uspešno pomaga izvajati operativne vidike upravljanja zunanjih meja prek skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah, z analizami tveganja, izmenjavo informacij, odnosi s tretjimi državami in vračanjem oseb v postopku vračanja.

(3)  Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije je bila preimenovana v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija), splošno znano kot Frontex, njene naloge pa so bile razširjene, pri čemer je neprekinjeno nadaljevala vse svoje dejavnosti in postopke. Ključna vloga Agencije bi morala biti oblikovanje tehnične in operativne strategije v okviru cikla večletne strateške politike za izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja, nadzorovanje učinkovitega delovanja nadzora zunanjih meja, izvajanje analiz tveganja in ocen ranljivosti, zagotavljanje večje tehnične in operativne pomoči državam članicam prek skupnih operacij in hitrih posredovanj na mejah, zagotavljanje praktičnega izvajanja ukrepov v razmerah, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi, zagotavljanje tehnične in operativne pomoči v okviru operacij iskanja in reševanja ljudi, ki so v nevarnosti na morju, organizacija, usklajevanje in izvajanje operacij vračanja ▌.

(4)  Komisija je od začetka migracijske krize leta 2015 sprejela pomembne pobude in predlagala vrsto ukrepov, da bi povečala zaščito meja Unije in ponovno zagotovila normalno delovanje schengenskega območja. Decembra 2015 je bil predstavljen predlog za znatno povečanje pooblastil Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah, pogajanja o njem pa so se hitro zaključila v letu 2016. Uredba o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo je začela veljati 6. oktobra 2016.

(5)  Vendar je treba okvir Unije na področju nadzora zunanjih meja, vračanja, boja proti čezmejnemu kriminalu in azila še dodatno izboljšati. V ta namen in da bi se še bolj podprla sedanja in prihodnja predvidena operativna prizadevanja, bi bilo treba evropsko mejno in obalno stražo preoblikovati tako, da bi Evropska agencija za mejno in obalno stražo dobila večja pooblastila, zlasti pa bi dobila potrebne zmogljivosti v obliki stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki bi morala postopoma, vendar hitro doseči strateški cilj zmogljivosti, z 10000 operativnimi uslužbenci, kot določa priloga I, z izvršilnimi pooblastili, če je ustrezno, za učinkovito podporo državam članicam na terenu pri njihovih prizadevanjih za zaščito zunanjih meja, boj proti čezmejnemu kriminalu in znatno okrepitev učinkovitega in trajnega vračanja migrantov brez urejenega statusa. To je največja razpoložljiva zmogljivost za učinkovito obravnavanje obstoječih in prihodnjih operativnih potreb za operacije na mejah in operacije vračanja v Uniji ter tretjih državah, vključno z zmogljivostmi za hitro odzivanje na krizo v prihodnosti.

(5a)  Komisija opravi pregled celotnega števila in sestave stalne enote evropske mejne in obalne straže, vključno z višino prispevka posamezne države članice v stalno enoto ter njeno usposobljenostjo, strokovnim znanjem in profesionalnostjo. Komisija do marca 2024 po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo prilog I, III, IV in Va. Če tega ne stori, pojasni razloge za to.

(5b)  Za izvajanje te uredbe, zlasti ustanovitev evropske stalne enote mejne in obalne straže, tudi po pregledu, bi morali veljati okvir in omejitve večletnega finančnega okvira.

(6)  Evropski svet je v sklepih z dne 28. junija 2018 pozval k nadaljnji krepitvi podporne vloge Evropske agencije za mejno in obalno stražo, vključno s sodelovanjem s tretjimi državami, in sicer z dodelitvijo več sredstev in večjih pooblastil, da se zagotovi učinkovit nadzor zunanjih meja in znatno poveča učinkovito vračanje migrantov brez urejenega statusa.

(7)  Učinkovito je treba nadzirati prehajanje zunanjih meja, obravnavati migracijske izzive ter morebitne prihodnje grožnje na zunanjih mejah, zagotoviti visoko stopnjo notranje varnosti v Uniji, varovati delovanje schengenskega območja in spoštovati splošno načelo solidarnosti. To bi moralo spremljati proaktivno upravljanje migracij, vključno s potrebnimi ukrepi v tretjih državah. Glede na navedeno je treba utrditi evropsko mejno in obalno stražo ter dodatno razširiti pooblastila Evropske agencije za mejno in obalno stražo. ▌

(9)  Pri izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja bi bilo treba zagotoviti usklajenost z drugimi cilji politike ▌.

(8a)  Evropsko integrirano upravljanje meja, ki temelji na štiristopenjskem modelu varovanja dostopa, zajema ukrepe v tretjih državah, kot so ukrepi v okviru skupne vizumske politike, ukrepe s sosednjimi tretjimi državami, ukrepe za nadzor meja na zunanjih mejah, analizo tveganja in ukrepe znotraj schengenskega območja in vračanje.

(10)  Evropsko integrirano upravljanje meja bi bilo treba izvajati kot deljeno odgovornost Agencije in nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo operacije varovanja morskih meja in druge naloge, povezane z nadzorom meja. Čeprav države članice ohranjajo glavno odgovornost za upravljanje svojih zunanjih meja v svojem interesu in interesu vseh držav članic in so odgovorne za izdajanje odločb o vrnitvi, bi morala Agencija podpirati uporabo ukrepov Unije, ki so povezani z upravljanjem zunanjih meja in vračanjem, in sicer s krepitvijo, ocenjevanjem in usklajevanjem ukrepov držav članic, ki izvajajo te ukrepe. Dejavnosti agencije bi morale dopolnjevati prizadevanja držav članic.

(11)  Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja evropskega integriranega upravljanja meja in povečanje učinkovitosti skupne politike vračanja bi bilo treba vzpostaviti evropsko mejno in obalno stražo. Tej bi bilo treba zagotoviti potrebne finančne in človeške vire ter opremo. Evropsko mejno in obalno stražo bi morali sestavljati Evropska agencija za mejno in obalno stražo, nacionalni organi, odgovorni za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meja, in organi, odgovorni za vračanje. Kot taka se bo opirala na skupno uporabo informacij, zmogljivosti in sistemov na nacionalni ravni ter na odziv Agencije na ravni Unije.

(10a)  Tehnične standarde za informacijske sisteme in programske aplikacije bi bilo treba uskladiti s standardi, ki jih uporablja agencija eu-LISA za druge informacijske sisteme na področju svobode, varnosti in pravice.

(12)  Evropsko integrirano upravljanje meja ne spreminja ustreznih pristojnosti Komisije in držav članic na področju carin, zlasti glede kontrol, obvladovanja tveganj in izmenjave informacij.

(13)  Za razvoj politike in zakonodaje o nadzoru zunanjih meja in vračanju, vključno z razvojem strategije za evropsko integrirano upravljanje meja, so še vedno odgovorne institucije Unije. Zagotoviti bi bilo treba tesno sodelovanje med Agencijo in navedenimi institucijami.

(14)  Učinkovito izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja s strani evropske mejne in obalne straže bi bilo treba zagotoviti s ciklom večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja. Večletni cikel bi moral vzpostaviti celosten, enoten in neprekinjen proces za zagotavljanje strateških smernic vsem zadevnim akterjem na ravni Unije in v državah članicah na področju upravljanja meja in vračanja, da bi ti akterji usklajeno izvajali evropsko integrirano upravljanje meja. Prav tako obravnava vse pomembne interakcije evropske mejne in obalne straže s Komisijo, drugimi institucijami in organi ter po potrebi sodelovanje z drugimi ustreznimi partnerji, vključno s tretjimi državami in tretjimi osebami.

(15)  Evropsko integrirano upravljanje meja zahteva integrirano načrtovanje držav članic in Agencije za operacije, ki zadevajo meje in vračanje, za pripravo odzivov na izzive na zunanjih mejah, za načrtovanje obvladovanja nepredvidljivih razmer in za usklajevanje dolgoročnega razvoja zmogljivosti tako z vidika zaposlovanja kot tudi pridobivanja in razvoja opreme.

(14a)  Agencija bi morala oblikovati tehnične standarde za izmenjavo informacij, kakor je predvideno v tej uredbi. Poleg tega bi bilo treba za učinkovito izvajanje Zakonika o schengenskih mejah in ob ustreznem upoštevanju pristojnosti držav članic oblikovati skupne minimalne standarde za nadzor zunanjih meja. V ta namen lahko Agencija prispeva k opredelitvi skupnih minimalnih standardov v skladu s pristojnostjo držav članic in Komisije. Te skupne minimalne standarde nadzora zunanjih meja bi bilo treba opredeliti v skladu z vrsto meja, stopnjami učinka, ki jih določi Agencija za zunanje meje, in drugimi dejavniki, kot so geografske posebnosti. Pri njihovem razvoju bi bilo treba upoštevati morebitne omejitve, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje.

(16)  Izvajanje te uredbe ne vpliva na delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami ter na obveznosti držav članic po Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju, Mednarodni konvenciji o iskanju in reševanju na morju, Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenem Protokolu proti tihotapljenju migrantov po kopnem, morju in zraku, Konvenciji o statusu beguncev, Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Konvenciji Združenih narodov o statusu oseb brez državljanstva ter drugih ustreznih mednarodnih instrumentih.

(17)  Izvajanje te uredbe ne vpliva na Uredbo (EU) št. 656/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(6). Operacije na morju je treba izvajati tako, da se v vseh primerih zagotovi varnost zajetih ali rešenih oseb, varnost udeleženih enot in tretjih oseb.

(18)  Agencija bi morala svoje naloge izvajati brez poseganja v odgovornosti držav članic glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti.

(19)  Agencija bi morala svoje naloge izvajati brez poseganja v pristojnosti držav članic v zvezi z obrambo.

(20)  Razširjene naloge in pristojnosti Agencije bi bilo treba uravnotežiti z okrepljenimi ukrepi za zaščito temeljnih pravic in večjo odgovornostjo, zlasti v smislu izvajanja izvršilnih pooblastil statutarnih uslužbencev.

(21)  Agencija se opira na sodelovanje držav članic, da lahko učinkovito opravlja svoje naloge. Zato je pomembno, da Agencija in države članice ravnajo v dobri veri ter da si pravočasno izmenjajo točne informacije. Nobena država članica ne bi smela biti dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti.

(21)  Poleg tega bi morale države članice v lastnem interesu in v interesu drugih držav članic prispevati ustrezne podatke, ki so potrebni za dejavnosti, ki jih izvaja Agencija, vključno za namene spremljanja razmer, analize tveganja, ocenjevanja ranljivosti in celovitega načrtovanja. Prav tako bi morale zagotoviti, da so ti podatki točni, posodobljeni ter pridobljeni in vneseni zakonito. Če ti podatki vključujejo osebne podatke, bi se moralo v celoti uporabljati pravo Unije o varstvu podatkov.

(22a)  Komunikacijsko omrežje iz te uredbe bi moralo temeljiti na komunikacijskem omrežju EUROSUR, ki je bilo razvito v okviru Uredbe (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7),in ga nadomestiti. Komunikacijsko omrežje bi bilo treba uporabiti za vse varne izmenjave informacij znotraj evropske mejne in obalne straže. Njegovo raven akreditacije bi bilo treba povečati na stopnjo Confidentiel UE/EU CONFIDENTIAL, da bi izboljšali varnost informacij in zaupanje udeležencev.

(23)  Evropski sistem varovanja meja (EUROSUR) je potreben za delovanje evropske mejne in obalne straže, da se oblikuje okvir za izmenjavo informacij in operativno sodelovanje med nacionalnimi organi držav članic in z Agencijo. Sistem EUROSUR navedenim organom in Agenciji zagotavlja potrebno infrastrukturo in orodja za izboljšanje njihovega spremljanja razmer in povečanje zmogljivosti za odzivanje na zunanjih mejah za namene odkrivanja in preprečevanja nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter boja proti njima, pa tudi zaradi prispevanja k zagotavljanju varstva in reševanja življenj migrantov.

(24)  Države članice bi morale ustanoviti nacionalne koordinacijske centre, da bi izboljšale izmenjavo informacij in sodelovanje med seboj in z Agencijo pri nadzoru meja ter pri opravljanju kontrol na mejnih prehodih. Za pravilno delovanje sistema EUROSUR je bistveno, da vsi nacionalni organi, pristojni za varovanje zunanjih meja v skladu z nacionalnim pravom, med seboj sodelujejo prek nacionalnih koordinacijskih centrov.

(23a)  Vloga nacionalnega koordinacijskega centra je usklajevanje in izmenjava informacij med vsemi organi, pristojnimi za nadzor zunanje meje na nacionalni ravni, brez poseganja v pristojnosti, določene na nacionalni ravni glede načrtovanja in izvajanja dejavnosti.

(24)  Ta uredba ne bi smela ovirati držav članic, da svojim nacionalnim koordinacijskim centrom naložijo tudi odgovornost za usklajevanje izmenjave informacij in za sodelovanje v zvezi z drugimi elementi evropskega integriranega upravljanja meja▌.

(26)  Kakovost informacij, izmenjanih med državami članicami in Agencijo, in pravočasnost njihove izmenjave sta predpogoja za ustrezno delovanje integriranega upravljanja meja. Na podlagi uspešnosti sistema EUROSUR bi bilo treba to kakovost zagotoviti s standardizacijo, avtomatizacijo izmenjave informacij med omrežji in sistemi, zagotavljanjem informacij ter nadzorom kakovosti podatkov in sporočenih informacij.

(26)  Agencija bi morala zagotavljati potrebno pomoč pri razvoju in delovanju sistema EUROSUR, tudi glede interoperabilnosti sistemov, zlasti z vzpostavitvijo, vzdrževanjem in usklajevanjem okvira sistema EUROSUR.

(27)  Sistem EUROSUR bi moral zagotoviti izčrpen pregled razmer na zunanjih mejah, pa tudi znotraj schengenskega območja in območja pred mejo. Zajemati bi moral nadzor kopenskih, morskih in zračnih meja, pa tudi kontrole na mejnih prehodih. Zagotavljanje poznavanja razmer na schengenskem področju ne bi smelo privesti do operativnih dejavnosti agencije na notranjih mejah držav članic.

(28)  Nadzor zračnih meja bi moral biti eden od elementov upravljanja meja, saj se tako komercialni in zasebni leti kot tudi sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov uporabljajo za nezakonite dejavnosti, povezane s priseljevanjem in čezmejnim kriminalom. Namen nadzora zračnih meja je odkrivanje in spremljanje sumljivih letov, ki prečkajo zunanje meje EU ali jih nameravajo prečkati, ter izvajanje s tem povezane analize tveganja, da bi pristojni organi EU in držav članic sprožili zmogljivost za odzivanje. V ta namen bi bilo treba spodbujati medagencijsko sodelovanje na ravni EU, in sicer med Agencijo, upravljavcem evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EUROCONTROL) in Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (EASA). Po potrebi bi morale imeti države članice možnost, da prejmejo informacije o sumljivih zunanjih letih in se ustrezno odzovejo. Agencija bi morala spremljati in podpirati raziskovalne dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami na tem področju.

(28a)  Poročanje o dogodkih, povezanih z nedovoljenimi sekundarnimi gibanji v sistemu EUROSUR, bo prispevalo k temu, da bo agencija spremljala migracijske tokove proti Uniji in znotraj nje za namene analize tveganja in spremljanja razmer. Z izvedbenim aktom iz člena 25(3) se bo podrobneje opredelila vrsta poročanja, s katero bi ta cilj najbolje dosegli.

(30)  Storitve sistema EUROSUR za združevanje podatkov, ki jih opravlja Agencija, bi morale temeljiti na skupni uporabi orodij za varovanje in medagencijskem sodelovanju na ravni Unije, vključno z zagotavljanjem varnostnih storitev programa Copernicus. Državam članicam in Agenciji bi morale zagotavljati informacijske storitve z dodano vrednostjo, povezane z integriranim upravljanjem meja. Storitve sistema EUROSUR za združevanje podatkov bi bilo treba razširiti tako, da bodo podpirale kontrole na mejnih prehodih, nadzor zračnih meja in spremljanje migracijskih tokov.

(31)  Število migrantov, ki se utopijo na južnih zunanjih morskih mejah, se je zaradi potovanja v malih plovilih in plovilih, neprimernih za plovbo, drastično povečalo. Sistem EUROSUR bi moral bistveno izboljšati operativno in tehnično zmogljivost Agencije in držav članic za odkrivanje takih malih plovil in okrepiti zmogljivost držav članic za odzivanje z namenom iskanja in reševanja, s čimer bi se zmanjšalo število smrtnih žrtev med migranti, tudi v okviru operacij iskanja in reševanja.

(32)  Ta uredba upošteva, da migracijske poti uporabljajo tudi osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

(33)  Agencija bi morala pripraviti splošno in ciljno analizo tveganja na podlagi skupnega integriranega modela analize tveganja, ki ga uporabljajo Agencija in države članice. Tudi na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, bi morala zagotoviti ustrezne informacije o vseh vidikih, povezanih z evropskim integriranim upravljanjem meja, zlasti o nadzoru meja, vračanju, pojavom nezakonitih sekundarnih gibanjih državljanov tretjih držav znotraj Unije v smislu trendov, obsega in poti, preprečevanju čezmejnega kriminala, vključno z omogočanjem nedovoljenih prehajanj meja, trgovine z ljudmi, terorizma in hibridnih groženj, ter o razmerah v zadevnih tretjih državah, da se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi ali obravnavajo odkrite grožnje in tveganja, da se izboljša integrirano upravljanje zunanjih meja.

(33)  Agencija bi morala glede na svoje dejavnosti na zunanjih mejah prispevati k preprečevanju in odkrivanju ▌kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo, kot so tihotapljenje migrantov, trgovina z ljudmi in terorizem, kadar je primerno, da ukrepa, in kadar pri svojih dejavnostih pridobi ustrezne informacije. Svoje dejavnosti bi morala usklajevati z Europolom, ki je agencija, pristojna za podpiranje in krepitev ukrepov držav članic in sodelovanja med njimi pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, in boju proti njim. Zanjo so značilna kazniva dejanja, ki so neposredno povezana z nedovoljenimi prehajanji zunanjih meja, vključno s trgovino z ljudmi ali tihotapljenjem migrantov. V skladu s členom 1(2) Direktive Sveta 2002/90/ES(8), ki državam članicam omogoča, da lahko sklenejo, da ne bodo sankcionirale takega ravnanja, kadar je njegov cilj humanitarna pomoč migrantom.

(35)  V duhu deljene odgovornosti bi morala biti naloga Agencije redno spremljanje upravljanja zunanjih meja, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic v okviru dejavnosti upravljanja meja in dejavnosti vračanja, ki jih izvaja Agencija. Agencija bi morala zagotoviti pravilno in učinkovito spremljanje ne le prek spremljanja razmer in analize tveganja, temveč tudi s prisotnostjo strokovnjakov, ki so del njenega osebja, v državah članicah. Agenciji bi se zato moralo omogočiti, da napoti uradnike za zvezo v države članice za določeno obdobje, med katerim uradnik za zvezo poroča izvršnemu direktorju. Poročilo uradnikov za zvezo bi moralo biti del ocene ranljivosti.

(36)  Agencija bi morala na podlagi objektivnih meril izvesti oceno ranljivosti, da oceni zmogljivost in pripravljenost držav članic za soočanje z izzivi na njihovih zunanjih mejah ter za prispevanje k stalni enoti evropske mejne in obalne straže in naboru tehnične opreme. Ocena ranljivosti bi morala vključevati oceno opreme, infrastrukture, osebja, proračuna in finančnih virov držav članic ter tudi kontingentne načrte za obravnavo morebitnih kriznih razmer na zunanjih mejah. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti, ugotovljenih v tej oceni. Izvršni direktor bi moral opredeliti ukrepe, ki jih je treba sprejeti, in jih priporočiti zadevni državi članici. Izvršni direktor bi moral določiti tudi rok za sprejetje teh ukrepov in skrbno spremljati, da se izvedejo pravočasno. Kadar potrebni ukrepi niso sprejeti v določenem roku, bi se zadeva morala predložiti upravnemu odboru v nadaljnje odločanje.

(37)  Če se Agenciji ne zagotovijo točne in pravočasne informacije, ki so potrebne za oceno ranljivosti, bi ta morala imeti možnost to upoštevati pri izvedbi ocene ranljivosti, razen če se navedejo utemeljeni razlogi za zadržanje podatkov.

(38)  Ocena ranljivosti in schengenski ocenjevalni mehanizem, določen z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013(9), sta dopolnjujoča se mehanizma za zagotavljanje evropskega nadzora kakovosti nad pravilnim delovanjem schengenskega območja ter stalne pripravljenosti na ravni Unije in nacionalni ravni za odzivanje na morebitne izzive na zunanjih mejah. Čeprav je schengenski ocenjevalni mehanizem primarna metoda za ocenjevanje izvajanja in spoštovanja zakonodaje Unije v državah članicah, bi morale biti sinergije med tema mehanizmoma čim večje, da bi prispevale k izboljšani sliki razmer o delovanju schengenskega območja, pri čemer bi bilo treba, kolikor je mogoče, preprečevati podvajanje prizadevanj na strani držav članic in zagotoviti bolj usklajeno uporabo ustreznih finančnih instrumentov Unije, ki podpirajo upravljanje zunanjih meja. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti redno izmenjavo informacij med Agencijo in Komisijo o rezultatih obeh mehanizmov.

(38)  Glede na to, da države članice določajo mejne odseke, katerim Agencija dodeli stopnje vpliva, in da bi morale biti zmogljivosti za odzivanje držav članic in Agencije povezane s temi stopnjami vpliva, bi bilo treba začasno vzpostaviti četrto kritično stopnjo vpliva, ki ustreza situaciji, v kateri je schengensko območje ogroženo in ko bi morala Agencija posredovati.

(39a)  Če se visoka ali kritična raven vpliva določi za odsek morske meje zaradi povečanja nezakonitega priseljevanja, ustrezne države članice te podatke upoštevajo pri načrtovanju in izvajanju operacij iskanja in reševanja, saj bi takšne razmere lahko povzročile povečanje povpraševanja po pomoči za osebe v stiski na morju.

(40)  Agencija bi morala organizirati ustrezno tehnično in operativno pomoč državam članicam, da bi okrepila njihovo zmogljivost izpolnjevanja obveznosti glede nadzora zunanjih meja in soočanja z izzivi na zunanjih mejah, ki so posledica povečanega števila prihodov nezakonitih migrantov ali čezmejnega kriminala. Taka pomoč ne bi smela posegati v pristojnosti ustreznih nacionalnih organov glede začetka kazenske preiskave. Zato bi morala Agencija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo v dogovoru z zadevno državo članico organizirati in usklajevati skupne operacije za eno ali več držav članic ter napotiti skupine stalne enote evropske mejne in obalne straže ter zagotoviti potrebno tehnično opremo.

(41)  V primerih posebnega in nesorazmernega izziva na zunanjih mejah bi morala Agencija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo v dogovoru z zadevno državo članico organizirati in usklajevati hitra posredovanja na mejah ter napotiti tako skupine stalne enote evropske mejne in obalne straže kot tudi zagotoviti tehnično opremo, vključno iz nabora opreme za hitri odziv. S hitrimi posredovanji na mejah bi se morala zagotoviti časovno omejena okrepitev v primerih, ko je potreben takojšen odziv in bi takšno posredovanje predstavljalo učinkovit odziv. Da se zagotovi učinkovito delovanje takega posredovanja, bi morale države članice dati na razpolago operativne uslužbence stalne enote evropske mejne in obalne straže, da se oblikujejo ustrezne skupine, in zagotoviti potrebno tehnično opremo. Če posadka, napotena s tehnično opremo države članice, izvira iz te države članice, bi se morala šteti za del prispevka te države članice k stalni enoti. Agencija in zadevna država članica bi se morali dogovoriti o operativnem načrtu.

(42)  Kadar se država članica na določenih območjih svojih zunanjih meja sooča s posebnimi in nesorazmernimi migracijskimi izzivi, za katere je značilen velik dotok mešanih migracijskih tokov, bi se ji moralo omogočiti, da se opre na tehnične in operativne okrepitve. Navedene okrepitve bi bilo treba na žariščnih območjih zagotoviti s podpornimi skupinami za upravljanje migracij. Navedene skupine bi morale biti sestavljene iz operativnih uslužbencev, ki se napotijo iz stalne enote evropske mejne in obalne straže, ter strokovnjakov iz držav članic, ki jih napotijo Evropski azilni podporni urad, Europol ali druge ustrezne agencije Unije. Agencija bi morala Komisiji pomagati pri usklajevanju različnih agencij na terenu. Komisija bi morala v sodelovanju z državo članico gostiteljico in ustreznimi agencijami Unije določiti pogoje sodelovanja na žariščnih območjih in biti pristojna za usklajevanje dejavnosti podpornih skupin za upravljanje migracij.

(43)  Države članice bi morale zagotoviti, da bi vsi organi, za katere je verjetno, da bodo prejeli prošnje za mednarodno zaščito, kot so policija, mejna policija, organi, pristojni za priseljevanje, in uslužbenci ustanov za pridržanje, imeli ustrezne informacije. Poleg tega bi morale tudi zagotoviti, da bi bili uslužbenci takšnih organov deležni potrebne ravni usposabljanja, ki bi ustrezalo njihovim nalogam in obveznostim, ter da bi dobili navodila, naj prosilce obveščajo o tem, kje in kako lahko vložijo prošnje za mednarodno zaščito, ter navodila za napotitev oseb v ranljivem položaju in otrok brez spremstva na ustrezne mehanizme za napotitev.

(43a)  Usposabljanje stalnih enot bi moralo potekati v tesnem sodelovanju z državami članicami, pri čemer bi bilo treba zagotoviti, da so programi usposabljanja usklajeni in spodbujajo medsebojno razumevanje in skupno evropsko kulturo na podlagi vrednot iz Pogodb. Agencija lahko po odobritvi upravnega odbora ustanovi center za usposabljanje, da bi se dodatno olajšala vključitev skupne evropske kulture v zagotovljeno usposabljanje.

(44)  Evropski svet je junija 2018 ponovno potrdil, kako pomemben je celovit pristop k migracijam in izrazil stališče, da so migracije izziv ne le za posamezne države članice, temveč za celotno Evropo. V zvezi s tem je poudaril, kako pomembno je, da Unija zagotovi popolno podporo za zagotovitev urejenega upravljanja migracijskih tokov. ▌

(45)  Evropska agencija za mejno in obalno stražo in Evropski azilni podporni urad bi morali tesno sodelovati, da bi učinkovito obravnavali migracijske izzive, zlasti na zunanjih mejah, za katere je značilen velik dotok mešanih migracijskih tokov. Predvsem bi morali obe agenciji usklajevati svoje dejavnosti in podpirati države članice, da se olajšata postopek za mednarodno zaščito in postopek vračanja v zvezi z državljani tretjih držav, katerih prošnja za mednarodno zaščito se zavrne. Agencija in Evropski azilni podporni urad bi morali sodelovati tudi pri drugih skupnih operativnih dejavnostih, kot so skupna analiza tveganja, zbiranje statističnih podatkov, usposabljanje in podpora državam članicam pri pripravi kontingentnih načrtov.

(44a)  Nacionalni organi, ki opravljajo funkcije obalne straže, so odgovorni za številne naloge, ki lahko vključujejo pomorsko varnost, zaščito, iskanje in reševanje, nadzor meje, nadzor ribištva, carinski nadzor, splošno preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter varstvo okolja. Agencija, Evropska agencija za nadzor ribištva, ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005, in Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta, bi morale zato okrepiti medsebojno sodelovanje in sodelovanje z nacionalnimi organi, ki opravljajo funkcije obalne straže, da bi izboljšale spremljanje razmer na področju pomorstva ter podprle usklajeno in stroškovno učinkovito ukrepanje. Sinergija med različnimi akterji v pomorskem okolju bi morala biti skladna z evropskim integriranim upravljanjem meja in strategijami za pomorsko varnost.

(46)  Podporne skupine za upravljanje migracij bi morale državam članicam zagotavljati večjo stopnjo operativne in tehnične okrepitve ▌na žariščnih območjih ▌. Podporne skupine za upravljanje migracij bi morali sestavljati strokovnjaki iz statutarnega osebja Agencije, strokovnjaki, napoteni iz držav članic, ter strokovnjaki osebja Evropskega azilnega podpornega urada, Europola in po potrebi Agencije Evropske unije za temeljne pravice ter drugih ▌agencij Unije ali strokovnjaki držav članic, ki jih napotijo navedene agencije. Komisija bi morala zaradi vpletenosti različnih agencij Unije zagotoviti potrebno usklajevanje pri ocenjevanju potreb in sodelovanju ustreznih agencij v okviru njihovih pooblastil ter določiti pogoje sodelovanja za operacije na terenu.

(47)  Na žariščnih območjih bi morale države članice sodelovati z ustreznimi agencijami Unije, ki bi morale delovati v okviru svojih pooblastil in pristojnosti, njihovo delo pa bi usklajevala Komisija. Komisija bi morala v sodelovanju z ustreznimi agencijami Unije zagotoviti, da so dejavnosti na žariščnih območjih skladne z zadevnim pravom Unije in temeljnimi pravicami.

(48)  Kadar je to utemeljeno na podlagi rezultatov ocene ranljivosti, analize tveganja ali kadar se enemu ali več mejnim odsekom začasno dodeli kritična stopnja vpliva, bi moral izvršni direktor Agencije priporočiti zadevni državi članici, naj začne in izvede skupne operacije ali hitra posredovanja na mejah.

(50)  Kadar je nadzor na zunanji meji tako neučinkovit, da lahko ogrozi delovanje schengenskega območja, bodisi ker država članica ne sprejme potrebnih ukrepov v skladu z oceno ranljivosti ali ker država članica, ki se sooča s posebnimi in nesorazmernimi izzivi na zunanjih mejah, Agencije ni zaprosila za zadostno podporo ali take podpore ne izvaja, bi bilo treba na ravni Unije zagotoviti enoten, hiter in učinkovit odziv. Za ublažitev teh tveganj in za zagotovitev boljšega usklajevanja na ravni Unije bi morala Komisija Svetu predložiti sklep, v katerem so opredeljeni ukrepi, ki jih mora izvesti Agencija, in s katerim se hkrati od zadevne države članice zahteva, naj z Agencijo sodeluje pri izvajanju teh ukrepov. Izvedbena pooblastila za sprejetje tega sklepa bi bilo treba zaradi potencialno politično občutljive narave ukrepov, ki bodo verjetno vplivali na nacionalne izvršne in izvršilne pristojnosti, prenesti na Svet.

Agencija bi morala določiti ukrepe, ki se sprejmejo za praktično izvajanje ukrepov iz sklepa Sveta. Agencija bi morala v sodelovanju z zadevno državo članico pripraviti operativni načrt. Zadevna država članica bi morala olajšati izvajanje sklepa Sveta in operativnega načrta tako, da med drugim izvaja svoje obveznosti iz členov 44, 83 in 84. Če država članica v 30 dneh ne ravna v skladu z navedenim sklepom Sveta ne sodeluje z Agencijo pri izvajanju ukrepov iz navedenega sklepa, bi Komisija morala imeti možnost, da v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah, sproži posebni postopek iz člena 29 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta21.

(51)  Stalna enota evropske mejne in obalne straže bi morala biti stalna enota, sestavljena iz mejnih policistov, spremljevalcev pri vračanju, specialistov za vračanje in drugega ustreznega osebja. Stalna enota bi morala biti sestavljena iz štirih kategorij operativnih uslužbencev, in sicer statutarnih uslužbencev, ki so zaposleni v Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, uslužbencev, ki so jih države članice za dolgoročna obdobja napotile na Agencijo, uslužbencev, ki jih za kratkoročne napotitve zagotovijo države članice, in uslužbencev, ki so del nabora za hitri odziv za hitra posredovanja na mejah. Stalno enoto evropske mejne in obalne straže bi bilo treba napotiti v okviru skupin za upravljanje meja, podpornih skupin za upravljanje migracij ali skupin za vračanje. Dejanski obseg napotitev stalne enote bi moral biti odvisen od operativnih potreb.

(52)  Operativni uslužbenci stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki so napoteni kot člani skupin, bi morali imeti vsa potrebna pooblastila za izvajanje nalog nadzora meje in vračanja, vključno z nalogami, za katere so potrebna izvršilna pooblastila, opredeljena v ustrezni nacionalni zakonodaji, ali, za osebje Agencije, v skladu s Prilogo V. Kadar statutarni uslužbenci Agencije izvajajo izvršilna pooblastila, bi morala Agencija odgovarjati za morebitno nastalo škodo.

(53)  Države članice bi morale zagotoviti svoje prispevke za stalno enoto evropske mejne in obalne straže v skladu s Prilogo III za dolgoročne napotitve in Prilogo IV za kratkoročne napotitve. Posamezni prispevki držav članic so določeni na podlagi razdelitvenega ključa, o katerem je bil dosežen dogovor med pogajanji leta 2016 za nabor za hitri odziv in je naveden v Prilogi I k Uredbi (EU) 2016/1624. Ta razdelitveni ključ je bil sorazmerno prilagojen velikosti stalne enote evropske mejne in obalne straže. Ti prispevki so bili sorazmerno določeni tudi za pridružene schengenske države.

(53a)  Pri izbiri številk in profilov, ki se navedejo v sklepu upravnega odbora iz člena 55(4), bi moral izvršni direktor uporabiti načelo enake obravnave in sorazmernosti, zlasti v zvezi z nacionalnimi zmogljivostmi držav članic.

(53b)  Vsaka država članica in Agencija bi se morala prek letnih dvostranskih pogajanj dogovoriti o natančni časovni razporeditvi za kratkoročne napotitve iz stalnih enot in za dajanje na voljo tehnične opreme, sofinancirane v okviru posebnih ukrepov Sklada za notranjo varnost, ali drugih namenskih sredstev Unije, pri tem pa upoštevati zmogljivosti in sorazmernost. Pri zahtevkih za nacionalne prispevke bi bilo treba kot splošno pravilo uporabiti načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja držav članic, katerih cilj je preprečiti situacije, ki bistveno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog v eni državi članici, in sicer tako, da se zahteva razporeditev letnih prispevkov te države članice v določenem obdobju štirih mesecev. Ti načini vključujejo možnost, da države članice izpolnijo obveznost obdobij napotitve v nezaporednih obdobjih. Države članice lahko v zvezi s kratkoročno napotitvijo v stalno enoto prav tako izpolnijo svoje obveznosti glede napotitve v skladu s členom 58, in sicer tako, da več uslužbencev napotijo za krajša obdobja ali tako da napotijo iste uslužbence za več kot 4 mesece v skladu z načrtom, dogovorjenim med letnimi dvostranskimi pogajanji.

(53c)  Brez poseganja v pravočasno sklenitev operativnega načrta v zvezi z operacijami na morju bi morala Agencija sodelujočim državam članicam čim prej zagotoviti posebne informacije o uporabi ustrezne pristojnosti in prava, ki se uporablja, zlasti o posebnih pravicah poveljnikov ladij in zrakoplovov, pogojih uporabe sile in uvedbi omejevalnih ukrepov ali ukrepov odvzema prostosti.

(55)  Dolgoročni razvoj človeških virov za zagotovitev prispevkov držav članic stalni enoti evropske mejne in obalne straže bi moral biti podprt s sistemom finančne podpore. Zato je primerno, da se Agencija pooblasti za dodeljevanje nepovratnih sredstev državam članicam brez razpisa za zbiranje predlogov v okviru „financiranja, ki ni povezano s stroški[,]“ v skladu s členom 125(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Finančna podpora bi morala državam članicam omogočiti, da zaposlijo in usposobijo dodatno osebje, da se jim zagotovi potrebna prožnost pri izpolnjevanju obveznega prispevka k stalni enoti evropske mejne in obalne straže. Pri tem bi bilo treba upoštevati, da je treba imeti dovolj časa za zaposlovanje in usposabljanje, zato bi bilo treba uporabiti pravilo n+2 . V okviru namenskega sistema financiranja bi bilo treba vzpostaviti pravo ravnovesje med tveganji nepravilnosti in goljufij ter stroški nadzora.

Uredba določa bistvene pogoje, na podlagi katerih je mogoče dodeliti finančno podporo, in sicer za zaposlovanje in usposabljanje zadostnega števila mejnih policistov ali drugih specialistov, ki ustreza številu uradnikov, napotenih v Agencijo za dolgoročno obdobje, ali dejanski napotitvi uradnikov med operativnimi dejavnostmi Agencije za neprekinjeno ali prekinjeno obdobje najmanj štirih mesecev ali sorazmerno za napotitve za neprekinjeno ali prekinjeno obdobje, krajše od štirih mesecev. Ker ni ustreznih in primerljivih podatkov o dejanskih stroških po državah članicah, bi bil razvoj sheme financiranja, ki bi temeljila na stroških, preveč zapleten in ne bi zadostil potrebi po preprosti, hitri, učinkoviti in smotrni finančni shemi. Zato je primerno, da se Agencija pooblasti za dodeljevanje nepovratnih sredstev državam članicam brez razpisa za zbiranje predlogov v okviru „financiranja, ki ni povezano s stroški[,]“ če so izpolnjeni pogoji v skladu s členom 125(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Za določitev zneska takega financiranja za različne države članice je primerno, da se kot referenčni znesek uporabi letna plača pogodbenega uslužbenca evropskih institucij funkcionalne skupine III, in sicer za stopnjo 1 v razredu 8, ki se prilagodi s korekcijskim količnikom glede na državo članico v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in v duhu enake obravnave. Agencija in države članice bi morale pri izvajanju te finančne podpore zagotoviti, da se upoštevajo načela sofinanciranja in da ne prihaja do dvojnega financiranja.

(55a)  Da bi se ublažil morebitni vpliv na nacionalne službe v zvezi z zaposlovanjem statutarnih uslužbencev Agencije za stalno evropsko mejno in obalno stražo, bi bilo treba zadevnim službam držav članic zagotoviti podporo za naložbe v usposabljanje novega osebja, ki bo nadomestilo takšno odhajajočo osebje.

(56)  Zaradi napotitve stalne enote evropske mejne in obalne straže na ozemlje tretjih držav bi morala Agencija razviti zmogljivosti za lastne strukture vodenja in nadzora ter postopke, da bi zagotovila civilno in kazensko odgovornost članov skupin.

(57)  Da se omogočijo učinkovite napotitve iz stalne enote evropske mejne in obalne straže od 1. januarja 2021, bi bilo treba sprejeti nekatere odločitve in izvedbene ukrepe ter jih čim prej izvesti. Zato bi morala Agencija skupaj z državami članicami in Komisijo sodelovati pri pripravi takšnih izvedbenih ukrepov in sklepov, ki jih bo sprejel upravni odbor. Napredni pripravljalni postopek bi moral v skladu s členom 120 te uredbe vključevati tudi ustrezno zaposlovanje Agencije in držav članic.

(59)  Da se zagotovi kontinuiteta podpore za operativne dejavnosti, ki jih organizira Agencija, bi bilo hkrati treba vse napotitve do 31. decembra 2020 načrtovati in izvajati, vključno z naborom za hitri odziv, v skladu s členi 20, 30 in 31 Uredbe (EU) 2016/1624 in v skladu z letnimi dvostranskimi pogajanji, izvedenimi leta 2019. V ta namen bi bilo treba te določbe razveljaviti šele z učinkom od 1. januarja 2021.

(60)  Osebje Agencije bodo sestavljali uslužbenci, ki opravljajo naloge, poverjene Agenciji, bodisi na sedežu ali kot del stalne enote evropske mejne in obalne straže. Stalna enota evropske mejne in obalne straže lahko zajema statutarne uslužbence in uslužbence, ki jih nacionalni organi dodelijo za dolgoročno obdobje ali napotijo za kratkoročno obdobje, in rezervo za hitri odziv. Statutarni uslužbenci v okviru stalne enote evropske mejne in obalne straže bodo v prvi vrsti napoteni kot člani skupin; le omejen in jasno opredeljen del teh uslužbencev se lahko zaposli za opravljanje podpornih funkcij za ustanovitev stalne enote, zlasti na sedežu.

(61)  Da bi odpravila trdovratne vrzeli pri pridobivanju prostovoljnega nabora tehnične opreme iz držav članic, zlasti v zvezi z večjimi sredstvi, bi morala Agencija imeti lastno opremo, ki je potrebna za skupne operacije ali hitra posredovanja na mejah ali katero koli drugo operativno dejavnost. Ta sredstva bi morale države članice odobriti kot sredstva v okviru vladne službe. Medtem ko ima Agencija od leta 2011 pravno podlago, da kupi ali najame v okviru zakupa svojo lastno tehnično opremo, je izvedbo te možnosti znatno oviralo pomanjkanje proračunskih sredstev.

(62)  Da bi bile stalne enote evropske mejne in obalne straže sposobne izpolniti raven ambicij, na podlagi katerih so bile ustanovljene, je Komisija v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 zanje namenila znatna sredstva, da bi Agencija lahko kupila, vzdrževala in upravljala potrebna sredstva v zračnem, pomorskem in kopenskem prometu, ki ustrezajo njenim operativnim potrebam. Čeprav bi lahko bil nakup potrebnih sredstev dolgotrajen proces, zlasti v zvezi z večjimi sredstvi, bi morala lastna oprema Agencije na koncu predstavljati ogrodje operativnih napotitev, dodatni prispevki držav članic pa bi se uporabili v izrednih okoliščinah. Opremo Agencije bi morala večinoma upravljati tehnična ekipa Agencije, ki je del stalne enote evropske mejne in obalne straže. Da se zagotovi učinkovita uporaba predlaganih finančnih sredstev, bi moral postopek temeljiti na večletni strategiji, o kateri čim prej odloči upravni odbor. S prihodnjimi večletnimi finančnimi okviri je treba zagotoviti vzdržnost Agencije in ohraniti celovito evropsko integrirano upravljanje meja.

(63)  Agencija in države članice bi morale pri izvajanju te uredbe čim bolje izrabiti obstoječe zmogljivosti glede človeških virov in tehnične opreme, tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni.

(64)  Dolgoročni razvoj novih zmogljivosti v okviru evropske mejne in obalne straže bi moral biti usklajen med državami članicami in Agencijo v skladu s ciklom večletne strateške politike, pri čemer bi bilo treba upoštevati dolgo trajanje nekaterih postopkov. To vključuje zaposlovanje in usposabljanje novih mejnih policistov (ki bi lahko med svojo poklicno potjo delali tako v državah članicah kot tudi v okviru stalne enote), nakup, vzdrževanje in odstranjevanje opreme (pri čemer bi bilo treba izkoriščati priložnosti za interoperabilnost in ekonomijo obsega), pa tudi razvoj nove opreme in z njo povezanih tehnologij, vključno z raziskavami.

(65)  Časovni načrt za zmogljivosti bi moral združevati načrte za razvoj zmogljivosti držav članic in večletno načrtovanje sredstev Agencije, da bi se optimiziralo dolgoročno vlaganje za najboljšo zaščito zunanjih meja.

(66)  Ob upoštevanju večjih pooblastil Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ustanovitve stalne enote evropske mejne in obalne straže ter njene večje prisotnosti na terenu na zunanjih mejah in njenega povečanega delovanja na področju vračanja bi bilo treba Agenciji omogočiti, da ustanovi lokalne urade na lokacijah v bližini njenih pomembnih operativnih dejavnosti za obdobje trajanja teh dejavnosti, pri čemer bi ti uradi delovali kot posrednik med Agencijo in državo članico gostiteljico, skrbeli za naloge usklajevanja, logistične in podporne naloge ter olajševali sodelovanje med Agencijo in državo članico gostiteljico.

(66a)  V duhu sodelovanja med agencijami, ki je del integriranega upravljanja meja, Agencija tesno sodeluje z vsemi ustreznimi agencijami EU, zlasti z Europolom in Evropskim azilnim podpornim uradom. Takšno sodelovanje bi moralo potekati na ravni sedeža, na operativnih območjih in, kadar je to ustrezno, na ravni lokalnih uradov.

(66b)  Agencija bi morala še naprej razvijati skupne osnovne učne načrte in ustrezna orodja usposabljanja za upravljanje meja in vračanje, vključno s specifičnim usposabljanjem za zaščito ranljivih oseb, tudi otrok. Ponuditi bi morala tudi dodatna usposabljanja in seminarje, povezane z nalogami integriranega upravljanja meja, tudi za uradnike nacionalnih pristojnih organov. Agencija bi morala članom stalne enote evropske mejne in obalne straže zagotoviti specifično usposabljanje, povezano z njihovimi nalogami in pooblastili. To bi moralo vključevati usposabljanje o relevantnem pravu Unije in mednarodnem pravu ter o temeljnih pravicah. Agencija bi morala biti pooblaščena za organizacijo dejavnosti usposabljanja v sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami na njihovem ozemlju.

(67)  Vračanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državah članicah, v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10) je bistveni sestavni del celovitih prizadevanj za boj proti nezakonitemu priseljevanju in predstavlja pomembno vprašanje bistvenega javnega interesa.

(68)  Agencija bi morala povečati svojo pomoč državam članicam za vračanje državljanov tretjih držav v skladu s politiko vračanja Unije in Direktivo 2008/115/ES. Zlasti bi morala usklajevati in organizirati operacije vračanja iz ene ali več držav članic ter organizirati in izvajati posredovanja za vračanje, da se okrepijo sistemi vračanja tistih držav članic, ki potrebujejo večjo tehnično in operativno pomoč pri izpolnjevanju njihove obveznosti vračanja državljanov tretjih držav v skladu z navedeno direktivo.

(69)  Agencija bi morala ob polnem spoštovanju temeljnih pravic in brez poseganja v odgovornost držav članic za izdajanje odločb o vrnitvi zagotoviti tehnično in operativno pomoč državam članicam v postopku vračanja, vključno ▌z identifikacijo državljanov tretjih držav ter drugimi dejavnostmi držav članic pred vračanjem in drugimi njihovimi dejavnostmi, povezanimi z vračanjem. Poleg tega bi morala Agencija v sodelovanju z organi zadevnih tretjih držav državam članicam pomagati pri pridobivanju potovalnih dokumentov za vračanje.

(69a)  Agencija bi morala na podlagi strinjanja zadevne države članice odboru za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja Sveta Evrope dovoliti, da opravi preglede operacij vračanja, ki jih izvede, v okviru mehanizma nadzora, ki so ga vzpostavile članice Sveta Evrope v okviru Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju

(70)  Pomoč državam članicam pri izvajanju postopkov vračanja bi morala vključevati zagotavljanje praktičnih informacij o tretjih državah vrnitve, ki so pomembne za izvajanje te uredbe, kot so kontaktni podatki ali druge logistične informacije, potrebne za nemoten in dostojen potek operacij vračanja. Pomoč bi morala vključevati tudi delovanje in vzdrževanje platforme za izmenjavo podatkov ter informacij ▌, ki jih Agencija potrebuje za zagotavljanje tehnične in operativne pomoči v skladu z Uredbo. Platforma bi morala imeti komunikacijsko infrastrukturo, ki bi omogočala samodejni prenos statističnih podatkov s strani nacionalnih sistemov držav članic za upravljanje vračanja.

(72)  Morebitni dogovor med državo članico in tretjo državo Agencije ali držav članic ne razrešuje njihovih obveznosti ali odgovornosti na podlagi prava Unije in mednarodnega prava, zlasti obveznosti spoštovanja načela nevračanja, prepovedi samovoljnega pridržanja, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.

(73)  Države članice bi morale imeti možnost, da na operativni ravni sodelujejo z drugimi državami članicami in/ali tretjimi državami na zunanjih mejah, tudi v okviru vojaških operacij za namene kazenskega pregona, če je tako sodelovanje združljivo z dejavnostmi Agencije.

(74)  Agencija bi morala izboljšati izmenjavo informacij in sodelovanje z drugimi organi, uradi in agencijami Unije, kot so Europol, Evropski azilni podporni urad, Evropska agencija za pomorsko varnost, Satelitski center Evropske unije, Evropska agencija za varnost v letalstvu ali upravljavec mreže za upravljanje evropskega zračnega prometa, da se čim bolje uporabijo informacije, zmogljivosti in sistemi, ki so na evropski ravni že na voljo, med drugim tudi Evropski program za spremljanje Zemlje Copernicus.

(75)  Sodelovanje s tretjimi državami je pomemben element evropskega integriranega upravljanja meja. Namenjeno bi moralo biti spodbujanju standardov upravljanja evropskih meja in vračanja, izmenjavi informacij in analize tveganja ter lažjemu izvajanju vračanja z namenom povečanja njegove učinkovitosti in podpori tretjim državam na področju upravljanja meja in migracij, vključno z napotitvijo stalne enote evropske mejne in obalne straže, kadar je taka podpora potrebna za varovanje zunanjih meja in učinkovito upravljanje migracijske politike Unije.

(75a)  Kadar Komisija priporoči Svetu, naj jo pooblasti za pogajanja o sporazumu o statusu s tretjo državo, bi morala Komisija oceniti razmere na področju temeljnih pravic, ki so pomembne za področja, zajeta v sporazumu o statusu v navedeni tretji državi, in o tem obvestiti Evropski parlament.

(76)  Sodelovanje s tretjimi državami bi moralo potekati v okviru zunanjega delovanja Unije ter v skladu z načeli in cilji iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji. Komisija bo zagotovila skladnost med evropskim integriranim upravljanjem meja in drugimi politikami Unije na področju zunanjega delovanja Unije ter zlasti s skupno varnostno in obrambno politiko. Komisiji bi moral pomagati visoki predstavnik Unije in njegove službe. V okviru takega sodelovanja bi morale potekati zlasti dejavnosti Agencije, ki se izvajajo na ozemlju tretjih držav ali vključujejo uradnike tretjih držav na področjih, kot so analiza tveganja, načrtovanje in izvajanje operacij, usposabljanje, izmenjava informacij in sodelovanje.

(77)  Da bi zagotovili, da so informacije v sistemu EUROSUR čim bolj popolne in posodobljene, zlasti glede razmer v tretjih državah, bi morala Agencija sodelovati z organi tretjih držav bodisi v okviru dvostranskih in večstranskih sporazumov med državami članicami in tretjimi državami, vključno z regionalnimi mrežami, bodisi z delovnim dogovorom med Agencijo in zadevnimi organi tretjih držav. Evropska služba za zunanje delovanje, delegacije in uradi Unije bi zato morali zagotoviti vse informacije, ki bi lahko bile pomembne za sistem EUROSUR.

(78)  Ta uredba vključuje določbe o sodelovanju s tretjimi državami, saj sta dobro strukturirana in stalna izmenjava informacij ter sodelovanje s temi državami, med drugim s sosednjimi tretjimi državami, ključna dejavnika za doseganje ciljev evropskega integriranega upravljanja meja. Bistveno je, da se vsakršna izmenjava informacij in vsakršno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami v celoti izvajata v skladu s temeljnimi pravicami.

(78a)  Podporo, ki jo Agencija nudi državam članicam pri uporabi ukrepov Unije, povezanih z upravljanjem zunanjih meja in izvrševanjem odločb o vrnitvi, bi morala dopolnjevati pomoč tretjim državam.

(78b)  Dvostranski in večstranski sporazumi, sklenjeni med državami članicami in tretjimi državami na področjih, ki jih zadeva integrirano upravljanje meja, lahko vsebujejo občutljive varnostne informacije. Komisija bi morala te informacije, ko je o njih obveščena, obravnavati v skladu z veljavnimi varnostnimi predpisi.

(79)  Da bi oblikovali celovito sliko razmer in analizo tveganja, ki zajemata predmejno območje, bi morali Agencija in nacionalni koordinacijski centri zbirati informacije in se usklajevati z uradniki za zvezo za priseljevanje, ki so jih v tretje države napotile države članice, Evropska komisija, Agencija ali druge agencije Unije.

(80)  Sistem lažnih in pravih dokumentov na spletu (v nadaljnjem besedilu: sistem FADO) je bil vzpostavljen s Skupnim ukrepom 98/700/PNZ v okviru generalnega sekretariata Sveta in organom držav članic omogoča dostop do informacij o vseh novih odkritih načinih ponarejanja in o novih pravih dokumentih, ki so v obtoku.

(81)  Svet je v sklepih z dne 27. marca 2017 navedel, da je upravljanje sistema FADO zastarelo in da je treba spremeniti njegovo pravno podlago, tako da bo še naprej izpolnjeval zahteve pravosodne in notranje politike. Svet je tudi navedel, da bi lahko v zvezi s tem izkoristili sinergije in uporabili strokovno znanje Agencije na področju ponarejanja dokumentov in delo, ki ga ta agencija že opravlja na tem področju. Zato bi morala Agencija od generalnega sekretariata Sveta Evropske unije prevzeti vodenje ter operativno in tehnično upravljanje sistema FADO, potem ko bosta sozakonodajalca sprejela ustrezni pravni akt o sistemu FADO in nadomestila Skupni ukrep 98/700/JHA.

(83)  V prehodnem obdobju bi bilo treba zagotoviti, da bo sistem FADO deloval v celoti, dokler se prenos dejansko ne opravi in se obstoječi podatki prenesejo v nov sistem. Lastništvo obstoječih podatkov bi bilo nato treba prenesti na Agencijo.

(84)  Kakršna koli obdelava osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ali Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta(11), kadar je to primerno.

(85)  Pri vračanju se pogosto dogaja, da državljani tretjih držav nimajo nobenih identifikacijskih dokumentov in ne sodelujejo pri ugotavljanju svoje identitete tako, da prikrivajo informacije ali predložijo nepravilne osebne podatke. Glede na posebno potrebo politike po ekonomičnosti postopkov vračanja je nujno, da lahko Agencija omeji nekatere pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, da bi preprečila, da bi lahko zloraba takih pravic države članice ovirala pri pravilnem izvajanju postopkov vračanja in uspešnem izvrševanju odločb o vrnitvi ali Agenciji preprečevala, da bi učinkovito opravljala svoje naloge. Zlasti uveljavljanje pravice do omejitve obdelave lahko precej odloži in ovira izvajanje operacij vračanja. Poleg tega lahko v nekaterih primerih pravica do dostopa posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ogrozi operacijo vračanja tako, da se poveča nevarnost pobega, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izve, da Agencija obdeluje njegove podatke v okviru načrtovane operacije vračanja. Po drugi strani se lahko z uveljavljanjem pravice do popravka poveča tveganje, da bo zadevni državljan tretje države organe zavajal s predložitvijo nepravilnih podatkov. V ta namen bi morala imeti Agencija možnost, da sprejme notranja pravila o takih omejitvah.

(86)  Da bi lahko Agencija pravilno izvajala svoje naloge na področju vračanja, vključno s pomočjo državam članicam pri pravilnem izvajanju postopkov vračanja in uspešnem izvrševanju odločb o vrnitvi ter olajševanjem operacij vračanja, bo morda morala prenesti osebne podatke oseb v postopku vračanja tretjim državam. Za tretje države vrnitve Komisija ne sprejema pogosto sklepov o ustreznosti na podlagi člena 45 Uredbe (EU) 2016/679 ali člena 36 Direktive (EU) 2016/680, in pogosto te tretje države ne sklenejo ali ne nameravajo skleniti sporazuma o ponovnem sprejemu z Unijo oziroma drugače zagotoviti ustreznih zaščitnih ukrepov v smislu člena 69 Uredbe (EU) 2018/1725 ali v smislu nacionalnih določb za prenos člena 37 Direktive (EU) 2016/680. Vendar kljub obsežnim prizadevanjem Unije za sodelovanje z glavnimi državami izvora nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, za katere velja obveznost vrnitve, ni vedno mogoče zagotoviti, da takšne tretje države sistematično izpolnjujejo obveznost na podlagi mednarodnega prava za ponovni sprejem njihovih lastnih državljanov. S sporazumi o ponovnem sprejemu, ki so jih sklenile ali o katerih se pogajajo Unija ali države članice in ki zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za osebne podatke, je zajeto omejeno število takšnih tretjih držav. Kadar takih sporazumov še ni, bi morala osebne podatke prenašati Agencija za namene olajševanja operacij vračanja Unije, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 50(1)(d) ▌Uredbe (EU) 2018/1725.

(86a)  Kar zadeva države članice, je treba prenos vseh osebnih podatkov v tretje države izvesti v skladu z Uredbo 2016/679 in Direktivo 2016/680, kot je ustrezno. Enako kot za Agencijo se tudi za tretje države vrnitve pogosto ne sprejmejo sklepi o ustreznosti, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 45 Uredbe 2016/679 in členom 36 Direktive 2016/680, kot je ustrezno. Polega tega je s sporazumi o ponovnem sprejemu, ki jih sklenejo ali o katerih se pogajajo Unija ali države članice in ki zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe za prenos podatkov v tretje države v skladu s členom 45 Uredbe (EU) 2016/679 in členom 37 Direktive 2016/680, kot je ustrezno, zajeto omejeno število takšnih tretjih držav. V teh okoliščinah in kot izjema od zahteve za sklep o ustreznosti ali ustrezne zaščitne ukrepe bi moral biti prenos osebnih podatkov organom tretjih držav dovoljen za namene izvajanja politike vračanja Unije. Po potrebi bi bilo treba omogočiti uporabo odstopanja iz člena 49 Uredbe 2016/679 in člena 38 Direktive 2016/680 v skladu s pogoji iz navedenih členov.

(87)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana s členoma 2 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) ter z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti spoštovanje človekovega dostojanstva, pravico do življenja, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, prepoved trgovine z ljudmi, pravico do svobode in varnosti, pravico do varstva osebnih podatkov, pravico dostopa do dokumentov, pravico do azila in zaščite v primeru odstranitve in izgona, načelo nevračanja, prepoved diskriminacije ter pravice otrok.

(88)  Ta uredba bi morala vzpostaviti pritožbeni mehanizem Agencije, ki bo deloval v sodelovanju z uradnikom za temeljne pravice, da se zagotovi spoštovanje temeljnih pravic pri vseh dejavnostih Agencije. Pritožbeni mehanizem bi moral biti upravni mehanizem, pri katerem bi bil uradnik za temeljne pravice odgovoren za obravnavo pritožb, ki jih prejme Agencija, v skladu s pravico do dobrega upravljanja. Uradnik za temeljne pravice bi moral preučiti dopustnost pritožbe, evidentirati dopustne pritožbe, posredovati vse evidentirane pritožbe izvršnemu direktorju, posredovati pritožbe o članih skupin matični državi članici in evidentirati ukrepanje, ki ga na podlagi tega sprejme Agencija ali navedena država članica. Navedeni mehanizem bi moral biti učinkovit in zagotavljati ustrezno ukrepanje na podlagi pritožb. Pritožbeni mehanizem ne bi smel posegati v dostop do upravnih in sodnih pravnih sredstev in ni pogoj za uporabo takih pravnih sredstev. Kazenske preiskave bi morale izvajati države članice. Agencija bi morala zaradi večje preglednosti in odgovornosti v svojem letnem poročilu poročati o pritožbenem mehanizmu.

Poročilo bi moralo vsebovati zlasti število pritožb, ki jih je Agencija prejela, vrsto zadevnih kršitev temeljnih pravic, operacije, na katere se nanašajo pritožbe, in po možnosti nadaljnje ukrepe, ki so jih sprejele Agencija in države članice. Uradniku za temeljne pravice bi bilo treba omogočiti dostop do vseh informacij o spoštovanju temeljnih pravic v zvezi z vsemi dejavnostmi Agencije. Uradniku za temeljne pravice bi bilo treba zagotoviti potrebne vire in osebje, da bo lahko učinkovito opravljal vse svoje naloge v skladu s to uredbo. Osebje, ki naj bi ga imel na voljo, bi moralo biti glede na širitev dejavnosti in pooblastil Agencij ustrezno usposobljeno in izkušeno.

(89)  Agencija bi morala biti neodvisna pri tehničnih in operativnih zadevah ter pravno, upravno in finančno samostojna. V ta namen je potrebno in ustrezno, da je organ Unije, pravna oseba in da izvaja izvedbena pooblastila, ki ji jih podeljuje ta uredba.

(90)  Komisija in države članice bi morale biti zastopane v upravnem odboru, da lahko izvajajo nadzor nad Agencijo. V upravnem odboru bi, kjer je to mogoče, morali biti operativni vodje nacionalnih služb, odgovornih za upravljanje mejnih policistov, ali njihovi predstavniki. Strani, zastopane v upravnem odboru, bi si morale prizadevati za omejitev menjavanja svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela upravnega odbora. Upravni odbor bi moral imeti pooblastila, ki jih potrebuje za določitev proračuna Agencije, preverjanje njegovega izvrševanja, sprejemanje ustreznih finančnih pravil, vzpostavitev preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev Agencije ter imenovanje izvršnega direktorja in treh namestnikov izvršnega direktorja, od katerih bi se lahko vsakemu podelile odgovornosti na posameznem področju pristojnosti Agencije, kot so upravljanje stalne enote evropske mejne in obalne straže, nadzor nad nalogami Agencije v zvezi z vračanjem ali upravljanje sodelovanja pri obsežnih informacijskih sistemih. Agencija bi se morala voditi in delovati ob upoštevanju načel skupnega pristopa k decentraliziranim agencijam Unije, ki so ga 19. julija 2012 sprejeli Evropski parlament, Svet in Komisija.

(90a)  Glede na vključitev Evropskega parlamenta v zadeve, ki jih ureja ta uredba, bi lahko predsednik upravnega odbora povabil strokovnjaka Evropskega parlamenta, da se udeleži sestankov upravnega odbora.

(90b)  Upravni odbor bi moral pri pripravi končnega programskega dokumenta upoštevati priporočila medinstitucionalne delovne skupine za vire agencij.

(91)  Za zagotavljanje avtonomije Agencije bi ji bilo treba dodeliti samostojni proračun s prihodki, ki izhajajo zlasti iz prispevka Unije. Proračun Agencije bi bilo treba pripraviti v skladu z načelom smotrnostne priprave proračuna ter pri tem upoštevati njene cilje in pričakovane rezultate njenih nalog. Za prispevek Unije in morebitne druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije bi bilo treba uporabiti proračunski postopek Unije. Revizijo računovodskih izkazov bi moralo izvajati Računsko sodišče. Agencija bi morala imeti možnost, da v izjemnih primerih, ko razpoložljivi proračun ne zadostuje in proračunski postopek ne dopušča ustreznega odziva na hitro razvijajoče se razmere, prejme nepovratna sredstva iz skladov Unije, da lahko opravi svoje naloge.

(91a)  Izvršni direktor, ki deluje v okviru odredbodajalca, bi moral redno ocenjevati finančna tveganja, povezana z dejavnostmi Agencije, in sprejeti potrebne ukrepe za blažitev v skladu s finančnim okvirom, ki se uporablja za Agencijo, ter o tem ustrezno obveščati upravni odbor.

(92)  Pričakuje se, da se bo Agencija v prihodnjih letih morala soočiti s težavnimi okoliščinami, da bi zadostila izrednim potrebam po zaposlovanju in ohranjanju usposobljenega osebja z najširšega možnega geografskega območja.

(92a)  Ob predpostavki deljene odgovornosti bi morala Agencija zahtevati, da ima osebje, ki ga zaposluje, zlasti stalna enota, vključno s statutarnimi uslužbenci, napotenimi na operativne dejavnosti, enako stopnjo usposabljanja, posebnega strokovnega znanja in strokovnosti kot osebje, ki ga dodelijo ali zaposlujejo države članice. Zato bi morala Agencija s pregledom in oceno preveriti, ali njeni statutarni uslužbenci ustrezno ravnajo, kar zadeva operativne dejavnosti na področju nadzora meja in vračanja.

(94)  Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(12) bi bilo treba brez omejitev uporabljati za Agencijo, ki bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti prevaram (OLAF)(13).

(95)  V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta.

(96)  Za Agencijo bi se morala uporabljati Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(14). Agencija bi morala biti glede svojih dejavnosti čim bolj pregledna, pri čemer pa ne bi smela ogroziti doseganja cilja svojih operacij. Objaviti bi morala informacije o vseh svojih dejavnostih. Prav tako bi morala zagotoviti, da bi lahko javnost in vse druge zainteresirane strani hitro pridobile informacije o njenem delu.

(97)  Agencija bi morala o svojih dejavnostih tudi čim bolj izčrpno poročati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

(98)  Vsakršna obdelava osebnih podatkov, ki jo izvaja Agencija v okviru te uredbe, bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta(15).

(98a)  Komisija bi morala izvesti oceno te uredbe. Da bi zagotovili kakovost kandidatov in geografsko uravnoteženost, bi se pri ocenjevanju morala oceniti tudi privlačnost Agencije kot delodajalca za zaposlovanje statutarnih uslužbencev.

(99)  Ker ciljev te uredbe, in sicer razvoja in izvajanja sistema integriranega upravljanja zunanjih meja za zagotovitev pravilnega delovanja schengenskega območja, države članice, ki delujejo neusklajeno, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi pomanjkanja nadzora na notranjih mejah, velikih migracijskih izzivov na zunanjih mejah, potrebe po učinkovitem nadzoru prehajanja teh meja in prispevanja k visoki stopnji notranje varnosti v Uniji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(100)  Zunanje meje, navedene v tej uredbi, so meje, za katere se uporabljajo določbe iz naslova II Uredbe (EU) 2016/399, kar vključuje zunanje meje držav članic schengenskega območja v skladu s Protokolom št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen k PEU in k Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU).

(102)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s praktičnim priročnikom za izvajanje in upravljanje sistema EUROSUR, podrobnostmi o plasteh informacij slik razmer ter pravili za oblikovanje specifičnih slik razmer, ukrepi za zmanjšanje tveganj na zunanjih mejah, ki jih izvede Agencija, pri katerih morajo države članice pri njihovem izvajanju sodelovati z Agencijo, pravili za plačilo finančne podpore za razvoj stalne enote evropske mejne in obalne straže in spremljanjem pogojev, ki se uporabljajo za to finančno podporo, praktičnim priročnikom o evropskem sodelovanju na področju nalog obalne straže, tehničnimi specifikacijami in postopki sistema FADO. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(16).

(103)  Ta uredba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(17), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES(18). Dogovor med Evropsko skupnostjo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o podrobnostih sodelovanja teh držav v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije(19) določa pravila o sodelovanju navedenih držav pri delu Agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih in osebju.

(104)  Ta uredba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(20), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES(21).

(105)  Ta uredba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(22), ki spadajo na področje iz točke A člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU(23).

(106)  Dogovor med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani, o podrobnostih sodelovanja teh držav v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije(24) določa pravila o sodelovanju navedenih držav pri delu Agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih in osebju.

(107)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(108)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES(25); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v tej državi ne uporablja.

(109)  Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES(26); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v tej državi ne uporablja.

(110)  Agencija bi morala olajšati organizacijo posebnih dejavnosti, pri katerih lahko države članice izkoristijo strokovno znanje in izkušnje ter objekte in naprave, ki bi jih Irska in Združeno kraljestvo bila pripravljena ponuditi, pod pogoji, ki jih upravni odbor določi za vsak primer posebej. V ta namen se lahko predstavniki Irske povabijo, da se udeležijo sej upravnega odbora, kar jim omogoča, da v celoti sodelujejo pri pripravi takih posebnih dejavnosti. Predstavniki Združenega kraljestva se lahko povabijo, da se udeležijo sej upravnega odbora do [datuma izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije].

(111)  Čeprav Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, lahko sodeluje [mu je bila omogočena možnost sodelovanja] z evropsko mejno in obalno stražo zaradi svojega položaja države članice Unije. Glede na uradno obvestilo Združenega kraljestva o njegovi želji izstopiti iz Unije bi bilo treba posebne ureditve, ki se uporabljajo za operativno sodelovanje z Združenim kraljestvom na podlagi te uredbe, uporabljati, dokler je Združeno kraljestvo država članica ali, če začne veljati sporazum med Unijo in Združenim kraljestvom na podlagi člena 50 Pogodbe, dokler je mogoče Združeno kraljestvo šteti za državo članico na podlagi takega sporazuma.

(112)  Med Kraljevino Španijo in Združenim kraljestvom obstaja spor o določitvi meja Gibraltarja.

(113)  Začasna odložitev uporabe te uredbe za meje Gibraltarja ne pomeni spremembe v stališčih zadevnih držav.

(114)  7. novembra 2018 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 45(d) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je mnenje podal dne 30. novembra 2018.

(115)  Cilj te uredbe je spremeniti in razširiti določbe Uredbe (EU) 2016/1624 in Uredbe (ES) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilagoditi Skupni ukrep Sveta 98/700/PNZ institucionalnemu okviru, ki ga določa PDEU. Ker so potrebne znatne spremembe tako v številu kot glede vsebine, bi bilo treba zaradi večje jasnosti navedene pravne akte nadomestiti in razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Evropska mejna in obalna straža

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja evropsko mejno in obalno stražo, da se zagotovi evropsko integrirano upravljanje zunanjih meja z namenom učinkovitega upravljanja ▌ teh▌ meja ter povečanja učinkovitosti skupne politike vračanja ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic.

Ta uredba obravnava migracijske izzive ▌ in potencialne prihodnje izzive ter grožnje na zunanjih mejah. Zagotavlja visoko stopnjo notranje varnosti v Uniji, pri čemer se popolnoma spoštujejo temeljne pravice in hkrati ohranja prosto gibanje oseb znotraj Unije. Prispeva k odkrivanju in preprečevanju čezmejnega kriminala ter boju proti njemu na zunanjih mejah.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „zunanje meje“ pomeni zunanje meje, kakor so opredeljene v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399 ▌;

(2)  „mejni prehod“ pomeni mejni prehod, kakor je opredeljen v točki 8 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(3)  „nadzor meje“ pomeni nadzor meje, kakor je opredeljen v točki 10 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(3a)  „mejne kontrole“ pomeni mejne kontrole, kakor so opredeljene v točki 11 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(4)  „varovanje meje“ pomeni varovanje meje, kakor je opredeljeno v točki 12 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(5)  „zunanji let“ pomeni kateri koli let zrakoplova s posadko ali brez ter potnike in/ali tovor na njem na ali iz ozemlja držav članic, ki ni notranji let, kakor je opredeljeno v točki 3 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(6)  „varovanje zračnih meja“ pomeni varovanje zunanjih letov;

(7)  „spremljanje razmer“ pomeni sposobnost spremljanja, odkrivanja, prepoznavanja, sledenja in razumevanja nezakonitih čezmejnih dejavnosti za ugotavljanje utemeljenih razlogov za odzivne ukrepe na podlagi združevanja novih informacij in obstoječega znanja ter za učinkovitejše preprečevanje žrtev med migranti na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini;

(8)  „zmogljivost za odzivanje“ pomeni sposobnost izvajanja ukrepov za preprečevanje nezakonitih čezmejnih dejavnosti na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini, vključno s sredstvi in časovnimi roki za ustrezno odzivanje;

(9)  „EUROSUR“ pomeni okvir za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami in Agencijo;

(10)  „slika razmer“ pomeni združevanje georeferenciranih podatkov in informacij v skoraj realnem času, prejetih od različnih organov, senzorjev, platform in drugih virov, ki se posredujejo prek varnih komunikacijskih in informacijskih kanalov in jih je mogoče obdelati in selektivno prikazati ter deliti z drugimi zadevnimi organi za zagotavljanje spremljanja razmer in podporo zmogljivosti za odzivanje na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini ter predmejnem območju;

(11)  „odsek zunanje meje“ pomeni celotno zunanjo mejo države članice ali njen del, kot je opredeljena v nacionalnem pravu ali jo določi nacionalni koordinacijski center oziroma kateri koli drug pristojni nacionalni organ;

(12)  „čezmejni kriminal“ pomeni vsakršno hudo kaznivo dejanje s čezmejno razsežnostjo, ki je bilo storjeno ali katerega poskus je bil storjen na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini;

(13)  „predmejno območje“ pomeni geografsko območje onkraj zunanjih meja, ki je pomembno za upravljanje zunanjih meja s pomočjo analize tveganja in spremljanja razmer;

(14)  „incident“ pomeni dogodek v zvezi z nezakonitim priseljevanjem, čezmejnim kriminalom ali ogrožanjem življenj migrantov na ali ob zunanjih mejah ali v njihovi bližini;

(15)  „statutarni uslužbenci“ pomeni uslužbence, ki jih zaposli Agencija v skladu s Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenimi v Uredbi Sveta št. 259/68;

(16)  „operativni uslužbenci“ pomeni mejne policiste, spremljevalce pri vračanju, specialiste za vračanje in druge ustrezne uslužbence, ki sestavljajo „stalno enoto evropske mejne in obalne straže“ v skladu s štirimi kategorijami, opredeljenimi v členu 55(1); operativni uslužbenci se bodisi zaposlijo v Evropski agenciji za mejno in obalno stražo kot statutarni uslužbenci (kategorija 1) bodisi jih Agenciji dodelijo države članice (kategorija 2) ali ▌jih države članice napotijo za kratkoročno obdobje (kategorija 3) ali pa se napotijo iz nabora za hitri odziv za hitro posredovanje na mejah (kategorija 4). Operativni uslužbenci morajo delovati kot člani skupin za upravljanje meja, podpornih skupin za upravljanje migracij ali skupin za vračanje, ki imajo izvršilna pooblastila, če je to ustrezno. Operativni uslužbenci vključujejo tudi statutarne uslužbence, odgovorne za delovanje centralne enote ETIAS, ki se ne morejo napotiti kot člani skupine;

(17)  „skupine za upravljanje meja“ pomeni skupine, ki se oblikujejo iz stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki se napoti med skupnimi operacijami na zunanjih mejah in hitrimi posredovanji na mejah v državah članicah in tretjih državah;

(18)  „člani skupin“ pomeni člane stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki se napotijo prek skupin za upravljanje meja, podpornih skupin za upravljanje migracij in skupin za vračanje;

(19)  „podporna skupina za upravljanje migracij“ pomeni skupino strokovnjakov, ki državam članicam zagotavlja tehnične in operativne okrepitve, tudi na žariščnih območjih ▌, in jo sestavljajo operativni uslužbenci iz stalne enote evropske mejne in obalne straže, Evropskega azilnega podpornega urada in ▌ Europola ter po potrebi Agencije Evropske unije za temeljne pravice ali drugih ▌ agencij Unije ter držav članic;

(20)  „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri ali iz katere se začne izvajati skupna operacija ali hitro posredovanje na mejah, operacija vračanja ali posredovanje za vračanje ali kamor se napoti podporna skupina za upravljanje migracij;

(21)  „matična država članica“ pomeni državo članico, iz katere je uslužbenec napoten ali dodeljen operativnim uslužbencem stalne enote evropske mejne in obalne straže;

(22)  „sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki sodeluje pri skupni operaciji, hitrem posredovanju na mejah, operaciji vračanja, posredovanju za vračanje ali pri napotitvi podporne skupine za upravljanje migracij z zagotavljanjem tehnične opreme ali operativnih uslužbencev stalne enote evropske mejne in obalne straže, ter državo članico, ki sodeluje pri operacijah vračanja ali posredovanjih za vračanje z zagotavljanjem tehnične opreme ali osebja, vendar ni država članica gostiteljica;

(23)  „žariščno območje“ pomeni območje, vzpostavljeno na zahtevo države članice gostiteljice, na katerem država članica gostiteljica, Komisija, pristojne agencije Unije in sodelujoče države članice sodelujejo, da bi obvladovale obstoječ ali potencialen nesorazmeren migracijski izziv zaradi precej povečanega števila migrantov, ki prihajajo na zunanje meje;

(25)  „vrnitev“ oziroma „vračanje“ pomeni vrnitev oziroma vračanje, kakor je opredeljeno v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(26)  „odločba o vrnitvi“ pomeni upravno ali sodno odločbo ali akt, s katerim je ugotovljena ali razglašena nezakonitost prebivanja državljana tretje države ter nalaga ali navaja obveznost vrnitve v skladu z Direktivo 2008/115/ES;

(27)  „oseba v postopku vračanja“ pomeni nezakonito prebivajočega državljana tretje države, za katerega je bila izdana izvršljiva odločba o vrnitvi ▌;

(28)  „operacija vračanja“ pomeni operacijo, ki jo organizira ali usklajuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter vključuje tehnične in operativne okrepitve, ki se zagotovijo eni ali več državam članicam ▌, in v okviru katere se osebe v postopku vračanja iz ene ali več držav članic ▌ vrnejo bodisi prisilno ali prostovoljno, ne glede na prevozno sredstvo;

(29)  „posredovanje za vračanje“ pomeni dejavnost Evropske agencije za mejno in obalno stražo, s katero se državam članicam ▌ zagotovi okrepljena tehnična in operativna pomoč, ki vključuje napotitev skupin za vračanje in organizacijo operacij vračanja;

(30)  „skupine za vračanje“ pomeni skupine, ki se oblikujejo iz stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki se napotijo med operacijami vračanja, posredovanji za vračanje v državah članicah ▌ ali drugimi operativnimi dejavnostmi, povezanimi z izvajanjem nalog v zvezi z vračanjem;

(31)  „uradnik za zvezo za priseljevanje“ pomeni uradnika za zvezo za priseljevanje, kakor je opredeljen v [nova uredba MOD].

Člen 3

Evropsko integrirano upravljanje meja

Evropsko integrirano upravljanje meja obsega naslednje elemente:

(a)  nadzor meje, vključno z ukrepi za lajšanje zakonitih prehajanj meje in, po potrebi, ukrepi, povezanimi s preprečevanjem in odkrivanjem čezmejnega kriminala na zunanjih mejah, z osredotočanjem na tihotapljenje migrantov, trgovino z ljudmi in terorizem, ter mehanizmi in postopki za ukrepe v zvezi z opredelitvijo ranljivih oseb in mladoletnikov brez spremstva ter za opredelitev, obveščanje in napotitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito ali želijo zaprositi zanjo;

(b)  operacije iskanja in reševanja za ljudi v nevarnosti na morju, ki se začnejo in izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 656/2014 in mednarodnim pravom, ki potekajo v primerih, do katerih lahko pride med operacijami varovanja morskih meja;

(c)  analiza tveganj za notranjo varnost in analiza groženj, ki lahko vplivajo na delovanje ali varnost zunanjih meja;

(d)  izmenjava informacij in sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in Agencijo, vključno s podporo, ki jo usklajuje Agencija, na področjih, ki jih zajema ta uredba;

(e)  medagencijsko sodelovanje med nacionalnimi organi v vsaki državi članici, odgovornimi za nadzor meje ali druge naloge, ki se izvajajo na meji, in med organi, odgovornimi za vračanje v vsaki državi članici, vključno z redno izmenjavo informacij prek obstoječih orodij za izmenjavo informacij. Po potrebi se vključi sodelovanje z nacionalnimi organi, ki so pristojni za varstvo temeljnih pravic;

(f)  sodelovanje med ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije na področjih, ki jih zajema ta uredba, vključno z redno izmenjavo informacij;

(g)  sodelovanje s tretjimi državami na področjih, ki jih zajema ta uredba, osredotočeno zlasti na sosednje tretje države in na tiste tretje države, za katere je bilo na podlagi analize tveganja ugotovljeno, da so države izvora in/ali tranzita za nezakonite migracije;

(h)  tehnični in operativni ukrepi na schengenskem območju, ki so povezani z nadzorom meje ter namenjeni boljšemu ukrepanju proti nezakonitim migracijam in čezmejnemu kriminalu;

(i)  vračanje državljanov tretjih držav, za katere je država članica izdala odločbo o vrnitvi;

(j)  uporaba najsodobnejše tehnologije, vključno z obsežnimi informacijskimi sistemi;

(k)  mehanizem za nadzor kakovosti, zlasti schengenski ocenjevalni mehanizem, ocena ranljivosti in morebitni nacionalni mehanizmi, da se zagotovi izvajanje zakonodaje Unije na področju upravljanja meja;

(l)  mehanizmi solidarnosti, zlasti instrumenti financiranja Unije.

2.  Temeljne pravice, izobraževanje in usposabljanje ter raziskave in inovacije so skupni elementi pri izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja.

Člen 4

Evropska mejna in obalna straža

Nacionalni organi držav članic, odgovorni za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meje, ter organi, odgovorni za vračanje, in Evropska agencija za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija) sestavljajo evropsko mejno in obalno stražo.

Člen 5

Evropska agencija za mejno in obalno stražo

1.   Ta uredba ureja Agencijo, ki je bila prvotno ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004.

2.  Agencija vključuje stalno enoto evropske mejne in obalne straže iz člena 55 s kapaciteto do 10 000 operativnih uslužbencev, v skladu s Prilogo I.

3.   Da se zagotovi usklajeno evropsko integrirano upravljanje meja, Agencija olajšuje izvajanje ▌ ukrepov Unije, povezanih z upravljanjem zunanjih meja ▌, zlasti Zakonika o schengenskih mejah, uvedenega z Uredbo (EU) 2016/399, in vračanjem.

4.   Agencija prispeva k zagotavljanju stalne in enotne uporabe prava Unije, vključno s pravnim redom Unije na področju temeljnih pravic, zlasti Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), na ▌ zunanjih mejah. Njeno prispevanje vključuje tudi izmenjavo dobre prakse.

Člen 6

Odgovornost

Agencija je v skladu s to uredbo odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 7

Deljena odgovornost

1.   Evropska mejna in obalna straža izvaja evropsko integrirano upravljanje meja kot deljeno odgovornost Agencije in nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo operacije varovanja morskih meja in vse druge naloge, povezane z nadzorom meje. Države članice ohranjajo primarno odgovornost za upravljanje svojih odsekov zunanjih meja.

2.   Agencija na zahtevo zadevne države članice ali na svojo pobudo ter v dogovoru z zadevno državo članico zagotavlja tehnično in operativno pomoč pri izvajanju ukrepov v zvezi z vrnitvami, kot to določa člen 49. Države članice ohranijo izključno odgovornost za izdajanje odločb o vrnitvi in za sprejemanje ukrepov v zvezi s pridržanjem oseb v postopku vračanja v skladu z Direktivo 2008/115/ES.

3.   Države članice zagotavljajo upravljanje svojih zunanjih meja in izvrševanje odločb o vrnitvi v lastnem interesu in v skupnem interesu vseh držav članic, ob doslednem spoštovanju prava Unije, vključno s temeljnimi pravicami, v skladu s členom 8, ki določa cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja ▌, v tesnem sodelovanju z Agencijo.

4.   Agencija podpira izvajanje ukrepov Unije, povezanih z upravljanjem zunanjih meja in izvrševanjem odločb o vrnitvi, s krepitvijo, ocenjevanjem in usklajevanjem ukrepanja držav članic ter zagotavljanjem ▌ tehnične in operativne pomoči pri izvajanju navedenih ukrepov in vprašanjih vračanja. Agencija ne podpira ukrepov, povezanih z nadzorom na notranjih mejah, in ne sodeluje pri dejavnostih, ki so povezane s tem. Agencija je v celoti odgovorna za vse odločitve, ki jih sprejme, in za vse dejavnosti, za katere je v skladu s to uredbo izključno pristojna.

5.   Države članice lahko na operativni ravni ▌ sodelujejo z drugimi državami članicami in/ali tretjimi državami, če je tako sodelovanje združljivo z nalogami Agencije. Države članice ne izvajajo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile delovanje Agencije ali doseganje njenih ciljev. Države članice Agenciji poročajo o navedenem operativnem sodelovanju z drugimi državami članicami in/ali tretjimi državami na zunanjih mejah in na področju vračanja. Izvršni direktor o navedenih zadevah obvešča upravni odbor redno in vsaj enkrat na leto.

Člen 8

Cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja

1.   Komisija in evropska mejna in obalna straža zagotavljata učinkovitost evropskega integriranega upravljanja meja s ciklom večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja, ki se sprejme v skladu s postopkom, določenem v odstavku 4.

2.   Večletni strateški cikel politike za evropsko integrirano upravljanje meja določa, kako skladno, integrirano in sistematično obravnavati izzive na področju upravljanja meja in vračanja. V njem se opredelijo prednostne naloge politike in strateške smernice za petletno obdobje v zvezi z elementi iz člena 3.

3.   Cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja je sestavljen iz štirih faz, kakor je določeno v odstavkih 4 do 7.

4.   Na podlagi strateške analize tveganja za evropsko integrirano upravljanje meja iz člena 30(2) Komisija pripravi politični dokument v zvezi z razvojem večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v razpravo. Na podlagi te razprave Komisija sprejme sporočilo vzpostavitvi večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja.

5.   Da bi izvedla večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja iz odstavka 4, Agencija s sklepom upravnega odbora na podlagi predloga izvršnega direktorja, pripravljenega v tesnem sodelovanju z državami članicami, oblikuje tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja. Agencija v utemeljenih primerih upošteva specifične razmere držav članic, zlasti njihovo geografsko lego. Ta strategija je v skladu s členom 3 in večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja. Spodbuja in podpira izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja v vseh državah članicah.

6.   Da bi izvedle večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja iz odstavka 4, države članice oblikujejo nacionalne strategije za evropsko integrirano upravljanje meja s tesnim sodelovanjem med vsemi nacionalnimi organi, odgovornimi za upravljanje zunanjih meja in vračanje. Navedene nacionalne strategije so v skladu s členom 3, večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja iz odstavka 4 ter tehnično in operativno strategijo iz odstavka 5.

7.  Komisija štiri leta po sprejetju večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja iz odstavka 4 ▌ opravi temeljito oceno njenega izvajanja. Rezultati ocene se upoštevajo pri pripravi naslednjega cikla. Države članice in Agencija Komisiji pravočasno predložijo vse potrebne podatke za pripravo splošne ocene. Komisija rezultate te ocene sporoči Evropskemu parlamentu in Svetu.

8.   Če razmere na zunanjih mejah ali na področju vračanja zahtevajo spremembo prednostnih nalog politike, Komisija spremeni večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja ali ustrezne dele te politike v skladu s postopkom iz odstavka 4.

Po potrebi se nato prilagodijo tehnične in operativne strategije Agencije in držav članic.

Člen 9

Integrirano načrtovanje

1.   Evropska mejna in obalna straža na podlagi cikla večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja iz člena 8 oblikuje integrirano načrtovanje za upravljanje meja in vračanje, vključno z operativnim načrtovanjem, pripravo kontingentnih načrtov in načrtovanjem razvoja zmogljivosti ter ga oblikuje v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

2.  Države članice in Agencija pripravijo operativne načrte za upravljanje meja in vračanje. Operativni načrti držav članic v zvezi z mejnimi odseki z visokimi [in kritičnimi] stopnjami vpliva se uskladijo s sosednjimi državami članicami in Agencijo, da bi se izvedli potrebni čezmejni ukrepi[6] in ob načrtovanju podpore Agencije. Za dejavnosti Agencije je operativno načrtovanje za naslednje leto opredeljeno v prilogi k enotnemu programskemu dokumentu iz člena 100, za vsako posamezno operativno dejavnost pa z operativnim načrtom iz člena 39 in člena 75(3). Operativni načrti ali njihovi deli se lahko ustrezno razvrstijo v skladu z odločbama Komisije (EU, Euratom) 2015/443 in 2015/444.

3.  Države članice sprejmejo kontingentni načrt za upravljanje meja in vračanje. V skladu z nacionalno strategijo za integrirano upravljanje meja so v kontingentnih načrtih opisani vsi potrebni ukrepi in sredstva za morebitno okrepitev zmogljivosti, vključno z logistiko in podporo tako na nacionalni ravni kot s strani Agencije.

Del kontingentnih načrtov, ki zahtevajo dodatno podporo evropske mejne in obalne straže, skupaj pripravita vsaka država članica in Agencija v tesnem sodelovanju s sosednjimi državami članicami.

4.  Države članice sprejmejo načrt za razvoj zmogljivosti za upravljanje meja in vračanje v skladu s svojo nacionalno strategijo za integrirano upravljanje meja. V načrtu za razvoj zmogljivosti se opiše srednje- do dolgoročni razvoj nacionalnih zmogljivosti za upravljanje meja in vračanje.

Nacionalni načrt za razvoj zmogljivosti obravnava razvoj vseh sestavin evropskega integriranega upravljanja meja in zlasti politiko zaposlovanja in usposabljanja mejnih policistov in specialistov za vračanje, nakup in vzdrževanje opreme ter potrebne raziskovalne in razvojne dejavnosti in ustrezne finančne vidike.

4a.  Načrti iz odstavkov 3 in 4 vsebujejo scenarij, na podlagi katerega se pripravijo. Scenariji izhajajo iz analize tveganja in odražajo možen razvoj razmer na zunanjih mejah in na področju nezakonitih migracij ter izzive, opredeljene v ciklu večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja.

4b.  Metodologijo in postopek za pripravo načrtov iz odstavkov 3 in 4 sprejme upravni odbor Agencije na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju z državami članicami.

5.  Agencija pripravi sintezo nacionalnih načrtov za razvoj zmogljivosti in večletno strategijo za nakup opreme Agencije iz člena 63 ter večletno načrtovanje profilov za stalno enoto evropske mejne in obalne straže.

Agencija to sintezo deli z državami članicami in Komisijo, da se opredelijo morebitne sinergije in možnosti za sodelovanje na različnih področjih, zajetih v načrtih za razvoj zmogljivosti, vključno s skupnimi javnimi naročili. Agencija lahko na podlagi ugotovljenih sinergij povabi države članice, da se udeležujejo nadaljnjih ukrepov za sodelovanje.

6.  Upravni odbor Agencije se sestane vsaj enkrat na leto, da bi razpravljal o časovnem načrtu za zmogljivosti evropske mejne in obalne straže ter ga odobril. Časovni načrt predlaga izvršni direktor na podlagi sinteze nacionalnih načrtov za razvoj zmogljivosti, pri čemer med drugim upošteva rezultate ocen tveganja in ocen ranljivosti, izvedenih v skladu s členom 33, ter večletne načrte same Agencije. Ko upravni odbor odobri časovni načrt za zmogljivosti, se ta priloži k tehnični in operativni strategiji.

POGLAVJE II

Delovanje evropske mejne in obalne straže

Oddelek 1

Naloge Evropske agencije za mejno in obalno stražo

Člen 10

Naloge Evropske agencije za mejno in obalno stražo

(1)  Agencija ▌opravlja naslednje naloge:

1.  spremlja migracijske tokove in izvaja analizo tveganja v zvezi z vsemi vidiki integriranega upravljanja meja;

2.  spremlja operativne potrebe držav članic v zvezi z izvajanjem vrnitev, vključno z zbiranjem operativnih podatkov;

3.  izvaja oceno ranljivosti, vključno z oceno zmogljivosti in pripravljenosti držav članic za obravnavanje groženj in izzivov na zunanjih mejah;

4.   prek uradnikov za zvezo Agencije v državah članicah spremlja upravljanje zunanjih meja;

4a.  spremlja spoštovanje temeljnih pravic pri vseh svojih dejavnostih na zunanjih mejah in pri operacijah vračanja;

5.  podpira razvoj in delovanje okvira EUROSUR;

6.  pomaga državam članicam v okoliščinah, v katerih je potrebna povečana tehnična in operativna pomoč na zunanjih mejah, in sicer z usklajevanjem in organizacijo skupnih operacij, pri čemer se upošteva, da lahko v nekaterih primerih to vključuje izredne humanitarne razmere in reševanje na morju v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom;

7.  pomaga državam članicam v okoliščinah, v katerih je potrebna povečana tehnična in operativna pomoč na zunanjih mejah, in sicer z začetkom izvajanja hitrih posredovanj na zunanjih mejah držav članic, ki se srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi izzivi, pri čemer se upošteva, da lahko v nekaterih primerih to vključuje izredne humanitarne razmere in reševanje na morju v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom;

8.  nudi tehnično in operativno pomoč državam članicam in tretjim državam v skladu z Uredbo (EU) št. 656/2014 in mednarodnim pravom ter jim pomaga pri operacijah iskanja in reševanja ljudi v nevarnosti na morju, do katerih lahko pride med operacijami varovanja morskih meja;

9.  napoti stalno enoto evropske mejne in obalne straže, ustanovljeno s to uredbo, v okviru skupin za upravljanje meja, podpornih skupin za upravljanje migracij in skupin za vračanje med skupnimi operacijami ter pri hitrih posredovanjih na mejah, operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje;

10.  oblikuje nabor tehnične opreme, vključno z naborom opreme za hitri odziv, ki se napoti pri skupnih operacijah, hitrih posredovanjih na mejah in v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij ter pri operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje;

11.  s podporo notranjega mehanizma za nadzor kakovosti razvije in upravlja lastne človeške in tehnične zmogljivosti, da bi prispevala k stalni enoti evropske mejne in obalne straže ter naboru tehnične opreme, vključno z zaposlovanjem in usposabljanjem svojih uslužbencev, ki delujejo v vlogi članov skupin;

12.  v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščnih območjih ▌ napoti operativne uslužbence in tehnično opremo za zagotavljanje pomoči pri pregledovanju, operativnih razgovorih, identifikaciji in odvzemu prstnih odtisov ter skupaj z Evropskim azilnim podpornim uradom in pristojnimi nacionalnimi organi vzpostavi postopek za posredovanje in zagotavljanje začetnih informacij osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito ali želijo zaprositi zanjo, vključno s postopkom za opredelitev ranljivih skupin;

15.  zagotovi pomoč v vseh fazah procesa vračanja brez poseganja v utemeljenost odločb o vrnitvi, ki so v izključni pristojnosti držav članic, in pomaga z usklajevanjem in organizacijo operacij vračanja ter zagotavlja tehnično in operativno podporo za izvajanje obveznosti vračanja oseb v postopku vračanja, pa tudi tehnično in operativno podporo pri operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje, tudi v razmerah, kjer se zahteva povečana pomoč;

17.  vzpostavi nabor spremljevalcev prisilnega vračanja;

18.  napoti skupine za vračanje med posredovanji za vračanje;

19.  v skladu s pooblastili ustreznih agencij sodeluje z Europolom in Eurojustom ter nudi podporo državam članicam v okoliščinah, v katerih je pri boju proti ▌ čezmejnemu kriminalu in terorizmu potrebna povečana tehnična in operativna pomoč na zunanjih mejah;

20.  sodeluje z Evropskim podpornim azilnim uradom v okviru njunih mandatov, zlasti da olajša ukrepe, kadar se morajo državljani tretjih držav, ki jim je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena z dokončno odločitvijo, vrniti;

20a.   sodeluje z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice v okviru njunih mandatov, da bi zagotovila stalno in enotno uporabo pravnega reda Unije na področju temeljnih pravic;

21.  sodeluje z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost v okviru njunih mandatov, da se v skladu s členom 70 zagotovi podpora nacionalnim organom, ki opravljajo funkcije obalne straže, vključno z reševanjem življenj z zagotavljanjem storitev, informacij, opreme in usposabljanja ter z usklajevanjem večnamenskih operacij;

22.  sodeluje s tretjimi državami na področjih, ki jih zajema ta uredba, vključno z morebitno operativno napotitvijo skupin za upravljanje meja ▌ v tretje države;

24.  pomaga državam članicam in tretjim državam v okviru medsebojnega tehničnega in operativnega sodelovanja na področjih, ki jih zajema ta uredba;

25.  pomaga državam članicam in tretjim državam pri usposabljanju nacionalnih mejnih policistov, drugega ustreznega osebja in strokovnjakov za vračanje, vključno z oblikovanjem skupnih standardov in programov za usposabljanje, ki vključujejo temeljne pravice;

26.  sodeluje pri razvoju in upravljanju raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki so pomembne za nadzor zunanjih meja, kar vključuje uporabo napredne nadzorne tehnologije, in po potrebi razvija lastne pilotne projekte za izvajanje dejavnosti iz te uredbe;

26b.  oblikuje tehnične standarde za izmenjavo informacij;

27.  podpira razvoj tehničnih standardov za opremo na področju nadzora meje in vračanja, vključno za medsebojno povezovanje sistemov in omrežij ter skupnih minimalnih standardov za nadzor zunanjih meja, kakor je primerno v skladu z odgovornostjo držav članic in Komisije;

28.  vzpostavi in vzdržuje komunikacijsko omrežje iz člena 14;

29.  v skladu z ▌Uredbo (EU) 2017/1725 skrbi za razvoj in delovanje informacijskih sistemov, ki omogočajo hitro in zanesljivo izmenjavo informacij o nastajajočih tveganjih pri upravljanju zunanjih meja, nezakonitem priseljevanju in vračanju, pri čemer tesno sodeluje s Komisijo, organi, uradi in agencijami Unije ter Evropsko migracijsko mrežo, ustanovljeno z Odločbo 2008/381/ES;

30.  po potrebi zagotavlja potrebno pomoč pri razvoju skupnega okolja za izmenjavo podatkov, vključno v zvezi z interoperabilnostjo sistemov;

30a.   upošteva visoke standarde za upravljanje meja, omogoča preglednost in javni nadzor ter dosledno spoštuje veljavni pravni okvir, ki zagotavlja spoštovanje, varstvo in spodbujanje temeljnih pravic;

31.  skrbi za upravljanje in delovanje sistema lažnih in pravih dokumentov na spletu iz člena 80 ter za podporo državam članicam z zagotavljanjem podpore za lažje odkrivanje ponarejenih dokumentov;

32.  izpolnjuje naloge in obveznosti, ki so ji zaupane v Uredbi (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta(27) [Uredbi o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)], ter zagotovi vzpostavitev in delovanje centralne enote ETIAS v skladu s členom 7 navedene uredbe;

32b.  pomaga državam članicam pri omogočanju lažjega prehajanja zunanjih meja.

(2)  Agencija ▌ izvaja dejavnosti obveščanja o zadevah, za katere je pooblaščena. Javnost natančno, podrobno, pravočasno in celostno obvešča o svojih dejavnostih in analizah.

Dejavnosti obveščanja nimajo škodljivega učinka na naloge iz odstavka 1 tega člena, zlasti z razkrivanjem operativnih informacij, ki bi ogrozile izpolnitev cilja operacij, če bi bile objavljene. Dejavnosti obveščanja se izvajajo brez poseganja v člen 91 in v skladu z ustreznimi načrti za obveščanje in razširjanje informacij, ki jih sprejme upravni odbor, ter po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi agencijami.

Oddelek 2

Izmenjava informacij in sodelovanje

Člen 11

Dolžnost sodelovanja v dobri veri

Za Agencijo in nacionalne organe držav članic, odgovorne za upravljanje meja ▌, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meje, ter organe držav članic, odgovorne za vračanje, veljata dolžnost sodelovanja v dobri veri in obveznost izmenjave informacij.

Člen 12

Obveznost izmenjave informacij

1.  Da bi opravljali naloge, ki jim jih podeljuje ta uredba, ▌si Agencija in nacionalni organi, odgovorni za upravljanje meja in vračanje, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meje, v skladu s to uredbo in drugim ustreznim pravom Unije in nacionalnim pravom v zvezi z izmenjavo informacij, pravočasno in na ustrezen način izmenjajo vse potrebne informacije.

2.  Agencija sprejme ustrezne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, s Komisijo in državami članicami ▌.

Če so informacije pomembne za izvajanje njenih nalog, si Agencija in druge ustrezne agencije Unije izmenjajo informacije za namene analize tveganja, zbiranja statističnih podatkov, ocene razmer v tretjih državah, usposabljanja in podpore državam članicam pri pripravi kontingentnih načrtov.

Za namene izmenjave informacij iz odstavkov 1 in 2 se razvijejo potrebna orodja in strukture med agencijami.

4.  Agencija sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, z Irsko in Združenim kraljestvom, kadar se navedene informacije nanašajo na dejavnosti, pri katerih sodelujeta v skladu s členom 71 in členom 98(5).

Člen 13

Nacionalna kontaktna točka

1.  Države članice imenujejo nacionalno kontaktno točko za komunikacijo z Agencijo o vseh zadevah, ki se nanašajo na dejavnosti Agencije, brez poseganja v vlogo nacionalnih koordinacijskih centrov, kakor so opredeljeni v členu 21. Nacionalna kontaktna točka je stalno dosegljiva in zagotavlja pravočasno razširjanje vseh informacij z Agencije vsem ustreznim organom v zadevni državi članici, zlasti članom upravnega odbora in nacionalnemu koordinacijskemu centru.

2.  Države članice lahko imenujejo največ dva uslužbenca, ki zastopata nacionalno kontaktno točko in se v Agencijo napotita kot uradnika za zvezo. Uradniki za zvezo lahko olajšajo komunikacijo med nacionalno kontaktno točko in Agencijo, po potrebi tudi z udeležbo na ustreznih sestankih.

3.  Agencija zagotovi potrebne prostore v zgradbi Agencije in ustrezno podporo uradnikom za zvezo za opravljanje njihovih nalog. Vse druge stroške, ki nastanejo v zvezi z napotitvijo uradnikov za zvezo, krije država članica. Upravni odbor določi pravila in pogoje za napotitev ter ustrezno podporo.

Člen 14

Komunikacijsko omrežje

1.  Agencija vzpostavi in vzdržuje komunikacijsko omrežje, da bi zagotovila komunikacijska in analitična orodja ter omogočila varno izmenjavo občutljivih netajnih podatkov in tajnih podatkov z nacionalnimi koordinacijskimi centri in med njimi v skoraj realnem času.

Vsi sistemi ali aplikacije, ki uporabljajo komunikacijsko omrežje, morajo biti ves svoj življenjski cikel skladni z vso zakonodajo Unije o varstvu podatkov.

Omrežje deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden ter omogoča:

(a)  dvo- in večstransko izmenjavo informacij v skoraj realnem času;

(b)  avdio- in videokonference;

(c)  varno upravljanje, shranjevanje, prenos in obdelovanje občutljivih netajnih podatkov;

(d)  varno upravljanje, shranjevanje, prenos in obdelovanje tajnih podatkov EU do stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL ali enakovrednih nacionalnih stopenj tajnosti, pri čemer se zagotovi, da se s tajnimi podatki upravlja, se jih shranjuje, prenaša in obdeluje v ločenem in ustrezno pooblaščenem delu komunikacijskega omrežja.

2.  Agencija nudi tehnično podporo in zagotovi, da je komunikacijsko omrežje stalno na voljo in je kompatibilno s komunikacijskim in informacijskim sistemom, ki ga upravlja.

Člen 15

Sistemi in aplikacije za izmenjavo informacij, ki jih upravlja Agencija

1.  Agencija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za olajšanje izmenjave informacij, pomembnih za njene naloge, z Evropskim parlamentom, Komisijo in državami članicami ter po potrebi z mednarodnimi organizacijami, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije iz člena 69 in tretjimi državami iz člena 72.

2.  Agencija razvija, namesti in upravlja informacijski sistem, ki omogoča izmenjavo tajnih in občutljivih netajnih podatkov z navedenimi akterji ter izmenjavo osebnih podatkov iz členov ▌87 do 91 v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444(28), Sklepom Komisije 2015/443(29) in ▌Uredbo EU 2018/1725.

3.  Agencija na komunikacijsko omrežje iz člena 14 po potrebi namesti informacijske sisteme iz odstavka 2.

4.  Kar zadeva vračanje, Agencija upravlja in vzdržuje platformo za integrirano upravljanje vračanja v skladu s členom 50(1).

Člen 16

Tehnični standardi za izmenjavo informacij

Agencija v sodelovanju z državami članicami razvije tehnične standarde:

(a)  za medsebojno povezanost komunikacijskega omrežja z nacionalnimi omrežji, ki se uporabljajo za oblikovanje nacionalnih slik razmer, in drugimi ustreznimi informacijskimi sistemi za namene te uredbe;

(b)  za razvoj in povezanost ustreznih sistemov za izmenjavo informacij in programskih aplikacij Agencije in držav članic za namene te uredbe;

(c)  za razširjanje slik razmer in po potrebi specifičnih slik razmer ter za zagotavljanje komunikacije med ustreznimi enotami in centri odgovornih nacionalnih organov držav članic ter s skupinami, ki jih napoti Agencija, z uporabo različnih komunikacijskih sredstev, kot so satelitska komunikacijska in radijska omrežja;

(d)  za poročanje o položaju lastnih sredstev, pri čemer čim bolje uporabi tehnološki razvoj satelitskega navigacijskega sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo v skladu z Uredbo (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ▌.

Člen 17

Zagotavljanje informacijske varnosti

Države članice prek svojega nacionalnega koordinacijskega centra in pod nadzorom pristojnih nacionalnih organov zagotovijo, da nacionalni organi, agencije in drugi organi, kadar uporabljajo komunikacijsko omrežje in sisteme za izmenjavo informacij Agencije, izpolnjujejo naslednje:

(a)  imajo dejanski in neprekinjen dostop do ustreznih sistemov in omrežij, ki izhajajo iz Agencije ali so povezani z njo;

(b)  so skladni z ustreznimi tehničnimi standardi iz člena 16;

(c)  uporabljajo enakovredna varnostna pravila in standarde, kot jih uporablja Agencija za ravnanje s tajnimi podatki;

(d)  si izmenjujejo, obdelujejo in shranjujejo občutljive netajne podatke in tajne podatke v skladu s Sklepom Komisije 2015/44/EU.

Oddelek 3

EUROSUR

Člen 18

EUROSUR

Ta uredba vzpostavlja sistem EUROSUR kot integrirani okvir za izmenjavo informacij in operativno sodelovanje znotraj evropske mejne in obalne straže za izboljšanje spremljanja razmer in krepitev zmogljivosti za odzivanje za upravljanje meja, vključno z odkrivanjem in preprečevanjem nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter bojem proti njima, pa tudi zaradi prispevanja k zagotavljanju varstva in reševanja življenj migrantov.

Člen 19

Področje uporabe sistema EUROSUR

1.   Sistem EUROSUR se uporablja za mejne kontrole na dovoljenih mejnih prehodih in za varovanje zunanjih kopenskih, morskih in zračnih meja, vključno s spremljanjem, odkrivanjem, prepoznavanjem, sledenjem, preprečevanjem in prestrezanjem nedovoljenih prehodov meja za namene odkrivanja in preprečevanja nezakonitega priseljevanja in čezmejnega kriminala ter boja proti njima, pa tudi zaradi prispevanja k zagotavljanju varstva in reševanja življenj migrantov.

2.   Sistem EUROSUR se ne uporablja za noben pravni ali upravni ukrep, sprejet po tem, ko so pristojni organi države članice odkrili čezmejne kriminalne dejavnosti ali prestregli osebe ob nedovoljenem prehodu zunanjih meja.

Člen 20

Sestavni deli sistema EUROSUR

1.  Države članice in Agencija za izmenjavo informacij in sodelovanje na področju nadzora meje ob upoštevanju obstoječih mehanizmov za izmenjavo informacij in sodelovanje uporabljajo okvir sistema EUROSUR, ki je sestavljen iz naslednjih sestavnih delov:

(a)  nacionalnih koordinacijskih centrov;

(b)  nacionalnih slik razmer;

(c)  evropske slike razmer, vključno z odseki zunanjih meja z ustreznimi stopnjami vpliva;

(d)  specifičnih slik razmer;

(e)  storitev sistema EUROSUR za združevanje podatkov, kakor so navedene v členu 29;

(f)  integriranega načrtovanja v skladu s členom 9 ▌.

2.   Nacionalni koordinacijski centri prek komunikacijskega omrežja in ustreznih sistemov Agenciji zagotovijo informacije iz svojih nacionalnih slik razmer in po potrebi iz specifičnih slik razmer, ki so potrebne za oblikovanje in vzdrževanje evropske slike razmer.

3.   Agencija prek komunikacijskega omrežja nacionalnim koordinacijskim centrom zagotovi neomejen dostop štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden do specifičnih slik razmer in evropske slike razmer.

Člen 21

Nacionalni koordinacijski center

1.   Vsaka država članica določi, upravlja in vzdržuje nacionalni koordinacijski center, ki usklajuje in izmenjuje informacije med vsemi organi, pristojnimi za nadzor zunanje meje na nacionalni ravni, ter med njimi in drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo. Vsaka država članica o ustanovitvi nacionalnega koordinacijskega centra uradno obvesti Komisijo, ki o tem nemudoma obvesti druge države članice in Agencijo.

2.   Brez poseganja v člen 13 je nacionalni koordinacijski center v okviru sistema EUROSUR enotna kontaktna točka za izmenjavo informacij ter sodelovanje z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo.

3.   Nacionalni koordinacijski center:

(a)  zagotovi pravočasno izmenjavo informacij ter pravočasno sodelovanje med vsemi nacionalnimi organi, pristojnimi za nadzor zunanje meje, ter med njimi in drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo;

(b)  zagotovi pravočasno izmenjavo informacij z organi na nacionalni ravni, pristojnimi za iskanje in reševanje, pregon, azil in priseljevanje ter upravlja razširjanje ustreznih informacij na nacionalni ravni;

(c)  prispeva k uspešnemu in učinkovitemu upravljanju sredstev in osebja;

(d)  oblikuje in vzdržuje nacionalno sliko razmer v skladu s členom 26;

(e)  podpira usklajevanje, načrtovanje in izvajanje nacionalnih dejavnosti nadzora meje;

(f)  usklajuje nacionalni sistem nadzora meje v skladu z nacionalnim pravom;

(g)  prispeva k rednemu merjenju učinkov nacionalnih dejavnosti nadzora meje za namene te uredbe;

(h)  usklajuje operativne ukrepe z drugimi državami članicami in tretjimi državami, brez poseganja v pristojnosti Agencije in drugih držav članic;

(i)  izmenjuje ustrezne informacije z nacionalnimi uradniki za zvezo, če so imenovani, prek ustreznih struktur, vzpostavljenih na nacionalni ravni, da bi prispeval k evropski sliki razmer in podprl operacije v zvezi z nadzorom meje;

(j)  pod nadzorom pristojnih nacionalnih organov prispeva k zagotavljanju informacijske varnosti nacionalnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov Agencije▌.

4.   Države članice lahko regionalnim, lokalnim, funkcionalnim ali drugim organom, ki lahko sprejemajo operativne odločitve, naložijo zagotavljanje spremljanja razmer in zmogljivosti za odzivanje na posameznih področjih pristojnosti, vključno z nalogami in pristojnostmi iz točk (c), (e) in (f) člena 21(3).

5.  Odločitev države članice o dodelitvi nalog v skladu z odstavkom 1 ne vpliva na zmožnost nacionalnega koordinacijskega centra, da sodeluje ter izmenjuje informacije z drugimi nacionalnimi koordinacijskimi centri in Agencijo.

6.   V predhodno opredeljenih primerih, določenih na nacionalni ravni, lahko nacionalni koordinacijski center dovoli organu iz odstavka 1, da komunicira in izmenjuje informacije z regionalnimi organi ali nacionalnim koordinacijskim centrom druge države članice ali pristojnimi organi tretje države, če takšen organ o takšnem komuniciranju in izmenjavi informacij redno obvešča lasten nacionalni koordinacijski center.

7.   Nacionalni koordinacijski center deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu.

Člen 23

Priročnik za izvajanje in upravljanje sistema EUROSUR

1.   Komisija, ki ji pomaga odbor v skladu s postopkom iz člena 117(2), v tesnem sodelovanju z Agencijo ter katerim koli drugim ustreznim organom, uradom ali agencijo Unije sprejme in da na voljo praktični priročnik za izvajanje in upravljanje sistema EUROSUR (v nadaljnjem besedilu: priročnik). Priročnik vsebuje tehnične in operativne smernice, priporočila ter najboljše prakse, tudi glede sodelovanja s tretjimi državami. Komisija sprejme priročnik v obliki priporočila.

2.   Komisija lahko po posvetovanju z državami članicami in Agencijo sklene, da imajo deli priročnika oznako RESTREINT UE/EU RESTRICTED v skladu s pravili iz Poslovnika Komisije.

Člen 24

Spremljanje sistema EUROSUR

1.  Agencija in države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje tehničnega in operativnega delovanja sistema EUROSUR glede na cilje v zvezi z ustreznim spremljanjem razmer in zmogljivostjo za odzivanje na zunanjih mejah.

2.  Agencija stalno in neprekinjeno spremlja kakovost storitev, ki jih ponuja komunikacijsko omrežje, in kakovost podatkov, ki se izmenjujejo v okviru slike razmer sistema EUROSUR.

3.  Agencija informacije o nadzoru kakovosti posreduje nacionalnim koordinacijskim centrom in ustreznim strukturam vodenja in nadzora, ki se uporabljajo za operacije Agencije, uporabnikom v okviru storitev sistema EUROSUR za združevanje podatkov. Take informacije imajo oznako tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

Oddelek 4

Spremljanje razmer

Člen 25

Slike razmer

(1)  Nacionalne slike razmer, evropska slika razmer in specifične slike razmer se oblikujejo z zbiranjem, ocenjevanjem, primerjavo, analizo, razlago, ustvarjanjem, prikazovanjem in razširjanjem informacij.

Slike razmer iz odstavka 1 so sestavljene iz naslednjih plasti informacij:

(a)   dogodkovne plasti, ki vključuje ▌ dogodke in incidente, povezane z nedovoljenimi prehodi meja in čezmejnim kriminalom ter, kadar so na voljo, informacije o nedovoljenih sekundarnih gibanjih za namene razumevanja trendov, obsega in poti;

(b)  operativne plasti, ki vsebuje informacije o operacijah, vključno z načrtom napotitve, operativnim območjem▌, ter položaju, časovnem razporedu, statusu in vrsti sodelujočih sredstev, kakor je predvideno v operativnem načrtu;

(c)  analitske plasti, ki vsebuje analizirane informacije, ki so pomembne za namene te uredbe, zlasti za dodeljevanje stopenj vpliva odsekom zunanjih meja, vključno s posnetki in geografskimi podatki, ključnim razvojem dogodkov in kazalniki, analitičnimi poročili in drugimi ustreznimi dodatnimi informacijami.

2.   Slike razmer iz odstavka 1 omogočajo odkrivanje dogodkov in operacij in njihovo sledenje ter ustrezno analizo v zvezi z razmerami, kadar so ogrožena življenja ljudi.

4.   Podrobnosti o plasteh informacij slik razmer in pravila za oblikovanje specifičnih slik razmer se določijo v izvedbenem aktu, ki ga sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 117(3).

Izvedbeni akt določa vrsto informacij, ki jih je treba zagotoviti, subjekte, odgovorne za zbiranje, obdelavo, arhiviranje in posredovanje specifičnih informacij, največje zamude pri poročanju, varnost podatkov in pravila o varstvu podatkov ter s tem povezane mehanizme za nadzor kakovosti.

Člen 26

Nacionalna slika razmer

1.   Nacionalni koordinacijski center oblikuje in vzdržuje nacionalno sliko razmer, da bi vsem organom, ki so pristojni za nadzor meje, zagotovil koristne, natančne in pravočasne informacije.

2.   Nacionalna slika razmer je sestavljena iz informacij, ki jih zagotovijo naslednji viri:

(a)  nacionalni sistem za varovanje meja v skladu z nacionalnim pravom;

(b)  nepremični in premični senzorji, ki jih upravljajo nacionalni organi, pristojni za varovanje zunanjih meja;

(c)  patrulje, ki opravljajo nalogo varovanja meja in druge naloge spremljanja;

(d)  lokalni, regionalni in drugi koordinacijski centri;

(e)  drugi ustrezni nacionalni organi in sistemi, vključno z uradniki za zvezo za priseljevanje, operativnimi centri in kontaktnimi točkami;

(f)  mejne kontrole;

(g)  Agencija;

(h)  nacionalni koordinacijski centri v drugih državah članicah;

(i)  organi tretjih držav na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov ter regionalne mreže iz člena 75;

(j)  sistemi poročanja z ladij v skladu z njihovimi zadevnimi pravnimi podlagami;

(k)  druge ustrezne evropske in mednarodne organizacije;

(l)  drugi viri.

3.   Nacionalni koordinacijski center vsakemu incidentu v dogodkovni plasti nacionalne slike razmer dodeli enotno okvirno stopnjo vpliva, od nizke, srednje do visoke in zelo visoke. O vseh incidentih se obvesti Agencija.

4.   Nacionalni koordinacijski center se lahko na zahtevo pristojnega nacionalnega organa odloči, da omeji dostop do informacij, povezanih z nacionalno varnostjo, vključno z vojaškimi sredstvi, glede na potrebo po seznanitvi z njimi.

5.   Nacionalni koordinacijski centri sosednjih držav članic si lahko med seboj neposredno in v skoraj realnem času delijo sliko razmer na sosednjih odsekih zunanjih meja, vključno s položaji, statusom in vrsto lastnih sredstev, ki delujejo na sosednjih odsekih zunanjih meja.

Člen 27

Evropska slika razmer

1.   Agencija oblikuje in vzdržuje evropsko sliko razmer, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom in Komisiji zagotovila koristne, natančne in pravočasne informacije in analize, ki zajemajo zunanje meje, predmejno območje in nedovoljena sekundarna gibanja.

2.   Evropska slika razmer je sestavljena iz informacij, ki jih zagotovijo naslednji viri:

(a)  nacionalni koordinacijski centri in nacionalne slike razmer v obsegu, ki ga zahteva ta člen, ter informacije in poročila, ki jih pošljejo uradniki za zvezo za priseljevanje;

(b)  Agencija, informacije in poročila, ki jih zagotovijo njeni uradniki za zvezo v skladu s členoma 32 in 76;

(c)  delegacije Unije ter misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike v skladu s členom 69(1)(k);

(d)  drugi ustrezni organi, uradi in agencije Unije ter mednarodne organizacije iz člena 69;

(e)  organi tretjih držav na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov in regionalnih mrež iz člena 73 ter na podlagi delovnih dogovorov iz člena 74(1);

(f)  drugi viri.

3.   Dogodkovna plast evropske slike razmer vključuje informacije o:

(a)  incidentih in drugih dogodkih iz dogodkovne plasti nacionalne slike razmer;

(b)  incidentih in drugih dogodkih iz specifične slike razmer v skladu s členom 28;

(c)  incidentih na operativnem območju skupne operacije, ki jo usklajuje Agencija, ali hitrega posredovanja, ki ga usklajuje Agencija, ali na žariščni točki ▌.

4.   Operativna plast evropske slike razmer vsebuje informacije o skupnih operacijah in hitrih posredovanjih, ki jih usklajuje Agencija, ter o žariščnih točkah ▌, vključno z nalogami misije, lokacijo, statusom, trajanjem, informacijami o državah članicah in drugih sodelujočih akterjih, dnevnimi in tedenskimi poročili o razmerah, statističnimi podatki ter informacijami za medije.

5.   Informacije o lastnih sredstvih v operativni plasti evropske slike razmer imajo lahko po potrebi oznako tajnosti RESTREINT UE/EU RESTRICTED.

6.   Agencija v okviru evropske slike razmer upošteva stopnjo vpliva, ki jo je nacionalni koordinacijski center dodelil specifičnemu incidentu v okviru nacionalne slike razmer. ▌Za vsak incident v predmejnem območju dodeli enotno okvirno stopnjo vpliva ter obvesti nacionalne koordinacijske centre.

Člen 28

Specifične slike razmer

1.   Agencija in države članice lahko oblikujejo in vzdržujejo specifične slike razmer, da se podprejo specifične operativne dejavnosti na zunanjih mejah ali delijo informacije z mednarodnimi organizacijami, institucijami, organi, uradi in agencijami Unije iz člena 69 ali tretjimi državami, kot je določeno v členu 76 ▌.

2.   Specifične slike razmer sestavlja podsklop informacij iz nacionalnih in evropskih slik razmer.

3.   Modalitete za oblikovanje in deljenje specifičnih slik razmer so opisane v operativnem načrtu za zadevne operativne dejavnosti in v dvostranskem ali večstranskem sporazumu, kadar se specifična slika razmer oblikuje v okviru dvostranskega ali večstranskega sodelovanja s tretjimi državami. Uporablja se načelo soglasja organa izvora.

Člen 29

Storitve sistema EUROSUR za združevanje podatkov

1.   Agencija usklajuje storitve sistema EUROSUR za združevanje podatkov, da bi nacionalnim koordinacijskim centrom, Komisiji in sebi na stroškovno učinkovit način zagotovila redne in zanesljive informacije o zunanjih mejah in predmejnem območju.

2.   Agencija nacionalnemu koordinacijskemu centru na njegovo zahtevo zagotovi informacije o zunanjih mejah države članice, ki je vložila zahtevek, in informacije o predmejnem območju, ki lahko izvirajo iz:

(a)  selektivnega spremljanja določenih pristanišč in obal tretjih držav, ki so bile na podlagi analize tveganja in informacij ugotovljene kot točke vkrcanja ali tranzitne točke za plovila ali druga prevozna sredstva, ki se uporabljajo za nezakonito priseljevanje ali čezmejni kriminal;

(b)  sledenja plovilom ali drugim prevoznim sredstvom na odprtem morju in zrakoplovom, za katere obstaja sum ali je bilo ugotovljeno, da se uporabljajo za nezakonito priseljevanje ali čezmejni kriminal, vključno v primeru oseb v nevarnosti na morju, da bi se te informacije prenesle ustreznim pristojnim organom za operacije iskanja in reševanja;

(c)  spremljanja določenih pomorskih območij z namenom odkrivanja, prepoznavanja in sledenja plovilom in drugim prevoznim sredstvom, ki se dejansko uporabljajo, ali za katera obstaja sum, da se uporabljajo, za nezakonito priseljevanje ali čezmejni kriminal, vključno v primeru oseb v nevarnosti na morju, da bi se te informacije prenesle ustreznim pristojnim organom za operacije iskanja in reševanja;

(ca)  spremljanja določenih območij zračnih meja z namenom odkrivanja, prepoznavanja in sledenja zrakoplovom in drugim oblikam opreme, ki se dejansko uporabljajo ali za katera obstaja sum, da se uporabljajo, za nezakonito priseljevanje ali čezmejni kriminal;

(d)  okoljske ocene določenih pomorskih območij in območij na zunanjih kopenskih in zračnih mejah za izboljšanje dejavnosti spremljanja in patruljiranja;

(e)  selektivnega spremljanja določenih predmejnih območij na zunanjih mejah, ki so bila na podlagi analize tveganja in informacij ugotovljena kot morebitna območja odhoda ali tranzitna območja za nezakonito priseljevanje ali čezmejni kriminal;

(f)  spremljanja trendov, obsega in poti migracijskih tokov proti Uniji in znotraj Unije;

(g)  spremljanja medijev, obveščevalnih podatkov iz javnih virov in analize internetnih dejavnosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680 ali Uredbo (EU) 2016/679, kakor je ustrezno, za namene preprečevanja nezakonitega priseljevanja ali čezmejnega kriminala;

(h)  analize informacij iz obsežnih informacijskih sistemov za namene odkrivanja spreminjajočih se poti in metod, ki se uporabljajo za nezakonito priseljevanje in čezmejni kriminal.

3.   Agencija lahko zavrne zahtevek nacionalnega koordinacijskega centra iz tehničnih, finančnih ali operativnih razlogov. Agencija pravočasno obvesti nacionalni koordinacijski center o razlogih za takšno zavrnitev.

4.   Agencija lahko na lastno pobudo uporablja orodja za varovanje iz odstavka 2 za zbiranje informacij o predmejnem območju, ki so pomembne za evropsko sliko razmer.

Oddelek 5

ANALIZA TVEGANJA

Člen 30

Analiza tveganja

1.  Agencija spremlja migracijske tokove proti Uniji v smislu migracijskih trendov, obsega in poti, znotraj Unije, pa tudi trende in druge morebitne izzive na zunanjih mejah Unije ter v zvezi z vračanjem. Za ta namen Agencija s sklepom upravnega odbora na podlagi predloga izvršnega direktorja uvede skupni integrirani model analize tveganja, ki jo uporabljajo Agencija in države članice. Skupni integrirani model analize tveganja se vzpostavi in po potrebi posodobi na podlagi rezultata ocene cikla večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja iz člena 8(7). ▌

2.  Agencija pripravi splošne letne analize tveganja, ki jih v skladu s členom 91 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, in ciljne analize tveganja za operativne dejavnosti. Agencija v tesnem posvetovanju z državami članicami vsaki dve leti pripravi strateško analizo tveganja za evropsko integrirano upravljanje meja, ki se upošteva pri pripravi cikla večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja, in jo predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Rezultati teh analiz tveganja ne vsebujejo osebnih podatkov.

3.  Analize tveganja iz odstavka 2, ki jih pripravi Agencija na podlagi podatkov, prejetih tudi od držav članic, zajemajo vse vidike, povezane z evropskim integriranim upravljanjem meja, da se razvije vnaprejšnji opozorilni mehanizem.

3a.   Agencija objavi izčrpne informacije o skupnem integriranem modelu analize tveganja.

4.  Države članice Agenciji zagotovijo vse potrebne informacije o razmerah, trendih in morebitnih grožnjah na zunanjih mejah in na področju vračanja. Države članice Agenciji redno ali na njeno zahtevo zagotavljajo vse ustrezne informacije, kot so statistični in operativni podatki, zbrani v zvezi z evropskim integriranim upravljanjem meja iz člena 98(2)(e), ter informacije, ki izhajajo iz analitske plasti nacionalne slike razmer, kakor je določeno v členu 26.

5.  Rezultati analize tveganja se predložijo upravnemu odboru in se pravočasno in na ustrezen način delijo s pristojnimi organi držav članic.

6.  Države članice upoštevajo rezultate analize tveganja pri načrtovanju operacij in dejavnosti na zunanjih mejah in dejavnosti v zvezi z vračanjem.

7.  Agencija vključi rezultate skupnega integriranega modela analize tveganja v razvoj skupnih osnovnih učnih načrtov za usposabljanje▌.

Oddelek 6

Preprečevanje in odzivnost

Člen 31

Določitev odsekov zunanjih meja

Vsaka država članica za namene te uredbe razdeli svoje kopenske in morske ter, če je ustrezno, zračne zunanje meje na mejne odseke ter o njih uradno obvesti Agencijo.

Država članica ▌ v zvezi z vsako spremembo mejnih odsekov pravočasno obvesti Agencijo, da se zagotovi kontinuiteta analize tveganja s strani Agencije.

Člen 32

Uradniki za zvezo Agencije v državah članicah

1.  Agencija prek uradnikov za zvezo Agencije v vseh državah članicah zagotovi redno spremljanje upravljanja zunanjih meja in vračanja.

Agencija lahko odloči, da uradnik za zvezo s svojim delovanjem pokriva do štiri države članice, ki so si geografsko blizu.

2.  Izvršni direktor imenuje strokovnjake izmed statutarnih uslužbencev Agencije, ki se napotijo kot uradniki za zvezo. Izvršni direktor na podlagi analize tveganja in posvetovanja z zadevnimi državami članicami predlaga naravo in pogoje napotitve, državo članico ali regijo, v katero se lahko napoti uradnik za zvezo, in morebitne naloge, ki niso vključene v odstavek 3. Predlog izvršnega direktorja mora odobriti upravni odbor. Izvršni direktor uradno obvesti zadevno državo članico o imenovanju in skupaj z njo določi kraj napotitve.

3.  Uradniki za zvezo delujejo v imenu Agencije, njihova naloga pa je spodbujati sodelovanje in dialog med Agencijo in nacionalnimi organi, odgovornimi za upravljanje meja in vračanje, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meje. Uradniki za zvezo zlasti:

(a)  delujejo kot posredniki med Agencijo in nacionalnimi organi, odgovornimi za upravljanje meja in za vračanje, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meje;

(b)  podpirajo zbiranje informacij, ki jih Agencija potrebuje za spremljanje nezakonitega priseljevanja in analize tveganja iz člena 30;

(c)  podpirajo zbiranje informacij, ki so določene v členu 33 in jih Agencija potrebuje za izvajanje ocene ranljivosti, ter v ta namen pripravijo poročilo iz odstavka 6;

(d)  spremljajo ukrepe, ki jih država članica sprejme na mejnih odsekih in katerim je bila dodeljena visoka ali kritična stopnja vpliva v skladu s členom 35;

(e)  prispevajo k spodbujanju izvajanja pravnega reda Unije v zvezi z upravljanjem zunanjih meja in vračanjem, tudi glede spoštovanja temeljnih pravic;

(b)  po potrebi sodelujejo z uradnikom za temeljne pravice z namenom spodbujanja spoštovanja temeljnih pravic pri delu Agencije v skladu s pododstavkom (e);

(f)  kadar je to mogoče, pomagajo državam članicam pri pripravi kontingentnih načrtov za upravljanje meja;

(g)  lajšajo komunikacijo med državo članico in Agencijo, državi članici posredujejo ustrezne informacije Agencije, vključno z informacijami o potekajočih operacijah;

(h)  izvršnemu direktorju redno in neposredno poročajo o razmerah na zunanjih mejah in zmogljivosti zadevne države članice, da učinkovito ukrepa na podlagi razmer na zunanjih mejah; poročajo tudi o izvajanju operacij vračanja v ustrezne tretje države;

(i)  spremljajo ukrepe, ki jih država članica sprejme v zvezi z razmerami, ko so na zunanjih mejah potrebni nujni ukrepi, kot je določeno v členu 43;

(j)  spremljajo ukrepe, ki jih država članica sprejme v zvezi z vračanjem, in podpirajo zbiranje informacij, ki jih Agencija potrebuje za izvajanje dejavnosti iz člena 49.

4.  Če je v poročanju uradnika za zvezo iz točke (h) odstavka 3 kateri od teh vidikov v zvezi z zadevno državo članico prikazan kot problematičen, izvršni direktor zadevno državo članico o tem nemudoma obvesti.

5.  Za namene odstavka 3 uradnik za zvezo v skladu z nacionalnimi varnostnimi pravili in pravili o varstvu podatkov ter varnostnimi pravili in pravili o varstvu podatkov Unije:

(a)  od nacionalnega koordinacijskega centra prejme informacije in nacionalno sliko razmer, pripravljene v skladu s členom 26;

(b)  ima redne stike z nacionalnimi organi, odgovornimi za upravljanje meja in vračanje, vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge, povezane z nadzorom meje, pri čemer obvešča nacionalno kontaktno točko iz člena 13.

6.  Poročilo uradnika za zvezo je del ocene ranljivosti iz člena 33. Poročilo se posreduje zadevni državi članici.

7.  Uradniki za zvezo pri opravljanju svojih dolžnosti upoštevajo le navodila Agencije.

Člen 33

Ocena ranljivosti

1.  Agencija s sklepom upravnega odbora na podlagi predloga izvršnega direktorja, pripravljenega v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo, določi skupno metodologijo za oceno ranljivosti. Ta metodologija vključuje tudi objektivna merila, po katerih Agencija izvede oceno ranljivosti, pogostost takih ocen in način za izvedbo naknadnih ocen ranljivosti ter modalitete za učinkovit sistem za spremljanje izvajanja priporočil.

2.  Agencija spremlja in oceni razpoložljivost tehnične opreme, sistemov, zmogljivosti, virov, infrastrukture, ustrezno veščega in usposobljenega osebja držav članic, ki so potrebni za izvajanje nadzora meje, kakor je določeno v členu 3(1)(a). V tem okviru Agencija oceni načrte za razvoj zmogljivosti iz člena 9(4), kar zadeva zmožnost opravljanja dejavnosti nadzora meje, ob upoštevanju da se nekatere nacionalne zmogljivosti lahko delno uporabljajo za druge cilje kot nadzor meje. V zvezi s prihodnjim načrtovanjem to stori kot preventivni ukrep na podlagi analize tveganja, opravljene v skladu s členom 30(2). Agencija takšno spremljanje in oceno opravi vsaj enkrat letno, razen če izvršni direktor na podlagi ocen tveganj ali prejšnje ocene ranljivosti ne odloči drugače. V vsakem primeru se za vsako državo članico vsaj enkrat na tri leta opravita spremljanje in ocena.

3.  Države članice na zahtevo Agencije brez poseganja v člen 9 ▌zagotovijo informacije o tehnični opremi, osebju in, kolikor je mogoče, finančnih virih, ki so na voljo na nacionalni ravni za izvajanje nadzora meje. Na zahtevo Agencije države članice predložijo tudi informacije o kontingentnih načrtih za upravljanje meja.

4.  Cilj ocene ranljivosti je, da Agencija oceni zmogljivost in pripravljenost držav članic za soočanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi ▌na zunanjih mejah, da se zlasti za države članice, ki se srečujejo s posebnimi in nesorazmernimi izzivi, opredelijo morebitne takojšne posledice na zunanjih mejah in naknadne posledice, ki bodo vplivale na delovanje schengenskega območja, ter da se oceni njihova zmožnost prispevati k stalni enoti evropske mejne in obalne straže ter naboru tehnične opreme, vključno z naborom opreme za hitri odziv, in sposobnost držav članic, da v skladu s členom 9(3) gostijo evropsko podporo. Ta ocena ne posega v schengenski ocenjevalni mehanizem.

5.  Agencija v oceni ranljivosti kvalitativno in kvantitativno oceni zmogljivost držav članic glede opravljanja vseh nalog v zvezi z upravljanjem meja, vključno z njihovo zmogljivostjo za ukrepanje ob morebitnem prihodu velikega števila oseb na njihovo ozemlje.

6.  Predhodni rezultati ocene ranljivosti se predložijo zadevnim državam članicam. Zadevne države članice lahko k tej oceni dajo pripombe.

7.  Po potrebi izvršni direktor v posvetovanju z zadevno državo članico predloži priporočilo, v katerem so določeni ukrepi, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, vključno z rokom, v katerem je treba te ukrepe izvesti. Izvršni direktor pozove zadevne države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe na podlagi akcijskega načrta, ki ga pripravi država članica v posvetovanju z izvršnim direktorjem.

8.  Izvršni direktor priporoči ukrepe zadevnim državam članicam na podlagi rezultatov ocene ranljivosti, pri čemer upošteva analizo tveganj, ki jo pripravi Agencija, pripombe zadevne države članice in rezultate schengenskega ocenjevalnega mehanizma.

Cilj teh ukrepov bi moral biti odpravljanje ranljivosti, ugotovljenih v oceni, da bi lahko države članice povečale svojo pripravljenost na sedanje in prihajajoče izzive na zunanjih mejah s povečanjem in izboljšanjem svojih zmogljivosti, tehnične opreme, sistemov, virov in kontingentnih načrtov. Izvršni direktor lahko državam članicam ponudi tehnično strokovno znanje Agencije za podporo pri izvajanju zadevnih ukrepov.

9.  Izvršni direktor spremlja izvajanje priporočil na podlagi rednih poročil, ki jih predložijo države članice na podlagi akcijskih načrtov iz odstavka 7 tega člena.

Če obstaja tveganje, da država članica ne bo izvedla priporočila v določenem roku, izvršni direktor nemudoma obvesti člana upravnega odbora iz zadevne države članice in Komisijo. Ob posvetovanju s članom upravnega odbora iz zadevne države članice izvršni direktor pri ustreznih organih zadevne države članice preveri, kakšni so razlogi za zamudo, in ponudi podporo Agencije, da se olajša izvajanje ukrepa.

10.  Kadar država članica potrebnih ukrepov iz priporočila ne izvede v roku iz odstavka 7 tega člena, izvršni direktor zadevo preda upravnemu odboru in o tem uradno obvesti Komisijo. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja sprejme odločitev, v kateri so določeni ukrepi, ki jih mora sprejeti zadevna država članica, in rok za izvedbo takih ukrepov. Odločitev upravnega odbora je za državo članico zavezujoča. Če država članica ne izvede ukrepov v roku, določenem v navedeni odločitvi, upravni odbor o tem uradno obvesti Svet in Komisijo ter se lahko sprejmejo dodatni ukrepi v skladu s členom 43.

11.  Rezultati ocene ranljivosti, vključno s podrobnim opisom njenih rezultatov, ukrepov, ki jih sprejmejo države članice, in statusa izvajanja morebitnih prejšnjih priporočil, se v skladu s členom 91 redno in vsaj enkrat letno sporočijo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Člen 34

Sinergije med oceno ranljivosti in schengenskim ocenjevalnim mehanizmom

1.  Sinergije med oceno ranljivosti in schengenskim ocenjevalnim mehanizmom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1053/2013, bi morale biti čim večje, da bi prispevale k izboljšani sliki razmer o delovanju schengenskega območja, pri čemer bi bilo treba, kolikor je mogoče, preprečevati podvajanje prizadevanj na strani držav članic in zagotoviti bolj usklajeno uporabo ustreznih finančnih instrumentov Unije, ki podpirajo upravljanje zunanjih meja.

2.  Za namen iz odstavka 1 Komisija in Agencija vzpostavita potrebno ureditev, ki jima omogoča, da si redno, varno in pravočasno izmenjujeta vse informacije v zvezi z rezultati ocen ranljivosti in schengenskim ocenjevalnim mehanizmom na področju upravljanja meja. Mehanizem za izmenjavo vključuje poročila o ocenah ranljivosti in schengenskih ocenjevalnih obiskih, naknadna priporočila, akcijske načrte in vse posodobljene informacije, ki jih predložijo države članice v zvezi z izvajanjem akcijskih načrtov.

2a.  Komisija za namene schengenskega ocenjevalnega mehanizma v zvezi z upravljanjem zunanjih meja rezultate ocen ranljivosti posreduje vsem članom skupin za schengensko ocenjevanje, ki sodelujejo pri oceni zadevne države članice. Te informacije se štejejo za občutljive v smislu Uredbe št. 1053/2013 in jih je treba obravnavati kot take.

3.  Ureditev iz odstavka 2 zajema rezultate schengenskega ocenjevalnega mehanizma na področju vračanja, da se zagotovi popolna seznanjenost Agencije z ugotovljenimi pomanjkljivostmi, tako da ta lahko predlaga ustrezne ukrepe za podporo zadevnim državam članicam v zvezi s tem.

Člen 35

Dodelitev stopenj vpliva odsekom zunanjih meja

1.  Agencija na podlagi svoje analize tveganja in ocene ranljivosti ter v dogovoru z zadevno državo članico vsakemu odseku kopenske, morske, in če je ustrezno, zračne zunanje meje držav članic dodeli ali spremeni naslednje stopnje vpliva:

(a)  nizko stopnjo vpliva, kadar imajo incidenti v zvezi z nezakonitimi migracijami ali čezmejnim kriminalom na zadevnem mejnem odseku neznaten vpliv na varnost meje;

(b)  srednjo stopnjo vpliva, kadar imajo incidenti v zvezi z nezakonitimi migracijami ali čezmejnim kriminalom na zadevnem mejnem odseku zmeren vpliv na varnost meje;

(c)  visoko stopnjo vpliva, kadar imajo incidenti v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ali čezmejnim kriminalom na zadevnem mejnem odseku znaten vpliv na varnost meje;

1a.   Za hitro odzivanje na krizne razmere na določenem odseku meje, kadar imajo incidenti v zvezi z nezakonitim priseljevanjem ali čezmejnim kriminalom na zadevnem mejnem odseku tako odločilen vpliv na varnost meje, da ogrožajo delovanje schengenskega območja, Agencija na podlagi svoje analize tveganj in v dogovoru z zadevno državo članico začasno dodeli kritično stopnjo vpliva na navedenem mejnem odseku.

2.  Dodelitev stopenj vpliva temelji na skupnem integriranem modelu analize tveganja iz člena 30(1). Če zadevna država članica in Agencija ne dosežeta sporazuma o dodelitvi, se stopnja vpliva, dodeljena navedenemu mejnemu odseku, ne spremeni.

▌Nacionalni koordinacijski center v tesnem sodelovanju z drugimi pristojnimi nacionalnimi organi stalno ocenjuje, ali je treba spremeniti stopnjo vpliva katerega koli od mejnih odsekov, in sicer ob upoštevanju informacij iz nacionalne slike razmer, ter ustrezno obvešča Agencijo.

3.  Agencija prikaže stopnje vpliva, dodeljene zunanjim mejam, v okviru evropske slike razmer.

Člen 36

Ustrezen odziv na stopnje vpliva

1.  Države članice zagotovijo, da dejavnosti nadzora meje, ki se izvajajo na odsekih zunanje meje, ustrezajo dodeljenim stopnjam vpliva, kot sledi:

(a)  če je odseku zunanje meje dodeljena nizka stopnja vpliva, nacionalni organi, pristojni za nadzor zunanje meje, na podlagi analize tveganja organizirajo redni nadzor in obmejnemu območju zagotovijo, da je za ta mejni odsek na razpolago dovolj osebja in virov;

(b)  če je odseku zunanje meje dodeljena srednja stopnja vpliva, nacionalni organi, pristojni za nadzor zunanje meje, poleg ukrepov iz točke (a) zagotovijo, da se na tem mejnem odseku izvajajo ustrezni nadzorni ukrepi. O sprejetju takšnih nadzornih ukrepov se ustrezno obvesti nacionalni koordinacijski center. Ta usklajuje vso podporo, dano v skladu s členom 21(3);

(c)  če je odseku zunanje meje dodeljena visoka stopnja vpliva, zadevna država članica poleg ukrepov iz točke (b) prek nacionalnega koordinacijskega centra zagotovi, da se nacionalnim organom, ki delujejo na tem mejnem odseku, zagotovi potrebna podpora in da se izvajajo poostreni nadzorni ukrepi. Ta država članica lahko za podporo zaprosi Agencijo, in sicer pod pogoji, ki veljajo za začetek skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah iz člena 37;

1a.  Če je odseku zunanje meje dodeljena kritična stopnja vpliva, Agencija o tem uradno obvesti Komisijo. Ob upoštevanju podpore, ki jo že zagotavlja Agencija, izvršni direktor poleg ukrepov iz točke (c) izda priporočilo ▌ v skladu s členom 42(1). Zadevna država članica na priporočilo odgovori v skladu s členom 42(2).

2.  Nacionalni koordinacijski center redno obvešča Agencijo o ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni v skladu z odstavkom 1(c) in odstavkom 1a.

3.  Če je odseku zunanje meje, ki meji na mejni odsek druge države članice ali tretje države, ki je podpisnica sporazuma ali del regionalne mreže iz členov 73 in 74, dodeljena srednja, visoka ali kritična stopnja vpliva, nacionalni koordinacijski center obvesti nacionalni koordinacijski center sosednje države članice ali pristojni organ sosednje tretje države ter si skupaj z Agencijo prizadeva uskladiti potrebne čezmejne ukrepe.

4.  Agencija skupaj z zadevno državo članico oceni dodelitev stopenj vpliva in ustrezne ukrepe, sprejete na nacionalni ravni in ravni Unije. Ta ocena prispeva k oceni ranljivosti, ki jo pripravi Agencija v skladu s členom 33.

Oddelek 7

Dejavnosti Agencije na zunanjih mejah

Člen 37

Ukrepi Agencije na zunanjih mejah

1.  Država članica lahko zaprosi za pomoč Agencije pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z nadzorom zunanjih meja. Agencija izvaja tudi ukrepe v skladu s členoma 42 in 43.

2.  Agencija organizira ustrezno tehnično in operativno pomoč za državo članico gostiteljico ter lahko v skladu z ustreznim pravom Unije in mednarodnim pravom, vključno z načelom nevračanja, sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov:

(a)  usklajuje skupne operacije za eno ali več držav članic in napoti stalno enoto evropske mejne in obalne straže in tehnično opremo;

(b)  organizira hitra posredovanja na mejah ter napoti stalno enoto evropske mejne in obalne straže ter tehnično opremo;

(c)  usklajuje dejavnosti ene ali več držav članic in tretjih držav na zunanjih mejah, vključno s skupnimi operacijami s tretjimi državami;

(d)  napoti stalno enoto evropske mejne in obalne straže v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, med drugim na žariščnih območjih▌, po potrebi tudi za zagotavljanje tehnične in operativne pomoči pri dejavnostih vračanja;

(e)  v okviru operacij iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka ter v skladu z Uredbo (EU) št. 656/2014 in mednarodnim pravom nudi tehnično in operativno pomoč državam članicam in tretjim državam ter jim pomaga pri operacijah iskanja in reševanja ljudi v nevarnosti na morju, do katerih lahko pride med operacijami varovanja morskih meja;

(f)  prednostno obravnava storitve sistema EUROSUR za združevanje podatkov.

3.  Agencija financira ali sofinancira dejavnosti iz odstavka 2 iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

4.  Če ima Agencija veliko večje finančne potrebe zaradi razmer na zunanjih mejah, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

Člen 38

Začetek izvajanja skupnih operacij in hitrih posredovanj na zunanjih mejah

1.  Država članica lahko zaprosi, da Agencija začne izvajati skupne operacije za obravnavanje prihodnjih izzivov, vključno z nezakonitim priseljevanjem, s sedanjimi ali prihodnjimi grožnjami na svojih zunanjih mejah ali čezmejnim kriminalom, ali za zagotavljanje večje tehnične in operativne pomoči, ter zahteva tudi potrebne profile, vključno s tistimi, za katere je po potrebi potrebno izvršilno pooblastilo, pri izpolnjevanju svojih obveznosti v zvezi z nadzorom zunanjih meja.

2.  Na zahtevo države članice, ki se srečuje s posebnimi in nesorazmernimi izzivi, zlasti s prihodom velikega števila državljanov tretjih držav, ki želijo na točkah zunanjih meja brez dovoljenja vstopiti na ozemlje navedene države članice, lahko Agencija na ozemlju navedene države članice gostiteljice izvede hitro posredovanje na mejah za omejeno obdobje.

3.  Izvršni direktor oceni, odobri in uskladi predloge za skupne operacije, ki jih predložijo države članice. Pred skupnimi operacijami in hitrimi posredovanji na mejah se opravi podrobna, zanesljiva in aktualna analiza tveganj, s čimer se Agenciji omogoči, da prednostno razvrsti predlagane skupne operacije in hitra posredovanja na mejah, pri čemer upošteva vpliv na odseke zunanje meje v skladu s členom 35 in razpoložljivost virov.

4.  Cilji skupne operacije ali hitrega posredovanja na mejah se lahko dosežejo kot del večnamenske operacije. Takšne operacije lahko obsegajo funkcije obalne straže in preprečevanje čezmejnega kriminala, osredotočene na boj proti tihotapljenju migrantov ali trgovini z ljudmi, in upravljanje migracij, osredotočeno na identifikacijo, registracijo, operativni razgovor in vračanje.

Člen 39

Operativni načrt za skupne operacije

1.  Pri pripravi skupne operacije izvršni direktor v sodelovanju z državo članico gostiteljico pripravi seznam potrebne tehnične opreme, osebja in profilov, po potrebi tudi izvršilnih pooblastil, za katere je potrebno pooblastilo v skladu s členom 83(1a), pri čemer upošteva razpoložljive vire države članice gostiteljice in zahtevo države članice gostiteljice iz člena 38. Na podlagi teh elementov Agencija opredeli sveženj tehničnih in operativnih okrepitev ter dejavnosti krepitve zmogljivosti, ki se vključijo v operativni načrt.

2.  Izvršni direktor pripravi operativni načrt za skupne operacije na zunanjih mejah. Izvršni direktor in država članica gostiteljica ob tesnem in pravočasnem posvetovanju s sodelujočimi državami članicami sprejmeta dogovor o operativnem načrtu, v katerem so podrobno opisani organizacijski in postopkovni vidiki skupne operacije.

3.  Operativni načrt je zavezujoč za Agencijo, državo članico gostiteljico in sodelujoče države članice. Zajema vse vidike, ki se štejejo za potrebne pri izvajanju skupne operacije, tudi naslednje:

(a)  opis razmer z načinom delovanja in cilji napotitve, vključno z operativnim ciljem;

(b)  predvideno trajanje skupne operacije, potrebne za doseganje njenih ciljev;

(c)  geografsko območje, na katerem bo potekala skupna operacija;

(d)  opis nalog, vključno s tistimi, ki zahtevajo izvršilna pooblastila, odgovornosti, tudi glede spoštovanja temeljnih pravic in zahtev glede varstva podatkov, in posebna navodila za skupine, tudi v zvezi z dovoljenim vpogledom v zbirke podatkov in dovoljenim službenim orožjem, strelivom in opremo v državi članici gostiteljici;

(e)  sestavo skupin in napotitev drugega ustreznega osebja;

(f)  določbe o vodenju in nadzoru, vključno z imeni in čini mejnih policistov države članice gostiteljice, odgovornih za sodelovanje s člani skupin in Agencijo, zlasti imena in čine mejnih policistov, ki opravljajo naloge vodenja med obdobjem napotitve, in položaj članov skupin v liniji vodenja;

(g)  tehnično opremo, ki se napoti med skupno operacijo, vključno s posebnimi zahtevami, kot so pogoji uporabe, zahtevano osebje, prevoz in druga logistika, in finančnimi določbami;

(h)  podrobne določbe o takojšnem poročanju o incidentih s strani Agencije upravnemu odboru in ustreznim nacionalnim organom;

(i)  shemo poročanja in ocenjevanja, ki vsebuje referenčna merila za poročilo o oceni, tudi glede spoštovanja temeljnih pravic, in končni datum predložitve končnega poročila o oceni;

(j)  v zvezi z operacijami na morju posebne podatke o uporabi ustrezne pristojnosti in prava, ki se uporablja na geografskem območju, na katerem poteka skupna operacija, vključno s sklici na nacionalno, mednarodno pravo in pravo Unije glede prestrezanja, reševanja na morju in izkrcanja. V zvezi s tem se pripravi operativni načrt v skladu z Uredbo (EU) št. 656/2014;

(k)  pogoje sodelovanja s tretjimi državami, drugimi organi, uradi in agencijami Unije ali mednarodnimi organizacijami;

(l)  splošna navodila, kako zagotoviti zaščito temeljnih pravic med operativnimi dejavnostmi Agencije, in postopke, na podlagi katerih se osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, žrtve trgovine z ljudmi, mladoletniki brez spremstva in osebe v ranljivem položaju napotijo na nacionalne pristojne organe, ki jim zagotovijo ustrezno pomoč;

(m)  postopke, ki določajo mehanizem za prejem pritožb proti vsem osebam, ki sodelujejo pri operativnih dejavnostih Agencije, vključno z mejnimi policisti ali drugim zadevnim osebjem države članice gostiteljice in člani skupin, ki vsebujejo trditve o kršitvah temeljnih pravic v okviru njihovega sodelovanja pri operativnih dejavnostih Agencije;

(n)  logistične vidike, vključno z informacijami o delovnih pogojih in okolju na območjih, na katerih je predvideno izvajanje skupne operacije.

4.  Za vse spremembe ali prilagoditve operativnega načrta je potrebno soglasje izvršnega direktorja in države članice gostiteljice po posvetovanju s sodelujočimi državami članicami. Agencija nemudoma pošlje izvod spremenjenega ali prilagojenega operativnega načrta sodelujočim državam članicam.

5.  Določbe iz tega člena se smiselno uporabljajo za vse dejavnosti Agencije.

Člen 40

Postopek za začetek izvajanja hitrega posredovanja na mejah

1.  Zahteva države članice za začetek hitrega posredovanja na mejah vključuje opis razmer, možne cilje in predvidene potrebe ter po potrebi profilov, ki potrebujejo izvršilna pooblastila. Po potrebi lahko izvršni direktor takoj pošlje strokovnjake iz Agencije, da ocenijo razmere na zunanjih mejah zadevne države članice.

2.  Izvršni direktor o zahtevi države članice za začetek hitrega posredovanja na mejah takoj obvesti upravni odbor.

3.  Izvršni direktor pri sprejemanju odločitve o zahtevi države članice upošteva ugotovitve analiz tveganja Agencije in analitsko plast evropske slike razmer ter rezultat ocene ranljivosti iz člena 33 in vse druge ustrezne informacije, ki jih zagotovi zadevna država članica ali druga država članica.

3a.  Izvršni direktor nemudoma oceni možnosti prerazporeditve razpoložljivih članov skupine v okviru stalne enote evropske mejne in obalne straže, zlasti statutarnih uslužbencev Agencije in operativnih uslužbencev, ki so jih dodelile države članice, ki so prisotni na drugih operativnih območjih. Oceni tudi potrebo po napotitvi operativnega osebja v skladu s členom 58 ter po uporabi rezerve za hitri odziv v skladu s členom 58a, ko so ti viri v zahtevanem profilu izčrpani.

4.  Izvršni direktor sprejme odločitev o zahtevi za začetek hitrega posredovanja na mejah v dveh delovnih dneh od prejema zahteve. Izvršni direktor o odločitvi sočasno uradno pisno obvesti zadevno državo članico in upravni odbor. V odločitvi so navedeni glavni razlogi zanjo. ▌

4a.  Izvršni direktor obenem obvesti države članice o možnosti, da v skladu s členom 58 in po potrebi členom 58a zaprosi za dodatno operativno osebje, pri čemer navede možno število operativnega osebja in profilov, ki jih zagotovi vsaka država članica.

5.  Če izvršni direktor sprejme odločitev o začetku hitrega posredovanja na mejah, napoti razpoložljive skupine za upravljanje meja iz stalne enote evropske mejne in obalne straže ter opremo iz nabora tehnične opreme v skladu s členom 64 ter po potrebi sprejme odločitev o takojšni okrepitvi v obliki ene ali več skupin za upravljanje meja v skladu s členom 58.

6.  Izvršni direktor skupaj z državo članico gostiteljico takoj pripravi operativni načrt iz člena 39(3) in doseže soglasje o njem, v vsakem primeru pa najpozneje v treh delovnih dneh od datuma sprejetja odločitve.

7.  Čim je operativni načrt dogovorjen in predložen državam članicam, izvršni direktor takoj napoti razpoložljivo operativno osebje s prerazporeditvami z drugih operativnih območij ali drugih dolžnosti.

8.  Vzporedno z napotitvijo iz odstavka 7, in kadar je to potrebno, da se zagotovi takojšnja okrepitev skupin za upravljanje meja, prerazporejenih z drugih področij ali dolžnosti, izvršni direktor od vsake države članice zahteva število in profile dodatnega osebja, ki se dodatno napoti s njihovih nacionalnih seznamov za kratkoročne napotitve iz člena 58. Te informacije se pisno posredujejo nacionalnim kontaktnim točkam in vsebujejo datum izvedbe napotitve. Posreduje se jim tudi izvod operativnega načrta.

8a.  Če zaradi nastalih okoliščin viri, opisani v odstavkih 5 in 8 tega člena, niso zadostni, lahko izvršni direktor uporabi rezervo za hitri odziv tako, da od vsake države članice zahteva število in profile dodatnega osebja, ki se napoti v skladu s členom 58a.

8b.  Informacije iz odstavkov 8 in 8a se pisno posredujejo nacionalnim kontaktnim točkam in vsebujejo datum, ko naj bi prišlo do napotitve iz vsake kategorije. Nacionalnim kontaktnim točkam se posreduje tudi izvod operativnega načrta.

9.  Države članice zagotovijo, da se dajo število in profili operativnih uslužbencev takoj na voljo Agenciji, da se zagotovi popolna napotitev v skladu s členom 58 in, kjer je ustrezno, s členom 58a.

10.  Napotitev prvih skupin za upravljanje meja, prerazporejenih z drugih območij in dolžnosti, se izvede najpozneje v petih delovnih dneh po tem, ko izvršni direktor in država članica gostiteljica sprejmeta dogovor o operativnem načrtu. Po potrebi se najkasneje dvanajst delovnih dni od datuma, ko je bil sklenjen dogovor o operativnem načrtu, izvede dodatna napotitev skupin za upravljanje meja.

11.  Kadar se izvede hitro posredovanje na meji, izvršni direktor ob posvetovanju z upravnim odborom takoj preuči prednostne naloge glede na sedanje in predvidene skupne operacije Agencije na drugih zunanjih mejah, da se omogoči morebitna prerazporeditev virov na območja na zunanjih mejah, na katerih je okrepljena napotitev najbolj potrebna.

Člen 41

Podporne skupine za upravljanje migracij

1.  Če se država članica sooča z nesorazmernimi migracijskimi izzivi na določenih žariščnih točkah na svojih zunanjih mejah, za katere so značilni veliki notranji mešani migracijski tokovi, lahko ta država članica zaprosi za tehnično in operativno okrepitev s podpornimi skupinami za upravljanje migracij, ki jih sestavljajo strokovnjaki iz ustreznih agencij Unije in delujejo v skladu z njihovimi pooblastili.

Ta država članica Komisiji predloži zahtevo za okrepitev in oceno svojih potreb. Komisija na podlagi ocene potreb zadevne države članice posreduje zahtevo Agenciji, Evropskemu azilnemu podpornemu uradu, Europolu ali drugim ustreznim agencijam Unije, kakor je primerno.

2.  Ustrezne agencije Unije v skladu s svojimi pooblastili ocenijo zahtevo države članice za okrepitev in oceno njenih potreb, da določijo obsežen sveženj okrepitev, ki ga sestavljajo različne dejavnosti, ki jih usklajujejo ustrezne agencije Unije in s katerimi zadevna država članica soglaša. Ta postopek usklajuje Komisija.

3.  Komisija v sodelovanju z državo članico gostiteljico in ustreznimi agencijami Unije, ob upoštevanju njihovih pooblastil, določi pogoje sodelovanja na žariščnih območjih in je pristojna za usklajevanje dejavnosti podpornih skupin za upravljanje migracij.

4.  Tehnične in operativne okrepitve, ki jih v skladu s členom 83 in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zagotavlja operativno osebje iz stalne enote v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, lahko vključujejo:

(a)  ob polnem spoštovanju temeljnih pravic zagotavljanje pomoči pri pregledovanju državljanov tretjih držav, ki prihajajo na zunanje meje, vključno z identifikacijo, registracijo in operativnim razgovorom z navedenimi državljani tretjih držav ter odvzemom prstnih odtisov državljanov tretjih držav, če to zahteva država članica, ▌ter zagotavljanjem informacij o namenu teh postopkov;

(b)  zagotavljanje začetnih informacij za osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito, ter napotitev teh oseb na pristojne nacionalne organe zadevne države članice ali k strokovnjakom, ki jih je napotil Evropski azilni podporni urad;

(c)  tehnično in operativno pomoč na področju vračanja v skladu s členom 49, vključno s pripravo in organizacijo operacij za vračanje ▌.

(d)  potrebno tehnično opremo.

6.  Podporne skupine za upravljanje migracij po potrebi vključujejo uslužbence s strokovnim znanjem s področij zaščite otrok, preprečevanja trgovine z ljudmi, varstva ▌zoper preganjanje na podlagi spola in/ali varstva temeljnih pravic.

Člen 42

Predlagani ukrepi na zunanjih mejah

1.  Izvršni direktor na podlagi rezultatov ocene ranljivosti ali ob dodelitvi stopnje kritičnega vpliva enemu ali več odsekom zunanje meje in ob upoštevanju ustreznih elementov kontingentnih načrtov države članice, analize tveganja Agencije in analitske plasti evropske slike razmer, priporoči zadevni državi članici, naj začne, izvaja ali prilagodi skupne operacije ali hitra posredovanja na mejah ali katere koli druge ustrezne ukrepe Agencije, opredeljene v členu 37.

2.  Zadevna država članica na priporočilo izvršnega direktorja iz odstavka 1 odgovori v šestih delovnih dneh. Država članica v primeru negativnega odgovora na predlagane ukrepe svoj odgovor tudi utemelji. Izvršni direktor nemudoma obvesti upravni odbor in Komisijo o predlaganih ukrepih in utemeljitvi negativnega odgovora, da se oceni, ali so v skladu s členom 43 morda potrebni nujni ukrepi.

Člen 43

Razmere na zunanjih mejah, ki zahtevajo nujno ukrepanje

1.  Kadar je nadzor zunanjih meja tako neučinkovit, da lahko ogrozi delovanje schengenskega območja, ker:

(a)  država članica ne sprejme potrebnih ukrepov v skladu z odločitvijo upravnega odbora iz člena 33(10) ali

(b)  država članica, ki se sooča s posebnimi in nesorazmernimi izzivi na zunanjih mejah Agencije, ni zaprosila za zadostno podporo na podlagi členov 38, 40, 41, 42 ali ni sprejela potrebnih ukrepov za izvajanje ukrepov iz teh členov,

lahko Svet na podlagi predloga Komisije nemudoma sprejme sklep z izvedbenim aktom, ki opredeli ukrepe za zmanjšanje navedenih tveganj, ki jih izvede Agencija, in od zadevne države članice zahteva, naj sodeluje z Agencijo pri izvajanju teh ukrepov.

Komisija se pred predložitvijo predloga posvetuje z Agencijo.

2.  Če nastopijo razmere, v katerih so potrebni nujni ukrepi, se o teh razmerah ter o vseh nadaljnjih ukrepih in odločitvah, sprejetih v odziv nanje, brez odlašanja obvesti Evropski parlament ▌.

3.  Da bi se zmanjšala možnost ogroženosti schengenskega območja, sklep Sveta iz odstavka 1 določa, da Agencija sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov:

(a)  organizira in usklajuje hitra posredovanja na mejah ter napoti stalno enoto evropske mejne in obalne straže, vključno s skupinami iz rezerve za hitri odziv;

(b)  napoti stalno enoto evropske mejne in obalne straže v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, zlasti na žariščnih območjih;

(c)  usklajuje dejavnosti ene ali več držav članic in tretjih držav na zunanjih mejah, vključno s skupnimi operacijami s tretjimi državami;

(d)  napoti tehnično opremo;

(e)  organizira posredovanja za vračanje.

4.  Izvršni direktor v dveh delovnih dneh od sprejetja sklepa Sveta iz odstavka 1:

(a)  določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za praktično izvajanje ukrepov, opredeljenih v navedenem sklepu, vključno s tehnično opremo in številom oziroma profili operativnih uslužbencev, ki so potrebni za doseganje ciljev iz navedenega sklepa;

(b)  pripravi osnutek operativnega načrta in ga predloži zadevnim državam članicam.

5.  Izvršni direktor in zadevna država članica dosežeta soglasje o operativnem načrtu v treh delovnih dneh od njegove predložitve.

6.  Agencija nemudoma in v vsakem primeru v petih delovnih dneh od priprave operativnega načrta napoti potrebne operativne uslužbence iz stalne enote evropske mejne in obalne straže iz člena 55 za praktično izvajanje ukrepov, opredeljenih v sklepu Sveta iz odstavka 1 tega člena. Po potrebi se v drugi fazi napotijo dodatne skupine, v vsakem primeru pa v dvanajstih delovnih dneh od uvedbe operativnega načrta.

7.  Agencija in država članica brez odlašanja, v vsakem primeru pa v 10 delovnih dneh po pripravi operativnega načrta, pošljeta potrebno tehnično opremo, skupaj z usposobljenim osebjem, na kraj napotitve za praktično izvajanje ukrepov, opredeljenih v sklepu Sveta iz odstavka 1.

V drugi fazi se po potrebi napoti dodatna tehnična oprema v skladu s členom 64.

8.  Zadevna država članica upošteva sklep Sveta iz odstavka 1. Za ta namen takoj začne sodelovati z Agencijo in sprejme potrebne ukrepe, zlasti z izvajanjem obveznosti iz členov 44, 83 in 84, za olajševanje izvajanja navedenega sklepa in praktično izvajanje ukrepov iz navedenega sklepa in operativnega načrta, dogovorjenega z izvršnim direktorjem.

9.  Države članice dajo v skladu s členom 58, in kjer je ustrezno, členom 40 na voljo operativne uslužbence, ki jih določi izvršni direktor v skladu z odstavkom 4 tega člena.

Komisija spremlja izvajanje ukrepov, opredeljenih v sklepu Sveta iz odstavka 1, in ukrepov, ki jih v ta namen sprejme Agencija. Če zadevna članica ne spoštuje sklepa Sveta iz odstavka 1 v 30 dneh in ne sodeluje z Agencijo v skladu z odstavkom 8 tega člena, lahko Komisija sproži postopek iz člena 29 Uredbe (EU) 2016/399.

Člen 44

Navodila za skupine

1.  Država članica gostiteljica ali zadevna tretja država, če gre za sodelovanje s tretjo državo v skladu s sporazumom o statusu, daje skupinam za upravljanje meja, skupinam za vračanje in podpornim skupinam za upravljanje migracij med njihovo napotitvijo navodila v skladu z operativnim načrtom.

2.  Agencija lahko prek uradnika za usklajevanje državi članici gostiteljici sporoči svoja stališča o navodilih, izdanih skupinam. V tem primeru država članica gostiteljica v največji možni meri upošteva navedena stališča.

3.  Če navodila za skupine niso skladna z operativnim načrtom, uradnik za usklajevanje o tem takoj obvesti izvršnega direktorja, ki lahko sprejme ukrepe v skladu s členom 47(3), če je to primerno.

4.  Člani skupin pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil v celoti spoštujejo temeljne pravice, vključno z dostopom do azilnih postopkov, in človekovo dostojanstvo ter posvečajo posebno pozornost ranljivim osebam. Vsi ukrepi, ki se sprejmejo pri opravljanju nalog ali izvajanju pooblastil, so sorazmerni s cilji navedenih ukrepov. Pri opravljanju nalog in izvajanju pooblastil ne diskriminirajo oseb na kateri koli podlagi, kot so spol, rasno ali etnično poreklo, vera ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost, v skladu z določbami iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

5.  Za člane skupin, ki niso statutarni uslužbenci Agencije, se še naprej uporabljajo disciplinski ukrepi matične države članice. Matična država članica glede kršitev temeljnih pravic ali obveznosti zagotavljanja mednarodne zaščite med vsako operativno dejavnostjo Agencije zagotovi ustrezne disciplinske ali druge ukrepe v skladu z nacionalnim pravom.

6.  Za člane skupin, ki so statutarni uslužbenci Agencije, se uporabljajo disciplinski ukrepi v skladu s kadrovskimi predpisi in ukrepi, opredeljenimi v nadzornem mehanizmu iz člena 56(3a)(a).

Člen 45

Uradnik za usklajevanje

1.  Agencija zagotovi operativno izvajanje vseh organizacijskih vidikov skupnih operacij, pilotnih projektov ali hitrih posredovanj na mejah, vključno z navzočnostjo statutarnih uslužbencev Agencije.

2.  Brez poseganja v člen 60 izvršni direktor imenuje enega ali več strokovnjakov iz statutarnega osebja Agencije, ki se napotijo kot uradniki za usklajevanje za vsako skupno operacijo ali hitro posredovanje na mejah. Izvršni direktor o imenovanju obvesti državo članico gostiteljico.

3.  Uradnik za usklajevanje deluje v imenu Agencije pri vseh vidikih napotitve skupin. Vloga uradnika za usklajevanje je spodbujanje sodelovanja in usklajevanja med državo članico gostiteljico in sodelujočimi državami članicami. Uradniku za usklajevanje pomaga in svetuje vsaj en opazovalec spoštovanja temeljnih pravic. Uradnik za usklajevanje zlasti:

(a)  deluje kot posrednik med Agencijo, državo članico gostiteljico in člani skupin evropske mejne in obalne straže ter članom zagotavlja pomoč v imenu Agencije pri vseh vprašanjih, povezanih s pogoji njihove napotitve v skupine;

(b)  spremlja pravilno izvajanje operativnega načrta, v sodelovanju z opazovalcem spoštovanja temeljnih pravic, vključno glede varstva temeljnih pravic, in o tem poroča izvršnemu direktorju Agencije;

(c)  deluje v imenu Agencije pri vseh vidikih napotitve svojih skupin in o vseh teh vidikih poroča Agenciji;

(d)  poroča izvršnemu direktorju, kadar navodila, ki jih svojim skupinam izdajo države članice gostiteljice, niso v skladu z operativnim načrtom, zlasti glede temeljnih pravic, in kadar je primerno, predlaga izvršnemu direktorju, naj razmisli o sprejetju odločitve v skladu s členom 47.

4.  Izvršni direktor lahko v okviru skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah pooblasti uradnika za usklajevanje, da pomaga pri reševanju kakršnih koli sporov o izvajanju operativnega načrta in napotitvi skupin.

Člen 46

Stroški

1.  Agencija v celoti krije naslednje stroške, ki jih imajo države članice z zagotavljanjem operativnih uslužbencev za namene kratkoročne napotitve kot članov skupin iz stalne enote evropske mejne in obalne straže v državah članicah in tretjih državah, kot je navedeno v členu 58, ali v državah članicah, kot je navedeno v členu 58a:

(a)  stroške potovanja iz matične države članice v državo članico gostiteljico in iz države članice gostiteljice v matično državo članico ter znotraj države članice gostiteljice za namene napotitve ali prerazporeditve znotraj te države članice gostiteljice ali v drugo državo članico gostiteljico; Enako velja za napotitev ali prerazporeditev znotraj druge tretje države ali vanjo;

(b)  stroške cepljenja;

(c)  stroške potrebnih posebnih zavarovanj;

(d)  stroške zdravstvenega varstva, vključno s stroški za psihološko pomoč;

(e)  dnevnice, vključno s stroški nastanitve.

2.  ▌ Upravni odbor sprejme podrobna pravila, ki jih po potrebi posodablja, v zvezi s plačilom stroškov osebja, ki je bilo napoteno za kratkoročno obdobje v skladu s členom 58. Odločitev upravnega odbora temelji na predlogu izvršnega direktorja. Da bi se zagotovila skladnost z veljavnim pravnim okvirom, izvršni direktor ta predlog poda po prejemu pozitivnega mnenja Komisije. Ta podrobna pravila morajo, kolikor je mogoče, temeljiti na možnostih poenostavljenega obračunavanja stroškov. Kadar je ustrezno, ▌ upravni odbor▌ zagotoviti skladnost s pravili, ki se uporabljajo za ▌stroške službenih potovanj statutarnih uslužbencev.

Člen 47

Odlog ali prekinitev oziroma neopravljanje dejavnosti

1.  Če pogoji za izvajanje dejavnosti Agencije niso več izpolnjeni, izvršni direktor prekine vse dejavnosti. Izvršni direktor zadevno državo članico o tem obvesti pred tako prekinitvijo.

2.  Države članice, ki sodelujejo pri operativni dejavnosti Agencije, lahko zahtevajo, da izvršni direktor to operativno dejavnost prekine. Izvršni direktor o tej zahtevi obvesti upravni odbor.

3.  Izvršni direktor lahko, potem ko o tem obvesti zadevno državo članico, umakne financiranje dejavnosti oziroma ga odloži ali prekine, če država članica gostiteljica ne upošteva operativnega načrta.

4.  Izvršni direktor po posvetovanju z uradnikom za temeljne pravice in potem, ko o tem obvesti zadevno državo članico, umakne financiranje skupne operacije ▌ oziroma v celoti ali delno odloži ali prekine vse dejavnosti Agencije, če meni, da se resno kršijo temeljne pravice ali obveznosti zagotavljanja mednarodne zaščite ali da se bodo v povezavi z zadevno dejavnostjo verjetno kršile tudi v prihodnosti.

4a.  Izvršni direktor ne sme začeti nobene dejavnosti, za katero bi od začetka obstajali tehtni razlogi za njeno odložitev ali prekinitev, če meni, da bi lahko ta dejavnost privedla do hudih kršitev temeljnih pravic ali obveznosti mednarodne zaščite.

4b.  Odločitve iz odstavkov 4 in 4a se sprejmejo na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov. Izvršni direktor pri sprejemanju teh odločitev med drugim upošteva ustrezne informacije, kot sta število in vsebina evidentiranih pritožb, če jih niso že rešili ustrezni nacionalni organi, poročila o resnih incidentih, poročila uradnikov za usklajevanje in drugih ustreznih mednarodnih organizacij, institucij, organov, uradov in agencij Unije na področjih, ki jih zajema ta uredba. Izvršni direktor o teh odločitvah obvesti upravni odbor in poda ustrezno utemeljitev.

5.  Če se izvršni direktor odloči, da bo odložil ali prekinil napotitev podporne skupine za upravljanje migracij Agencije, o svoji odločitvi obvesti druge ustrezne agencije, ki delujejo na zadevnem žariščnem območju ▌.

Člen 48

Ocenjevanje dejavnosti

Izvršni direktor oceni rezultate vseh operativnih dejavnosti Agencije. Upravnemu odboru v 60 dneh po zaključku navedenih dejavnosti posreduje podrobna poročila o oceni skupaj z opažanji uradnika za temeljne pravice. Izvršni direktor opravi obsežno ▌analizo navedenih rezultatov za povečanje kakovosti, usklajenosti in učinkovitosti prihodnjih dejavnosti ter vključi to analizo v letno poročilo Agencije o dejavnostih in zagotovi, da jih Agencija upošteva pri prihodnjih operacijah.

Oddelek 8

Dejavnosti Agencije na področju vračanja

Člen 49

Vračanje

1.  Agencija brez poseganja v utemeljenost odločb o vrnitvi, ki so še vedno v izključni pristojnosti držav članic, v skladu s temeljnimi pravicami, splošnimi načeli prava Unije in mednarodnega prava, vključno z mednarodno zaščito, spoštovanjem načela nevračanja in varstvom pravic otrok, glede vračanja▌:

(a)  zagotavlja tehnično in operativno pomoč državam članicam pri vračanju▌, vključno ▌:

(i)   pri zbiranju informacij, potrebnih za izdajo odločb o vrnitvi, identifikaciji državljanov tretjih držav, ki so v postopku vračanja, ter drugih dejavnosti držav članic, ki so povezane z vračanjem ▌, se izvajajo po prihodu ter po vrnitvi, za vzpostavitev integriranega sistema upravljanja vračanja med pristojnimi organi držav članic, ob sodelovanju ustreznih organov tretjih držav in drugih ustreznih deležnikov:

(ii)   pri pridobitvi potovalnih dokumentov, tudi s konzularnim sodelovanjem, ne da bi pri tem razkrila informacije, ki se nanašajo na dejstvo, da je bila podana prošnja za mednarodno zaščito, ali katere koli druge informacije, ki niso nujne za namene vračanja;

(iii)  pri organizaciji in usklajevanju operacij vračanja ter zagotavljanja podpore pri prostovoljnem vračanju v sodelovanju z državami članicami;

(iv)   pri pomoči pri prostovoljnem vračanju iz držav članic z nudenjem pomoči osebam v postopku vračanja pred odhodom, med vračanjem ter v fazah po prihodu in po vrnitvi, pri čemer upošteva potrebe ranljivih oseb;

(b)  zagotavlja tehnično in operativno pomoč državam članicam, katerih sistemi vračanja se soočajo z izzivi;

(c)  v posvetovanju z uradnikom za temeljne pravice razvija nezavezujoč referenčni model nacionalnega IT sistema za upravljanje primerov vračanja z opisom strukture takšnih sistemov ter zagotavlja tehnično in operativno pomoč državam članicam pri razvoju takšnih sistemov▌, ki so združljivi z modelom;

(d)  ▌upravlja in nadalje razvija platformo za integrirano upravljanje vračanja in komunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča povezovanje nacionalnih sistemov držav članic za upravljanje vračanja s centralno platformo za izmenjavo podatkov in informacij, vključno z avtomatizirano izmenjavo statističnih podatkov, ter državam članicam zagotavlja tehnično in operativno pomoč pri povezovanju s komunikacijsko strukturo;

(f)  organizira, spodbuja in usklajuje dejavnosti, ki omogočajo izmenjavo informacij ter prepoznavanje in združevanje najboljših praks v zadevah v zvezi z vračanjem med državami članicami;

(g)  financira ali sofinancira operacije, posredovanja in dejavnosti iz tega poglavja, , vključno s stroški za potrebno prilagoditev nacionalnih sistemov za upravljanje vračanja, da se zagotovi varno komuniciranje s platformo, iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

2.  Tehnična in operativna pomoč iz točke (b) odstavka 1 vključuje dejavnosti za pomoč državam članicam pri postopkih vračanja, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, pri čemer se zagotavljajo zlasti:

(a)  tolmačenje;

(b)  praktične informacije, vključno s svojimi analizami, in priporočila o tretjih državah vrnitve, ki so pomembna za izvajanje te uredbe, po potrebi v sodelovanju z drugimi organi, uradi in agencijami Unije, zlasti z Evropskim azilnim podpornim uradom;

(c)  svetovanje v zvezi z izvajanjem in upravljanjem postopkov vračanja v skladu z Direktivo 2008/115/ES▌;

(d)  svetovanje in pomoč pri izvajanju ukrepov, ki so jih države članice sprejele v skladu z Direktivo 2008/115/ES in mednarodnim pravom, potrebnih za zagotovitev razpoložljivosti oseb v postopku vračanja za namene vrnitve in preprečitev njihovega pobega, ter o alternativnih možnostih pridržanja;

(e)  oprema, zmogljivosti in strokovno znanje za izvajanje odločb o vrnitvi in za identifikacijo državljanov tretjih držav.

3.  Agencija si prizadeva za vzpostavitev sinergij ter povezovanja mrež in programov na področju vračanja, ki jih financira Unija, in sicer v tesnem sodelovanju s Komisijo in ob podpori zadevnih zainteresiranih strani, tudi Evropske migracijske mreže.

Člen 50

Sistemi za izmenjavo informacij in upravljanje vračanja

1.   Agencija ▌ upravlja in nadalje razvija platformo za integrirano upravljanje vračanja v skladu s členom 49(1)(d) za obdelavo ▌ informacij, tudi osebnih podatkov, ▌ ki jih ▌sporočijo nacionalni sistemi držav članic za upravljanje vračanja in ki jih Agencija potrebuje za zagotavljanje tehnične in operativne pomoči ▌. Osebni podatki lahko vključujejo le biografske podatke ali sezname potnikov, če je posredovanje takšnih podatkov potrebno Agenciji za pomoč pri usklajevanju ali organizaciji operacij vračanja v tretje države, ne glede na prevozna sredstva. Taki podatki se posredujejo platformi le, če je bila sprejeta odločitev o začetku operacije vračanja, in se izbrišejo takoj, ko se operacija konča.

Biografski podatki se sporočijo le platformi, do katere ne morejo dostopati člani skupin v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2018/1860 o uporabi schengenskega informacijskega sistema za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

Agencija lahko platformo uporablja tudi za varen prenos biografskih ali biometričnih podatkov, vključno z vsemi vrstami dokumentov, ki se lahko štejejo za dokaz ali dokaz prima facie o državljanstvu državljanov tretjih držav, za katere so bile izdane odločbe o vrnitvi, če je posredovanje teh osebnih podatkov potrebno, da Agencija zagotovi pomoč pri potrjevanju istovetnosti in državljanstva državljanov tretjih držav v posameznih primerih, in na zahtevo države članice. Takšni podatki se ne hranijo na platformi in se izbrišejo takoj po potrditvi prejema.

2.  Agencija tudi razvija, namesti in upravlja informacijske sisteme in programske aplikacije, ki omogočajo izmenjavo informacij znotraj evropske mejne in obalne straže za namene vračanja ter za namene izmenjave osebnih podatkov iz členov 87 do 89.

3.  Osebni podatki se po potrebi obdelujejo v skladu s členi 87, 88 in 89.

Člen 51

Operacije vračanja

1.  Brez poseganja v utemeljenost odločb o vrnitvi Agencija zagotovi potrebno tehnično in operativno pomoč ter zagotovi usklajevanje ali organizacijo operacij vračanja, vključno z zakupom zrakoplova za namen takih operacij, organizacijo vračanja z rednimi leti ali drugimi prevoznimi sredstvi. Agencija lahko na lastno pobudo v dogovoru z zadevno državo članico usklajuje ali organizira operacije vračanja.

2.  Države članice preko platforme iz člena 50(1) zagotovijo operativne podatke o vrnitvah, ki jih Agencija potrebuje za oceno potreb vračanja, in Agencijo obvestijo o svojih okvirnih načrtih o številu oseb v postopku vračanja in o tretjih državah vrnitve, v obeh primerih v zvezi z zadevnimi nacionalnimi operacijami vračanja, in o svojih potrebah po pomoči ali usklajevanju, ki ga zagotovi Agencija. Agencija pripravi in vzdržuje posodobljeni operativni načrt, da bi državam članicam, ki to zahtevajo, zagotovila potrebno operativno pomoč in okrepitve, vključno s tehnično opremo. Agencija lahko na lastno pobudo v dogovoru z zadevno državo članico ali na zahtevo države članice v posodobljeni operativni načrt vključi datume in namembne kraje operacij vračanja, ki se ji zdijo potrebni, in sicer na podlagi ocene potreb. Upravni odbor o načinu delovanja posodobljenega operativnega načrta odloči na predlog izvršnega direktorja. Agencija prejme od zadevne države članice potrditev, da so vse osebe v postopku vračanja, zajete v operaciji vračanja, ki jo organizira ali usklajuje Agencija, prejele izvršljivo odločbo o vrnitvi.

Kadar se napotijo skupine iz člena 2(18), pred vrnitvijo vsake osebe v postopku vračanja v sistemu SIS preverijo, ali je bila odločba o vrnitvi začasno preklicana oziroma je bila izvršitev odločbe o vrnitvi odložena.

Tekoči operativni načrt vsebuje elemente, ki so potrebni za izvajanje operacije vračanja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na spoštovanje temeljnih pravic, s sklicevanjem na ustrezne kodekse ravnanja ter med drugim tudi na postopke za spremljanje in poročanje ter pritožbeni mehanizem.

3.  Agencija lahko daje tehnično in operativno pomoč in lahko bodisi na zahtevo sodelujočih držav članic bodisi na lastno pobudo v dogovoru z zadevno državo članico tudi zagotovi uskladitev ali organizacijo operacij vračanja, pri čemer prevozna sredstva in spremstvo pri prisilnem vračanju zagotovi tretja država vrnitve (v nadaljnjem besedilu: zbirne operacije vračanja). Sodelujoče države članice in Agencija zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic in načela nevračanja, sorazmerno uporabo sredstev omejevanja ▌ in dostojanstvo osebe v postopku vračanja med celotno operacijo vračanja. Med celotno operacijo vračanja in do prihoda v tretjo državo vrnitve sta prisotna vsaj en predstavnik države članice in en spremljevalec prisilnega vračanja iz nabora iz člena 52 ali iz nacionalnega sistema spremljanja sodelujoče države članice.

4.  Izvršni direktor brez odlašanja pripravi načrt vračanja za zbirne operacije vračanja. Izvršni direktor in vsaka sodelujoča država članica se dogovorijo o načrtu, v katerem so podrobno opisani organizacijski in postopkovni vidiki zbirne operacije vračanja in ki upošteva posledice in tveganja, ki jih lahko imajo te operacije za temeljne pravice. Za kakršno koli spremembo ali prilagoditev tega načrta je potrebno soglasje strani, navedenih v odstavku 3 in tem odstavku.

▌Načrt vračanja za zbirne operacije vračanja je zavezujoč za Agencijo in vsako sodelujočo državo članico. Zajema vse ukrepe, ki so potrebni za izvajanje zbirnih operacij vračanja.

5.   Vsaka operacija vračanja, ki jo usklajuje ali organizira Agencija, se spremlja v skladu s členom 8(6) Direktive 2008/115/ES. Spremljanje operacij prisilnega vračanja izvaja spremljevalec prisilnega vračanja na podlagi objektivnih in preglednih meril ter za celotno operacijo vračanja od faze pred odhodom do predaje oseb v postopku vračanja tretji državi vrnitve. Spremljevalec prisilnega vračanja predloži poročilo o vsaki operaciji prisilnega vračanja izvršnemu direktorju, uradniku za temeljne pravice in pristojnim nacionalnim organom vseh držav članic, ki sodelujejo pri tej operaciji. Izvršni direktor oziroma pristojni nacionalni organi po potrebi zagotovijo ustrezno naknadno spremljanje.

5a.  Če ima Agencija pomisleke glede spoštovanja temeljnih pravic v kateri koli fazi operacije vračanja, o teh pomislekih obvesti sodelujoče države članice in Komisijo.

6.  Izvršni direktor oceni rezultate operacij vračanja ter vsakih šest mesecev Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in upravnemu odboru pošlje podrobno poročilo o oceni, ki zajema vse operacije vračanja, izvedene v predhodnem polletju, skupaj z opažanji uradnika za temeljne pravice. Izvršni direktor opravi obsežno primerjalno analizo navedenih rezultatov za povečanje kakovosti, usklajenosti in učinkovitosti prihodnjih operacij vračanja. Izvršni direktor to analizo vključi v letno poročilo Agencije o dejavnostih.

7.  Agencija financira ali sofinancira operacije vračanja iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo zanjo, pri čemer imajo prednost tiste operacije, ki jih izvaja več kot ena država članica ali se izvajajo z žariščnih točk▌.

Člen 52

Nabor spremljevalcev prisilnega vračanja

1.  Agencija ob ustreznem upoštevanju mnenja uradnika za temeljne pravice oblikuje nabor spremljevalcev prisilnega vračanja iz osebja pristojnih organov držav članic, ki opravljajo dejavnosti spremljanja prisilnega vračanja v skladu s členom 8(6) Direktive 2008/115/ES in ki so usposobljeni v skladu s členom 62 te uredbe.

2.  Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja določi profil in število spremljevalcev prisilnega vračanja, ki jih je treba zagotoviti v navedeni nabor. Enak postopek se uporabi za morebitne naknadne spremembe njihovega profila in skupnega števila.

Države članice so odgovorne za prispevanje k naboru, tako da predlagajo spremljevalce prisilnega vračanja, ki ustrezajo opredeljenemu profilu, ne da bi v tem primeru posegale v neodvisnost teh spremljevalcev v skladu z nacionalnim pravom. Agencija v nabor prispeva tudi svoje opazovalce spoštovanja temeljnih pravic, kot določa člen 107a. V nabor se vključijo spremljevalci prisilnega vračanja s posebno strokovno usposobljenostjo na področju zaščite otrok.

3.  Prispevek držav članic k operacijam vračanja in posredovanjem za vračanje v obliki spremljevalcev prisilnega vračanja se za naslednje leto načrtuje na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov med Agencijo in državami članicami. V skladu z navedenimi sporazumi države članice na zahtevo Agencije dajo na voljo za napotitev spremljevalce prisilnega vračanja, razen če se soočajo z izjemnimi razmerami, ki znatno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Taka zahteva se predloži vsaj 21 delovnih dni pred načrtovano napotitvijo ali pet delovnih dni pred načrtovano napotitvijo v primeru hitrega posredovanja za vračanje.

4.  Agencija sodelujočim državam članicam na zahtevo da na voljo spremljevalce prisilnega vračanja, ki bodo v njihovem imenu ves čas trajanja operacij spremljali ustrezno izvajanje operacije vračanja in posredovanj za vračanje. Pri vseh operacijah vračanja, ki vključujejo otroke, zagotovi spremljevalce prisilnega vračanja s posebno strokovno usposobljenostjo na področju zaščite otrok.

5.  Za spremljevalce prisilnega vračanja se med operacijo vračanja ali posredovanjem za vračanje še naprej uporabljajo disciplinski ukrepi matične države članice. Za uslužbence Agencije, ki so napoteni kot spremljevalci prisilnega vračanja, se v skladu s členom 94 uporabljajo disciplinski ukrepi, določeni v kadrovskih predpisih.

Člen 53

Skupine za vračanje

1.  Agencija lahko napoti skupine za vračanje, ki jih po potrebi sestavljajo tudi uradniki s posebnim strokovnim znanjem s področja zaščite otrok, na zahtevo države članice ali na lastno pobudo in s soglasjem zadevne države članice med posredovanji za vračanje, v okviru skupin za upravljanje migracij ali po potrebi za zagotavljanje dodatne tehnične in operativne pomoči na področju vračanja ▌.

2.  Za ▌ skupine za vračanje se smiselno uporabljajo člen 41(2), (3), (4) in (5) ter členi 44, 45 in 46.

Člen 54

Posredovanja za vračanje

1.  Kadar se država članica pri izpolnjevanju obveznosti vračanja oseb v postopku vračanja sooča z obremenitvami, Agencija na lastno pobudo in s soglasjem zadevne države članice ali na zahtevo te države članice zagotovi ustrezno tehnično in operativno pomoč v obliki posredovanja za vračanje. Takšno posredovanje lahko vključuje napotitev skupin za vračanje v državo članico gostiteljico za zagotavljanje pomoči pri izvajanju postopkov vračanja in organizacijo operacij vračanja iz države članice gostiteljice.

Določbe člena 51 se uporabljajo tudi za operacije vračanja, ki jih Agencija organizira ali usklajuje v okviru posredovanj za vračanje.

3.  Kadar se država članica pri izpolnjevanju obveznosti vračanja oseb v postopku vračanja sooči s posebnimi in nesorazmernimi izzivi, Agencija na lastno pobudo in s soglasjem zadevne države članice ali na zahtevo te države članice zagotovi ustrezno tehnično in operativno pomoč v obliki hitrega posredovanja za vračanje. Hitro posredovanje za vračanje lahko vključuje hitro napotitev skupin za vračanje v državo članico gostiteljico za zagotavljanje pomoči pri izvajanju postopkov vračanja in organizacijo operacij vračanja iz države članice gostiteljice.

4.  Pri posredovanju za vračanje izvršni direktor v dogovoru z državo članico gostiteljico in sodelujočimi državami članicami brez odlašanja pripravi operativni načrt. Pri tem se uporabljajo ustrezne določbe člena 39.

5.  Izvršni direktor se o operativnem načrtu odloči čim prej, v primeru iz odstavka 2 pa v petih delovnih dneh. Zadevne države članice in upravni odbor nemudoma pisno obvesti o odločitvi.

6.  Agencija financira ali sofinancira posredovanja za vračanje iz svojega proračuna v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo zanjo.

Oddelek 9

Zmogljivosti

Člen 55

Stalna enota evropske mejne in obalne straže

1.  Stalna enota evropske mejne in obalne straže, ki ima zmogljivosti, opredeljene v prilogi, bo del Agencije. To stalno enoto sestavljajo naslednje štiri kategorije osebja v skladu z letno shemo razpoložljivosti, določeno v Prilogi I:

(a)  kategorija 1: operativni uslužbenci Agencije, ki so zaposleni v skladu s členom 94(1) in napoteni kot člani skupine na operativna območja v skladu s členom 56, ter osebje, odgovorno za delovanje centralne enote ETIAS;

(b)  kategorija 2: operativni uslužbenci, ki so jih države članice dodelile Agenciji za dolgoročno obdobje kot del stalne enote ▌v skladu s členom 57;

(c)  kategorija 3: operativni uslužbenci iz držav članic, pripravljeni, da se pod okriljem Agencije kratkoročno napotijo v okviru stalne enote v skladu s členom 58;

(ca)  kategorija 4: rezervno osebje za hitri odziv, sestavljeno iz operativnih uslužbencev iz držav članic, pripravljenih za napotitev na hitro posredovanje na mejah v skladu s členoma 40 in 58a.

2.  Agencija napoti člane stalne enote evropske mejne in obalne straže kot člane skupin za upravljanje meja, podpornih skupin za upravljanje migracij, skupin za vračanje pri skupnih operacijah, hitrih posredovanjih na mejah ali posredovanjih za vračanje ali katerih koli drugih ustreznih operativnih dejavnostih v državah članicah ali tretjih državah. Te dejavnosti se lahko v skladu s členom 83 izvajajo le z dovoljenjem zadevne države članice ali tretje države. Dejanski obseg napotitev stalne enote je odvisen od operativnih potreb.

Napotitve stalne enote dopolnjujejo prizadevanja držav članic.

3.  Pri nudenju podpore državam članicam v skladu s členom 83 so ▌ člani stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki so napoteni kot člani skupine, sposobni izvajati naloge nadzora meje ali vračanja, vključno z nalogami, ki zahtevajo izvršilna pooblastila, opredeljenimi v ustrezni nacionalni zakonodaji, ali, za osebje Agencije, v skladu s členom 56(5).

Člani stalne enote, vključno s statutarnimi uslužbenci, izpolnjujejo zahteve po specializiranih in ustrezno usposobljenih strokovnjakih, kot je določeno v členu 16(1) Uredbe (EU) 2016/399 ali drugih ustreznih instrumentih.

4.  Na predlog izvršnega direktorja in ob upoštevanju analize tveganja Agencije, rezultatov ocene ranljivosti in cikla večletne strateške politike ter na podlagi števila in profilov, ki so na voljo Agenciji v okviru njenih statutarnih uslužbencev in trenutnih dodelitev, upravni odbor vsako leto do 31. marca odloči:

(-a)  o opredelitvi profila in zahtev za operativne uslužbence v stalni enoti evropske mejne in obalne straže;

(a)  glede na pričakovane operativne potrebe za naslednje leto o številu za vsak posamezni profil operativnih uslužbencev ▌iz kategorij 1 do 3 v okviru stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki bodo tvorili skupine v naslednjem letu;

(b)  o opredelitvi zmogljivosti iz Priloge III in Priloge IV z določitvijo specifičnega števila in profilov operativnih uslužbencev za vsako državo članico, ki bodo dodeljeni Agenciji v skladu s členom 57 in bodo v skladu s členom 58 imenovani v stalno enoto evropske mejne in obalne straže v naslednjem letu;

(ba)  o opredelitvi zmogljivosti iz Priloge V z določitvijo specifičnega števila in profilov operativnih uslužbencev za vsako državo članico, ki tvorijo rezervno osebje za hitri odziv in so v naslednjem letu napoteni v stalno enoto evropske mejne in obalne straže za primer hitrega posredovanja na mejah v skladu s členoma 40 in 58a;

(c)  o okvirnem večletnem načrtovanju profilov za naslednja leta, da se omogoči dolgoročno načrtovanje prispevkov držav članic in zaposlovanje statutarnih uslužbencev Agencije.

4a.  Osebje za tehnično opremo, zagotovljeno v skladu s členom 64, se upošteva kot del prispevkov za kratkoročne napotitve, ki jih države članice zagotovijo v skladu s členom 58 za naslednje leto. Zaradi priprave ustreznega sklepa upravnega odbora iz odstavka 4 zadevna država članica do konca januarja vsakega leta obvesti Agencijo, da namerava napotiti tehnično opremo in osebje.

5.  Agencija za namene člena 74 razvija in zagotavlja strukture vodenja in nadzora za učinkovito napotitev stalne enote evropske mejne in obalne straže na ozemlje tretjih držav.

6.  Agencija lahko zaposli dovolj uslužbencev, katerih število je lahko do 4 % skupnega števila članov stalne enote evropske mejne in obalne straže, kot je določeno v Prilogi I, in spadajo v kategorijo 1, kot osebje s podpornimi ali nadzornimi funkcijami za vzpostavitev stalne enote, načrtovanje in upravljanje njenih operacij ter za nakup lastne opreme Agencije.

7.  Uslužbenci iz odstavka 6 in osebje, ki je odgovorno za delovanje centralne enote ETIAS, se ne napotijo kot člani skupine, a se vseeno štejejo v Prilogo I.

Člen 56

Statutarni uslužbenci Agencije v stalni enoti evropske mejne in obalne straže

1.  Agencija za stalno enoto evropske mejne in obalne straže prispeva lastne statutarne uslužbence (kategorija 1), ki se napotijo na operativna območja kot člani skupin z ▌ nalogami in pooblastili v skladu s členom 83, vključno z nalogo upravljanja lastne opreme Agencije.

1a.  Agencija pri zaposlovanju zagotovi izbor kandidatov, ki kažejo visoko strokovnost, zagovarjajo visoke etične vrednote in imajo ustrezno jezikovno znanje.

2.  V skladu s členom 62(2) ▌ uslužbenci, ki se napotijo kot člani skupine, opravijo potrebno usposabljanje v zvezi z mejno stražo in vračanjem, tudi v zvezi s temeljnimi pravicami, kakor je ustrezno glede na profile, ki jih določi upravni odbor v skladu s členom 55(4), ob upoštevanju predhodno pridobljenih kvalifikacij in delovnih izkušenj na zadevnih področjih.

Usposabljanje se opravi v okviru posebnih programov usposabljanja, ki jih pripravi Agencija in ki se na podlagi sporazumov z izbranimi državami članicami izvajajo v njihovih specializiranih ustanovah za usposabljanje in izobraževanje, tudi na partnerskih akademijah Agencije v državah članicah. Za vsakega uslužbenca se po zaposlitvi pripravi ustrezen načrt usposabljanja, kar mu zagotavlja stalno strokovno usposobljenost za opravljanje nalog mejne straže ali pri vračanju. Načrti usposabljanja se redno posodabljajo. Stroške usposabljanja v celoti krije Agencija.

Uslužbenci, ki so člani tehničnega osebja in delajo z opremo Agencije, ne potrebujejo celotnega usposabljanja za opravljanje nalog mejne straže ali pri vračanju.

3.  Agencija zagotavlja, da njeni statutarni uslužbenci v celotnem obdobju zaposlitve svoje dolžnosti kot člani skupin opravljajo v skladu z najvišjimi standardi in ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. Za vsakega uslužbenca se pripravi ustrezen načrt usposabljanja, kar mu zagotavlja stalno strokovno usposobljenost za opravljanje nalog v zvezi z mejno stražo ali vračanjem.

3a.  Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja:

(a)  vzpostavi ustrezen nadzorni mehanizem za spremljanje, kako statutarni uslužbenci Agencije izvajajo določbe o uporabi sile, vključno s pravili o poročanju in posebnimi ukrepi, tudi disciplinskimi, v zvezi z uporabo sile med napotitvijo;

(b)  določi pravila, na podlagi katerih izvršni direktor pooblasti statutarne uslužbence, da nosijo in uporabljajo orožje v skladu s členom 83(5), vključno z obveznim sodelovanjem s pristojnimi nacionalnimi organi, zlasti države članice državljanstva, države članice prebivališča in države članice začetnega usposabljanja. Ta pravila obravnavajo tudi način, kako bi statutarni uslužbenci ohranili te pristojnosti, zlasti v zvezi z ravnanjem z orožjem, vključno z rednim strelskim testiranjem;

(c)  določi posebna pravila za lažje skladiščenje orožja, streliva in druge opreme v zavarovanih prostorih in za njihov prevoz na operativno območje.

V zvezi s pravili iz točke (a) bi morala Komisija v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov dati mnenje o skladnosti s kadrovskimi predpisi. O predlogu izvršnega direktorja iz točke (a) se opravi posvetovanje z uradnikom za temeljne pravice.

4.  Drugi uslužbenci, ki so zaposleni pri Agenciji in niso usposobljeni za opravljanje funkcij nadzora meje ali vračanja, se napotijo samo med skupnimi operacijami za usklajevanje, nadzor nad spoštovanjem temeljnih pravic in druge povezane naloge. Ti uslužbenci niso člani skupin.

5.  Statutarni uslužbenci Agencije, ki se napotijo kot člani skupin v skladu s členom 83, lahko opravljajo naslednje naloge, za katere so potrebna izvršna pooblastila na podlagi profilov, ki jih določi Agencija, in ustrezno usposabljanje:

(a)  preverjanje identitete in državljanstva oseb, vključno z iskanjem v ustreznih podatkovnih zbirkah EU in nacionalnih podatkovnih zbirkah;

(b)  dovoljenje za vstop po opravljeni mejni kontroli na mejnih prehodih, če so izpolnjeni pogoji za vstop iz člena 6 zakonika o schengenskih mejah;

(c)  zavrnitev vstopa po opravljeni mejni kontroli na mejnih prehodih v skladu s členom 14 zakonika o schengenskih mejah;

(d)  žigosanje potovalnih dokumentov v skladu s členom 11 zakonika o schengenskih mejah;

(e)  izdaja ali zavrnitev izdaje vizumov na meji v skladu s členom 35 vizumskega zakonika in vnos zadevnih podatkov v VIS;

(f)  varovanje meje, vključno s patruljiranjem med mejnimi prehodi, da se preprečijo nedovoljeni prehodi meje in čezmejna kriminaliteta ter da se sprejmejo ukrepi zoper osebe, ki nezakonito prečkajo mejo, vključno s prestrezanjem/prijetjem;

(g)  registracija prstnih odtisov oseb, prijetih zaradi nedovoljenega prehoda zunanje meje, v sistemu EURODAC (kategorija 2) v skladu s poglavjem III uredbe o sistemu EURODAC;

(h)  povezovanje s tretjimi državami zaradi identifikacije in pridobitve potovalnih dokumentov za državljane tretjih držav, ki se morajo vrniti;

(i)  spremljanje državljanov tretjih držav, ki so v postopku za prisilno vrnitev.

Člen 57

Sodelovanje držav članic v stalni enoti evropske mejne in obalne straže v okviru dolgoročnih dodelitev

1.  Države članice prispevajo za stalno enoto evropske mejne in obalne straže operativne uslužbence, ki so Agenciji dodeljeni kot člani skupin (kategorija 2). Trajanje posameznih dodelitev je 24 mesecev. Posamezna napotitev se lahko s soglasjem matične države članice in Agencije enkrat podaljša za nadaljnjih 12 ali 24 mesecev. Da se olajša izvajanje sistema finančne podpore iz člena 61, se obdobje dodelitve praviloma začne na začetku koledarskega leta.

2.  Vsaka država članica je odgovorna za zagotavljanje stalnega prispevka operativnih uslužbencev za dodeljene člane skupin v skladu s Prilogo III. Stroški osebja, ki se napoti v skladu s tem členom, se plačajo v skladu s členom 94(7).

3.  Operativni uslužbenci, ki so dodeljeni Agenciji, imajo ▌ naloge in pooblastila kot člani skupin v skladu s členom 83. Za operativne uslužbence je matična država članica tista država članica, ki jih je dodelila. O kraju in trajanju napotitve dodeljenih članov skupin med obdobjem dodelitve odloča izvršni direktor v skladu z operativnimi potrebami. Agencija zagotovi, da se operativno osebje med napotitvijo stalno usposablja.

4.  Vsaka država članica vsako leto do 30. junija med svojimi operativnimi uslužbenci določi kandidate za dodelitev v skladu s specifičnim številom in profili, o katerih odloči upravni odbor za naslednje leto, kot je določeno v členu 55(4). Agencija ▌ preveri, ali operativni uslužbenci, ki so jih predlagale države članice, ustrezajo določenim profilom in imajo potrebne jezikovne spretnosti. Agencija do 15. septembra sprejme predlagane kandidate ali v primeru neskladja z zahtevanimi profili, nezadostnih jezikovnih spretnosti, neprimernega vedenja ali kršitve veljavnih pravil med predhodnimi napotitvami jih zavrne ali zahteva, da država članica predlaga drugega kandidata za dodelitev in zahteva, da država članica predlaga drugega kandidata za dodelitev.

5.  Kadar posamezni operativni uslužbenec zaradi višje sile ne more biti dodeljen ali ne more nadaljevati dodelitve, zadevna država članica zagotovi zamenjavo z drugim operativnim uslužbencem, ki ima zahtevani profil.

Člen 58

Sodelovanje držav članic v stalni enoti evropske mejne in obalne straže v okviru kratkoročnih dodelitev

1.  Poleg dodelitev v skladu s členom 57 države članice vsako leto do 30. junija prispevajo osebje tudi v stalno enoto evropske mejne in obalne straže tako, da imenujejo mejne policiste in drugo ustrezno osebje v predhodnem nacionalnem seznamu razpoložljivih operativnih uslužbencev za kratkoročne napotitve (kategorija 3) v skladu z zmogljivostmi, navedenimi v Prilogi IV, in v skladu s specifičnim številom in profili, ki jih o katerih odloči upravni odbor za naslednje leto, kot je navedeno v členu 55(4). Predhodni nacionalni seznami imenovanih operativnih uslužbencev se pošljejo Agenciji. Končna sestava letnega seznama se potrdi Agenciji do 1. decembra tega leta po zaključku dvostranskih letnih pogajanj.

2.  Vsaka država članica je odgovorna za zagotovitev, da so imenovani operativni uslužbenci na voljo na zahtevo Agencije v skladu z ureditvami iz tega člena. Vsak operativni uslužbenec je na voljo za največ ▌ štiri mesece v koledarskem letu. Države članice se lahko kljub temu odločijo za napotitev posameznega uslužbenca za več kot štiri mesece. To podaljšanje se šteje kot ločen prispevek te države članice za isti profil ali drug zahtevani profil, če ima uslužbenec potrebne kompetence. Stroški osebja, ki se napoti v skladu s tem členom, se plačajo v skladu s členom 46(2).

2a.  Operativni uslužbenci, ki so napoteni v skladu s tem členom, imajo naloge in pooblastila kot člani skupin v skladu s členom 83.

3.  Agencija lahko preveri, ali operativni uslužbenci, ki so jih države članice imenovale za kratkoročne napotitve, ustrezajo opredeljenim profilom in imajo potrebne jezikovne spretnosti. Agencija zavrne imenovanje operativnih uslužbencev v primeru ▌ nezadostnih jezikovnih spretnosti, neprimernega vedenja ali kršitve veljavnih pravil med predhodnimi napotitvami ▌.

Agencija zavrne imenovanje operativnih uslužbencev tudi v primeru neskladnosti z zahtevanimi profili, razen če uslužbenci izpolnjujejo pogoje za drug profil, dodeljen tej državi članici. V primeru zavrnitve zadevna država članica zagotovi zamenjavo z drugim operativnim uslužbencem, ki ima zahtevani profil.

4.  Agencija vsako leto do 31. julija zaprosi, da države članice prispevajo svoje operativne uslužbence za skupne operacije v naslednjem letu v zahtevanem številu in z zahtevanimi profili. O obdobjih posameznih napotitev se odloči v letnih dvostranskih pogajanjih in sporazumih med Agencijo in državami članicami.

4a.   Vendar države članice v končni fazi dvostranskih letnih pogajanj operativne uslužbence z nacionalnih seznamov iz odstavka 1 dajo na voljo za posebne napotitve v okviru števila in profilov, določenih v zahtevi Agencije.

5.  Kadar posamezni operativni uslužbenec zaradi višje sile ne more biti napoten v skladu z ureditvijo, zadevna država članica zagotovi zamenjavo z drugim operativnim uslužbencem s seznama, ki ima zahtevani profil.

6.  V primeru povečanih potreb po okrepitvah za potekajočo skupno operacijo ali potrebe po začetku hitrega posredovanja na mejah ali nove skupne operacije, ki ni navedena v zadevnem letnem delovnem programu niti v ustreznih izidih letnih dvostranskih pogajanj, se napotitev izvede v skladu z zmogljivostmi iz Priloge IV. Izvršni direktor nemudoma obvesti države članice o dodatnih potrebah ter navede možna števila in profile operativnih uslužbencev, ki jih mora zagotoviti vsaka država članica. Ko se izvršni direktor in država članica gostiteljica dogovorita o spremenjenem operativnem načrtu ali, kadar je ustrezno, novem operativnem načrtu, izvršni direktor poda uradni zahtevek za število in profile operativnih uslužbencev. Ne glede na člen 40 se zadevni člani skupin napotijo iz vsake države članice v 20 delovnih dneh od navedenega uradnega zahtevka.

7.  Če je iz analize tveganja in katere koli razpoložljive ocene ranljivosti razvidno, da se država članica sooča z razmerami, ki bi lahko bistveno vplivale na opravljanje nacionalnih nalog, ta država članica prispeva z operativnim osebjem v skladu z zahtevami Agencije iz odstavkov 4 ali 6 tega člena. Ti prispevki kumulativno ne presegajo polovice zmogljivosti, ki so za posamezno leto ▌ določene v Prilogi IV. Če se država članica sklicuje na take izjemne razmere, Agenciji pisno sporoči natančne razloge in informacije o razmerah, vsebina sporočila pa se vključi v poročilo iz člena 65.

8.  Trajanje napotitve za specifično operacijo določi matična država članica, vendar v vsakem primeru napotitev traja vsaj 30 dni, razen če operacija, katere del je napotitev, traja manj kot 30 dni.

9.  Tehnično osebje, ki se upošteva kot prispevek držav članic v skladu s členom 55(4a), se napoti le v skladu s sporazumi po dvostranskih letnih pogajanjih o ustreznih kosih tehnične opreme iz člena 64(9).

Ne glede na odstavek 1 države članice vključijo tehnično osebje iz prejšnjega odstavka v letni seznam šele po zaključku dvostranskih letnih pogajanj. Če v zadevnem letu pride do sprememb med tehničnim osebjem, lahko prilagodijo ustrezni letni seznam in o teh spremembah obvestijo Agencijo.

Preverjanje iz odstavka 3 ne zadeva pooblastil za upravljanje tehnične opreme.

Osebje, ki ima izključno tehnične naloge, se na nacionalnem letnem seznamu označi le s funkcijami.

Trajanje napotitev tehničnega osebja se določi v skladu s členom 64.

Člen 58a

Sodelovanje držav članic v stalni enoti evropske mejne in obalne straže z rezervnim osebjem za hitri odziv

1.  Države članice prispevajo k stalni enoti evropske mejne in obalne straže z rezervnim osebjem za hitri odziv (kategorija 4), ki se aktivira za hitro posredovanje na mejah v skladu s členom 38(2) in členom 40, pod pogojem, da so bile kategorije osebja 1 do 3 že v celoti uporabljene za zadevno hitro posredovanje na mejah.

2.  Vsaka država članica zagotovi, da je na zahtevo Agencije operativno osebje na voljo na podlagi specifičnega števila profilov, ki jih določi upravni odbor za naslednje leto, kot je določeno v členu 55(4), v okviru zmogljivosti iz Priloge Va in v skladu z ureditvijo iz tega člena. Vsak operativni uslužbenec je na voljo za največ štiri mesece v koledarskem letu.

3.  Posebne napotitve rezervnega osebja za hitri odziv v okviru hitrih posredovanj na mejah se izvajajo v skladu s členom 40(8a) in (9).

Člen 59

▌Pregled ▌ stalne enote evropske mejne in obalne straže

1.  Komisija do 31. decembra 2023, zlasti na podlagi poročil iz člena 65 in člena 62(8a) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ▌pregled celotnega števila in sestave stalne enote evropske mejne in obalne straže, vključno z višino prispevka posamezne države članice v stalno enoto, njeno usposobljenostjo, strokovnim znanjem in profesionalnostjo. V pregledu se tudi preuči, ali naj rezervno osebje za hitri odziv ostane del stalne enote.

V pregledu se opišejo in upoštevajo obstoječe in potencialne operativne potrebe stalne enote, ki vključujejo zmogljivosti za hitri odziv, ter pomembne okoliščine, ki vplivajo na nacionalne zmogljivosti držav članic, da prispevajo v stalno enoto, in vloga statutarnih uslužbencev, namenjenih za prispevke Agencije.

2.  Komisija do marca 2024 po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo prilog I, III, IV in Va. Če Komisija tega ne stori, pojasni razloge za to.

Člen 60

Lokalni uradi

1.  Če država članica gostiteljica s tem soglaša ali če je ta možnost izrecno vključena v sporazum o statusu, sklenjen s tretjo državo gostiteljico, lahko Agencija na ozemlju te države članice ali tretje države ustanovi lokalne urade, da bi olajšala in izboljšala usklajevanje operativnih dejavnosti, tudi na področju vračanja, ki jih organizira Agencija v tej državi članici ali v tretji državi, ter da zagotovi učinkovito upravljanje človeških in tehničnih virov Agencije. Lokalni uradi se vzpostavijo ▌v skladu z operativnimi potrebami za časovno obdobje, ki ga Agencija potrebuje za izvedbo pomembnih operativnih dejavnosti v zadevni državi članici, ▌ zadevni sosednji regiji ali tretji državi. To časovno obdobje se po potrebi lahko podaljša.

Pred ustanovitvijo lokalnih uradov se skrbno ocenijo in izračunajo vse proračunske posledice, ustrezni zneski pa se vnaprej vključijo v proračun.

2.  Agencija in država članica gostiteljica ali tretja država gostiteljica, v kateri je vzpostavljen lokalni urad, ▌ uredita vse potrebno, da se lokalnemu uradu zagotovijo najboljši možni pogoji za izpolnjevanje nalog, ki so mu dodeljene. Kraj zaposlitve uslužbencev, ki delajo v lokalnih uradih, se določi v skladu s členom 94(2).

3.  Lokalni uradi, kadar je to primerno:

(a)  nudijo operativno in logistično podporo ter zagotavljajo usklajevanje dejavnosti Agencije na zadevnih operativnih območjih;

(b)  zagotavljajo operativno podporo državi članici ali tretji državi na zadevnih operativnih območjih;

(c)  spremljajo dejavnosti skupin Agencije in redno poročajo sedežu;

(d)  sodelujejo z državami članicami gostiteljicami ali s tretjo državo gostiteljico glede vseh vprašanj, povezanih s praktičnim izvajanjem operativnih dejavnosti, ki jih organizira Agencija v teh državah članicah ali v tretji državi, vključno z vsemi dodatnimi vprašanji, ki bi se lahko pojavila med temi dejavnostmi;

(e)  podpirajo uradnika za usklajevanje iz člena 45 v okviru njegovega sodelovanja s sodelujočimi državami članicami pri vseh vprašanjih, povezanih z njihovim prispevkom za operativne dejavnosti, ki jih organizira Agencija, ter se po potrebi povezujejo s sedežem;

(f)  podpirajo uradnika za usklajevanje in opazovalce spoštovanja temeljnih pravic, določene za spremljanje operativnih dejavnosti, pri olajševanju, če je potrebno, usklajevanja in komunikacije med skupinami Agencije in ustreznimi organi države članice gostiteljice ali tretje države gostiteljice ter vseh ustreznih nalog;

(g)  organizirajo logistično podporo v zvezi z napotitvijo članov skupin ter napotitvijo in uporabo tehnične opreme;

(h)  zagotavljajo vso drugo logistično podporo na operativnem območju, za katerega so odgovorni, da bi prispevali k nemotenemu delovanju operativnih dejavnosti, ki jih organizira Agencija;

(i)  podpirajo uradnika za zvezo Agencije, ne glede na njegove naloge in funkcije iz člena 32, da se opredelijo vsi sedanji ali prihodnji izzivi za upravljanje meja na območju, za katerega so odgovorni, ali za izvajanje pravnega reda na področju vračanja, in redno poročajo sedežu;

(j)  zagotovijo učinkovito upravljanje lastne opreme Agencije na območjih, ki jih zajemajo njene dejavnosti, vključno z morebitno registracijo in dolgoročnim vzdrževanjem ter potrebno logistično podporo.

4.  Vsak lokalni urad upravlja predstavnik Agencije, ki ga imenuje izvršni direktor. Imenovani vodja lokalnega urada nadzoruje celotno delo urada in deluje kot enotni kontakt s sedežem.

5.  Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja odloči o vzpostavitvi, sestavi, trajanju in po potrebi morebitnem podaljšanju trajanja delovanja lokalnega urada, pri čemer upošteva mnenje Komisije in soglasje države članice, na ozemlju katere se lokalni urad nahaja. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

5a.  Država članica gostiteljica, v kateri je odprt lokalni urad, Agenciji nudi pomoč za zagotavljanje operativne zmogljivosti.

6.  Izvršni direktor vsako četrtletje poroča upravnemu odboru o dejavnostih lokalnih uradov. Dejavnosti lokalnih uradov so opisane v ločenem delu letnega poročila o dejavnostih iz točke j člena.

Člen 61

Finančna podpora za razvoj stalne enote evropske mejne in obalne straže

1.  Države članice so upravičene do prejema sredstev v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, na letni osnovi, da se podpre razvoj človeških virov za zagotovitev prispevkov za stalno enoto evropske mejne in obalne straže v skladu s prilogama III in IV, v skladu s členom 125(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki se plačajo po koncu zadevnega leta ter na podlagi izpolnjevanja pogojev iz odstavkov 3 in 4. To financiranje temelji na referenčnem znesku iz odstavka 2 in znaša:

(a)  100 % referenčnega zneska, pomnoženega s številom operativnih uslužbencev, navedenih za leto n+ za dodelitev v skladu s Prilogo III;

(b)  37 % referenčnega zneska, pomnoženega s številom učinkovito operativnih uslužbencev, ki so bili dejansko napoteni v skladu s členom 58 v okviru omejitve iz Priloge IV in členom 58a v okviru omejitve iz Priloge Va;

(c)  50 % referenčnega zneska, pomnoženega s številom operativnih uslužbencev, ki jih je Agencija zaposlila kot statutarne uslužbence. To enkratno plačilo velja za uslužbence, ki odhajajo iz nacionalnih služb in so do trenutka, ko jih zaposli Agencija, aktivno opravljali delo največ 15 let.

2.  Referenčni znesek iz odstavka 1 je enak letni osnovni plači za pogodbene uslužbence v funkcionalni skupini III, in sicer za stopnjo 1 v razredu 8, opredeljeni v skladu s členom 93 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije in ob upoštevanju korekcijskega količnika, ki se uporablja v zadevni državi članici.

3.  Letno plačilo zneska iz odstavka 1(a) se plača pod pogojem, da države članice ustrezno povečajo svoje skupno število mejnih policistov z zaposlitvijo novih operativnih uslužbencev v zadevnem obdobju. Ustrezne informacije za namen poročanja se predložijo Agenciji v letnih dvostranskih pogajanjih in preverijo v okviru ocene ranljivosti v naslednjem letu. Letno plačilo zneska iz odstavka 1(b) se plača v celoti glede na število operativnih uslužbencev, ki so dejansko napoteni za neprekinjeno ali prekinjeno obdobje 4 mesecev v skladu s členom 58 v okviru omejitve iz Priloge IV in členom 58a v okviru omejitve iz Priloge Va. Za učinkovite napotitve iz odstavka 1(b) se plačila izračunajo sorazmerno na podlagi referenčnega obdobja 4 mesecev.

Predplačilo, povezano z letnimi plačili zneskov iz točk (a) in (b) odstavka 1, se dodeli po predložitvi posebnega in utemeljenega zahtevka prispevajoče države članice.

4.  Komisija sprejme podrobna pravila za modalitete letnega plačila in spremljanje veljavnih pogojev, določenih v odstavku 3, z izvedbenim aktom v skladu s postopkom iz člena 117(3). Ta pravila vključujejo načine za predplačila na podlagi izpolnjevanja pogojev iz odstavka 3, pa tudi načine sorazmernega izračuna, vključno s primeri, ko bi napotitev tehničnega osebja izjemoma presegla najvišje nacionalne prispevke, določene v Prilogi IV.

4a.  Agencija in države članice pri izvajanju finančne podpore v skladu s tem členom zagotovijo, da se upoštevata načeli sofinanciranja in preprečevanja dvojnega financiranja.

Člen 62

Usposabljanje

1.  Agencija ob upoštevanju časovnega načrta za zmogljivosti iz člena 9(4), kadar je na razpolago, in v sodelovanju z ustreznimi organizacijami držav članic za usposabljanje ter po potrebi z Evropskim azilnim podpornim uradom, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, eu-LISA in CEPOL razvije posebna orodja za usposabljanje, vključno s posebnim usposabljanjem na področju zaščite otrok in drugih oseb v ranljivem položaju. Vsebina usposabljanja upošteva ustrezne rezultate raziskav in najboljše prakse. Agencija mejnim policistom, specialistom za vračanje, spremljevalcem pri vračanju, spremljevalcem prisilnega vračanja in drugemu ustreznemu osebju, ki so člani stalne enote evropske mejne in obalne straže, ter opazovalcem spoštovanja temeljnih pravic zagotovi posebno usposabljanje, povezano z njihovimi nalogami in pooblastili. Agencija s temi mejnimi policisti in drugimi člani skupin izvaja redne vaje v skladu s programom posebnega usposabljanja ▌iz letnega delovnega programa Agencije.

2.  Agencija zagotovi, da se vsi uslužbenci, ki so zaposleni kot operativno osebje stalne enote evropske mejne in obalne straže, ki se napotijo kot člani skupine, udeležijo ustreznega usposabljanja in dodatnega usposabljanja iz člena 56(2) in (3) na področju zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, tudi v zvezi s temeljnimi pravicami, dostopom do mednarodne zaščite, smernicami za prepoznavanje oseb, ki iščejo zaščito, da se jih usmeri v ustrezne postopke, smernicami za obravnavo posebnih potreb otrok, tudi mladoletnikov brez spremstva, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo nujno zdravstveno oskrbo, in drugih posebej ranljivih oseb, ter kadar naj bi sodelovali v pomorskih operacijah, pri iskanju in reševanju, in sicer preden se vključijo v operativne dejavnosti, ki jih organizira Agencija. Usposabljajo se tudi za uporabo sile v skladu s Prilogo V. V ta namen Agencija na podlagi sporazumov z izbranimi državami članicami izvede potrebne programe usposabljanja v institucijah, specializiranih za usposabljanje in izobraževanje, tudi na partnerskih akademijah Agencije v državah članicah. Stroške usposabljanja v celoti krije Agencija.

2a.  Za namene iz odstavka 2 Agencija na podlagi sporazumov z izbranimi državami članicami izvede potrebne programe usposabljanja v institucijah, specializiranih za usposabljanje in izobraževanje, tudi na partnerskih akademijah Agencije v državah članicah. Agencija zagotovi, da se usposabljanje izvaja po skupnem osnovnem učnem načrtu, da je usklajeno in da spodbuja medsebojno razumevanje in skupno kulturo, ki temelji na vrednotah, določenih v Pogodbah. Stroške usposabljanja v celoti krije Agencija.

Agencija lahko na podlagi odobritve upravnega odbora ustanovi center za usposabljanje, da bi se še olajšala vključitev skupne evropske kulture v ponujeno usposabljanje.

3.  Agencija stori vse potrebno, da se vsi operativni uslužbenci držav članic, ki sodelujejo v skupinah stalne enote evropske mejne in obalne straže, udeležijo usposabljanj na področju zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, tudi v zvezi s temeljnimi pravicami, dostopom do mednarodne zaščite, smernicami za prepoznavanje oseb, ki iščejo zaščito, da se jih usmeri v ustrezne postopke, smernicami za obravnavo posebnih potreb otrok, tudi mladoletnikov brez spremstva, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo nujno zdravstveno oskrbo, in drugih posebej ranljivih oseb, ter kadar naj bi sodelovali v pomorskih operacijah, pri iskanju in reševanju, in sicer preden se vključijo v operativne dejavnosti, ki jih organizira Agencija.

4.  Agencija stori vse potrebno, da zagotovi usposabljanje osebja, ki opravlja naloge v zvezi z vračanjem in je dodeljeno stalni enoti evropske mejne in obalne straže in naboru iz člena 52. Agencija zagotovi, da se njeno osebje in vse osebje, ki sodeluje pri operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje, udeleži usposabljanj na področju zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, tudi v zvezi s temeljnimi pravicami, dostopom do mednarodne zaščite in napotitvijo ranljivih oseb, in sicer preden se vključi v operativne dejavnosti, ki jih organizira Agencija.

5.  Agencija vzpostavi in nadalje razvija skupne osnovne učne načrte za usposabljanje mejnih policistov in inštruktorjem nacionalnih mejnih policistov držav članic zagotovi usposabljanje na evropski ravni, tudi v zvezi s temeljnimi pravicami, dostopom do mednarodne zaščite in ustreznim pomorskim pravom, ter vzpostavi in nadalje razvija skupni osnovni učni načrt za usposabljanje osebja, ki opravlja naloge v zvezi z vračanjem. Skupni osnovni učni načrti so namenjeni spodbujanju najvišjih standardov in najboljše prakse pri izvajanju zakonodaje Unije na področju upravljanja meja in vračanja. Agencija po posvetovanju s posvetovalnim forumom in uradnikom za temeljne pravice pripravi skupne osnovne učne načrte. Države članice skupne osnovne učne načrte vključijo v usposabljanje, ki ga omogočijo svojim mejnim policistom in osebju, ki opravlja naloge v zvezi z vračanjem.

6.  Poleg tega Agencija uradnikom pristojnih nacionalnih služb držav članic in, kjer je to primerno, tretjih držav zagotovi dodatne tečaje usposabljanja in seminarje s področja nadzora zunanjih meja ter vračanja državljanov tretjih držav.

7.  Agencija lahko v sodelovanju z državami članicami in tretjimi državami organizira usposabljanje na njihovem ozemlju.

8.  Agencija vzpostavi program izmenjave, ki mejnim policistom, ki sodelujejo v njenih skupinah, ter osebju, ki sodeluje v evropskih skupinah za posredovanje za vračanje, omogoči, da prek dela z mejnimi policisti in osebjem, ki opravlja naloge v zvezi z vračanjem v državi članici, ki ni njihova, iz izkušenj in dobrih praks drugih držav pridobijo znanje ali specifične spretnosti in izkušnje.

8a.  Agencija določi in dodatno razvije notranji mehanizem za nadzor kakovosti, da zagotovi visoko raven usposabljanja, strokovnega znanja in profesionalnosti vseh svojih statutarnih uslužbencev, zlasti operativnega osebja, ki sodeluje v operativnih dejavnosti Agencije. Agencija na podlagi izvajanja mehanizma za nadzor kakovosti pripravi letno poročilo o oceni, ki ga priloži letnemu poročilu o dejavnostih in pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Člen 63

Nakup ali zakup tehnične opreme

1.  Agencija lahko tehnično opremo kupi sama ali kot solastnica z državo članico ali jo zakupi za napotitev v skupnih operacijah, pilotnih projektih, hitrih posredovanjih na mejah, dejavnostih na področju vračanja, vključno z operacijami vračanja in posredovanjih za vračanje, v okviru napotitev podpornih skupin za upravljanje migracij ali pri projektih tehnične pomoči, in sicer v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo.

2.  Upravni odbor pripravi celovito večletno strategijo o tem, kako se bodo razvijale lastne tehnične zmogljivosti Agencije, pri čemer upošteva cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja, vključno s časovnim načrtom za zmogljivosti iz člena 9(4), kot je na voljo, in proračunske vire, ki so v ta namen na voljo v večletnem finančnem okviru. Odločitev upravnega odbora temelji na predlogu izvršnega direktorja. Da bi se zagotovila skladnost z veljavnim pravnim, finančnim in političnim okvirom, izvršni direktor poda predlog po prejemu pozitivnega mnenja Komisije.

Strategiji mora biti priložen podroben načrt izvajanja, ki določa časovni razpored za nakup ali zakup, načrtovanje javnih naročil in zmanjševanje tveganja. Če strategija in načrt ne sledita mnenju Komisije, Agencija pošlje obrazložitev svojih odločitev Komisiji. Po sprejetju strategije načrt izvajanja postane del komponente večletnega programa programskega dokumenta iz točke k člena 98(2).

3.  Agencija lahko kupi tehnično opremo na podlagi odločitve, ki jo izvršni direktor sprejme ob posvetovanju z upravnim odborom, in v skladu z veljavnimi pravili o javnem naročanju. Vsak nakup ali zakup opreme, ki Agenciji povzroči znatne stroške, se izvede na podlagi predhodne temeljite analize potreb ter stroškov in koristi. Vsak tak odhodek se predvidi v proračunu Agencije, kot ga sprejme upravni odbor.

4.  Kadar Agencija kupi ali zakupi večjo tehnično opremo, na primer zrakoplove, helikopterje, službena vozila ali plovila, veljajo naslednji pogoji:

(a)  če Agencija opremo kupi sama ali v okviru solastništva, se z državo članico dogovori, da slednja opremo registrira kot opremo v državni službi v skladu s svojo veljavno zakonodajo, vključno s pooblastili in imunitetami za tako tehnično opremo v okviru mednarodnega prava;

(b)  pri zakupu se oprema registrira v državi članici.

5.  Na podlagi vzorčnega dogovora, ki ga pripravi Agencija in odobri upravni odbor, se država članica, v kateri se oprema registrira, in Agencija dogovorita o pogojih, ki zagotavljajo delovanje opreme. V primeru solastništva sredstev pogoji zajemajo tudi obdobja, ko so sredstva popolnoma razpoložljiva za Agencijo, določajo uporabo opreme, vključno s posebnimi določbami o hitri napotitvi med hitrimi posredovanji na mejah, in financiranje teh sredstev.

6.  Kadar Agencija nima potrebnih usposobljenih statutarnih uslužbencev, država članica, v kateri se oprema registrira, ali dobavitelj tehnične opreme zagotovi potrebne strokovnjake in tehnično osebje, ki bodo tehnično opremo upravljali zakonito in varno v skladu z vzorčnim dogovorom iz odstavka 5, ki se načrtuje na podlagi dvostranskih letnih pogajanj iz člena 64(9). V takem primeru mora biti tehnična oprema, ki je izključno v lasti Agencije, slednji na voljo, če jo zahteva, pri čemer se država članica, v kateri se oprema registrira, ne sme sklicevati na izjemne razmere iz člena 64(8).

Kadar Agencija od države članice zahteva, da zagotovi tehnično opremo in operativne uslužbence, upošteva posebne operativne izzive zadevne države članice v času zahtevka.

Člen 64

Nabor tehnične opreme

1.  Agencija za svoje operativne dejavnosti vzpostavi in vodi osrednjo evidenco opreme v naboru tehnične opreme, ki je sestavljena iz opreme v lasti bodisi držav članic bodisi Agencije in opreme v skupnem lastništvu držav članic in Agencije.

2.  Oprema, ki je izključno v lasti Agencije, je v celoti na voljo za napotitev v vsakem trenutku, kot je določeno v členu 63(5).

3.  Oprema, ki je v več kot 50-odstotnem solastništvu Agencije, je prav tako na voljo za napotitev v skladu s sporazumom med državo članico in Agencijo, kot je določeno v členu 63(5).

4.  Agencija zagotovi združljivost in interoperabilnost opreme v naboru tehnične opreme.

5.  V ta namen Agencija v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo določi tehnične standarde, ki jih mora izpolnjevati oprema, da se lahko napoti v dejavnostih Agencije, kadar je to potrebno. Te standarde mora izpolnjevati oprema, ki jo bo Agencija kupila, bodisi sama ali kot solastnik, ter oprema, ki je v lasti držav članic in je vključena v nabor tehnične opreme.

6.  Na predlog izvršnega direktorja in ob upoštevanju analize tveganja Agencije in rezultatov ocene ranljivosti upravni odbor do 31. marca določi minimalno število kosov tehnične opreme, potrebne za izpolnitev potreb Agencije v naslednjem letu, zlasti za izvajanje skupnih operacij, napotitev podpornih skupin za upravljanje migracij, hitrih posredovanj na mejah, dejavnosti na področju vračanja, vključno z operacijami vračanja in posredovanji za vračanje. Lastna oprema Agencije je vključena v najmanjše število kosov tehnične opreme. Z isto odločitvijo se določijo pravila v zvezi z napotitvijo tehnične opreme v operativne dejavnosti.

Če se izkaže, da minimalno število kosov tehnične opreme ne zadostuje za izvedbo operativnega načrta, dogovorjenega za takšne dejavnosti, ga Agencija na podlagi upravičenih potreb in v dogovoru z državami članicami določi na novo.

7.  Nabor tehnične opreme vsebuje minimalno število kosov opreme, opredeljene glede na vrsto tehnične opreme, ki jo potrebuje Agencija. Oprema iz nabora tehnične opreme se napoti med skupnimi operacijami, pri napotitvi podpornih skupin za upravljanje migracij, pilotnih projektih, hitrih posredovanjih na mejah, operacijah vračanja ali posredovanjih za vračanje.

8.  Nabor tehnične opreme obsega nabor opreme za hitri odziv, ki zajema omejeno število kosov opreme, potrebne za morebitna hitra posredovanja na mejah. Prispevki držav članic v nabor opreme za hitri odziv se načrtujejo v skladu z letnimi dvostranskimi pogajanji in sporazumi iz odstavka 9. Pri opremi, ki je na seznamu kosov iz tega nabora, se države članice ne smejo sklicevati na izjemne razmere iz odstavka 9.

Zadevna država članica opremo s tega seznama in pristojno osebje pošlje v namembni kraj napotitve takoj, ko je to mogoče, in v vsakem primeru najpozneje 10 dni po doseženem dogovoru o operativnem načrtu.

Agencija v nabor prispeva opremo, s katero razpolaga v skladu s členom 63(1).

9.  Države članice prispevajo v nabor tehnične opreme. Prispevek držav članic v nabor tehnične opreme in njena napotitev za posebne operacije se načrtujeta na podlagi letnih dvostranskih pogajanj in sporazumov med Agencijo in državami članicami. V skladu z navedenimi sporazumi in če to ne presega minimalnega števila kosov tehnične opreme za zadevno leto, države članice na zahtevo Agencije dajo svojo tehnično opremo na voljo za napotitev, razen če so soočene z izjemnimi razmerami, ki znatno vplivajo na opravljanje nacionalnih nalog. Če se država članica sklicuje na take izjemne razmere, pisno sporoči Agenciji natančne razloge in informacije o razmerah, vsebina sporočila pa se vključi v poročilo iz odstavka 13. Takšna zahteva Agencije se predloži vsaj 45 dni pred predvideno napotitvijo večje tehnične opreme in 30 dni pred predvideno napotitvijo druge opreme. Prispevki v nabor tehnične opreme se pregledujejo vsako leto.

10.  Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja vsako leto odloči o pravilih v zvezi s tehnično opremo, vključno s potrebnim skupnim minimalnim številom kosov tehnične opreme glede na vrsto in pogoje za napotitev ter povračilom stroškov, kot tudi o omejenem številu kosov tehnične opreme za nabor opreme za hitri odziv. Za namene proračuna upravni odbor sprejme navedeno odločitev vsako leto do 31. marca.

11.  V primeru hitrega posredovanja na mejah se ustrezno uporabi člen 40(11).

12.  Če se po tem, ko je bilo določeno minimalno število kosov tehnične opreme, nepričakovano pojavijo potrebe po tehnični opremi za skupno operacijo ali hitro posredovanje na mejah in tem potrebam ni mogoče zadostiti iz nabora tehnične opreme ali nabora opreme za hitri odziv, dajo države članice na ad hoc podlagi, kadar je to mogoče, Agenciji na njeno zahtevo za napotitev na voljo potrebno tehnično opremo.

13.  Izvršni direktor upravnemu odboru redno poroča o sestavi in napotitvi opreme, ki je del nabora tehnične opreme. Če minimalno število kosov tehnične opreme, ki se zahteva v naboru, ni doseženo, izvršni direktor brez odlašanja obvesti upravni odbor. Upravni odbor nemudoma sprejme odločitev o prednostni napotitvi tehnične opreme in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenega primanjkljaja. O ugotovljenem primanjkljaju in sprejetih ukrepih obvesti Komisijo. Komisija nato o tem in o svoji oceni obvesti Evropski parlament in Svet.

14.  Države članice v nabor tehnične opreme registrirajo vsa prevozna sredstva in delovno opremo, kupljeno v skladu s posebnimi ukrepi Sklada za notranjo varnost ter členom 7(1) Uredbe (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(30) ali, kadar je to ustrezno, s katerimi koli drugimi prihodnjimi namenskimi sredstvi Unije, ki so državam članicam na voljo z jasnim ciljem, da se povečajo operativne zmogljivosti Agencije. Navedena tehnična oprema je del minimalnega števila kosov tehnične opreme za zadevno leto.

Države članice dajo navedeno tehnično opremo, ki se sofinancira v okviru posebnih ukrepov Sklada za notranjo varnost ali katerega koli drugega prihodnjega namenskega financiranja Unije, kot je navedeno v prvem odstavku, na voljo Agenciji za napotitev na njeno zahtevo v okviru letnih dvostranskih pogajanj. Vsak kos opreme je na voljo za obdobje do 4 mesecev, kot je načrtovano v dvostranskih letnih pogajanjih. Države članice se lahko odločijo za napotitev svoje opreme za več kot 4 mesece. V primeru operacije iz člena 40 ali člena 43 te uredbe se ne smejo sklicevati na izjemne razmere iz odstavka 9 tega člena.

15.  Agencija vodi evidenco nabora tehnične opreme, kot je navedeno v nadaljevanju:

(a)  razvrstitev glede na vrsto opreme in operacije;

(b)  razvrstitev glede na lastnika (država članica, Agencija, drugi);

(c)  skupno število kosov potrebne opreme;

(d)  morebitne zahteve glede osebja;

(e)  drugi podatki, kot so podrobne informacije o registraciji, zahteve glede prevoza in vzdrževanja, veljavni nacionalni izvozni režimi, tehnična navodila ali druge informacije, relevantne za pravilno uporabo opreme;

(f)  navedba, ali se je kos opreme financiral s sredstvi Unije.

16.  Agencija 100-odstotno financira napotitev tehnične opreme, ki ne presega minimalnega števila kosov tehnične opreme, ki jih zagotovi zadevna država članica v zadevnem letu. Agencija napotitev tehnične opreme, ki presega minimalno število kosov tehnične opreme, sofinancira do največ 100 % upravičenih stroškov, pri čemer upošteva posebne okoliščine držav članic, ki takšno tehnično opremo napotijo.

Člen 65

Poročanje o zmogljivostih Agencije

1.  Na predlog izvršnega direktorja upravni odbor sprejme letno poročilo o izvajanju členov 52, 56, 57, 58, 63 in 64 ter ga predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropski komisiji.

2.  Poročilo vključuje zlasti:

(a)  število operativnih uslužbencev, za katere se je vsaka država članica zavezala, da jih bo dala na voljo stalni enoti evropske mejne in obalne straže, vključno z rezervnim osebjem za hitri odziv ter naborom spremljevalcev prisilnega vračanja;

(b)  število operativnih uslužbencev, za katere se je Agencija zavezala, da jih bo dala na voljo stalni enoti evropske mejne in obalne straže;

(c)  število operativnih uslužbencev, ki so jih iz stalne enote evropske mejne in obalne straže dejansko napotile vsaka država članica in Agencija v predhodnem letu za vsak profil;

(d)  število kosov tehnične opreme, za katere so se vsaka država članica in Agencija zavezale, da jih bodo dale na voljo naboru tehnične opreme;

(e)  število kosov tehnične opreme, ki so jih vsaka država članica in Agencija napotile v predhodnem letu iz nabora tehnične opreme ▌;

(f)  zaveze za nabor opreme za hitri odziv in napotitve iz tega nabora;

(g)  razvoj lastnih človeških in tehničnih zmogljivosti Agencije.

3.  To poročilo vsebuje seznam držav članic, ki so se v predhodnem letu sklicevale na izjemne razmere iz odstavka 7 člena 58 in odstavka 8 člena 64, ter razloge in informacije, ki jih je navedla zadevna država članica.

4.  Za zagotovitev preglednosti se upravni odbor vsako četrtletje obvesti o elementih iz odstavka 2 glede tekočega leta.

Člen 66

Raziskave in inovacije

1.  Agencija proaktivno spremlja raziskovalne dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami, ki so pomembne za evropsko integrirano upravljanje meja, vključno z uporabo napredne tehnologije za nadzor meja, ter prispeva k njim, pri tem pa upošteva časovni načrt za zmogljivosti iz člena 9(4). Rezultate navedenih raziskav posreduje Evropskemu parlamentu, državam članicam in Komisiji v skladu s členom 50. Te rezultate lahko uporablja v skupnih operacijah, hitrih posredovanjih na mejah, operacijah vračanja in posredovanjih za vračanje, če je to primerno.

2.  Agencija ob upoštevanju časovnega načrta za zmogljivosti iz člena 9(6) državam članicam in Komisiji pomaga pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem. Agencija pomaga državam članicam in Komisiji pri pripravi in izvajanju relevantnih okvirnih programov Unije za raziskovalne dejavnosti in dejavnosti v zvezi z inovacijami.

3.  Agencija izvaja dele okvirnega programa za raziskave in inovacije, ki se nanašajo na varnost meja. Za ta namen in na podlagi ustreznih pooblastil, ki jih je nanjo prenesla Komisija, so naloge Agencije:

(a)  upravljanje nekaterih faz izvajanja programov in nekaterih faz posameznih projektov na podlagi ustreznih delovnih programov, ki jih je sprejela Komisija;

(b)  sprejemanje instrumentov za proračunsko izvrševanje prihodkov in odhodkov ter izvajanje vseh potrebnih operacij za upravljanje programa;

(c)  zagotavljanje podpore pri izvajanju programov.

4.  Agencija lahko načrtuje in izvaja pilotne projekte, ki se nanašajo na zadeve, zajete v tej uredbi.

5.   Agencija objavi informacije o svojih raziskovalnih projektih, vključno s predstavitvenimi projekti, partnerji, ki sodelujejo pri projektih, in proračunu za projekt.

Oddelek 10

Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)

Člen 68

Vzpostavitev centralne enote ETIAS

1.  Vzpostavi se centralna enota ETIAS.

2.  Agencija zagotovi vzpostavitev in delovanje centralne enote ETIAS iz člena 7 ▌Uredbe EU 2018/1240 o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)▌.

Oddelek 11

Sodelovanje

Člen 69

Sodelovanje Agencije z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter mednarodnimi organizacijami

1.  Agencija sodeluje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije ter mednarodnimi organizacijami v okviru njihovih pravnih okvirov ter pri tem uporablja obstoječe informacije, zmogljivosti in sisteme, ki so na voljo v okviru sistema EUROSUR.

Agencija v skladu z odstavkom 1 sodeluje zlasti s:

(a)  Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje;

(b)  Evropskim policijskim uradom (Europol);

(c)  Evropskim azilnim podpornim uradom;

(d)  Agencijo Evropske unije za temeljne pravice;

(e)  Eurojustom;

(f)  Satelitskim centrom Evropske unije;

(g)  Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Evropsko agencijo za nadzor ribištva;

(h)  Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice;

(i)  Evropsko agencijo za varnost v letalstvu in upravljavcem omrežja, ustanovljenim v skladu z Uredbo (EU) št. 677/2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM);

(k)  misijami in operacijami v okviru skupne varnostne in obrambne politike v skladu z njihovimi pooblastili, da se zagotovi:

(i)  spodbujanje standardov za evropsko integrirano upravljanje meja,

(ii)  seznanjanje z razmerami in analiza tveganja.

Agencija lahko sodeluje tudi z naslednjimi mednarodnimi organizacijami, pomembnimi za njene naloge, znotraj njihovih pravnih okvirov:

(a)  Organizacijo združenih narodov prek njenih ustreznih uradov, agencij, organizacij in drugih subjektov, zlasti Urada visokega komisarja OZN za begunce, Urada visokega komisarja za človekove pravice, Mednarodne organizacije za migracije, Urada OZN za droge in kriminal in Mednarodne organizacije civilnega letalstva;

(b)  Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (INTERPOL);

(c)  Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi;

(d)  Svetom Evrope in komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice;

(e)  Pomorskim analitičnim in operacijskim centrom za narkotike (MAOC-N).

2.  Sodelovanje iz odstavka 1 poteka v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s subjekti iz odstavka 1. Komisija mora take dogovore predhodno odobriti. Agencija v vsakem primeru o vseh takšnih dogovorih obvesti Evropski parlament in Svet.

3.  V zvezi z ravnanjem s tajnimi podatki ti dogovori določajo, da morajo zadevni organ, urad ali agencija Unije ali mednarodna organizacija izpolnjevati varnostna pravila in standarde, enakovredne tistim, ki jih uporablja Agencija. Pred sklenitvijo dogovora se opravi ocenjevalni obisk, Komisija pa se obvesti o njegovem izidu.

4.  Agencija pri izvajanju dejavnosti iz te uredbe sodeluje s Komisijo in po potrebi z državami članicami ter Evropsko službo za zunanje delovanje. Sodeluje tudi pri dejavnostih v zvezi s carinskim območjem, vključno z obvladovanjem tveganja, kadar se te dejavnosti lahko medsebojno dopolnjujejo, čeprav ne sodijo na področje uporabe te uredbe. To sodelovanje ne posega v obstoječe pristojnosti Komisije, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter držav članic.

5.  Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter mednarodne organizacije iz odstavka 1 lahko informacije, ki jih prejmejo od Agencije, uporabljajo samo v okviru svojih pristojnosti in če spoštujejo temeljne pravice, vključno z zahtevami o varstvu podatkov.

Osebni podatki, ki jih obdela Agencija, se posredujejo ▌drugim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije iz člena 88(1)(c) in (d) ob upoštevanju posebnih delovnih dogovorov o izmenjavi osebnih podatkov ▌.

Ti dogovori vključujejo določbo, ki zagotavlja, da se lahko osebni podatki, ki jih Agencija posreduje organom, uradom in agencijam Unije, obdelajo za drug namen le, če to dovoli Agencija in če je to skladno s prvotnim namenom, za katerega jih je Agencija zbrala in posredovala. Organi, uradi in agencije Unije vodijo pisno evidenco ocene skladnosti za vsak primer posebej.

Agencija mora pri vsakem posredovanju osebnih podatkov mednarodnim organizacijam iz člena 88(1)(c) upoštevati določbe o varstvu podatkov iz členov 87 do 90a.

Agencija zlasti zagotovi, da so vsi delovni dogovori, sklenjeni z mednarodnimi organizacijami za izmenjavo osebnih podatkov, v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2018/1725 in da se zanje pridobi potrebno dovoljenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, če tako določa uredba.

Agencija zagotovi, da se osebni podatki, ki se posredujejo mednarodnim organizacijam, obdelujejo samo za namene, za katere so bili posredovani.

Kar zadeva ravnanje s tajnimi podatki, ti dogovori določajo, da institucija, organ, urad ali agencija Unije ali mednarodna organizacija izpolnjuje varnostna pravila in standarde, enakovredne tistim, ki jih uporablja Agencija.

6.  Informacije se med Agencijo ter organi, uradi in agencijami Unije oziroma mednarodnimi organizacijami iz odstavka 2 izmenjujejo prek komunikacijskega omrežja iz člena 14 ali drugih akreditiranih sistemov za izmenjavo informacij, ki izpolnjujejo merila glede razpoložljivosti, zaupnosti in celovitosti.

Člen 70

Evropsko sodelovanje na področju funkcij obalne straže

1.  Agencija v sodelovanju z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost ter brez poseganja v sistem EUROSUR podpira nacionalne organe, ki opravljajo funkcije obalne straže na nacionalni ravni in na ravni Unije ter po potrebi na mednarodni ravni, in sicer:

(a)  z izmenjavo, združevanjem in analizo informacij, ki so na voljo v sistemih poročanja z ladij in drugih informacijskih sistemih, ki jih upravljajo te agencije ali do katerih imajo dostop, v skladu z njihovo pravno podlago in brez poseganja v lastništvo podatkov držav članic;

(b)  z zagotavljanjem nadzornih in komunikacijskih storitev, ki temeljijo na najsodobnejši tehnologiji, vključno z vesoljsko in zemeljsko infrastrukturo ter senzorji, nameščenimi na kateri koli vrsti platforme;

(c)  s krepitvijo zmogljivosti z oblikovanjem smernic in priporočil ter z vzpostavitvijo najboljše prakse in tudi z usposabljanjem in izmenjavo osebja;

(d)  s povečanjem izmenjave informacij in sodelovanja na področju funkcij obalne straže, tudi z analizami operativnih izzivov in nastajajočih tveganj na področju pomorstva;

(e)  s souporabo zmogljivosti prek načrtovanja in izvajanja večnamenskih operacij ter souporabo sredstev in drugih zmogljivosti, v obsegu, v katerem te dejavnosti usklajujejo te agencije in se z njimi strinjajo pristojni organi zadevnih držav članic.

2.  Podrobne oblike sodelovanja med Agencijo, Evropsko agencijo za nadzor ribištva in Evropsko agencijo za pomorsko varnost na področju funkcij obalne straže se določijo v delovnem dogovoru v skladu z njihovimi pooblastili in s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za te agencije. Tak dogovor odobrijo upravni odbor Agencije ter upravna odbora Evropske agencije za pomorsko varnost in Evropske agencije za nadzor ribištva. Agencije informacije, ki jih prejmejo v okviru sodelovanja, uporabljajo le v mejah svojih pravnih okvirov in v skladu s temeljnimi pravicami, vključno z zahtevami glede varstva podatkov.

3.  Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami, Agencijo, Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Evropsko agencijo za nadzor ribištva pripravi praktični priročnik o evropskem sodelovanju na področju funkcij obalne straže. Ta priročnik vsebuje smernice, priporočila in najboljšo prakso za izmenjavo informacij. Komisija priročnik sprejme v obliki priporočila po postopku iz člena 117(3).

Člen 71

Sodelovanje z Irsko in Združenim kraljestvom

1.  Agencija omogoča lažje operativno sodelovanje držav članic z Irsko in Združenim kraljestvom pri posebnih dejavnostih.

2.  Za namene sistema EUROSUR lahko izmenjava informacij in sodelovanje z Irsko in Združenim kraljestvom potekata bodisi na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov med Irsko ali Združenim kraljestvom ter eno ali več sosednjimi državami članicami bodisi prek regionalnih mrež, ki temeljijo na teh sporazumih. Nacionalni koordinacijski centri držav članic so kontaktne točke za izmenjavo informacij z ustreznimi organi Irske in Združenega kraljestva v sistemu EUROSUR.

3.  Sporazumi iz odstavka 2 se omejijo na izmenjavo naslednjih informacij med nacionalnim koordinacijskim centrom države članice ter ustreznim organom Irske ali Združenega kraljestva:

(a)  informacij iz nacionalne slike razmer države članice, če so bile Agenciji posredovane za namene evropske slike razmer;

(b)  informacij, ki sta jih zbrala Irska in Združeno kraljestvo ter so pomembne za namene evropske slike razmer;

(c)  informacij iz člena 26(5).

4.  Informacije, ki jih v sistemu EUROSUR zagotovi Agencija ali država članica, ki ni pogodbenica sporazuma iz odstavka 2, se ne delijo z Irsko in Združenim kraljestvom brez predhodne odobritve Agencije ali te države članice. Zavrnitev delitve informacij z Irsko in Združenim kraljestvom je za države članice in Agencijo zavezujoča.

5.  Nadaljnji prenos in drugo posredovanje informacij, izmenjanih na podlagi tega člena, tretjim državam ali tretjim osebam sta prepovedana.

6.  Sporazumi iz odstavka 2 vsebujejo določbe o finančnih stroških, ki nastanejo zaradi sodelovanja Irske in Združenega kraljestva pri izvajanju teh sporazumov.

7.  Podpora, ki jo zagotavlja Agencija v skladu s točkami 12, 13 in 15 člena 10(1), vključuje organizacijo operacij vračanja držav članic, v katerih sodeluje tudi Irska ali Združeno kraljestvo.

8.  Uporaba te uredbe za meje Gibraltarja se začasno odloži do datuma, ko bo dosežen sporazum o področju uporabe ukrepov, ki zadevajo prehod oseb prek zunanjih meja.

Člen 72

Sodelovanje s tretjimi državami

1.  V skladu s členom 3(g) države članice in Agencija sodelujejo s tretjimi državami za namene evropske integrirane politike upravljanja meja in migracijske politike ▌.

2.  Na podlagi prednostnih nalog politike, določenih v skladu s členom 8(4), Agencija tretjim državam zagotovi tehnično in operativno pomoč v okviru politike zunanjega delovanja Unije, tudi glede varstva temeljnih pravic in osebnih podatkov ter načela nevračanja.

3.  Agencija in države članice spoštujejo pravo Unije, vključno z normativi in standardi, ki so del pravnega reda Unije, tudi kadar sodelovanje s tretjimi državami poteka na ozemlju teh držav.

4.   Z vzpostavitvijo sodelovanja s tretjimi državami se prispeva k spodbujanju standardov v zvezi z evropskim integriranim upravljanjem meja.

Člen 73

Sodelovanje držav članic s tretjimi državami

1.  Države članice lahko ▌ na operativni ravni sodelujejo ▌ z eno ali več tretjimi državami na področjih, ki jih zajema tema te uredbe. Tovrstno sodelovanje lahko vključuje izmenjavo informacij in lahko poteka na podlagi dvostranskih ali večstranskih sporazumov, drugih oblik dogovorov ali prek regionalnih mrež, vzpostavljenih na podlagi teh sporazumov.

2.  Države članice pri sklepanju dvostranskih in večstranskih sporazumov iz odstavka 1 lahko vključijo določbe o izmenjavi informacij in sodelovanju za namene sistema EUROSUR v skladu s členom 76 in členom 90.

3.  Sporazumi iz odstavka 1 so skladni s pravom Unije in mednarodnim pravom o temeljnih pravicah in mednarodni zaščiti, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Konvencijo o statusu beguncev, zlasti z načelom nevračanja. Države članice pri izvajanju takih sporazumov, tudi ob upoštevanju člena 8, redno ocenjujejo in upoštevajo splošno stanje v tretji državi.

Člen 74

Sodelovanje Agencije s tretjimi državami

1.  Agencija lahko sodeluje z organi tretjih držav, ki so pristojni za zadeve, zajete v tej uredbi, v obsegu, potrebnem za izvajanje njenih nalog.

2.  Pri tem deluje v skladu s politiko zunanjega delovanja Unije, tudi pri varstvu temeljnih pravic in načelu nevračanja, prepovedi samovoljnega pridržanja ter prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ter s podporo delegacij Unije in misij in operacij SVOP, kjer je ustrezno, ter se usklajuje z njimi, kot določa člen 69.

3.  V okoliščinah, ki zahtevajo napotitev skupin za upravljanje meja ▌ iz stalne enote evropske mejne in obalne straže v tretjo državo, v kateri bodo člani skupine izvajali izvršilne pristojnosti, Unija z zadevno tretjo državo na podlagi člena 218 PDEU sklene sporazum o statusu, pripravljen na podlagi vzorca sporazuma o statusu iz člena 77(1a). Sporazum o statusu zajema vse vidike, potrebne za izvajanje teh ukrepov. Zlasti mora določati obseg operacije, civilno in kazensko odgovornost ter naloge in pooblastila članov skupin, ukrepe za ustanovitev lokalnega urada in praktične ukrepe za spoštovanje temeljnih pravic. Sporazum o statusu zagotavlja celovito spoštovanje temeljnih pravic med temi operacijami in določa pritožbeni mehanizem. O določbah sporazuma o statusu, ki se nanašajo na prenos podatkov, se je treba posvetovati z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, če te določbe občutno odstopajo od vzorčnega sporazuma o statusu.

4.  Agencija v skladu s členom 77(5) deluje tudi v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s temi organi v skladu s pravom in politiko Unije, če ti dogovori obstajajo.

Ti delovni dogovori določajo obseg, naravo in namen sodelovanja ter so povezani z upravljanjem operativnega sodelovanja in lahko vključujejo določbe o izmenjavi občutljivih netajnih podatkov in o sodelovanju v sistemu EUROSUR v skladu s členom 75(3).

Agencija zagotovi, da se informacije, ki se posredujejo tretjim državam, obdelujejo samo za namene, za katere so bile posredovane. Vsi delovni dogovori o izmenjavi tajnih podatkov se sklenejo v skladu s členom 77(6). Agencija spoštuje pravo Unije, vključno z normativi in standardi, ki so del pravnega reda Unije. Če ti delovni dogovori zagotavljajo prenos osebnih podatkov in če to določa Uredba št. 2018/1725, Agencija zahteva predhodno odobritev Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

5.   Agencija prispeva k izvajanju zunanje politike Unije glede vračanja in ponovnega sprejema v okviru politike zunanjega delovanja Unije in v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba.

6.  Agencija lahko prejme sredstva Unije v skladu z določbami ustreznih instrumentov za podpiranje tretjih držav in v zvezi s tretjimi državami. V tretjih državah lahko začne in financira projekte tehnične pomoči v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba, in v skladu s finančnimi pravili, ki se uporabljajo za Agencijo. Ti projekti so vključeni v enotni programski dokument iz člena 100.

7.  Agencija Evropski parlament, Svet in Komisijo obvešča o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s tem členom, in zlasti o dejavnostih, ki so povezane s tehnično in operativno pomočjo na področju upravljanja meja in vračanja v tretje države, ter o napotitvi uradnikov za zvezo, vključno s podrobnimi informacijami o spoštovanju temeljnih pravic. Agencija ob polnem upoštevanju člena 110(2) objavi vse sporazume, delovne dogovore, pilotne projekte in projekte tehnične pomoči s tretjimi državami.

8.  Agencija v svoja letna poročila vključi oceno sodelovanja s tretjimi državami.

Člen 75

Tehnična in operativna pomoč, ki jo Agencija zagotovi tretjim državam

1.  Agencija lahko usklajuje operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami ter tretjim državam zagotovi takšno pomoč v okviru evropskega integriranega upravljanja meja

2.  Agencija ima možnost izvajanja ukrepov v zvezi z evropskim integriranim upravljanjem meja na ozemlju tretje države ob soglasju te tretje države ▌.

3.  Operacije na ozemlju tretje države se vključijo v letni delovni program, ki ga sprejme upravni odbor v skladu s členom 100(1) in (7), in se izvajajo na podlagi operativnega načrta, o katerem se dogovorita Agencija in zadevna tretja država, ter ob posvetovanju s sodelujočimi državami članicami. Če ena ali več držav članic meji na tretjo državo ali operativno območje tretje države, morajo soglašati z operativnim načrtom in njegovimi morebitnimi spremembami. Za izvajanje v tretjih državah se smiselno uporabljajo členi 39, 44, 47, 48 in 55 do 58.

3a.  Za varnost osebja, napotenega v tretje države, skrbi izvršni direktor.

V ta namen ga države članice obvestijo o morebitnih pomislekih glede varnosti svojih državljanov, napotenih na ozemlje nekaterih tretjih držav.

Če varnosti osebja, napotenega v tretje države, ni mogoče zagotoviti, izvršni direktor sprejme ustrezne ukrepe, in sicer začasno ustavi ali konča ustrezne vidike tehnične in operativne pomoči, ki jo Agencija zagotavlja tej tretji državi.

3b.  Brez poseganja v napotitev članov stalne enote evropske mejne in obalne straže v skladu s členi 55 do 58 je sodelovanje držav članic pri skupnih operacijah na ozemlju tretjih držav prostovoljno.

Če varnosti sodelujočega osebja kljub ustreznemu mehanizmu iz člena 58(7) in odstavka 3a ni mogoče zagotoviti tako, kot to želi država članica, lahko ta zavrne svoj prispevek k operaciji v tretji državi. Če se država članica sklicuje na take izjemne razmere, Agenciji med letnimi dvostranskimi pogajanji ali najpozneje 21 dni pred napotitvijo pisno sporoči natančne razloge in informacije o razmerah, vsebina sporočila pa se vključi v poročilo iz člena 65. Za napotitev operativnega osebja v skladu s členom 57 mora dati soglasje matična država članica na osnovi uradnega obvestila Agencije in najpozneje 21 dni pred napotitvijo.

3c.  Operativni načrti iz odstavka 3 lahko vključujejo določbe o izmenjavi informacij in sodelovanju za namene sistema EUROSUR v skladu s členom 76(2) in členom 90.

Člen 76

Izmenjava informacij s tretjimi državami v okviru sistema EUROSUR

1.  Nacionalni koordinacijski centri držav članic iz člena 21 in, kjer je ustrezno, Agencija so kontaktne točke za izmenjavo informacij in sodelovanje s tretjimi državami za namene sistema EUROSUR.

2.  Določbe o izmenjavi informacij za namene sistema EUROSUR iz člena 73(2) obravnavajo:

(a)  specifične slike razmer, ki se delijo s tretjimi državami;

(b)  podatke tretjih držav, ki se lahko izmenjujejo v okviru evropske slik razmer, in postopke za izmenjavo teh podatkov;

(c)  postopke in pogoje, po katerih se lahko organom tretjih držav zagotovijo storitve sistema EUROSUR za združevanje podatkov (EUROSUR Fusion);

(d)  načine sodelovanja in izmenjave informacij z opazovalci iz tretjih držav za namene sistema EUROSUR.

3.  Informacije, ki jih v okviru sistema EUROSUR zagotovi Agencija ali država članica, ki ni pogodbenica sporazuma iz odstavka 1 člena 73, se ne delijo s tretjo državo na podlagi omenjenega sporazuma brez predhodne odobritve Agencije ali zadevne države članice. Zavrnitev delitve informacij z zadevno tretjo državo je za države članice in Agencijo zavezujoča.

Člen 77

Vloga Komisije pri sodelovanju s tretjimi državami

1a.  Komisija po posvetovanju z državami članicami, Agencijo, Agencijo EU za temeljne pravice in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov pripravi vzorčni sporazum o statusu za ukrepe, ki se bodo izvajali na ozemlju tretjih držav.

2.  Komisija v sodelovanju z državami članicami in Agencijo pripravi vzorčne določbe ▌ za izmenjavo informacij v okviru sistema EUROSUR v skladu s členoma 71(2) in 73(2).

Komisija po posvetovanju z Agencijo in drugimi ustreznimi organi ali agencijami, vključno z Agencijo EU za temeljne pravice in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, pripravi vzorec za delovne dogovore iz člena 74. Ta vzorec vsebuje določbe o varovalih glede temeljnih pravic in varstva podatkov, ki se nanašajo na praktične ukrepe.

3.  Pred sklenitvijo novega dvostranskega ali večstranskega sporazuma iz člena 73(1) zadevne države članice Komisijo uradno obvestijo o osnutku določb, ki se nanašajo na upravljanje meja in vračanje ▌.

Zadevne države članice Komisijo uradno obvestijo o določbah veljavnih in novih dvostranskih in večstranskih sporazumov iz člena 73(1), ki se nanašajo na upravljanje meja in vračanje, Komisija pa nato o njih obvesti Svet in Agencijo.

5.  Agencija pred odobritvijo delovnih dogovorov med Agencijo in pristojnimi organi tretjih držav s strani upravnega odbora o tem uradno obvesti Komisijo. Agencija pred sklenitvijo delovnega dogovora obvesti Evropski parlament in mu predloži podrobne informacije o straneh, ki bodo dogovor sklenile, in o njegovi predvideni vsebini.

6.  Agencija Komisijo uradno obvesti o operativnih načrtih iz člena 75(3). Odločitev o napotitvi uradnikov za zvezo v tretje države v skladu s členom 78 je pogojena s predhodnim mnenjem Komisije. O teh dejavnostih se brez odlašanja in v celoti obvesti Evropski parlament.

Člen 78

Uradniki Agencije za zvezo v tretjih državah

1.  Agencija lahko v tretje države napoti strokovnjake iz svojega statutarnega osebja, pa tudi druge strokovnjake, kot uradnike za zvezo, ki jim mora biti pri opravljanju njihovih dolžnosti zagotovljena najboljša možna zaščita. Ti so del krajevnih ali regionalnih mrež za sodelovanje uradnikov za zvezo za priseljevanje in strokovnjakov za varnost, ki jih zagotovijo Unija in države članice, vključno z mrežo, vzpostavljeno v skladu z [Uredbo (ES) št. 377/2004]. Agencija lahko z odločitvijo upravnega odbora določi posebne profile uradnikov za zvezo, ▌ odvisno od operativnih potreb v zvezi z zadevno tretjo državo.

2.  V okviru politike zunanjega delovanja Unije imajo pri napotitvi uradnikov za zvezo prednost tretje države, ki v skladu z analizo tveganja predstavljajo državo izvora ali državo tranzita v zvezi z nezakonitim priseljevanjem. Agencija lahko po načelu vzajemnosti sprejme uradnike za zvezo, ki jih napotijo te tretje države. Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja vsako leto sprejme seznam prednostnih nalog. Napotitev uradnikov za zvezo potrdi upravni odbor na podlagi mnenja Komisije.

3.  V skladu s pravom Unije in spoštovanjem temeljnih pravic so naloge uradnikov za zvezo, ki so uslužbenci Agencije, vzpostavitev in vzdrževanje stikov s pristojnimi organi tretje države, v katero so napoteni, da bi prispevali k preprečevanju in boju zoper nezakonito priseljevanje ter k vračanju oseb v postopku vračanja, vključno z zagotavljanjem tehnične pomoči pri identifikaciji državljanov tretjih držav in pridobitvi potovalnih dokumentov. Ti uradniki za zvezo se podrobno usklajujejo z delegacijami Unije, z državami članicami v skladu z Uredbo (ES) št. 377/2004 ter po potrebi z misijami in operacijami SVOP, kot določa člen 69. Kadar je mogoče, imajo pisarne v isti stavbi kot delegacije Unije.

4.  Za tretje države, kamor Agencija ni napotila uradnikov za zvezo za vračanje, lahko Agencija državo članico podpre, da tja napoti uradnika za zvezo za vračanje, ki nudi podporo državam članicam, pa tudi dejavnostim Agencije, v skladu s členom 49.

Člen 79

Opazovalci, ki sodelujejo pri dejavnostih Agencije

1.  Agencija lahko ob soglasju zadevnih držav članic v skladu s členom 69 povabi opazovalce iz institucij, organov, uradov ali agencij Unije ali mednarodnih organizacij ter misij in operacij SVOP, da sodelujejo pri njenih dejavnostih, zlasti pri skupnih operacijah, pilotnih projektih, analizi tveganja in usposabljanju, če je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti ter lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljših praks, ne da bi vplivala na splošno varnost teh dejavnosti. Opazovalci lahko sodelujejo pri analizi tveganja in usposabljanju samo na podlagi soglasja zadevnih držav članic. Kar zadeva skupne operacije in pilotne projekte, je sodelovanje opazovalcev mogoče samo ob soglasju države članice gostiteljice. Podrobna pravila o sodelovanju opazovalcev se vključijo v operativni načrt. Ti opazovalci se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznega usposabljanja, ki ga organizira Agencija.

2.  Poleg tega lahko Agencija v dogovoru z zadevnimi državami članicami povabi opazovalce iz tretjih držav, da sodelujejo pri njenih dejavnostih na zunanjih mejah iz člena 37, operacijah vračanja iz člena 51, posredovanju za vračanje iz člena 54 in usposabljanju iz člena 62, če je njihova prisotnost v skladu s cilji teh dejavnosti ter lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja in izmenjavi najboljše prakse, ne da bi vplivala na splošno varnost teh dejavnosti ali varnost državljanov tretjih držav. Sodelovanje teh opazovalcev ▌ je mogoče samo ob soglasju zadevnih držav članic. Podrobna pravila o sodelovanju opazovalcev se vključijo v operativni načrt. Ti opazovalci se pred sodelovanjem pri dejavnostih Agencije udeležijo ustreznega usposabljanja, ki ga organizira Agencija. Med sodelovanjem v teh dejavnostih morajo spoštovati kodekse ravnanja Agencije.

3.  Agencija zagotovi, da navzočnost opazovalcev ne pomeni tveganja v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic.

POGLAVJE III

Lažni in pravi dokumenti na spletu (FADO)

Člen 80

Agencija prevzame in upravlja sistem za lažne in prave dokumente na spletu (sistem FADO), vzpostavljen v skladu s Skupnim ukrepom 98/700/PNZ ▌.

POGLAVJE IV

Splošne določbe

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 81

Varstvo temeljnih pravic in strategija za temeljne pravice

1.  Evropska mejna in obalna straža pri opravljanju svojih nalog iz te uredbe zagotovi varstvo temeljnih pravic v skladu z ustreznim pravom Unije, zlasti z Listino in ustreznim mednarodnim pravom, vključno z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951, njenim protokolom iz leta 1967, Konvencijo o otrokovih pravicah in obveznostmi v zvezi z dostopom do mednarodne zaščite, zlasti z načelom nevračanja.

Za ta namen Agencija, če to odobri uradnik za temeljne pravice in pri tem sodeluje, pripravi, nadalje razvija in izvaja strategijo in akcijski načrt za temeljne pravice, vključno z učinkovitim mehanizmom za spremljanje spoštovanja temeljnih pravic pri vseh dejavnostih Agencije.

V skladu s členom 106(3) se o strategiji za temeljne pravice posvetuje s posvetovalnim forumom.

2.  Evropska mejna in obalna straža pri opravljanju svojih nalog zagotovi, da se nobena oseba ne izkrca v državo, ki krši načelo nevračanja, prisili k vstopu vanjo, vodi ali kako drugače preda oziroma vrne organom take države, v kateri med drugim obstaja resna nevarnost, da bo podvržena smrtni kazni, mučenju, preganjanju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, ali v kateri bi bilo njeno življenje ali svoboda ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, spolne usmerjenosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja, ali države, ki krši načelo nevračanja ali v kateri obstaja tveganje izgona, odstranitve, izročitve drugi državi ali vrnitve v drugo državo, ki krši omenjeno načelo.

3.  Evropska mejna in obalna straža pri opravljanju svojih nalog upošteva in v skladu s svojim mandatom obravnava pravice ter posebne potrebe otrok, mladoletnikov brez spremstva, invalidov, žrtev trgovine z ljudmi, oseb, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, oseb v stiski na morju in drugih oseb v posebej ranljivem položaju. Pri vseh svojih dejavnostih posebno pozornost namenja otrokovim pravicam, da zagotovi spoštovanje koristi otroka.

4.  Agencija pri opravljanju vseh svojih nalog, odnosih z državami članicami in sodelovanju s tretjimi državami upošteva poročila posvetovalnega foruma iz člena 70 in uradnika za temeljne pravice.

Člen 82

Kodeks ravnanja

1.  Agencija v sodelovanju s posvetovalnim forumom pripravi in nadalje razvija kodeks ravnanja, ki se uporablja za vse operacije v zvezi z nadzorom meje, ki jih usklajuje Agencija, in za vse osebe, ki sodelujejo v dejavnostih Agencije. Kodeks ravnanja določa postopke, ki so namenjeni zagotavljanju načel vladavine prava in spoštovanju temeljnih pravic, pri čemer je posebna pozornost namenjena ranljivim osebam, tudi otrokom, mladoletnikom brez spremstva in drugim osebam v ranljivem položaju ter osebam, ki zaprosijo za mednarodno zaščito.

2.  Agencija v sodelovanju s posvetovalnim forumom vzpostavi in nadalje razvija kodeks ravnanja za operacije vračanja, ki se uporablja med vsemi operacijami vračanja in posredovanjem za vračanje, ki jih usklajuje ali organizira Agencija. Kodeks ravnanja vsebuje opis skupnih standardiziranih postopkov, da se poenostavi organizacija operacij vračanja in posredovanja za vračanje ter zagotovi vrnitev na human način in ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic, zlasti načel človekovega dostojanstva, prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja oziroma kaznovanja, pravice do svobode in varnosti ter pravice do varstva osebnih podatkov in do nediskriminacije.

3.  V kodeksu ravnanja za vračanje je poseben poudarek namenjen obveznosti držav članic, da zagotovijo učinkovit sistem spremljanja prisilnega vračanja, kot je določeno v členu 8(6) Direktive 2008/115/ES, in strategiji za temeljne pravice.

Člen 83

Naloge in pooblastila članov skupin

1.  Članom skupin, napotenih iz stalne enote Evropske mejne in obalne straže, se omogoči opravljanje ▌ nalog in izvajanje ▌ pooblastil v zvezi z nadzorom meje in vračanjem ter vseh nalog in pooblastil, potrebnih za uresničevanje ciljev uredb (EU) št. 656/2014 in (EU) 2016/399 ter Direktive 2008/115/ES.

1a.  Opravljanje nalog in izvajanje pooblastil, zlasti tistih, ki zahtevajo izvršilne pristojnosti, mora odobriti država članica gostiteljica na svojem ozemlju, zanje pa se uporablja tudi upoštevno pravo Unije ter nacionalno in mednarodno pravo, zlasti Uredba (EU) št. 656/2014, kot je opisano v operativnem načrtu iz člena 39.

2.  Člani skupin opravljajo svoje naloge in izvajajo svoja pooblastila v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom ▌ ter nacionalnim pravom države članice gostiteljice, pri tem pa zagotovijo popolno spoštovanje temeljnih pravic.

3.  Brez poseganja v člen 94(1), kar zadeva statutarno osebje Agencije, lahko člani skupin opravljajo naloge in izvajajo pooblastila na splošno samo v skladu z navodili mejnih policistov ali osebja, ki opravlja naloge v zvezi z vračanjem v državi članici gostiteljici, in praviloma v njihovi navzočnosti. Država članica gostiteljica lahko člane skupin pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

3a.  Država članica gostiteljica lahko Agenciji prek uradnika za usklajevanje poroča o incidentih, ko član skupine ni upošteval operativnega načrta, tudi v povezavi s temeljnimi pravicami, za morebitne nadaljnje ukrepe, vključno z disciplinskimi.

4.  Člani napotenih skupin, sestavljenih iz statutarnih ▌ uslužbencev Agencije, ▌ pri opravljanju svojih nalog in izvrševanju svojih pooblastil nosijo uniformo stalne enote evropske mejne in obalne straže. Člani skupin, napotenih iz držav članic za dolgoročno ali kratkoročno obdobje, med opravljanjem nalog in izvajanjem pooblastil nosijo lastne uniforme.

Z odstopanjem od tega pravila upravni odbor s sklepom iz člena 55(4)(-a) določi profile, za katere zaradi posebne narave operativnih dejavnosti obveznost nošenja uniforme morda ne velja.

Vsi člani skupin na rokavu uniforme nosijo tudi vidno osebno identifikacijo in moder trak z oznakama Unije in Agencije, ki označujeta njihovo sodelovanje pri skupni operaciji, napotitvi podpornih skupin za upravljanje migracij, pilotnem projektu, hitrem posredovanju na mejah, operaciji vračanja ali posredovanju za vračanje. Da se omogoči identifikacija članov skupin s strani nacionalnih organov države članice gostiteljice, imajo prvi vedno pri sebi akreditacijsko listino, ki jo na zahtevo predložijo nacionalnim organom države članice gostiteljice.

Načrt in specifikacije za uniforme statutarnega osebja se določijo s sklepom upravnega odbora na osnovi predloga, ki ga pripravi izvršni direktor po prejemu mnenja Komisije ▌.

5.  ▌ Za osebje, ki je dodeljeno Agenciji ali napoteno iz države članice ▌ za dolgoročno obdobje, se možnost nošnje in uporabe službenega orožja, streliva in opreme določi z nacionalno zakonodajo matične države članice.

Možnost nošnje in uporabe službenega orožja, streliva in opreme s strani statutarnih ▌ uslužbencev Agencije, napotenih kot članov skupin, se opredeli z okvirom in podrobnimi pravili, določenimi v tem členu in v Prilogi V.

Za namene izvajanja tega odstavka lahko izvršni direktor člane statutarnega osebja v skladu s členom 56(3a)(b) pooblasti za nošnjo in uporabo orožja po pravilih, ki jih sprejme upravni odbor.

6.  Opravljanje nalog s strani članov skupin, vključno s člani statutarnega osebja, med napotitvijo, ki zahtevajo uporabo sile, vključno z nošnjo in uporabo službenega orožja, streliva in opreme, za ustrezne profile odobri država članica gostiteljica, matična država članica oziroma za statutarno osebje Agencija pa mora dati soglasje. Pri uporabi sile, vključno z nošnjo in uporabo službenega orožja, streliva in opreme, je treba spoštovati nacionalno zakonodajo države članice gostiteljice, navzoči pa morajo biti tudi mejni policisti države članice gostiteljice. Država članica gostiteljica lahko na podlagi soglasja matične države članice ali Agencije, kadar je primerno, člane skupin pooblasti, da na njenem ozemlju uporabijo silo, kadar mejni policisti države članice gostiteljice niso prisotni.

Država članica gostiteljica lahko prepove nošnjo določenega službenega orožja, streliva in opreme, če njena zakonodaja to prepoveduje njenim lastnim mejnim policistom ali osebju, ki opravlja naloge v zvezi z vračanjem. Država članica gostiteljica pred napotitvijo članov skupin Agencijo obvesti o dovoljenem službenem orožju, strelivu in opremi ter o pogojih za njihovo uporabo. Agencija da te informacije na voljo državam članicam.

7.  Službeno orožje, strelivo in oprema se lahko uporabijo za zakonito samoobrambo in zakonito obrambo članov skupin ali drugih oseb v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice ter ustreznimi načeli mednarodnega prava o človekovih pravicah in Listino EU o temeljnih pravicah.

8.  Za namene te uredbe država članica gostiteljica članom skupin dovoli vpogled v evropske zbirke podatkov, če je to potrebno za izpolnjevanje operativnih ciljev, določenih v operativnem načrtu o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju, in sicer prek nacionalnih vmesnikov ali drugih oblik dostopa v skladu z zakonodajnimi instrumenti za vzpostavitev takih zbirk podatkov, kot je ustrezno. Države članice gostiteljice jim lahko tudi dovolijo vpogled v svoje nacionalne zbirke podatkov, kadar je to potrebno za isti namen. Države članice poskrbijo za to, da dejansko in učinkovito omogočijo dostop do takih zbirk podatkov. Člani skupin imajo vpogled samo v tiste podatke, ki jih nujno potrebujejo za opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil. Država članica gostiteljica pred napotitvijo članov skupin Agencijo obvesti o nacionalnih in evropskih zbirkah podatkov, katerih uporaba je dovoljena. Agencija zagotovi dostopnost teh informacij vsem državam članicam, ki sodelujejo pri napotitvi.

Vpogled se izvede v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov in nacionalnim pravom o varstvu podatkov države članice gostiteljice.

9.  O zavrnitvi vstopa v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2016/399 in zavrnitvi vizuma na meji v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku odločajo samo mejni policisti države članice gostiteljice ali člani skupin, če jih je država članica gostiteljica pooblastila, da delujejo v njenem imenu.

Člen 84

Akreditacijska listina

1.  Agencija v sodelovanju z državo članico gostiteljico članom skupin izda listino v uradnem jeziku države članice gostiteljice in še enem uradnem jeziku institucij Unije zaradi njihove identifikacije in kot dokaz pravic imetnika, da opravlja naloge in izvaja pooblastila iz člena 83. Listina vključuje naslednje podatke posameznega člana skupin:

(a)  ime in državljanstvo;

(b)  položaj ali službeni naziv;

(c)  nedavno digitalno fotografijo in

(d)  naloge, ki jih lahko opravlja v času napotitve.

2.  Listina se po končani skupni operaciji, prenehanju napotitve podpornih skupin za upravljanje migracij, zaključku pilotnega projekta, hitrega posredovanja na mejah, operacije vračanja ali posredovanja za vračanje vrne Agenciji.

Člen 85

Civilna odgovornost članov skupin

1.  Kadar člani skupin delujejo v državi članici gostiteljici, je ta država članica brez poseganja v člen 94 v skladu s svojim nacionalnim pravom odgovorna za vso škodo, ki jo ti povzročijo pri izvajanju operacij.

2.  Če je bila škoda povzročena zaradi hude malomarnosti ali namerne kršitve članov skupin, ki so jih napotile države članice, lahko država članica gostiteljica od matične države članice zahteva povračilo zneska, ki ga je morala plačati žrtvam ali osebam, ki so do tega upravičene.

Če škodo zaradi hude malomarnosti ali namerne kršitve povzročil statutarni uslužbenec Agencije, lahko država članica gostiteljica od Agencije zahteva povračilo zneska, ki ga je morala plačati žrtvam ali osebam, ki so do tega upravičene. To ne posega v možnost vložitve tožbe zoper Agencijo na Sodišču Evropske unije v skladu s členom 96a.

3.  Brez poseganja v uveljavljanje svojih pravic do tretjih oseb se vsaka država zaveže, da od države članice gostiteljice ali druge države članice ne bo terjala povračila za škodo, ki jo je utrpela, razen v primerih hude malomarnosti ali namerne kršitve.

4.  Države članice vse medsebojne spore ali spore med državo članico in Agencijo v zvezi z izvajanjem odstavkov 2 in 3 tega člena, ki jih ne bodo mogle rešiti s pogajanji, predložijo Sodišču Evropske unije v skladu s členom 273 PDEU.

5.  Brez poseganja v uveljavljanje svojih pravic do tretjih oseb Agencija krije stroške v zvezi s škodo, povzročeno na njeni opremi med napotitvijo, razen v primerih hude malomarnosti ali namerne kršitve.

Člen 86

Kazenska odgovornost članov skupin

Brez poseganja v člen 94 so člani skupin, vključno s statutarnim osebjem Agencije, med izvajanjem skupne operacije, pilotnega projekta, napotitve v podporno skupino za upravljanje migracij, hitrim posredovanjem na mejah, operacijo vračanja ali posredovanjem za vračanje, na ozemlju države članice gostiteljice obravnavani enako kot uradniki države članice gostiteljice v primeru storitve kaznivih dejanj proti njim ali če kaznivo dejanje storijo sami.

Oddelek 2

Obdelava osebnih podatkov s strani evropske mejne in obalne straže

Člen 87

Splošna pravila o obdelavi osebnih podatkov s strani Agencije

1.  Agencija pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (EU) 2018/1725.

2.  Upravni odbor sprejme interna pravila, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (EU) št. 2018/1725, tudi ▌ v zvezi z uradno osebo za varstvo podatkov v Agenciji.

Agencija lahko v skladu s členom 25 Uredbe (EU) št. 2018/1725 sprejme interna pravila o omejitvi uporabe pravic iz členov 14 do 22, 35 in 36 Uredbe (EU) št. 2018/1725. Predvsem za opravljanje nalog na področju vračanja Agencija sprejme interna pravila o omejitvi uporabe teh pravic za posamezne primere, če bi uveljavljanje teh pravic ogrozilo postopek vračanja. Pri teh omejitvah je treba spoštovati bistvo temeljnih pravic in svoboščin, prav tako pa morajo biti potrebne in sorazmerne zastavljenemu cilju ter po potrebi vsebovati posebne določbe iz člena 25(2) Uredbe (EU) št. 2018/1725.

3.  Agencija lahko osebne podatke iz členov 50, 89 in 90 prenese ▌ tretji državi ali mednarodni organizaciji v skladu z določbami Poglavja V Uredbe (EU) št. 2018/1725, če je ta prenos potreben za izvajanje nalog Agencije ▌. Agencija zagotovi, da se osebni podatki, ki se posredujejo tretji državi ali mednarodni organizaciji, obdelujejo samo za namene, za katere so bili posredovani. Agencija ob posredovanju osebnih podatkov tretji državi ali mednarodni organizaciji navede morebitne splošne ali posebne omejitve dostopa do podatkov ali njihove uporabe, med drugim v zvezi z njihovim posredovanjem, izbrisom in uničenjem. Če se potreba po takih omejitvah pojavi po posredovanju osebnih podatkov, Agencija o tem obvesti tretjo državo ali mednarodno organizacijo. Tretja država ali mednarodna organizacija te omejitve upošteva.

4.  Prenosi osebnih podatkov v tretje države ne posegajo v pravice prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do te zaščite, zlasti kar zadeva njihovo nevračanje, in prepoved razkrivanja ali pridobivanja informacij iz člena 30 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta.

5.   Države članice in Agencija po potrebi zagotovijo, da se informacije, prenesene ali razkrite tretjim državam v skladu s to uredbo, ne prenesejo naprej drugim tretjim državam ali tretjim osebam. Določbe v zvezi s tem se vključijo v vse sporazume ali dogovore, ki so sklenjeni s tretjimi državami in predvidevajo izmenjavo informacij.

Člen 88

Nameni obdelave osebnih podatkov

1.  Agencija lahko osebne podatke obdela samo za naslednje namene:

(a)  za opravljanje svojih nalog, ki vključujejo organizacijo in usklajevanje skupnih operacij, pilotnih projektov in hitrega posredovanja na mejah, ter v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, kot določajo členi 38 do 41;

(b)  za izvajanje nalog v podporo državam članicam in tretjim državam pri dejavnostih pred vračanjem in dejavnostih, povezanih z vračanjem, upravljanju sistemov za upravljanje vračanja ter usklajevanju ali organizaciji operacij vračanja ter zagotavljanju tehnične in operativne pomoči državam članicam in tretjim državam v skladu s členom 49;

(c)  za omogočanje lažje izmenjave informacij z državami članicami, Komisijo, ESZD ter naslednjimi agencijami Unije in mednarodnimi organizacijami: Evropskim azilnim podpornim uradom, Satelitskim centrom Evropske unije, EMSA, EFCA, Evropsko agencijo za varnost v letalstvu in upravljavcem mreže za upravljanje evropskega zračnega prometa v skladu s členom 89;

(d)  za omogočanje lažje izmenjave informacij z državami članicami, organi za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, Europolom in Eurojustom v skladu s členom 90a;

(e)   za analizo tveganja, ki jo Agencija opravi v skladu s členom 30;

(f)   za opravljanje svojih nalog v okviru sistema EUROSUR v skladu s členom 90;

(g)  za upravljanje sistema FADO v skladu s členom 80;

(h)   za upravne naloge.

2.  Država članica ali druga agencija Unije, ki Agenciji zagotavlja osebne podatke, določi namen ali namene, za katere se ti podatki obdelajo, kot je navedeno v odstavku 1. Agencija se lahko za vsak primer posebej odloči, da bo te osebne podatke obdelala za druge namene, ki tudi sodijo v odstavek 1, vendar samo, če je prej ocenila, da je obdelava za drug namen združljiva s prvotnim namenom zbiranja podatkov, in če jo za to pooblasti subjekt, ki je osebne podatke zagotovil. Agencija vodi pisno evidenco ocene skladnosti za vsak primer posebej.

3.  Agencija, države članice in druge agencije Unije lahko ob posredovanju osebnih podatkov navedejo splošne ali posebne omejitve dostopa do podatkov ali njihove uporabe, vključno v zvezi z njihovim posredovanjem, izbrisom ali uničenjem. Če se potreba po omejitvah pojavi po posredovanju osebnih podatkov, o tem obvestijo prejemnike. Prejemniki te omejitve upoštevajo.

Člen 89

Obdelava osebnih podatkov, zbranih med skupnimi operacijami, operacijami vračanja, pilotnimi projekti in hitrim posredovanjem na mejah ter s strani podpornih skupin za upravljanje migracij

1.  Pred vsako skupno operacijo, operacijo vračanja, pilotnim projektom in hitrim posredovanjem na mejah ali podporno skupino za upravljanje migracij Agencija in država članica gostiteljica na pregleden način opredelita odgovornost za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z varstvom podatkov. Potem ko Agencija in država članica gostiteljica skupaj opredelita namen in način obdelave, sprejmeta dogovor in tako postaneta skupni upravljavki.

Za namene iz člena 88(1)(a),(b), (c), (e) in (f) Agencija obdela zgolj naslednje kategorije osebnih podatkov, ki jih zberejo ▌ države članice, člani skupin, njeno osebje ali Evropski azilni podporni urad v okviru skupnih operacij, operacij vračanja, pilotnih projektov in hitrega posredovanja na mejah ter podporne skupine za upravljanje migracij in ji jih posredujejo:

(a)   osebne podatke o osebah, ki brez dovoljenja prečkajo zunanje meje ▌;

(b)  osebne podatke, potrebne za potrditev identitete in državljanstva državljanov tretjih držav v okviru dejavnosti vračanja, vključno s seznami potnikov;

(c)  številke registrskih tablic, identifikacijske številke vozil, telefonske številke ali identifikacijske številke ladij in zrakoplovov, ki so povezane z osebami, omenjenimi v točki (a) ▌, in ki so nujne za ▌ analiziranje poti in metod, uporabljenih pri nezakonitem priseljevanju ▌.

2.  Agencija lahko osebne podatke iz odstavka 1 obdela v naslednjih primerih:

a)   kadar je posredovanje podatkov organom ustreznih držav članic, ki so odgovorni za nadzor meje, migracije, azil ali vračanje, oziroma ustreznim agencijam EU nujno za opravljanje njihovih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije;

(b)   kadar je posredovanje organom zadevnih držav članic, ustreznim agencijam EU, tretjim državam vrnitve ali mednarodnim organizacijam nujno za namene identifikacije državljanov tretjih držav, pridobitve potnih dokumentov, omogočanje ali podpiranje vračanja;

(c)   kadar so podatki potrebni za pripravo analiz tveganja.

Člen 90

Obdelava osebnih podatkov v okviru sistema EUROSUR

1.  Če nacionalna slika razmer zahteva obdelavo osebnih podatkov, se ti podatki obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in po potrebi Direktivo 2016/680. Vsaka država članica imenuje organ, ki se šteje za upravljavca v skladu s členom 4(7) Uredbe (EU) 2016/679 ali členom 3(8) Direktive 2016/680 in ki ima osrednjo pristojnost za obdelavo osebnih podatkov v tej državi članici. Vsaka država članica posreduje kontaktne podatke tega organa Komisiji.

2.  Identifikacijske številke ladij in zrakoplovov so edini osebni podatki, do katerih je mogoče dostopati v okviru evropske in specifičnih slik razmer ter storitev Eurosur Fusion.

2a.  Obdelava podatkov v sistemu Eurosur lahko izjemoma zahteva obdelavo osebnih podatkov, ki niso identifikacijske številke ladij in zrakoplovov. Obdelava teh osebnih podatkov v sistemu EUROSUR je strogo omejena na tisto, kar je nujno potrebno za namene sistema EUROSUR v skladu s členom 18.

3.  Vsakršna izmenjava osebnih podatkov s tretjimi državami v sistemu EUROSUR je strogo omejena na tisto, kar je nujno potrebno za namene te uredbe. Izvajajo jo Agencija v skladu s poglavjem V Uredbe št. 2018/1725 ter države članice v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679 in poglavjem V Direktive (EU) 2016/680, kot je ustrezno, vključno z ustreznimi nacionalnimi predpisi o varstvu podatkov.

4.  Prepovedana je vsakršna izmenjava informacij na podlagi člena 73(2), člena 74(3) in člena 75(3), pri kateri se tretji državi posredujejo podatki, ki bi jih lahko uporabila za prepoznavanje oseb ali skupin oseb, katerih prošnje za dostop do mednarodne zaščite so v postopku obravnave ali za katere obstaja resno tveganje, da bodo žrtve mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ali katere koli druge kršitve temeljnih pravic.

4a.  Države članice in Agencija vodijo evidenco dejavnosti obdelave v skladu s členom 31 Uredbe (EU) 2018/1725, členom 30 Uredbe (EU) 2016/679 in členom 24 Direktive (EU) 2016/680, kot je ustrezno.

Člen 90a

Obdelava operativnih osebnih podatkov

1.  Če Agencija pri opravljanju svojih nalog v skladu s členom 10(19) obdeluje osebne podatke, ki jih je zbrala med spremljanjem migracijskih tokov, izvedbo analiz tveganja in operacijami za identifikacijo osumljencev, ki naj bi zagrešili čezmejna kazniva dejanja, te podatke obdela v skladu s poglavjem IX Uredbe (EU) 2018/1725. Osebni podatki, ki se obdelujejo za ta namen, se nanašajo na fizične osebe, ki jih pristojni organi držav članic, Europol, Eurojust ali Agencija utemeljeno sumijo udeležbe v čezmejnih kaznivih dejanjih, in lahko zajemajo registrske tablice, identifikacijske številke vozil, telefonske številke ter identifikacijske številke ladij in zrakoplovov, povezane s temi osebami, pa tudi osebne podatke o žrtvah in pričah, ki dopolnjujejo operativne osebne podatke o osumljencih, ki jih Agencija obdeluje v skladu s tem členom.

2.  Agencija te osebne podatke izmenjuje:

a)  z Europolom ali Eurojustom, če je posredovanje teh osebnih podatkov nujno potrebno za izvajanju njunih mandatov in če je skladno s členom 69;

b)  s pristojnimi organi za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj v državah članicah, če ti organi to nujno potrebujejo za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon hudih čezmejnih kaznivih dejanj.

Člen 90b

Hramba podatkov

1.  Agencija osebne podatke izbriše takoj, ko so bili posredovani pristojnim organom držav članic, drugim agencijam Unije, zlasti Evropskemu azilnemu podpornemu uradu, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam oziroma uporabljeni za analizo tveganja. Obdobje hrambe v nobenem primeru ne presega 90 dni od datuma, ko so bili podatki zbrani. Rezultati analiz tveganja ne vsebujejo osebnih podatkov.

2.  Osebni podatki, obdelani za opravljanje nalog, povezanih z vračanjem, se izbrišejo takoj, ko je dosežen namen, za katerega so bili zbrani, in najpozneje 30 dni po zaključku nalog, povezanih z vračanjem.

3.  Operativni osebni podatki, obdelani za namene člena 90a, se izbrišejo takoj, ko Agencija doseže namen, za katerega so bili zbrani. Agencija stalno preverja, ali je hramba teh podatkov, zlasti osebnih podatkov žrtev in prič, še vedno potrebna. V vsakem primeru to stori najpozneje 3 mesece po začetku obdelave teh podatkov, nato pa vsakih 6 mesecev. Agencija se za nadaljnjo hrambo osebnih podatkov, zlasti osebnih podatkov žrtev in prič, do naslednjega pregleda odloči samo, če je to še vedno potrebno za opravljanje njenih nalog iz člena 90a.

4.  Zgornje določbe se ne uporabljajo za osebne podatke, zbrane v sistemu FADO.

Člen 91

Varnostna pravila na področju varovanja tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov

1.  Agencija sprejme lastna varnostna pravila na podlagi načel in pravil iz varnostnih predpisov Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, med drugim določbe o izmenjavi takih podatkov s tretjimi državami ter o njihovi obdelavi in hrambi, kakor so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 in 2015/444. Vsak upravni dogovor o izmenjavi tajnih podatkov z zadevnimi organi tretje države ali, če takega dogovora ni, izredno ad hoc posredovanje tajnih podatkov EU tem organom mora predhodno odobriti Komisija.

2.  Varnostna pravila sprejme upravni odbor po odobritvi Komisije, da se zagotovi skladnost s sklepoma Komisije (EU, Euratom) 2015/443 in 2015/444.

3.  Oznaka tajno ne pomeni, da informacij ni mogoče dati na voljo Evropskemu parlamentu. Prenos in ravnanje z informacijami in dokumenti, ki se posredujejo Evropskemu parlamentu v skladu s to uredbo, morata biti v skladu s pravili o posredovanju tajnih podatkov in ravnanju z njimi, ki se uporabljajo med Evropskim parlamentom in Komisijo.

Oddelek 3

Splošni okvir in organizacija Agencije

Člen 92

Pravni status in sedež

1.  Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.

2.  Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava notranje pravo. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.  Agencija je pri izvajanju svojih tehničnih in operativnih pooblastil neodvisna.

4.  Agencijo zastopa njen izvršni direktor.

5.  Sedež Agencije je v Varšavi na Poljskem.

Člen 93

Sporazum o sedežu

1.  Potrebne določbe glede nastanitve Agencije v državi članici, kjer ima Agencija sedež, in opreme, ki jo da na voljo ta država članica, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za izvršnega direktorja, namestnike izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Agencije in njihove družinske člane, so določene v sporazumu o sedežu med Agencijo in državo članico, kjer ima Agencija sedež.

2.  Sporazum o sedežu se sklene, potem ko ga odobri upravni odbor.

3.  Država članica, v kateri ima Agencija sedež, zagotovi najboljše možne pogoje za ustrezno delovanje Agencije, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 94

Osebje

1.  Za osebje Agencije se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi) in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pogoji za zaposlitev), določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68(31), ter pravila, sprejeta v dogovoru med institucijami Unije, zato da se ti kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev Unije uporabijo za statutarno osebje.

2.  Kraj zaposlitve se načeloma določi v državi članici, v kateri ima Agencija sedež.

3.  Zaposleni, za katere se uporabljajo pogoji za zaposlitev, se načeloma na začetku zaposlijo za pet let. Njihove pogodbe se načeloma lahko podaljšajo samo enkrat, in sicer za največ pet let. Vsako naslednje podaljšanje je za nedoločen čas.

4.   Za namen izvajanja člena 32 in člena 45 ▌je lahko kot uradnik za usklajevanje ali uradnik za zvezo imenovan samo član osebja Agencije, za katerega veljajo kadrovski predpisi ali naslov II pogojev za zaposlitev. Za namen izvajanja člena 56 je lahko kot član skupine imenovan samo član osebja Agencije, za katerega veljajo kadrovski predpisi ali pogoji za zaposlitev.

5.  Upravni odbor v skladu s členom 110(2) kadrovskih predpisov sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev v dogovoru s Komisijo.

6.  Po predhodni odobritvi Komisije upravni odbor sprejme pravila v zvezi z operativnimi uslužbenci iz držav članic, ki bodo dodeljeni Agenciji v skladu s členom 57, in jih po potrebi posodablja. Ta pravila se nanašajo zlasti na finančno ureditev za napotene uslužbence, vključno z zavarovanjem, in usposabljanje. Te določbe upoštevajo dejstvo, da so operativni uslužbenci dodeljeni za to, da bodo napoteni kot člani skupin ter imeli naloge in pooblastila iz člena 83. Vanje se vključijo določbe o pogojih za napotitev. Kadar je to ustrezno, si upravni odbor prizadeva zagotoviti skladnost s pravili, ki se uporabljajo za povračilo stroškov službenih potovanj statutarnemu osebju.

Člen 95

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo in njeno statutarno osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 96

Odgovornost

-1.  Brez poseganja v člena 85 in 86 je Agencija odgovorna za vse dejavnosti, ki jih izvaja v skladu s to uredbo.

1.  Pogodbeno odgovornost Agencije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.  Za odločitve na podlagi arbitražnih klavzul iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.  Agencija v primeru nepogodbene odgovornosti nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti, vključno z dolžnostmi, povezanimi z izvajanjem izvršilnih pooblastil, in sicer v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic.

4.  Za reševanje sporov v zvezi z nadomestilom škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.  Osebno odgovornost osebja Agencije do slednje urejajo določbe iz kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev, ki se zanje uporabljajo.

Člen 96a

Tožbe pred Sodiščem Evropske unije

1.  Pri Sodišču Evropske unije je mogoče vložiti tožbo v skladu s členom 263 PDEU za razveljavitev aktov Agencije s pravnim učinkom za tretje osebe, v skladu s členom 265 PDEU zaradi opustitve ukrepanja, v skladu s členom 340 PDEU pa zaradi nepogodbene odgovornosti za škodo, ki jo je povzročila Agencija, oziroma na podlagi arbitražne klavzule zaradi pogodbene odgovornosti za škodo, ki jo je Agencija povzročila s svojimi dejanji.

2.  Agencija sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodb Sodišča Evropske unije.

Člen 97

Upravna in vodstvena struktura Agencije

Agencijo sestavljajo:

(a)  upravni odbor;

(b)  izvršni direktor;

(c)  namestniki izvršnega direktorja;

(d)  uradnik za temeljne pravice;

(e)  posvetovalni forum kot svetovalni organ.

Člen 98

Naloge upravnega odbora

1.  Upravni odbor je pristojen za sprejemanje strateških odločitev Agencije v skladu s to uredbo.

2.  Upravni odbor:

(a)  v skladu s členom 105 imenuje izvršnega direktorja na predlog Komisije;

(b)  v skladu s členom 105 imenuje namestnike izvršnega direktorja na predlog Komisije;

(c)  sprejme odločitev o ustanovitvi lokalnega urada ali podaljšanju njegovega delovanja v skladu s členom 60(6);

(d)  v skladu s členom 33(1) in (9) sprejema odločitve o izvedbi ocene ranljivosti, pri tem se odločitve o ukrepih, ki so sprejete na podlagi člena 33(9), sprejmejo z dvotretjinsko večino članov, upravičenih do glasovanja;

(e)  sprejema odločitve o seznamih obveznih informacij in podatkov, ki jih morajo z Agencijo izmenjati nacionalni organi, pristojni za upravljanje meja in vračanje, da se Agenciji omogoči opravljanje njenih nalog, brez poseganja v obveznosti iz te uredbe, zlasti iz členov 50, 87, 88, 89 in 90;

(f)  v skladu s členom 30(1) sprejema odločitve o opredelitvi skupne celovite analize tveganja; v skladu s členom 32(2) sprejema odločitve o naravi in pogojih napotitve uradnikov za zvezo v državah članicah;

(g)  v skladu s členom 8 5(5) sprejme tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja;

(h)  v skladu s členom 85(5) sprejme tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja;

(i)  v skladu s členom 55(4) sprejme odločitev o profilih in skupnem številu operativnih uslužbencev za upravljanje meja in migracije v stalni enoti evropske mejne in obalne straže;

(j)  sprejme letno poročilo o dejavnostih Agencije za preteklo leto in ga najpozneje do 1. julija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču;

(k)  vsako leto do 30. novembra in po ustreznem upoštevanju mnenja Komisije z dvotretjinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme enotni programski dokument, ki med drugim vsebuje večletno načrtovanje Agencije in njen delovni program za naslednje leto, ter ga posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji;

(l)  določi postopke, po katerih izvršni direktor sprejema odločitve glede tehničnih in operativnih nalog Agencije;

(m)  z dvotretjinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni proračun Agencije in opravlja druge naloge v zvezi s proračunom Agencije v skladu z oddelkom 5 tega poglavja;

(n)  disciplinsko ukrepa zoper izvršnega direktorja in po posvetovanju z izvršnim direktorjem zoper namestnike izvršnega direktorja;

(o)  sestavi svoj poslovnik;

(p)  določi organizacijsko strukturo Agencije in sprejme kadrovsko politiko Agencije;

(q)  sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganjem goljufije, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;

(r)  sprejme notranja pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov med njegovimi člani;

(s)  v skladu z odstavkom 8 izvaja pooblastila na področju osebja Agencije, ki jih kadrovski predpisi podeljujejo organu za imenovanje, pogoji za zaposlitev pa organu, pristojnemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanje);

(t)  v skladu s členom 110(2) kadrovskih predpisov sprejme izvedbena pravila za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev;

(u)  zagotovi ustrezno upoštevanje ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav urada OLAF;

(v)  sprejme in redno posodablja načrte za obveščanje in razširjanje informacij iz drugega pododstavka člena 10(2);

(w)  v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev imenuje računovodjo, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen;

(x)  odloča o skupni metodologiji za oceno ranljivosti, vključno z objektivnimi merili, po katerih Agencija izvede ocene ranljivosti, ter o pogostosti takih ocen in načinu izvedbe posledičnih ocen ranljivosti;

(y)  odloča o poglobljeni oceni in spremljanju države članice iz člena 33(2);

(z)  imenuje uradnika za temeljne pravice in namestnika uradnika za temeljne pravice v skladu s členom 107▌;

(za)  določi posebna pravila za zagotovitev neodvisnosti uradnika za temeljne pravice pri opravljanju njegovih dolžnosti;

(zb)  odloča o kateri koli drugi zadevi, če je tako določeno v tej uredbi;

(aa)  odobri delovne dogovore s tretjimi državami;

(bb)  po predhodni odobritvi Komisije sprejme varnostna pravila Agencije o varovanju tajnih podatkov EU in občutljivih netajnih podatkov, kot so navedeni v členu 91;

(cc)  v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev imenuje uradnika za varnost, ki je odgovoren za varnost znotraj Agencije, tudi za varovanje občutljivih in tajnih podatkov.

Letno poročilo o dejavnostih iz točke (j) se javno objavi.

3.  Za predloge odločitev upravnega odbora iz odstavka 2 o izvajanju nekaterih dejavnosti Agencije na zunanjih mejah katere koli države članice ali v njihovi neposredni bližini ali o delovnih dogovorih s tretjimi državami iz člena 74(4) se zahteva, da član upravnega odbora, ki zastopa navedeno državo članico ali državo članico, ki meji na omenjeno tretjo državo, z glasovanjem potrdi njihovo sprejetje.

4.  Upravni odbor lahko svetuje izvršnemu direktorju pri katerem koli vprašanju, ki je povezano z razvojem operativnega upravljanja zunanjih mejain usposabljanjem, vključno z dejavnostmi na področju raziskav.

5.  Upravni odbor odloča o zahtevi Irske in/ali Združenega kraljestva za sodelovanje pri posebnih dejavnostih.

Upravni odbor odloča za vsak primer posebej z absolutno večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico. Upravni odbor v svoji odločitvi oceni, ali bi sodelovanje Irske in/ali Združenega kraljestva prispevalo k izpolnitvi zadevne dejavnosti. V odločitvi je določen finančni prispevek Irske in/ali Združenega kraljestva za dejavnost, za katero je bila vložena zahteva za sodelovanje.

6.  Upravni odbor Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: proračunski organ) letno posreduje vse informacije, povezane z rezultatom postopkov ocenjevanja, ki jih izvede Agencija.

7.  Upravni odbor lahko ustanovi izvršni odbor, sestavljen iz največ štirih predstavnikov upravnega odbora, vključno s predsednikom, in predstavnika Komisije, ki bo upravnemu odboru in izvršnemu direktorju pomagal pri pripravi odločitev, programov in dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor, in ki bo po potrebi sprejel nekatere začasne nujne odločitve v imenu upravnega odbora. Izvršni odbor ne sprejema odločitev, za katere je v upravnem odboru potrebna dvotretjinska ali tričetrtinska večina. Upravni odbor lahko na izvršni odbor prenese nekatere jasno opredeljene naloge, zlasti kadar to izboljša učinkovitost Agencije. Na izvršni odbor pa ne more prenesti nalog, povezanih z odločitvami, za katere je v upravnem odboru potrebna dvotretjinska ali tričetrtinska večina.

8.  Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil pristojnega organa za imenovanje na izvršnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Upravni odbor lahko zaradi izjemnih okoliščin s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil. Ta pooblastila lahko nato izvaja sam ali pa jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.

Člen 99

Sestava upravnega odbora

1.  Brez poseganja v odstavek 3 sestavljajo upravni odbor po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije, ki imajo vsi glasovalno pravico. V ta namen vsaka država članica imenuje člana upravnega odbora in namestnika, ki bo člana zastopal v njegovi odsotnosti. Komisija imenuje dva člana in njuna namestnika. Mandat traja štiri leta. Lahko se podaljša.

2.  Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihove stopnje visoke ravni ustreznih izkušenj in strokovnega znanja na področju operativnega sodelovanja pri upravljanju meja in vračanju ter na podlagi ustreznih poslovodnih, upravnih in proračunskih spretnosti in znanj. Države članice in Komisija si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru.

3.  Pri dejavnostih Agencije sodelujejo države, pridružene izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda. Vsaka ima v upravnem odboru enega predstavnika in enega namestnika. Uporabijo se ureditve, pripravljene v skladu z ustreznimi določbami njihovih pridružitvenih sporazumov, ki določajo vrsto in obseg sodelovanja teh držav pri delu Agencije ter podrobna pravila za njihovo sodelovanje, vključno z določbami o finančnih prispevkih in osebju.

Člen 100

Večletno načrtovanje in letni delovni programi

1.  Upravni odbor vsako leto do 30. novembra sprejme končni programski dokument, ki med drugim vsebuje večletni program Agencije in njen letni program za naslednje leto, ki temelji na osnutku, ki ga predloži izvršni direktor in potrdi upravni odbor. Končni programski dokument se sprejme po pozitivnem mnenju Komisije, večletni program pa po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom. Če se Agencija odloči, da ne bo upoštevala elementov mnenja Komisije, to podrobno utemelji. Obveznost predložitve izčrpne utemeljitve se uporablja tudi za elemente, na katere sta Evropski parlament in Svet opozorila med posvetovanjem. Upravni odbor navedeni dokument nemudoma posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.  Dokument iz odstavka 1 postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

3.  V skladu s ciklom večletne strateške politike se v večletnem programu ▌določita splošni srednje in dolgoročni strateški program, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati, kazalniki uspešnosti in načrtovanjem virov, vključno z večletnim proračunom, osebjem in razvojem lastnih zmogljivosti Agencije, vključno z okvirnim večletnim načrtovanjem profilov za stalno enoto. Opredelijo se strateška področja posredovanj in pojasni, kaj je treba storiti za dosego ciljev. Vanj se vključijo strateški ukrepi za izvedbo strategije za temeljne pravice iz člena 81(1) in strategija za odnose s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter z njo povezani ukrepi.

4.  Večletni program se izvede prek letnih delovnih programov in se, kadar je primerno, posodobi ob upoštevanju rezultatov ocenjevanja, izvedenega v skladu s členom 116. Ugotovitve teh ocenjevanj se po potrebi upoštevajo tudi v letnem delovnem programu za naslednje leto.

5.  Letni delovni program vsebuje opis dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno s podrobnimi cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih za posamezno dejavnost, v skladu z načeli oblikovanja proračuna po dejavnostih in upravljanja po dejavnostih. Letni delovni program mora biti skladen z večletnim programom. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim poslovnim letom dodane, spremenjene ali črtane.

6.  Letni delovni program se sprejme v skladu z zakonodajnim programom Unije za ustrezna področja upravljanja zunanjih meja in vračanje.

7.  Če se Agenciji po sprejetju letnega delovnega programa dodeli nova naloga, upravni odbor spremeni letni delovni program.

8.  Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa, zlasti sprememba, ki je posledica predodelitve proračunskih virov v višini nad 2 % letnega proračuna, se sprejme po enakem postopku, kot velja za sprejetje prvotnega letnega delovnega programa. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

Člen 101

Predsedovanje upravnem odboru

1.  Upravni odbor med svojimi člani z glasovalno pravico izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora, ki imajo glasovalno pravico. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.  Mandat predsednika in namestnika predsednika se izteče s prenehanjem njunega članstva v upravnem odboru. V skladu s to določbo mandat predsednika ali namestnika predsednika traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša enkrat.

Člen 102

Seje upravnega odbora

1.  Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.  Izvršni direktor se udeleži razprav, vendar nima glasovalne pravice.

3.  Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Sestane se na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov. Upravni odbor lahko po potrebi organizira skupne seje z upravnim odborom Evropskega azilnega podpornega urada in Europolom.

4.  Irska je vabljena, da se udeleži sej upravnega odbora.

5.  Združeno kraljestvo je vabljeno, da se udeleži sej upravnega odbora, ki bodo potekale pred datumom izstopa Združenega kraljestva iz Unije.

6.  Predstavniki Evropskega azilnega podpornega urada in Europola so vabljeni, da se udeležijo sej upravnega odbora. Predstavnik Agencije Evropske unije za temeljne pravice je vabljen, da se udeleži tistih točk na dnevnem redu sej upravnega odbora, ki zadevajo varstvo temeljnih pravic Predsednik upravnega odbora lahko na seje upravnega odbora povabi tudi strokovnjaka Evropskega parlamenta. Upravni odbor lahko povabi tudi predstavnika drugih ustreznih institucij, organov, uradov in agencij Unije.

7.  Upravni odbor lahko v skladu s svojim poslovnikom na seje kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo zanimivo.

8.  Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

9.  Sekretariat za upravni odbor zagotovi Agencija.

Člen 103

Glasovanje

1.  Brez poseganja v člen 55(4), točke (d), (i), (k) in (m) člena 98(2), člen 100(1) in (8) ter člen 105(2) in (4) upravni odbor odloča z absolutno večino članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.  Vsak član ima en glas. V odsotnosti člana je do glasovanja upravičen njegov namestnik. Izvršni direktor ne glasuje.

3.  Poslovnik podrobneje določa način glasovanja. Vsebuje pogoje, po katerih en član lahko deluje v imenu drugega člana, in zahteve glede sklepčnosti.

4.  Predstavniki držav, ki so pridružene izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, imajo omejene glasovalne pravice, odvisno od dogovora, ki ga ima pridružena država. Da bi pridruženim državam omogočili uveljavljanje glasovalnih pravic, Agencija natančno opredeli dnevni red in določi točke, za katere je bila odobrena omejena glasovalna pravica.

Člen 104

Naloge in pooblastila izvršnega direktorja

1.  Agencijo vodi njen izvršni direktor, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen. Brez poseganja v ločene pristojnosti institucij Unije in upravnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati nobenih navodil vlade ali drugega organa.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o opravljanju svojih nalog. To zajema poročanje o dejavnostih Agencije, o izvajanju in spremljanju strategije za temeljne pravice, letno poročilo o dejavnostih Agencije za preteklo leto, delovni program za naslednje leto in večletni program Agencije oziroma katero koli drugo vprašanje, povezano z dejavnostmi Agencije. Izvršni direktor poleg tega na zahtevo poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev Evropskega parlamenta v pisni obliki v 15 koledarskih dneh. Izvršni direktor redno poroča ustreznim organom in odborom Evropskega parlamenta.

2a.   Razen v primerih, ko so v tej uredbi že določeni posebni roki, izvršni direktor zagotovi, da se poročila čim prej, najkasneje pa šest mesecev po koncu obdobja poročanja, pošljejo Evropskemu parlamentu, Svetu ali Komisiji, razen če je zamuda ustrezno pisno utemeljena.

3.  Izvršni direktor je pristojen za pripravo in izvedbo strateških odločitev, ki jih sprejme upravni odbor, ter za sprejemanje odločitev, povezanih z operativnimi dejavnostmi Agencije v skladu s to uredbo. Izvršni direktor ima naslednje naloge in pooblastila:

(a)  predlaga, pripravi in izvede strateške odločitve, programe in dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor v okviru omejitev, določenih v tej uredbi, njenih izvedbenih pravilih in kateri koli veljavni zakonodaji;

(b)  sprejme potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da zagotovi tekoče upravljanje in delovanje Agencije v skladu s to uredbo;

(c)  vsako leto pripravi osnutek enotnega programskega dokumenta in ga predloži v potrditev upravnemu odboru, preden ga pred 31. januarjem pošlje institucijam;

(d)  vsako leto pripravi letno poročilo o dejavnostih Agencije in ga predloži upravnemu odboru;

(e)  pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije kot del enotnega programskega dokumenta v skladu s členom 111 in izvršuje proračun v skladu s členom 112;

(f)  prenaša svoja pooblastila na druge člane osebja Agencije ob upoštevanju pravil, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom iz točke 15 člena 98(2);

(g)  sprejme priporočilo o ukrepih v skladu s členom 33(9), vključno s predlogi državam članicam, da začnejo in izvajajo skupne operacije, hitra posredovanja na mejah ali druge ukrepe iz člena 37(2);

(h)  oceni, potrdi in uskladi predloge držav članic glede skupnih operacij ali hitrih posredovanj na mejah v skladu s členom 38(3);

(i)  oceni, potrdi in uskladi zahteve držav članic glede skupnih operacij vračanja in posredovanj za vračanje v skladu s členoma 51 in 54;

(j)  zagotovi izvajanje operativnih načrtov iz členov 39 in 43 ter člena 54(4);

(k)  v sodelovanju z drugimi zadevnimi agencijami Unije in v skladu s členom 41(3) oceni zahtevo za pomoč podpornih skupin za upravljanje migracij, ki jo vloži država članica, ter izvede oceno njenih potreb;

(l)  zagotovi izvajanje sklepa Sveta iz člena 43(1);

(m)  umakne financiranje dejavnosti v skladu s členom 47;

(ma)  pred kakršno koli dejavnostjo oceni, ali gre za hude kršitve temeljnih pravic ali obveznosti mednarodne zaščite oziroma kršitve, ki se bodo verjetno dogajale tudi v prihodnosti, v skladu s členom 47(4a) in (4b);

(n)  oceni rezultate dejavnosti v skladu s členom 48;

(o)  v skladu s členom 64(5) določi minimalno število kosov tehnične opreme, ki je potrebno za zadostitev potreb Agencije, zlasti za izvajanje skupnih operacij, napotitev podpornih skupin za upravljanje migracij, izvajanje hitrih posredovanj na mejah, operacij vračanja in posredovanj za vračanje;

(p)  predlaga ustanovitev lokalnega urada ali podaljšanje njegovega delovanja v skladu s členom 60(6);

(q)  imenuje vodje lokalnih uradov v skladu s členom 60(4);

(r)  pripravi akcijski načrt na podlagi ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocenjevanj ter preiskav urada OLAF in o napredku poroča Komisiji in upravnemu odboru dvakrat na leto;

(s)  ščiti finančne interese Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi naložitvijo učinkovitih, sorazmernih ter odvračilnih upravnih in denarnih kazni;

(t)  za Agencijo pripravi strategijo za boj proti goljufijam in jo predloži v odobritev upravnemu odboru.

4.  Izvršni direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru.

5.  Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

Člen 105

Imenovanje izvršnega direktorja in namestnikov izvršnega direktorja

1.  Komisija predlaga najmanj tri kandidate za mesto izvršnega direktorja in za vsako mesto namestnika izvršnega direktorja na podlagi seznama, pripravljenega po objavi mesta v Uradnem listu Evropske unije in po potrebi v drugih tiskanih medijih ali na spletnih mestih.

2.  Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi zaslug ter dokazanih visokih upravnih in vodstvenih sposobnosti, tudi na podlagi ustreznih poklicnih izkušenj, pridobljenih na visokem vodstvenem položaju na področju upravljanja zunanjih meja in vračanja, na podlagi predloga Komisije iz odstavka 1. Pred imenovanjem se kandidati, ki jih predlaga Komisija, povabijo v pristojni odbor ali odbore Evropskega parlamenta, da tam podajo izjavo in odgovarjajo na vprašanja njegovega ali njihovih članov.

Po tej izjavi Evropski parlament sprejme mnenje, v katerem izrazi svoje stališče in lahko navede prednostnega kandidata.

Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja ob upoštevanju tega stališča. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

Če se odloči za imenovanje drugega kandidata kot tistega, ki ga je kot prednostnega navedel Evropski parlament, slednjega skupaj s Svetom v pisni obliki obvesti, kako je upošteval mnenje Evropskega parlamenta.

Izvršnega direktorja lahko na podlagi predloga Komisije razreši upravni odbor.

3.  Izvršnemu direktorju pomagajo trije namestniki izvršnega direktorja. Vsakemu namestniku izvršnega direktorja se dodeli posebno področje odgovornosti. Če je izvršni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomesti eden od njegovih namestnikov.

4.  Namestnike izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi zaslug ter ustreznih upravnih in vodstvenih sposobnosti, pa tudi ustreznih poklicnih izkušenj na področju upravljanja zunanjih meja in vračanja, in sicer na predloge Komisije iz odstavka 1 ▌. Izvršni direktor je vključen v izbirni postopek. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

Upravni odbor ima pooblastilo, da razreši namestnike izvršnega direktorja v skladu s postopkom iz prvega pododstavka.

5.  Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Do konca tega obdobja Komisija izvede oceno, v kateri upošteva ocenjevanje delovne uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

6.  Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 5, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za obdobje do pet let.

7.  Mandat namestnika izvršnega direktorja traja pet let. Upravni odbor ga lahko enkrat podaljša za obdobje do pet let.

8.  Izvršni direktor in njegovi namestniki so zaposleni kot začasni uslužbenci Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 106

Posvetovalni forum

1.  Agencija ustanovi posvetovalni forum, ki ji pomaga z neodvisnim svetovanjem v zadevah v zvezi s temeljnimi pravicami. Izvršni direktor in upravni odbor se lahko v sodelovanju z uradnikom za temeljne pravice posvetujeta s posvetovalnim forumom o vseh zadevah, povezanih s temeljnimi pravicami.

2.  Agencija k sodelovanju v posvetovalnem forumu povabi Evropski azilni podporni urad, Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Visokega komisarja Združenih narodov za begunce in druge ustrezne organizacije. Upravni odbor na predlog uradnika za temeljne pravice po posvetovanju z izvršnim direktorjem odloči o sestavi posvetovalnega foruma in o pogojih posredovanja podatkov posvetovalnemu forumu. Posvetovalni forum po posvetovanju z upravnim odborom in izvršnim direktorjem opredeli način svojega dela in oblikuje svoj program dela.

3.  S posvetovalnim forumom se je treba posvetovati o nadaljnjem razvoju in izvajanju strategije za temeljne pravice, o delovanju pritožbenega mehanizma, o kodeksih ravnanja in skupnih osnovnih učnih načrtih. Agencija obvesti posvetovalni forum o nadaljnjih ukrepih v zvezi z njegovimi priporočili.

4.  Posvetovalni forum pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih. Navedeno poročilo je na voljo javnosti.

5.  Brez poseganja v naloge uradnika za temeljne pravice ima posvetovalni forum dejansko pravočasen in učinkovit dostop do vseh informacij v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic, tudi tistih, ki jih pridobi med obiski skupnih operacij ali hitrega posredovanja na mejah, ki jih opravi na kraju samem na podlagi soglasja države članice gostiteljice ali tretje države, kot je primerno, na žariščnih območjih ▌ter med operacijami vračanja in posredovanji za vračanje, tudi v tretjih državah. Kadar država članica gostiteljica ne soglaša s tem, da bi posvetovalni forum opravil obisk skupne operacije ali hitrega posredovanja na mejah, ki se izvaja na njenem ozemlju, na kraju samem, navede ustrezno utemeljene razloge v dopisu, naslovljenem na Agencijo.

Člen 107

Uradnik za temeljne pravice

1.  Upravni odbor imenuje uradnika za temeljne pravice na podlagi seznama treh kandidatov po posvetovanju s posvetovalnim forumom. ▌Uradnik za temeljne pravice mora imeti potrebne kvalifikacije, strokovno znanje in poklicne izkušnje na področju temeljnih pravic.

1a.   Uradnik za temeljne pravice opravlja naslednje naloge:

(i)  prispeva k strategiji Agencije na področju temeljnih pravic in ustreznemu akcijskemu načrtu, vključno z izdajanjem priporočil za njuno izboljšanje;

(ii)  spremlja, kako Agencija spoštuje temeljne pravice, vključno z izvajanjem preiskav katere koli od njenih dejavnosti;

(iii)  spodbuja spoštovanje temeljnih pravic v Agenciji;

(iv)  svetuje Agenciji, ko meni, da je to potrebno ali kadar se to zahteva, v zvezi s katero koli dejavnostjo Agencije, ne da bi pri tem povzročal zamude;

(v)  daje mnenja o operativnih načrtih, pripravljenih v skladu s členi 39, 40, 41, 43, 51, 54 in 75, pa tudi o pilotnih projektih in projektih tehnične pomoči v tretjih državah;

(vi)   daje mnenja o delovnih dogovorih;

(vii)  opravlja obiske skupnih operacij, hitrega posredovanja na mejah, pilotnih projektov, podpornih skupin za upravljanje migracij, operacij vračanja ali posredovanj za vračanje, tudi v tretjih državah, ki jih opravi na kraju samem;

(viii)  zagotovi sekretariat za posvetovalni forum. Sekretariat dobiva navodila neposredno od sopredsednikov posvetovalnega foruma;

(ix)  obvešča izvršnega direktorja o morebitnih kršitvah temeljnih pravic med dejavnostmi Agencije;

(x)  katero koli drugo nalogo, ki je določena v tej uredbi;

(xi)  izbira in vodi opazovalce spoštovanja temeljnih pravic.

V zvezi s tem uradnik za temeljne pravice zlasti:

–  imenuje opazovalce spoštovanja temeljnih pravic,

–  predlaga opazovalce spoštovanja temeljnih pravic, kot je določeno v členu 107(2a),

–  predlaga opazovalce spoštovanja temeljnih pravic za spremljevalce prisilnega vračanja za nabor iz člena 52,

–  zagotovi, da so opazovalci spoštovanja temeljnih pravic ustrezno usposobljeni,

–  izvršnemu direktorju poroča o morebitnih kršitvah temeljnih pravic, o katerih mu poročajo opazovalci spoštovanja temeljnih pravic, če se zdi to potrebno. Izvršni direktor uradnika za temeljne pravice obvesti o tem, kako so bili njegovi pomisleki obravnavani.

Uradnik za temeljne pravice lahko katero koli od nalog iz odstavka 1a(i)–(x) prenese na enega od opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic.

2.  Upravni odbor določi posebna pravila, ki se uporabljajo za uradnika za temeljne pravice, da bi zagotovili, da je uradnik za temeljne pravice ▌ pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisen, s tem pa tudi njegovo osebje. Poroča neposredno upravnemu odboru in sodeluje s posvetovalnim forumom. Upravni odbor zagotovi, da se sprejmejo ukrepi na podlagi priporočil uradnika za temeljne pravice. Uradnik za temeljne pravice poleg tega vsako leto objavi poročilo o svojih dejavnostih in o spoštovanju temeljnih pravic pri vseh dejavnostih Agencije. Ta poročila vključujejo informacije o pritožbenem mehanizmu in izvajanju strategije za temeljne pravice.

2a.  Agencija zagotovi, da lahko uradnik za temeljne pravice deluje samostojno in je pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisen. Uradnik za temeljne pravice ima na voljo zadostne in ustrezne človeške in finančne vire, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog.

Uradnik za temeljne pravice izbere svoje osebje, ki je odgovorno le njemu.

2b.   Uradniku za temeljne pravice pomaga namestnik uradnika za temeljne pravice. Upravni odbor imenuje namestnika uradnika za temeljne pravice s seznama vsaj treh kandidatov, ki ga predloži uradnik za temeljne pravice. Namestnik uradnika za temeljne pravice ima potrebne kvalifikacije in izkušnje na področju temeljnih pravic in je pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisen. Če je uradnik za temeljne pravice odsoten ali zadržan, ga pri opravljanju dolžnosti in nalog nadomešča njegov namestnik.

3.  Uradniku za temeljne pravice je treba omogočiti dostop do vseh informacij o spoštovanju temeljnih pravic v zvezi z vsemi dejavnostmi Agencije.

Člen 107a

Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic

1a.  Osebje Agencije deluje kot opazovalci spoštovanja temeljnih pravic, katerih naloga je stalno ocenjevanje skladnosti operativnih dejavnosti s temeljnimi pravicami, svetovanje in pomoč na tem področju in prispevanje k spodbujanju spoštovanja temeljnih pravic kot sestavnega dela evropskega integriranega upravljanja meja.

1.  Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic opravljajo naslednje naloge:

(a)  spremljajo spoštovanje temeljnih pravic in svetujejo ter pomagajo na področju temeljnih pravic pri pripravi, izvajanju in oceni tistih operativnih dejavnosti Agencije, za opazovanje katerih jih je določil uradnik za temeljne pravice.

V ta namen zlasti:

(i)  spremljajo pripravo operativnih načrtov in poročajo uradniku za temeljne pravice, da bi le-ta lahko opravil svoje naloge iz člena 107(1a)(v);

(ii)  izvajajo obiske na kraju operativne dejavnosti, tudi dolgoročno;

(iii)  sodelujejo in se povežejo z uradnikom za usklajevanje, kot je določeno v členu 45, ter mu pomagajo in svetujejo;

(iv)  obveščajo uradnika za usklajevanje in poročajo uradniku za temeljne pravice o vseh pomislekih glede morebitnih kršitev temeljnih pravic pri operativnih dejavnostih Agencije;

(v)  prispevajo k ocenjevanju dejavnosti, kot je omenjeno v členu 48;

(b)  opravljajo naloge spremljevalcev prisilnega vračanja;

(c)  prispevajo k izobraževalnim dejavnostim Agencije na področju temeljnih pravic, kot je določeno v členu 62, vključno z izvajanjem usposabljanja na področju temeljnih pravic.

2a.  Uradnik za temeljne pravice brez poseganja v odstavek 3 imenuje vsaj enega opazovalca spoštovanja temeljnih pravic na operacijo. Uradnik za temeljne pravice se odloči tudi, ali bo opazovalcem spoštovanja temeljnih pravic dodelil tudi spremljanje katerih koli drugih operativnih dejavnosti, za katere meni, da je to potrebno.

Opazovalci imajo dostop do vseh območij, na katerih poteka operativna dejavnost Agencije, in do vseh njenih dokumentov, pomembnih za izvajanje te dejavnosti.

3.  Uradnik za temeljne pravice lahko predlaga opazovalce spoštovanja temeljnih pravic za spremljevalce prisilnega vračanja za nabor iz člena 52. Kjer opazovalci spoštovanja temeljnih pravic delujejo kot spremljevalci prisilnega vračanja, se smiselno uporabljajo določbe členov 51(5) in 52.

4.  Opazovalce spoštovanja temeljnih pravic imenuje uradnik za temeljne pravice; njemu so opazovalci tudi podrejeni. Pri opravljanju svojih dolžnosti so neodvisni. Ko so navzoči na operativnem območju, nosijo oznake, s katerimi jih je mogoče jasno identificirati kot opazovalce spoštovanja temeljnih pravic.

5.  Agencija zagotovi, da v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe zaposli vsaj 40 opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic. Izvršni direktor vsako leto po posvetovanju z uradnikom za temeljne pravice oceni potrebo po povečanju števila opazovalcev. Po tej oceni izvršni direktor po potrebi upravnemu odboru na podlagi operativnih potreb predlaga povečanje števila opazovalcev za naslednje leto.

6.  Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic po nastopu dela opravijo napredno usposabljanje na področju temeljnih pravic, ob upoštevanju predhodno pridobljenih kvalifikacij in poklicnih izkušenj na ustreznih področjih. Agencija zagotavlja, da opazovalci spoštovanja temeljnih pravic v celotnem obdobju zaposlitve svoje dolžnosti opravljajo na najvišji ravni. Za vsakega opazovalca se pripravi ustrezen načrt usposabljanja, ki mu zagotavlja stalno strokovno usposobljenost za opravljanje nalog opazovalcev spoštovanja temeljnih pravic.

Člen 108

Pritožbeni mehanizem

1.  Agencija v sodelovanju z uradnikom za temeljne pravice sprejme potrebne ukrepe za vzpostavitev in nadaljnji razvoj neodvisnega in učinkovitega pritožbenega mehanizma v skladu s tem členom, da se zagotovita spremljanje in spoštovanje temeljnih pravic pri vseh dejavnostih Agencije.

2.  Vsak, ki ga neposredno prizadenejo ukrepi ali neukrepanje osebja, ki sodeluje v skupni operaciji, pilotnem projektu, pri hitrem posredovanju na mejah, pri napotitvi podporne skupine za upravljanje migracij, skupni operaciji vračanja, posredovanju za vračanje ali pri operativnem ukrepu Agencije v tretji državi, in ki meni, da so mu bile zaradi teh ukrepov ali neukrepanja kršene temeljne pravice, ali katera koli stran, ki zastopa tako osebo, lahko pri Agenciji vloži pisno pritožbo.

3.  Dopustne so samo ▌pritožbe, ki so utemeljene in se nanašajo na konkretne kršitve temeljnih pravic.

4.  Uradnik za temeljne pravice je odgovoren za obravnavo pritožb, ki jih prejme Agencija, v skladu s pravico do dobrega upravljanja. V ta namen uradnik za temeljne pravice preuči dopustnost pritožbe, evidentira dopustne pritožbe, pošlje vse evidentirane pritožbe izvršnemu direktorju, pritožbe o članih skupin pa matični državi članici, vključno z ustreznim organom ali telesom, pristojnim za temeljne pravice v posamezni državi članici, za nadaljnje ukrepanje v skladu z njihovimi pooblastili. Uradnik za temeljne pravice tudi evidentira in zagotavlja nadaljnje spremljanje, ki ga izvede Agencija ali navedena država članica.

5.  Če je pritožba sprejemljiva, so pritožniki v skladu s pravico do dobrega upravljanja obveščeni, da je bila pritožba evidentirana, da se je začel postopek ocenjevanja in da lahko odgovor pričakujejo takoj, ko bo na voljo. Če se pritožba posreduje nacionalnim organom ali telesom, prejme pritožnik njihove kontaktne podatke. Če se ugotovi, da je pritožba nedopustna, so pritožniki obveščeni o razlogih za to, pri čemer se jih po možnosti obvesti o dodatnih možnostih obravnave njihovih težav.

Agencija zagotovi primeren postopek za primere, ko se ugotovi, da je pritožba nedopustna ali neutemeljena.

Odločitev je v pisni obliki in obrazložena. Uradnik za temeljne pravice znova odpre zadevo, če pritožnik predloži nove dokaze, kadar je bila glede njihove zadeve ugotovljena nedopustnost.

6.  Uradnik za temeljne pravice v primeru evidentirane pritožbe o članu osebja Agencije izvršnemu direktorju priporoči ustrezno nadaljnje spremljanje, med drugim disciplinske ukrepe, in po potrebi napotitev na civilni ali kazenski postopek v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom. Izvršni direktor zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje in v določenem roku in, če je potrebno, v rednih časovnih presledkih poroča uradniku za temeljne pravice o izvajanju disciplinskih ukrepov v zvezi z ugotovitvami v zvezi s pritožbo in o njenem nadaljnjem spremljanju, ki ga izvede Agencija, po potrebi vključno z disciplinskimi ukrepi.

Če se pritožba nanaša na vprašanja v zvezi z varstvom podatkov, se izvršni direktor pred sprejetjem odločitve v zvezi s pritožbo posvetuje z uradno osebo Agencije za varstvo podatkov. Uradnik za temeljne pravice in uradna oseba za varstvo podatkov pisno skleneta memorandum o soglasju, v katerem opredelita porazdelitev nalog in sodelovanje pri obravnavanju prejetih pritožb.

Matična država članica v primeru evidentirane pritožbe o članu skupine iz države članice gostiteljice ali ▌iz drugih sodelujočih držav članic, vključno z dodeljenim članom skupine ali dodeljenim nacionalnim strokovnjakom, zagotovi ustrezno nadaljnje spremljanje, tudi disciplinske ukrepe in napotitev na civilni ali kazenski postopek, kadar je to potrebno, ali druge ukrepe v skladu z nacionalnim pravom. Zadevna država članica v določenem roku po prejemu pritožbe in nato po potrebi v rednih intervalih poroča uradniku za temeljne pravice o ugotovitvah v zvezi s pritožbo in njenem nadaljnjem spremljanju. Agencija spremlja zadevo, če ne prejme poročila ustrezne države članice.

Če ustrezna država članica v določenem roku ne poroča oziroma če pošlje zgolj nezadovoljiv odgovor, uradnik za temeljne pravice obvesti izvršnega direktorja in upravni odbor.

8.  Če se ugotovi, da je član skupine kršil temeljne pravice ali obveznosti mednarodne zaščite, ▌Agencija zahteva, da država članica tega člana nemudoma odstrani iz dejavnosti Agencije ali iz stalne enote evropske mejne in obalne straže.

9.  Uradnik za temeljne pravice v skladu s členom 107(2) v svoje letno poročilo vključi informacije o pritožbenem mehanizmu, ki zajemajo posebna sklicevanja na ugotovitve Agencije in držav članic v zvezi s pritožbo in na njihovo nadaljnje ukrepanje. ▌

10.  Uradnik za temeljne pravice v skladu z določbami iz odstavkov od 1 do 9 in po posvetovanju s posvetovalnim forumom pripravi standardni pritožbeni obrazec, v katerega se vnesejo podrobne in posebne informacije o domnevni kršitvi temeljnih pravic. Uradnik za temeljne pravice poleg tega pripravi vsa potrebna nadaljnja podrobna pravila. Uradnik za temeljne pravice navedeni obrazec in takšna nadaljnja podrobna pravila predloži izvršnemu direktorju in upravnemu odboru.

Agencija zagotovi, da so informacije o možnosti in postopku za pritožbe zlahka dostopne tudi za ranljive osebe. Standardni pritožbeni obrazec je tekom vseh dejavnosti Agencije na voljo in enostavno dostopen, tudi prek mobilnih naprav, na spletnem mestu Agencije in v tiskani obliki, v jezikih, ki jih državljani tretjih držav razumejo ali za katere se upravičeno domneva, da jih razumejo. Agencija zagotovi, da se pritožnikom zagotovijo nadaljnje smernice in pomoč v zvezi s pritožbenim postopkom. Uradnik za temeljne pravice obravnava tudi pritožbe, ki niso vložene na standardnem pritožbenem obrazcu.

11.  Agencija, vključno z uradnikom za temeljne pravice, vse osebne podatke v pritožbi obravnava in obdela v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725, države članice pa v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680.

Kadar pritožnik vloži pritožbo, se zanj šteje, da se strinja s tem, da Agencija in uradnik za temeljne pravice obdelata njegove osebne podatke v smislu točke (d) člena 5 Uredbe (EU) št. 2018/1725.

Da se zaščitijo interesi pritožnikov, jih uradnik za temeljne pravice obravnava zaupno v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije, razen če se pritožnik izrecno odpove svoji pravici do zaupnosti. Kadar se pritožniki odpovejo pravici do zaupnosti, se zanje šteje, da se strinjajo, da uradnik za temeljne pravice ali Agencija po potrebi razkrije njihovo identiteto pristojnim organom ali telesom v zvezi z zadevo iz pritožbe.

Člen 108a

Medparlamentarno sodelovanje

1.  Zavoljo posebnega značaja evropske mejne in obalne straže, ki jo sestavljajo nacionalni organi in Agencija, ter zavoljo zagotavljanja učinkovitega izvajanja nadzornih funkcij Evropskega parlamenta nad Agencijo in nacionalnih parlamentov nad odgovornimi nacionalnimi organi, kot je določeno v Pogodbah in v nacionalnih ustavnih sistemih držav članic, lahko Evropski parlament in nacionalni parlamenti sodelujejo v okviru člena 9 Protokola št. 1.

2.  Na povabilo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov se izvršni direktor in predsednik upravnega odbora udeležita sej, ki obravnavajo ta vprašanja.

3.  Agencija svoje letno poročilo o dejavnostih posreduje nacionalnim parlamentom.

Člen 109

Jezikovna ureditev

1.  Za Agencijo se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1▌.

2.  Brez poseganja v odločitve, sprejete na podlagi člena 342 PDEU, se letno poročilo o dejavnostih in delovni program iz točk (10) in (11) člena 98(2) pripravita v vseh uradnih jezikih Unije.

3.  Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 110

Preglednost in obveščanje

1.  Agencija pri obravnavi vlog za dostop do dokumentov, ki jih ima, upošteva Uredbo (ES) št. 1049/2001.

2.  Agencija o zadevah s področja svojih nalog obvešča na lastno pobudo. Objavi ustrezne informacije, vključno z letnim poročilom o dejavnostih iz točke (j) člena 98(2), letnim programom dela, kodeksom ravnanja, strateško analizo tveganja, podrobnimi opisi preteklih in tekočih skupnih operacij, hitrimi posredovanji na mejah, pilotnimi projekti, projekti tehnične pomoči s tretjimi državami, podpornimi skupinami za upravljanje migracij, operacijami vračanja ali posredovanji za vračanje, tudi v tretjih državah, in delovnimi dogovori, in zlasti javnosti in vsem zainteresiranim stranem brez poseganja v člen 91 zagotovi hiter dostop do objektivnih, podrobnih, celovitih, zanesljivih in razumljivih informacij o svojem delu. To stori tako, da ne razkrije operativnih informacij, ki bi ogrozile doseganje cilja operacij, če bi bile objavljene.

3.  Upravni odbor določi praktično ureditev za uporabo odstavkov 1 in 2.

4.  Vse pravne ali fizične osebe se lahko s pisno korespondenco obrnejo na Agencijo v katerem koli uradnem jeziku Unije. Navedene osebe imajo pravico do odgovora v istem jeziku.

5.  Na odločitve, ki jih Agencija sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je možna pritožba pri Evropskem varuhu človekovih pravic, ali tožba pred Sodiščem Evropske unije pod pogoji, določenimi v členih 228 in 263 PDEU.

Oddelek 5

Finančne zahteve

Člen 111

Proračun

1.  Brez poseganja v druge vrste prihodkov so prihodki Agencije:

(a)  prispevek Unije, predviden iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji);

(b)  prispevek držav, pridruženih izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, kot je opredeljeno v ustreznih ureditvah, ki določajo njihov finančni prispevek;

(c)  sredstva Unije, in sicer v obliki sporazumov o prispevku ali ad hoc dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s finančnimi pravili Agencije iz člena 115 ter določbami ustreznih instrumentov, ki podpirajo politike Unije;

(d)  nadomestila za opravljene storitve;

(e)  vsi prostovoljni prispevki držav članic.

2.  Odhodki Agencije obsegajo upravne stroške, stroške za infrastrukturo in poslovanje ter stroške, povezane z osebjem.

3.  Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila o načrtu prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje poslovno leto, ki vsebuje kadrovski načrt, ter ga pošlje upravnemu odboru.

4.  Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

5.  Upravni odbor na podlagi osnutka poročila o načrtu, ki ga pripravi izvršni direktor, sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije, vključno z začasnim kadrovskim načrtom. Upravni odbor ju kot del osnutka enotnega programskega dokumenta do 31. januarja vsako leto pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

6.  Upravni odbor pošlje Komisiji končni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije, vključno z osnutkom kadrovskega načrta, kateremu je priložen osnutek delovnega programa, do 31. marca vsako leto.

7.  Komisija pošlje proračunskemu organu načrt skupaj s predlogom proračuna Evropske unije.

8.  Na podlagi načrta Komisija v predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi načrte, ki se ji zdijo potrebni za kadrovski načrt, in znesek prispevka, ki bremeni splošni proračun, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

9.  Proračunski organ odobri Agenciji sredstva za prispevek.

10.  Proračunski organ sprejme kadrovski načrt za Agencijo.

11.  Upravni odbor sprejme proračun Agencije. Ta je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se proračun Agencije ustrezno prilagodi.

12.  Za vse spremembe proračuna, vključno s kadrovskim načrtom, se uporabi isti postopek.

13.  Za vsak gradbeni projekt, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije, se uporabljajo določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013(32).

14.  Proračun Agencije, ki ga sprejme upravni odbor, zaradi financiranja napotitve hitrih posredovanj na mejah in posredovanj za vračanje vključuje finančno operativno rezervo, ki znaša najmanj 2 % dodelitve, predvidene skupno za operativne dejavnosti na zunanjih mejah in operativne dejavnosti na področju vračanja. Po koncu vsakega meseca se lahko izvršni direktor odloči, da bo prerazporedil znesek, ki ustreza eni dvanajstini odobrenih proračunskih sredstev rezerve, drugim operativnim dejavnostim Agencije. V takem primeru izvršni direktor obvesti upravni odbor.

15.  Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v letne obroke preko več let.

Člen 112

Izvrševanje in nadzor proračuna

1.  Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2.  Računovodja Agencije pošlje začasne računovodske izkaze za poslovno leto N do 1. marca poslovnega leta N + 1 računovodji Komisije in Računskemu sodišču. Računovodja Komisije konsolidira začasne računovodske izkaze institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 147 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta.

3.  Agencija pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N do 31. marca leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

4.  Računovodja Komisije pošlje začasne računovodske izkaze Agencije za leto N, konsolidirane z računovodskimi izkazi Komisije, do 31. marca leta N + 1 Računskemu sodišču.

5.  Izvršni direktor po prejemu opažanj Računskega sodišča glede začasnih računovodskih izkazov Agencije za leto N v skladu s členom 148 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 na svojo odgovornost sestavi končne računovodske izkaze Agencije in jih pošlje v presojo upravnemu odboru.

6.  Upravni odbor predloži mnenje o končnih računovodskih izkazih Agencije za leto N.

7.  Izvršni direktor do 1. julija leta N + 1 pošlje končne računovodske izkaze skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

8.  Končni računovodski izkazi za leto N se objavijo v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.

9.  Izvršni direktor do 30. septembra leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegova opažanja. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

10.  Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse informacije, potrebne za nemoteno izvajanje postopka razrešnice za leto N v skladu s členom 165(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

11.  Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Člen 113

Boj proti goljufijam

1.  Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013. Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in brez odlašanja sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene Agencije, pri čemer uporabi predlogo, določeno v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2.  Računsko sodišče lahko pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije, izvaja revizije na podlagi dokumentacije in inšpekcije na kraju samem.

3.  Urad OLAF lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96▌izvaja preiskave ter preglede in inšpekcije na kraju samem, da ugotovi, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, ki jih financira Agencija, prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.  V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta.

5.  Brez poseganja v odstavke 1, 2, 3 in 4 delovni dogovori s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in skepi o dodelitvi nepovratnih sredstev Agencije vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče, Evropsko javno tožilstvo in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Člen 114

Preprečevanje nasprotja interesov

Agencija sprejme notranja pravila, s katerimi od članov svojih organov in svojega osebja zahteva, da se v času zaposlitve ali mandata izogibajo vsem situacijam, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, in da o takšnih situacijah poročajo.

Agencija z registrom za preglednost zagotovi preglednost lobiranja, tako da razkrije vse svoje sestanke s tretjimi deležniki. Register za preglednost vključuje vse sestanke in stike izvršnega direktorja, namestnikov izvršnega direktorja in vodij oddelkov v zadevah, ki se nanašajo na javna naročila in razpise za storitve, opremo ali projekte in študije, oddane v zunanje izvajanje. Agencija vodi evidenco vseh sestankov svojih uslužbencev s tretjimi deležniki v zadevah, ki se nanašajo na javna naročila in razpise za storitve, opremo ali projekte in študije, oddane v zunanje izvajanje.

Člen 114a

Upravne poizvedbe

Dejavnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo so v skladu s členom 228 PDEU predmet poizvedb evropskega varuha človekovih pravic.

Člen 115

Finančna določba

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe (EU) št. 1271/2013, razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje Agencije in je Komisija dala predhodno soglasje. V tem okviru upravni odbor sprejme posebna finančna pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti Agencije pri sodelovanju s tretjimi državami na področju vračanja.

Člen 116

Ocenjevanje

1.  Brez poseganja v člen 59 Komisija štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsaka štiri leta oceni izvajanje te uredbe. Pri tem zlasti oceni:

(a)  rezultate, ki jih je dosegla Agencija v zvezi s cilji, pooblastili, sredstvi in nalogami;

(b)  učinek, učinkovitost in uspešnost delovanja Agencije ter njen način dela v zvezi s cilji, pooblastili in nalogami;

(c)  medagencijsko sodelovanje na evropski ravni, vključno z izvajanjem evropskega sodelovanja v okviru funkcij obalne straže

(d)  morebitno potrebo po spremembi pooblastil Agencije;

(e)  finančne posledice takšnih sprememb.

(f)  delovanje stalne enote evropske mejne in obalne straže in, od drugega ocenjevanja dalje, ocena njenega skupnega števila in sestave.

(fa)  raven usposabljanja, specializiranega strokovnega znanja in izkušenj ter strokovnosti uslužbencev stalne enote evropske mejne in obalne straže.

V ocenjevanju je zajeta tudi posebna analiza o tem, kako je bila pri uporabi te uredbe upoštevana Listina in drugo ustrezno pravo Unije.

1a.  Da bi zagotovili kakovost kandidatov in geografsko uravnoteženost, se pri ocenjevanju oceni tudi privlačnost Agencije kot delodajalca za zaposlovanje statutarnih uslužbencev.

1b.  Komisija pri ocenjevanju pridobi informacije od ustreznih deležnikov, tudi od posvetovalnega foruma in Agencije Evropske unije za temeljne pravice.

2.  Komisija poročilo o ocenjevanju skupaj s svojimi sklepi o njem pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Upravni odbor lahko Komisiji predloži priporočila za spremembe te uredbe. Poročilo o ocenjevanju in sklepi o njem se objavijo. Države članice in Agencija Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo osnutka tega poročila. Poročilu je po potrebi priložen zakonodajni predlog.

3.  Agencija do 1. decembra 2021 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju sistema EUROSUR.

Države članice Agenciji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo tega poročila.

4.  Komisija v okviru ocenjevanja iz odstavka 1 zagotovi celovito oceno sistema EUROSUR, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi za izboljšanje njegovega delovanja.

Države članice in Agencija Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo ocene iz odstavka 3.

Komisija pri ocenjevanju pridobi informacije od ustreznih deležnikov, tudi od posvetovalnega foruma in Agencije Evropske unije za temeljne pravice.

POGLAVJE IV

Končne določbe

Člen 117

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor za evropsko mejno in obalno stražo). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 119

Razveljavitev in prehodne določbe

1.  Uredba (EU) št. 1052/2013 se razveljavi z izjemo členov 9 (3), (5), (7–10) in člena 10 (5) in (7), ki ostanejo v uporabi še do začetka veljavnosti izvedbenega akta iz člena 25(4) te uredbe.

2.  Uredba (EU) 2016/1624 se razveljavi z izjemo členov 20, 30 in 31, ki se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2021.

3.  Sklicevanja na razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI k tej uredbi.

4.  Člen 80 se začne uporabljati z datumom dejanskega prenosa sistema iz člena 80.

Člen 120

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Člen 12(4), člen 71 in člen 98(5), kolikor se nanašajo na sodelovanje z Združenim kraljestvom, se uporabljajo do datuma izstopa Združenega kraljestva iz Unije ali v primeru začetka veljavnosti sporazuma med Unijo in Združenim kraljestvom na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji do konca prehodnega obdobja, določenega v tem sporazumu.

3.  Države članice lahko z odstopanjem še naprej prostovoljno uporabljajo določbe člena 19 in ustrezne določbe o sistemu EUROSUR v zvezi z mejnimi kontrolami in varovanjem zračnih meja, in sicer največ dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

4.  Napotitve v skladu s členi 55 do 58 se izvajajo od 1. januarja 2021.

5.  Za napotitve v letu 2021 upravni odbor do 31. marca 2020 sprejme odločitve iz členov 55(4) in 64(6).

6.  Države članice so v letu 2020 v skladu s členom 61(1)(a) upravičene do sredstev, namenjenih podpori razvoju človeških virov, s katerimi se zagotovi prispevek držav članic k stalni enoti evropske mejne in obalne straže. Številke v Prilogi III za leto 2022 se uporabljajo kot referenčne številke za ustrezno financiranje v letu 2020.

7.  Da bi z zahtevanimi zmogljivostmi osebja kategorije I učinkovito prispevala k prvi napotitvi stalnih enot evropske mejne in obalne straže ter k vzpostavitvi centralne enote ETIAS, agencija z začetkom veljavnosti te uredbe in v skladu s proračunskimi pravili začne potrebne priprave, vključno z zaposlovanjem in usposabljanjem.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V ...

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Sestava stalne enote evropske mejne in obalne straže glede na leto in kategorijo v skladu s členom XX

Kategorija

Leto

Kategorija 1

Uslužbenci Agencije

Kategorija 2

Operativni uslužbenci za dolgoročne dodelitve

Kategorija 3

Operativni uslužbenci za kratkoročne napotitve

Stalna enota evropske mejne in obalne straže skupaj

Kategorija 4

 

2021

1000

400

3600

5000

1500

2022

1000

500

3500

5000

1500

2023

1500

500

4000

6000

1500

2024

1500

750

4250

6500

1500

2025

000

1000

5000

8000

0

2026

2500

1250

5250

9000

0

2027

3000

1500

5500

10000

0

PRILOGA III

Tabela z letnimi zmogljivostmi držav članic, ki jih je treba zagotoviti za stalno enoto evropske mejne in obalne straže z dolgoročno dodelitvijo operativnih uslužbencev v skladu s členom 57

Država / Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Belgija

8

10

10

15

20

25

30

Bolgarija

11

13

13

20

27

33

40

Češka

5

7

7

10

13

17

20

Danska

8

10

10

15

19

24

29

Nemčija

61

73

73

110

152

187

225

Estonija

5

6

6

9

12

15

18

Grčija

13

17

17

25

33

42

50

Španija

30

37

37

56

74

93

11

Francija

46

56

56

83

114

141

170

Hrvaška

17

22

22

33

43

54

65

Italija

33

42

42

63

83

104

125

Ciper

2

3

3

4

5

7

8

Latvija

8

10

10

15

20

25

30

Litva

10

13

13

20

26

33

39

Luksemburg

2

3

3

4

5

7

8

Madžarska

17

22

22

33

43

54

65

Malta

2

2

2

3

4

5

6

Nizozemska

13

17

17

25

33

42

50

Avstrija

9

11

11

17

23

28

34

Poljska

27

33

33

50

67

83

100

Portugalska

8

10

10

15

20

25

30

Romunija

20

25

25

38

50

63

75

Slovenija

9

12

12

18

23

29

35

Slovaška

9

12

12

18

23

29

35

Finska

8

10

10

15

20

25

30

Švedska

9

11

11

17

23

28

34

[Švica]

4

5

5

8

11

13

16

[Islandija]

1

1

1

1

1

2

2

[Lihtenštajn]*

0

0

0

0

0

0

0

0

[Norveška]

5

7

7

10

13

17

20

SKUPAJ

400

500

500

750

1000

1250

1500

PRILOGA IV

Letne zmogljivosti držav članic, ki jih je treba zagotoviti za stalno enoto evropske mejne in obalne straže za kratkoročne napotitve operativnih uslužbencev v skladu s členom 58

Država / Leto

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Belgija

72

70

80

85

100

105

110

Bolgarija

96

93

107

113

133

140

147

Češka

48

47

53

57

67

70

73

Danska

70

68

77

82

97

102

106

Nemčija

540

523

602

637

748

785

827

Estonija

43

42

48

51

60

63

66

Grčija

120

117

133

142

167

175

183

Španija

266

259

296

315

370

389

407

Francija

408

396

454

481

566

593

624

Hrvaška

156

152

173

184

217

228

238

Italija

300

292

333

354

417

438

458

Ciper

19

19

21

23

27

28

29

Latvija

72

70

80

85

100

105

110

Litva

94

91

104

111

130

137

143

Luksemburg

19

19

21

23

27

28

29

Madžarska

156

152

173

184

217

228

238

Malta

14

14

16

17

20

21

22

Nizozemska

120

117

133

142

167

175

183

Avstrija

82

79

91

96

113

119

125

Poljska

240

233

267

283

333

350

367

Portugalska

72

0

80

85

100

105

110

Romunija

180

175

200

213

250

263

275

Slovenija

84

82

93

99

117

123

128

Slovaška

84

82

93

99

117

123

128

Finska

72

70

80

85

100

105

110

Švedska

82

79

91

96

113

119

125

[Švica]

38

37

43

45

53

56

59

[Islandija]

5

5

5

6

7

7

7

[Lihtenštajn]*

0

0

0

0

0

0

0

[Norveška]

48

47

53

57

67

70

73

SKUPAJ

3600

3500

4000

4250

5000

5250

5500

PRILOGA V

Pravila za uporabo sile, vključno z oskrbo s službenim strelnim orožjem in nesmrtonosno opremo, usposabljanjem o njiju ter njunim nadzorom in uporabo, ki veljajo za statutarne uslužbence Agencije, napotene kot člane skupin iz stalne enote evropske mejne in obalne straže

1.  Splošna načela o uporabi sile in orožja

V tej uredbi „uporaba sile“ pomeni uporabo fizičnih sredstev s strani statutarnih operativnih uslužbencev Agencije pri opravljanju njihovih nalog ali samoobrambi, ki vključujejo uporabo rok in telesa ter kakršnih koli orodij, orožja, opreme ali strelnega orožja.

Orožje, strelivo in oprema se lahko nosijo in uporabljajo le med operacijami. Nošnja ali uporaba zunaj delovnih obdobij ni dovoljena.

V skladu s členom 83(6) statutarni operativni uslužbenci Agencije silo in orožje uporabljajo v skladu z nacionalno zakonodajo države članice gostiteljice ter ob navzočnosti mejnih policistov te države.

Brez poseganja v dovoljenje, ki ga izda država članica gostiteljica, in v uporabo njene nacionalne zakonodaje za uporabo sile med operacijami, člani skupin, napoteni iz statutarnih operativnih uslužbencev Agencije, pri uporabi sile in orožja upoštevajo načela nujnosti, sorazmernosti in previdnosti (v nadaljnjem besedilu: temeljna načela), kot so določena v nadaljevanju.

V operativnem načrtu, o katerem se dogovorita izvršni direktor in država članica gostiteljica, so opredeljeni pogoji za nošnjo in uporabo strelnega orožja v skladu z nacionalno zakonodajo ali operativnimi postopki med operacijami.

Načelo nujnosti

Uporaba sile, bodisi z neposrednim fizičnim stikom ali uporabo orožja ali opreme, je dovoljena v izjemnih primerih in le, kadar je to nujno potrebno za opravljanje dolžnosti Agencije ali v samoobrambi. Sila se lahko uporablja le kot skrajno sredstvo, ko je bil izveden vsak razumen ukrep za nenasilno rešitev situacije, vključno z uporabo prepričevanja, pogajanj ali mediacije. Uporaba sile ali prisilnih ukrepov ni nikoli arbitrarna ali zlonamerna.

Načelo sorazmernosti

Kadar se ni mogoče izogniti zakoniti uporabi sile ali strelnega orožja, statutarni operativni uslužbenci Agencije ravnajo sorazmerno z resnostjo kršitve in legitimnim ciljem, ki ga je treba doseči. Pri operativnih dejavnostih bi moralo načelo sorazmernosti določati vrsto uporabljene sile (npr. potreba po uporabi orožja) in njeno stopnjo. Uporaba sile s strani statutarnih operativnih uslužbencev Agencije ne presega tistega, kar je nujno potrebno za dosego legitimnih ciljev kazenskega pregona. V primeru uporabe strelnega orožja statutarni operativni uslužbenci Agencije zagotovijo, da taka uporaba povzroči čim manjše poškodbe ali škodo. Če ukrep vodi v nesprejemljiv rezultat, operativni uslužbenci lahko ta ukrep opustijo. Agencija mora v skladu s tem načelom svojim statutarnim uslužbencem zagotoviti opremo in orodja za samoobrambo, ki so potrebni za uporabo zadostne sile.

Obvezna previdnost

Statutarni operativni uslužbenci Agencije pri operativnih dejavnostih v celoti spoštujejo človeško življenje in človeško dostojanstvo in si prizadevajo za njuno ohranitev. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi, ki lahko med operacijami čim bolj zmanjšajo tveganje poškodb in škode. Ta obveznost vključuje splošno obveznost statutarnih operativnih uslužbencev Agencije, da jasno opozorijo, da nameravajo uporabiti silo, razen če bi tako opozorilo po nepotrebnem ogrozilo člane skupin, povzročilo nevarnost smrti ali resnih poškodb za druge ali bi bilo v konkretnih okoliščinah očitno neprimerno ali neučinkovito.

Posebna ▌pravila za najpogostejša orodja za uporabo sile ▌(▌ oprema statutarnih operativnih uslužbencev Agencije)

V skladu s temeljnimi načeli je uporaba sile dovoljena le, kadar je to potrebno za dosego neposrednega cilja kazenskega pregona, ter le po:

–  neuspešni uporabi vseh poskusov reševanja potencialno nasilnega konflikta s prepričevanjem, pogajanji ali mediacijo,

–  opozorilu o nameravani uporabi sile.

Če je treba poostriti posredovanje (na primer z uporabo orožja ali drugačne oblike orožja), bi bilo treba na to tudi jasno opozoriti, razen če bi tako opozorilo po nepotrebnem ogrozilo člane skupin, povzročilo nevarnost smrti ali resnih poškodb za druge ali bi bilo v konkretnih okoliščinah očitno neprimerno ali neučinkovito.

Strelno orožje

Statutarni operativni uslužbenci Agencije ne uporabljajo strelnega orožja zoper osebe, razen v naslednjih okoliščinah in le, če manj skrajna sredstva ne zadostujejo za dosego potrebnih ciljev:

–  statutarni operativni uslužbenci Agencije lahko uporabijo strelno orožje le kot skrajno sredstvo in v skrajni sili, zlasti če obstaja nevarnost za druge navzoče osebe,

–  za lastno zaščito ali zaščito drugih pred neposredno nevarnostjo smrti ali resnih poškodb,

–  za preprečitev neposredne nevarnosti smrti ali resnih poškodb,

–  za preprečitev dejanskega napada ali prihajajočega nevarnega napada na ključne institucije, službe ali objekte.

Operativni uslužbenci Agencije morajo pred uporabo strelnega orožja jasno opozoriti, da nameravajo uporabiti tako orožje. To lahko storijo ustno ali z opozorilnimi streli.

Nesmrtonosna orožja

Gumijevka

Dovoljene gumijevke se lahko v skladu s temeljnimi načeli uporabljajo kot ▌orodje za obrambo ali po potrebi kot orožje v naslednjih primerih:

–  kadar manjša uporaba sile očitno ne ustreza namenu,

–  za preprečitev dejanskega ali grozečega napada na lastnino.

Operativni uslužbenci Agencije morajo pred uporabo gumijevk jasno opozoriti, da jih nameravajo uporabiti. Napoteni operativni uslužbenci si pri uporabi gumijevk vedno prizadevajo, da čim bolj zmanjšajo tveganje poškodb in da se izogibajo udarcem po glavi.

Lakrimatorna sredstva (npr. solzivec)

Dovoljena lakrimatorna sredstva se lahko v skladu s temeljnimi načeli uporabljajo kot orodje za obrambo ali po potrebi kot orožje v naslednjih primerih:

–  kadar manjša uporaba sile očitno ne ustreza namenu,

–  za preprečitev dejanskega ali grozečega napada.

Druga oprema

Lisice

–  Lisice se uporabljajo le za osebe, za katere se šteje, da predstavljajo nevarnost zase in za druge, da se zagotovita njihovo varno pridržanje ali prevoz ter varnost statutarnih operativnih uslužbencev Agencije in drugih članov skupin. Uporabljajo se lahko samo za čim krajši čas in samo, če je to nujno potrebno.

3.  Praktična pravila za uporabo sile, službenega orožja, streliva in opreme med operacijami

Splošna praktična pravila za uporabo sile, orožja in druge opreme med operacijami

V skladu s členom 83(6) statutarni operativni uslužbenci Agencije izvajajo izvršilna pooblastila, vključno z uporabo sile, pod vodstvom in nadzorom države članice gostiteljice ter lahko uporabijo silo, vključno z orožjem, strelivom in opremo, le po prejemu dovoljenja pristojnih organov države članice gostiteljice in ob navzočnosti mejnih policistov iz države članice gostiteljice. Vendar lahko pristojni organi države članice gostiteljice na podlagi soglasja Agencije njenim statutarnim operativnim uslužbencem dovolijo, da uporabijo silo ob odsotnosti policistov države članice gostiteljice.

Država članica gostiteljica lahko prepove nošnjo nekaterih vrst službenega orožja, streliva in opreme v skladu z drugo alineo člena 83(6).

Brez poseganja v dovoljenje, ki ga izda država članica gostiteljica, in v uporabnost njene nacionalne zakonodaje za uporabo sile med operacijami,statutarni operativni uslužbenci Agencije pri uporabi sile in orožja:

(a)  upoštevajo temeljna načela iz dela 1 in posebna pravila iz dela 2,

(b)  spoštujejo temeljne pravice, kot so zagotovljene z mednarodnim pravom in pravom Unije, vključno zlasti z Listino o temeljnih pravicah, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, osnovnimi načeli OZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona (1990) in kodeksom ravnanja OZN za uslužbence organov pregona (1979), ter

(c)  upoštevajo kodeks ravnanja Agencije.

4.   Nadzorni mehanizem

Agencija zagotovi naslednje zaščitne ukrepe v zvezi z uporabo sile, orožja, streliva in opreme ter pregled stanja teh ukrepov vključi v svoje letno poročilo.

Usposabljanje

Usposabljanje, zagotovljeno v skladu s členom 62(2), zajema teoretične in praktične vidike v zvezi s preprečevanjem in uporabo sile. Teoretično usposabljanje vključuje psihološko usposabljanje (vključno s krepitvijo odpornosti in delom v kritičnih situacijah) in tehnike za preprečevanje uporabe sile, kot so pogajanja in mediacija. Teoretičnemu usposabljanju sledi obvezno in ustrezno teoretično in praktično usposabljanje v zvezi z uporabo sile, orožja, streliva in opreme in v zvezi z veljavnimi ukrepi za zaščito temeljnih pravic. Za zagotovitev skupnega praktičnega razumevanja in pristopa se praktično usposabljanje zaključi s simulacijo, povezano z dejavnostmi, ki se izvajajo med napotitvijo, in vključuje praktično simulacijo z operacionalizacijo ukrepov za zaščito temeljnih pravic.

Agencija statutarnim uslužbencem zagotavlja redno usposabljanje o uporabi sile. To usposabljanje se izvaja na enak način kot usposabljanje iz člena 62(2). Uspešno opravljeno redno letno usposabljanje je pogoj za to, da smejo statutarni uslužbenci nositi službeno orožje in uporabiti silo. Redno letno usposabljanje zajema teoretične in praktične vidike, kot je opisano zgoraj. Skupaj traja najmanj 24 ur, pri čemer mora biti vsaj 8 ur namenjenih teoretičnemu usposabljanju in vsaj 16 ur praktičnemu usposabljanju. Praktično usposabljanje se razdeli na vsaj 8 ur telesnega treninga z uporabo tehnik fizičnega omejevanja in vsaj 8 ur za uporabo strelnega orožja.

Uporaba drog in zdravil ter uživanje alkohola

Statutarni operativni uslužbenci Agencije med delom ne uživajo alkohola in v tem času niso pod vplivom alkohola ▌.

Prav tako ne posedujejo ali uporabljajo drog ali zdravil, razen če jih je predpisal zdravnik. Uslužbenci, ki potrebujejo zdravila iz zdravstvenih razlogov, o tem takoj obvestijo svojega neposredno nadrejenega. Sposobnost sodelovanja pri operativnih dejavnostih se lahko pregleda ob upoštevanju morebitnih vplivov in stranskih učinkov uporabe snovi.

Agencija vzpostavi nadzorni mehanizem za zagotovitev, da njeni statutarni operativni uslužbenci med opravljanjem svojih nalog niso pod vplivom drog zdravil ali alkohola. Ta mehanizem temelji na rednih zdravstvenih pregledih uslužbencev za odkrivanje morebitne uporabe drog, zdravil ali alkohola. O pozitivnem rezultatu na teh pregledih se takoj obvesti izvršni direktor Agencije.

Poročanje

O incidentih, ki vključujejo uporabo sile, se po liniji vodenja takoj obvestijo koordinacijska struktura za vsako operacijo ter uradnik za temeljne pravice in izvršni direktor Agencije. Poročilo vključuje vse podrobnosti o okoliščinah, v katerih je prišlo do uporabe sile.

Obveznost sodelovanja in obveščanja

Statutarni operativni uslužbenci Agencije in kateri koli drugi udeleženci operacij sodelujejo pri zbiranju dejstev o incidentu, sporočenem med operativno dejavnostjo.

Nadzorni mehanizem

Agencija vzpostavi nadzorni mehanizem, kot je navedeno v členu 56(3)(a).

Pritožbeni mehanizem

Vsak lahko sporoči sume kršitev pravil za uporabo sile, ki veljajo na podlagi te priloge, s strani statutarnih operativnih uslužbencev Agencije prek pritožbenega mehanizma iz člena 108.

Sankcije

Če Agencija, brez poseganja v člen 86, ugotovi, da je eden od njenih statutarnih operativnih uslužbencev izvajal dejavnosti, ki so v nasprotju s pravili, ki veljajo na podlagi te uredbe, vključno s temeljnimi pravicami, zaščitenimi v skladu z Listino, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in mednarodnim pravom, izvršni direktor sprejme ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo takojšen odpoklic uslužbenca z operativne dejavnosti ter morebitne disciplinske ukrepe v skladu s kadrovskimi predpisi, vključno z odstranitvijo uslužbenca iz Agencije.

Vloga uradnika za temeljne pravice

Uradnik za temeljne pravice preverja in zagotavlja povratne informacije o vsebini začetnih in osvežitvenih usposabljanj s posebnim poudarkom na vidikih temeljnih pravic in njihovi uporabi v situacijah, v katerih je potrebna uporaba sile, ter zagotavlja vključitev ustreznih tehnik preprečevanja.

Uradnik za temeljne pravice poroča o spoštovanju temeljnih pravic pri kazenskem pregonu v državi članici gostiteljici ali tretji državi gostiteljici. To poročilo se predloži izvršnemu direktorju in se upošteva pri oblikovanju operativnega načrta.

Uradnik za temeljne pravice zagotovi, da se incidenti v zvezi z uporabo sile, orožja, streliva in opreme temeljito preiščejo in takoj sporočijo posvetovalnemu forumu in izvršnemu direktorju. Rezultati preiskave se pošljejo posvetovalnemu forumu.

Uradnik za temeljne pravice redno spremlja vse dejavnosti, povezane z uporabo sile, orožja, streliva in opreme, vsi incidenti pa se vključijo v njegova poročila in letno poročilo Agencije.

5.   Zagotavljanje službenega orožja

Odobritev orožja

Agencija za namene določitve specifičnega službenega orožja, streliva in druge opreme, ki jo uporabljajo njeni statutarni operativni uslužbenci, sestavi izčrpen seznam elementov, ki jih je treba vključiti v komplet osebne opreme.

Komplet osebne opreme uporabljajo vsi statutarni operativni uslužbenci Agencije, napoteni kot člani treh vrst skupin iz stalne enote evropske mejne in obalne straže. Agencija lahko komplet osebne opreme tudi dopolni z dodatnim orožjem, strelivom ali drugo opremo, ki je namenjena opravljanju posameznih nalog v eni ali dveh vrstah skupin.

Agencija za svoje statutarne operativne uslužbence zagotovi, da je vsa oprema, vključno s strelnim orožjem, skladna z vsemi potrebnimi tehničnimi standardi.

Orožje, strelivo in oprema, ki so odobreni za uporabo, se navedejo v operativnem načrtu v skladu z zahtevami glede dovoljenega in prepovedanega orožja države članice gostiteljice.

Navodila za delovno obdobje

Orožje, strelivo in oprema se lahko nosijo ▌med operacijami in se smejo uporabljati le kot skrajno sredstvo. Nošnja ali uporaba zunaj delovnega časa ni dovoljena. Agencija določi posebna pravila in ukrepe za lažje skladiščenje orožja, streliva in druge opreme statutarnih operativnih uslužbencev Agencije zunaj delovnega časa v zavarovanih prostorih, kot je navedeno v členu 56(3)(a).

PRILOGA Va

Zmogljivosti, ki jih države članice prek osebja nabora za hitri odziv zagotovijo stalni enoti evropske mejne in obalne straže v skladu s členom 58a

Država / Leto

 

Belgija

30

Bolgarija

40

Češka

20

Danska

29

Nemčija

225

Estonija

18

Grčija

50

Španija

111

Francija

170

Hrvaška

65

Italija

125

Ciper

8

Latvija

30

Litva

39

Luksemburg

8

Madžarska

65

Malta

6

Nizozemska

50

Avstrija

34

Poljska

100

Portugalska

30

Romunija

75

Slovenija

35

Slovaška

35

Finska

30

Švedska

34

[Švica]

16

[Islandija]

2

[Lihtenštajn]*

0

[Norveška]

20

SKUPAJ

1500

(*) (*) Lihtenštajn bo prispeval s sorazmerno finančno podporo.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta in Sveta o možnih mehanizmih za zagotovitev privlačnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo

Po pričakovanjih naj bi se Evropska agencija za mejno in obalno stražo v prihodnjih letih soočila s težavnimi izzivi, da bi zadostila izrednim potrebam po zaposlovanju in ohranjanju usposobljenega osebja z najširšega možnega geografskega območja. Glede na pooblastila Agencije in veliko število zaposlenih je bistvenega pomena, da se preučijo mehanizmi, s katerimi bi zagotovili privlačnost agencije kot delodajalca, in sicer s prilagoditvijo prejemkov osebja Agencije v Varšavi v skladu z veljavnim pravom Unije.

Evropski parlament in Svet zato pozivata Komisijo, naj oceni podlago in načine za vzpostavitev primernega mehanizma, če ne prej ob predložitvi predlogov za revizijo kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68(33). Morebitni mehanizem naj bo sorazmeren s pomembnostjo zastavljenih ciljev in naj ne sproža neenakega obravnavanja osebja institucij, organov, uradov in agencij Unije, kadar te institucije, organi, uradi in agencije Unije delujejo v podobnih razmerah.

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2) UL C , , str. .
(3) UL C , , str. .
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.
(5).Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 349, 25.11.2004, str. 1).
(6) Uredba (EU) št. 656/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi pravil za varovanje zunanjih morskih meja v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 189, 27.6.2014, str. 93). 93).
(7) Uredba (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur) (UL L 295, 6.11.2013, str. 11).
(8).Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5.12.2002, str. 17).
(9).Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).
(10) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).
(11).Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
(12) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11 septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(13) UL L 136, 31.5.1999, str. 15.
(14) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).
(15) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(16) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(17) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.
(18) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(19) UL L 188, 20.7.2007, str. 19.
(20) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
(21) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).
(22) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.
(23) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).
(24) UL L 243, 16.9.2010, str. 4.
(25) Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).
(26) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
(27) Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1).
(28)Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
(29)Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).
(30).Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).
(31)UL L 56, 4.3.1968, str. 1, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 (UL L 287, 29.10.2013, str. 15).
(32) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).
(33) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

Zadnja posodobitev: 26. april 2019Pravno obvestilo