Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0105(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0442/2018

Predložena besedila :

A8-0442/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/04/2019 - 16.11

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0418

Sprejeta besedila
PDF 239kWORD 76k
Sreda, 17. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Pravila za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij ***I
P8_TA-PROV(2019)0418A8-0442/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ (COM(2018)0213 – C8-0152/2018 – 2018/0105(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0213),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 87(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0152/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. julija 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0442/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije, skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

3.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji, ki bo objavljena v seriji L Uradnega lista Evropske unije, skupaj s končnim zakonodajnim aktom;

4.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 84.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ
P8_TC1-COD(2018)0105

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 87(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon hudih kaznivih dejanj je treba olajšati uporabo finančnih informacij.

(2)  Zaradi okrepitve varnosti, izboljšanja pregona finančnega kriminala, boja proti pranju denarja in preprečevanja davčnega kriminala v državah članicah in po vsej Uniji morajo imeti finančnoobveščevalne enote (FIU) in javni organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon hudih kaznivih dejanj, boljši dostop do informacij, s čimer se bo izboljšala njihova sposobnost izvajanja finančnih preiskav in izboljšalo sodelovanje med njimi.

(3)  Na podlagi člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) si morajo Unija in države članice pomagati. Zavezati bi se morale tudi k poštenemu in hitremu sodelovanju.

(4)  Komisija se je v svojem sporočilu z dne 2. februarja 2016 o Akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma zavezala, da bo preučila možnost posebnega samostojnega pravnega instrumenta, da bi imeli organi držav članic, vključno z organi, pristojnimi za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, uradi za odvzem premoženjske koristi, davčnimi organi ter organi za preprečevanje korupcije, širši dostop do centraliziranih registrov bančnih in plačilnih računov. V tem akcijskem načrtu je pozvala tudi k pregledu ovir pri dostopu do informacij, njihovi izmenjavi in uporabi ter operativnem sodelovanju med FIU.

(5)  Boj proti hudim kaznivim dejanjem, vključno s finančnimi goljufijami in pranjem denarja, ostaja prednostna naloga za Unijo.

(6)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(3) zahteva od držav članic, da uvedejo sisteme centraliziranih registrov bančnih računov ali sisteme za pridobivanje podatkov, ki bi omogočali pravočasno identifikacijo imetnikov bančnih in plačilnih računov ter sefov.

(7)  Na podlagi Direktive (EU) 2015/849 morajo biti informacije iz takih centraliziranih registrov bančnih računov neposredno dostopne FIU, do njih pa morajo imeti dostop tudi nacionalni organi, pristojni za preprečevanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma.

(8)  Takojšen in neposreden dostop do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov je pogosto nepogrešljiv za uspeh kazenske preiskave ali pravočasno odkritje, sledenje in začasno zavarovanje zadevnih sredstev z namenom njihovega odvzema. Neposreden dostop je najhitrejša vrsta dostopa do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov. Zato bi bilo treba s to direktivo določiti pravila, ki bi imenovanim organom držav članic ▌ , pristojnim za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, omogočila neposreden dostop do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov. Kadar država članica dostop do informacij o bančnih računih zagotavlja prek osrednjega elektronskega sistema za pridobivanje podatkov, bi morala ta država članica zagotoviti, da organ, ki upravlja sistem za pridobivanje podatkov, imenovanim pristojnim organom takoj in nefiltrirano sporoči rezultate iskanja. Ta direktiva ne bi smela vplivati na kanale za izmenjavo informacij med pristojnimi organi ali na njihova pooblastila, da pridobijo informacije od pooblaščenih subjektov v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Na področje uporabe te direktive ne spada noben dostop do informacij, ki jih nacionalni organi hranijo v centraliziranih registrih za namene, ki niso zajeti v tej direktivi, ali v zvezi s kaznivimi dejanji, ki niso zajeta s to direktivo.

(9)  Glede na to, da so v vsaki državi članici za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj pristojni številni organi, ter za zagotovitev ▌ sorazmernega dostopa do finančnih in drugih informacij v okviru te direktive, bi morale države članice določiti, kateri organi so pooblaščeni, da dostopajo do centraliziranih registrov bančnih računov in lahko za namene te direktive od FIU zahtevajo informacije. Države članice bi morale pri izvajanju te direktive upoštevati naravo, organizacijski status, naloge in pravice teh organov, kot je določeno v njihovem nacionalnem pravu, vključno z obstoječimi mehanizmi za zaščito finančnih sistemov pred pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(10)  Uradi za odvzem premoženjske koristi bi morali biti imenovani izmed pristojnih organov in imeti neposreden dostop do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje posameznega hudega kaznivega dejanja ali pri nudenju podpore v posamezni kazenski preiskavi, vključno z identifikacijo, sledenjem in začasnim zavarovanjem sredstev.

(11)  Kolikor so davčni organi in protikorupcijske agencije po nacionalnem pravu pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, bi se morali prav tako šteti za organe, ki jih je mogoče imenovati za namene te direktive. Upravne preiskave, razen tistih, ki jih izvajajo FIU v okviru preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter učinkovitega boja proti njima, ne bi smele biti zajete v tej direktivi.

(12)  Storilci kaznivih dejanj, zlasti hudodelske združbe in teroristi, pogosto delujejo v različnih državah članicah in njihova sredstva, vključno z bančnimi računi, se pogosto nahajajo v drugih državah članicah. Zaradi čezmejne razsežnosti hudih kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, in povezanih finančnih dejavnosti, je pogosto potrebno, da pristojni organi, ki izvajajo kazenske preiskave v eni državi članici, dostopajo do informacij o bančnih računih v drugih državah članicah.

(13)  Pristojni organi lahko informacije, ki jih pridobijo iz nacionalnih centraliziranih registrov bančnih računov, izmenjujejo s pristojnimi organi v drugi državi članici, in sicer v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2006/960/PNZ(4), Direktivo 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta(5) in veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

(14)  Z Direktivo (EU) 2015/849 se je bistveno okrepil pravni okvir Unije, ki ureja dejavnosti in sodelovanje FIU, vključno z oceno Komisije o možnosti vzpostavitve usklajevalnega in podpornega mehanizma. Pravni status FIU se po državah članicah razlikuje od upravnega statusa ali statusa organa preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj do mešanice obeh. Pooblastila FIU vključujejo pravico dostopa do finančnih in upravnih informacij ter informacij v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, ki jih potrebujejo za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma ter za boj proti njim. Vendar pa pravo Unije ne določa vseh posebnih orodij in mehanizmov, s katerimi bi morale FIU razpolagati, da bi lahko dostopale do tovrstnih informacij in izpolnjevale svoje naloge. Ker so države članice v celoti odgovorne za vzpostavitev in določitev organizacijske narave FIU, se obseg dostopa različnih FIU do regulativnih podatkovnih zbirk razlikuje, zato je izmenjava informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali organi pregona ter FIU pomanjkljiva.

(15)  Da bi se povečali pravna varnost in operativna učinkovitost, bi bilo treba s to direktivo določiti pravila za okrepitev sposobnosti FIU za izmenjavo finančnih informacij in finančne analize z imenovanimi pristojnimi organi v njihovi državi članici v zvezi z vsemi hudimi kaznivimi dejanji. Natančneje, FIU bi morale biti dolžne sodelovati z imenovanimi pristojnimi organi svojih držav članic in biti sposobne pravočasno odgovoriti na obrazložene zahteve po finančnih informacijah ali finančni analizi, ki jih vložijo ti imenovani pristojni organi, kadar so te finančne informacije ali finančna analiza potrebne, o čemer se odloča za vsak primer posebej, in če je razlog za takšne zahteve povezan s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem ali pregonom hudih kaznivih dejanj, pri čemer veljajo izjeme iz člena 32(5) Direktive (EU) 2015/849. Ta zahteva ne bi smela izključevati avtonomnosti FIU na podlagi Direktive (EU) 2015/849. Zlasti v primerih, kadar zahtevane informacije izvirajo iz FIU druge države članice, bi bilo treba upoštevati vse omejitve in pogoje, ki jih za uporabo teh informacij določi zadevna FIU. Za vsakršno uporabo za namene, ki presegajo tiste, ki so bili prvotno odobreni, bi bilo treba zahtevati predhodno soglasje zadevne FIU. FIU bi morala ustrezno obrazložiti vsakršno odklonitev odgovora na zahtevo po informacijah ali analizi. Ta direktiva ne bi smela vplivati na operativno neodvisnost in avtonomnost FIU iz Direktive (EU) 2015/849, vključno z avtonomnostjo FIU, da spontano posredujejo informacije na lastno pobudo za namene te direktive.

(16)  V tej direktivi bi bilo treba določiti tudi jasno opredeljen pravni okvir, ki bi FIU omogočal, da bi zahtevale ustrezne podatke, shranjene pri imenovanih pristojnih organih v njihovi državi članici, kar bi jim omogočilo učinkovito preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter za boj proti njim.

(17)  FIU bi si morale prizadevati za hitro izmenjavo finančnih informacij ali finančne analize v izjemnih in nujnih primerih, kadar so te informacije ali analiza povezane s terorizmom ali organiziranim kriminalom, povezanim s terorizmom.

(18)  ▌ Takšna izmenjava ne bi smela ovirati aktivne vloge FIU na podlagi Direktive (EU) 2015/849 pri posredovanju njene analize drugim FIU, kadar navedena analiza razkriva dejstva, ravnanje ali sum pranja denarja in financiranja terorizma, ki so v neposrednem interesu teh drugih FIU. Finančna analiza zajema operativno analizo, ki se osredotoča na posamezne primere in konkretne cilje ali na ustrezne izbrane informacije, odvisno od vrste in obsega razkritih prejetih informacij ter pričakovane uporabe informacij po njihovem posredovanju, ter tudi strateško analizo, ki obravnava trende in vzorce v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Vendar ta direktiva ne bi smela posegati v organizacijski status in vlogo, ki ju FIU podeljuje nacionalno pravo držav članic.

(19)  Glede na občutljivost finančnih podatkov, ki bi jih morale analizirati FIU, in potrebne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov bi bilo treba s to direktivo izrecno določiti vrsto in obseg informacij, ki si jih lahko izmenjajo FIU, FIU in imenovani pristojni organi ter imenovani pristojni organi različnih držav članic. S to direktivo se ne bi smele spreminjati trenutno dogovorjene metode za zbiranje podatkov. Države članice pa bi morale imeti možnost razširiti obseg finančnih informacij in informacij o bančnih računih, ki si jih lahko izmenjajo FIU in imenovani pristojni organi. Države članice bi morale imeti tudi možnost olajšati dostop imenovanih pristojnih organov do finančnih informacij in informacij o bančnih računih za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj, ki niso huda kazniva dejanja. Ta direktiva ne bi smela odstopati od veljavnih pravil o varstvu podatkov.

(20)  V okviru posebnih pristojnosti in nalog Agencije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta(6), določenih v navedeni uredbi, Europol podpira čezmejne preiskave s strani držav članic glede dejavnosti pranja denarja mednarodnih hudodelskih združb. V zvezi s tem bi moral Europol uradno obveščati države članice o vseh informacijah in povezavah med kaznivimi dejanji, ki zadevajo te države članice. V skladu z navedeno uredbo so nacionalne enote Europola organi za zvezo med Europolom in organi držav članic, ki so pristojni za preiskovanje kaznivih dejanj. Da bi se Europolu zagotovile informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, bi morala vsaka država članica dovoliti, da njena FIU odgovarja na zahteve po finančnih informacijah in finančni analizi, ki jih prek nacionalnih enot Europola te države članice ali, kjer je ustrezno, neposredno pri njih vloži Europol. Države članice bi morale tudi določiti, da so njihova nacionalna enota Europola in po potrebi njihovi imenovani pristojni organi pooblaščeni za odgovarjanje na zahteve po informacijah o bančnih računih, ki jih vloži Europol. Zahteve, ki jih vloži Europol, bi morale biti ustrezno utemeljene. Zahteve bi bilo treba vložiti za vsak primer posebej v okviru omejitev odgovornosti Europola in za izpolnjevanje njegovih nalog. Operativna neodvisnost in avtonomnost FIU ne bi smeli biti ogroženi, FIU pa bi morale same odločati o tem, ali bodo zagotovile zahtevane informacije ali analizo. Za zagotovitev hitrega in učinkovitega sodelovanja bi morale FIU pravočasno odgovoriti na zahteve Europola. V skladu z Uredbo (EU) 2016/794 bi moral Europol nadaljevati s sedanjo prakso zagotavljanja povratnih informacij državam članicam o tem, kako se uporabljajo informacije ali analiza, zagotovljene na podlagi te direktive.

(21)  Ta direktiva bi morala upoštevati tudi dejstvo, da so evropski delegirani tožilci Evropskega javnega tožilstva (EJT) v skladu s členom 43 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939(7) po potrebi pooblaščeni, da pod enakimi pogoji, kot veljajo po nacionalnem pravu v podobnih zadevah, pridobijo vse zadevne informacije, shranjene v nacionalnih podatkovnih zbirkah o kazenskih preiskavah in podatkovnih zbirkah organov preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj ter v drugih ustreznih registrih javnih organov, vključno s centraliziranimi registri bančnih računov in sistemi za pridobivanje podatkov.

(22)  Komisija bi morala za okrepitev sodelovanja med FIU v bližnji prihodnosti opraviti oceno učinka, da bi ocenila možnost in ustreznost vzpostavitve usklajevalnega in podpornega mehanizma, kot je EU FIU.

(23)  Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med učinkovitostjo in visoko ravnjo varstva podatkov bi morale države članice zagotoviti, da lahko občutljive finančne informacije, ki bi lahko razkrile občutljive podatke o rasi ali etničnem poreklu osebe, političnem mnenju, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju ali spolni usmerjenosti, obdelujejo le osebe, ki so bile za to posebej pooblaščene, in sicer v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

(24)  S to direktivo se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznavata člen 6 PEU in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ▌, pravica do varstva osebnih podatkov , prepoved diskriminacije, svoboda gospodarske pobude, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, domneva nedolžnosti in pravica do obrambe ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni, pa tudi temeljne pravice in načela, ki jih določa mednarodno pravo in mednarodni sporazumi, katerih pogodbenica je Unija ali vse države članice, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter ustave držav članic na njihovih zadevnih področjih uporabe.

(25)  Nujno je treba zagotoviti, da se pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te direktive v celoti spoštuje pravica do varstva osebnih podatkov. Vsako takšno obdelavo urejata Uredba (EU) 2016/679(8) in Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta(9) v okviru njunih posameznih področij uporabe. Kar zadeva dostop uradov za odvzem premoženjske koristi do centraliziranih registrov bančnih računov in sistemov za pridobivanje podatkov, se uporablja Direktiva (EU) 2016/680, medtem ko se člen 5(2) Sklepa Sveta 2007/845/PNZ(10) ne uporablja. Kar zadeva Europol, se uporablja Uredba (EU) 2016/794. V zvezi z mehanizmi za obdelavo občutljivih podatkov in evidenc zahtev po informacijah bi bilo treba s to direktivo določiti posebne in dodatne zaščitne ukrepe ter pogoje za zagotavljanje varstva osebnih podatkov.

(26)  Pristojni organi bi morali vse osebne podatke, pridobljene na podlagi te direktive, obdelovati v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov, le če je to nujno in sorazmerno za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona hudih kaznivih dejanj.

(27)  Poleg tega je za spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti ter za omejitev učinka dostopa do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov in sistemih za pridobivanje podatkov nujno zagotoviti pogoje, pod katerimi je takšen dostop omejen. Zlasti bi morale države članice zagotoviti, da se za dostop pristojnih organov do osebnih podatkov za namene te direktive uporabljajo ustrezne politike in ukrepi za varstvo podatkov. Dostop do informacij, ki vsebujejo osebne podatke in jih je mogoče pridobiti iz centraliziranih registrov bančnih računov ali s postopki avtentikacije, bi moralo imeti le pooblaščeno osebje. Za osebje z dostopom do teh občutljivih podatkov bi bilo treba zagotoviti usposabljanje o varnostnih praksah pri izmenjavi podatkov in ravnanju z njimi.

(28)  Prenos finančnih podatkov tretjim državam in mednarodnim partnerjem za namene te direktive bi moral biti dovoljen le pod pogoji iz poglavja V Uredbe (EU) 2016/679 ali poglavja V Direktive (EU) 2016/680.

(29)  Komisija bi morala poročati o izvajanju te direktive tri leta po datumu njenega prenosa in nato vsaka tri leta. V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(11) bi morala Komisija to direktivo tudi oceniti na podlagi informacij, zbranih v okviru posebnih ureditev za spremljanje, in sicer da bi ocenila dejanske učinke direktive in potrebo po nadaljnjem ukrepanju.

(30)  Namen te direktive je zagotoviti sprejetje pravil, s katerimi se bo državljanom Unije zajamčila večja raven varnosti, in sicer s preprečevanjem kriminala in boju proti njemu v skladu s členom 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Teroristične in kriminalne grožnje zaradi svoje čezmejne narave ogrožajo Unijo kot celoto, nanje pa se je treba odzivati na ravni celotne Unije. Če se v eni državi članici informacije o bančnih računih in finančne informacije ne uporabljajo učinkovito, bi lahko storilci kaznivih dejanj to izkoriščali in imeli od tega koristi, kar bi lahko imelo posledice v drugi državi članici.

(31)  Ker cilja te direktive, in sicer FIU in javnim organom, pristojnim za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon hudih kaznivih dejanj, zagotoviti boljši dostop do informacij, s čimer se bo izboljšala njihova sposobnost izvajanja finančnih preiskav in izboljšalo sodelovanje med njimi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(32)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive glede odločitev Komisije o pooblastitvi držav članic za začasno uporabo ali sklenitev sporazumov s tretjimi državami, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(12).

(33)  Sklep Sveta 2000/642/PNZ bi bilo treba razveljaviti, saj njegov predmet urejanja urejajo drugi akti Unije in zato ni več potreben.

(34)  V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, sta Združeno kraljestvo in Irska podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

(35)  V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(34)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(13) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 10. septembra 2018 –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.  Ta direktiva določa ukrepe za lažji dostop ▌pristojnih organov do finančnih informacij in informacij o bančnih računih in njihovo uporabo teh informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona hudih kaznivih dejanj. Določa tudi ukrepe za lažji dostop finančnoobveščevalnih enot (FIU) do informacij v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj za preprečevanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter za boj proti njim ter ukrepe za lažje sodelovanje med FIU.

2.  Ta direktiva ne posega v:

(a)  Direktivo (EU) 2015/849 ter povezane določbe nacionalnega prava, vključno z organizacijskim statusom, podeljenim FIU po nacionalnem pravu, ter njihovo operativno neodvisnost in avtonomnost;

(b)  kanale za izmenjavo informacij med pristojnimi organi ali pooblastila pristojnih organov po pravu Unije ali nacionalnem pravu, da pridobijo informacije od pooblaščenih subjektov;

(c)  Uredbo (EU) 2016/794;

(d)  obveznosti, ki izhajajo iz instrumentov Unije o medsebojni pravni pomoči ali vzajemnem priznavanju odločb v kazenskih zadevah ter iz Okvirnega sklepa 2006/960/PNZ.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „centralizirani registri bančnih računov“ pomeni centralizirane avtomatizirane mehanizme, kot so osrednji registri ali osrednji elektronski sistemi za pridobivanje podatkov, uvedeni v skladu s členom 32a(1) Direktive (EU) 2015/849;

(2)  „uradi za odvzem premoženjske koristi“ pomeni nacionalne urade, ki jih vsaka država članica uvede ali imenuje v skladu s Sklepom 2007/845/PNZ;

(3)  „finančnoobveščevalna enota (FIU)“ pomeni FIU, ki je vzpostavljena na podlagi člena 32 Direktive (EU) 2015/849;

(4)  „pooblaščeni subjekti“ pomeni subjekte iz člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849;

(5)  „finančne informacije“ pomeni vse informacije ali podatke, kot so podatki o finančnih sredstvih, gibanju sredstev ali finančnih poslovnih odnosih, ki jih že imajo FIU za namene preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter učinkovitega boja proti njima ;

(6)  „informacije v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem ali pregonom kaznivih dejanj“ pomeni:

(i)  vse informacije ali podatke, ki jih že imajo pristojni organi v okviru preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj;

(ii)  vse informacije ali podatke, ki jih imajo javni organi ali zasebni subjekti v okviru preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj in s katerimi lahko brez uporabe prisilnih ukrepov na podlagi nacionalnega prava razpolagajo pristojni organi;

te informacije so lahko med drugim iz kazenske evidence, informacije o preiskavah, informacije o začasnem zavarovanju ali zasegu sredstev ali drugih preiskovalnih ali začasnih ukrepih ter informacije o obsodbah in odvzemih;

(7)  „informacije o bančnih računih“ pomeni naslednje informacije o bančnih in plačilnih računih ter sefih v centraliziranih registrih bančnih računov:

(i)  glede stranke-imetnika računa in katero koli osebo, ki deluje v imenu stranke: ime in bodisi drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe, s katerimi je prenesena točka (a) člena 13(1) Direktive (EU) 2015/849, bodisi edinstvena identifikacijska številka;

(ii)  glede dejanskega lastnika stranke-imetnika računa: ime in bodisi drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe, s katerimi je prenesena točka (b) člena 13(1) Direktive (EU) 2015/849, bodisi edinstvena identifikacijska številka;

(iii)  glede bančnega ali plačilnega računa: številka IBAN ter datum odprtja in zaprtja računa;

(iv)  glede sefa: ime najemnika in bodisi drugi identifikacijski podatki, ki jih zahtevajo nacionalne določbe, s katerimi je prenesen člen 13(1) Direktive (EU) 2015/849, bodisi edinstvena identifikacijska številka in trajanje najema;

(8)  „pranje denarja“ pomeni ravnanje, opredeljeno v členu 3 Direktive (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta(14);

(9)  „povezana predhodna kazniva dejanja“ pomeni kazniva dejanja iz točke (1) člena 2 Direktive (EU) 2018/1673;

(10)  „financiranje terorizma“ pomeni ravnanje, opredeljeno v členu 11 Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta(15);

(11)  „finančna analiza“ pomeni rezultate operativne in strateške analize, ki jo je že izvedla FIU pri opravljanju svojih nalog v skladu z Direktivo (EU) 2015/849;

(12)  „huda kazniva dejanja“ pomeni oblike kriminalitete s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) 2016/794.

Člen 3

Imenovanje pristojnih organov

1.  Vsaka država članica izmed svojih organov, pristojnih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, imenuje pristojne organe, ki so pooblaščeni za dostop in iskanje po njenem nacionalnem centraliziranem registru bančnih računov. Med temi pristojnimi organi so ▌ vsaj uradi za odvzem premoženjske koristi.

2.  Vsaka država članica izmed svojih organov, pristojnih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, imenuje pristojne organe, ki lahko od FIU zahtevajo in prejemajo finančne informacije ali finančno analizo. ▌

3.  Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o svojih pristojnih organih, imenovanih na podlagi odstavkov 1 in 2, do ... [štiri mesece po datumu prenosa te direktive] ter Komisijo uradno obvesti o vseh spremembah v zvezi s tem. Komisija uradna obvestila objavi v Uradnem listu Evropske unije.

POGLAVJE II

DOSTOP PRISTOJNIH ORGANOV DO INFORMACIJ O BANČNIH RAČUNIH

Člen 4

Dostop pristojnih organov do informacij o bančnih računih ter iskanje po njih

1.  Države članice zagotovijo, da so pristojni nacionalni organi, imenovani na podlagi člena 3(1), pooblaščeni za to, da neposredno in takoj dostopajo do informacij o bančnih računih ter iščejo po njih, kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona hudega kaznivega dejanja ali podpiranja kazenske preiskave v zvezi s hudim kaznivim dejanjem, vključno z identifikacijo, sledenjem in začasnim zavarovanjem sredstev, povezanih s tako preiskavo. Dostop in iskanje se štejeta za neposredna in takojšnja med drugim, kadar nacionalni organi, ki upravljajo centralizirane registre bančnih računov, pristojnim organom hitro posredujejo informacije o bančnih računih z avtomatiziranim mehanizmom, če na zahtevane podatke ali informacije, ki jih je treba zagotoviti, ne more vplivati nobena vmesna institucija.

2.  Pristojni organi na podlagi te direktive nimajo dostopa do dodatnih informacij, ki jih države članice štejejo za bistvene in jih vključijo v centralizirane registre bančnih računov na podlagi člena 32a(4) Direktive (EU) 2015/849, ter jim iskanje po njih ni dovoljeno.

Člen 5

Pogoji za dostop in za iskanje s strani pristojnih organov

1.  Dostop do informacij o bančnih računih in iskanje po njih v skladu s členom 4 izvaja samo za vsak primer posebej osebje posameznega pristojnega organa, ki je bilo izrecno imenovano in pooblaščeno za opravljanje teh nalog.

2.  Države članice zagotovijo, da osebje imenovanih pristojnih organov ohranja visoko raven poklicnih standardov zaupnosti in varstva podatkov, da ima visoko integriteto in da je ustrezno usposobljeno.

3.  Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje varstva podatkov v skladu z visokimi tehnološkimi standardi za namene izvrševanja pooblastil pristojnih organov za dostop do informacij o bančnih računih in iskanje po njih v skladu s členom 4.

Člen 6

Spremljanje dostopa in iskanja s strani pristojnih organov

1.  Države članice od organov, ki upravljajo centralizirane registre bančnih računov, zahtevajo, da zagotovijo vodenje dnevnikov vsakič, ko imenovani pristojni organi dostopijo do informacij o bančnih računih in iščejo po njih. Ti dnevniki vključujejo zlasti:

(a)  sklic na nacionalni dosje;

(b)  datum in čas poizvedbe ali iskanja;

(c)  vrsto podatkov, uporabljenih za poizvedbo ali iskanje;

(d)  edinstven identifikator rezultatov;

(e)  naziv imenovanega pristojnega organa, ki je vpogledal v register;

(f)  edinstveni uporabniški identifikator uradnika, ki je izvedel poizvedbo ali iskanje, in, če je ustrezno, uradnika, ki je poizvedbo ali iskanje naročil, in, če je mogoče, edinstveni uporabniški identifikator prejemnika rezultatov poizvedbe ali iskanja.

2.  Pooblaščene osebe za varstvo podatkov za centralizirane registre bančnih računov redno preverjajo dnevnike. Dnevniki se na zahtevo dajo na voljo tudi pristojnemu nadzornemu organu, ustanovljenemu v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2016/680.

3.  Dnevniki se uporabljajo izključno za spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti zahteve in zakonitosti obdelave podatkov, ter za zagotavljanje varnosti podatkov. Ti dnevniki se z ustreznimi ukrepi varujejo pred nepooblaščenim dostopom in se izbrišejo pet let po nastanku, razen če so potrebni za postopke spremljanja v teku.

4.  Države članice zagotovijo, da organi, ki upravljajo centralizirane registre bančnih računov, sprejmejo ustrezne ukrepe, tako da je osebje seznanjeno z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno z veljavnimi pravili glede varstva podatkov. Ti ukrepi vključujejo posebne programe usposabljanja.

POGLAVJE III

IZMENJAVA INFORMACIJ MED PRISTOJNIMI ORGANI IN FIU TER MED SAMIMI FIU

Člen 7

Zahteve po informacijah, ki jih pristojni organi vložijo pri FIU

1.  Vsaka država članica ob upoštevanju nacionalnih procesnih jamstev zagotovi, da mora nacionalna FIU sodelovati z njenimi imenovanimi pristojnimi organi iz člena 3(2) in da je sposobna pravočasno odgovoriti na obrazložene zahteve po finančnih informacijah ali finančni analizi, ki jih vložijo ti imenovani pristojni organi, kadar so te finančne informacije ali finančna analiza potrebne, za vsak primer posebej, in kadar je razlog za takšne zahteve povezan s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem ali pregonom hudih kaznivih dejanj.

2.  Kadar obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij negativno vplivala na preiskave ali analize v teku, ali kadar bi bilo v izjemnih okoliščinah razkritje informacij očitno nesorazmerno z legitimnimi interesi fizične ali pravne osebe ali nepomembno za namene, za katere so bile informacije zahtevane, FIU ni dolžna ugoditi zahtevi po informacijah.

3.  Za vsakršno uporabo za namene, ki presegajo tiste, ki so bili prvotno odobreni, je potrebno predhodno soglasje zadevne FIU. FIU ustrezno obrazložijo vsakršno odklonitev odgovora na zahtevo, vloženo v skladu z odstavkom 1.

4.  Odločitev o tem, ali se informacije posredujejo naprej, sprejme FIU.

5.  Imenovani pristojni organi lahko finančne informacije in finančno analizo, ki jih prejmejo od FIU, obdelujejo za posebne namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona hudih kaznivih dejanj, ki niso nameni, za katere se zbirajo osebni podatki v skladu s členom 4(2) Direktive (EU) 2016/680.

Člen 8

Zahteve po informacijah, ki jih FIU vložijo pri pristojnih organih

Vsaka država članica ob upoštevanju nacionalnih procesnih jamstev in poleg dostopa FIU do informacij, kot je določeno v členu 32(4) Direktive (EU) 2015/849, zagotovi, da so njeni imenovani pristojni organi dolžni pravočasno odgovoriti na zahteve po informacijah v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, ki jih vloži nacionalna FIU, za vsak primer posebej, če so informacije potrebne za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter za boj proti njim.

Člen 9

Izmenjava informacij med FIU iz različnih držav članic

1.  ▌Države članice zagotovijo, da si lahko njihove FIU v izjemnih in nujnih primerih izmenjajo finančne informacije ali finančno analizo, ki bi bile lahko pomembne za obdelavo ali analizo informacij v zvezi s terorizmom ali organiziranim kriminalom, povezanim s terorizmom.

2.  Države članice zagotovijo, da si FIU v primerih iz odstavka 1 in ob upoštevanju svojih operativnih omejitev prizadevajo za hitro izmenjavo takšnih informacij.

Člen 10

Izmenjava informacij med pristojnimi organi različnih držav članic

1.  Vsaka država članica ob upoštevanju nacionalnih procesnih jamstev zagotovi, da lahko njeni pristojni organi, imenovani na podlagi člena 3(2), finančne informacije ali finančno analizo, ki jih pridobijo od FIU svoje države članice, na zahtevo in za vsak primer posebej izmenjajo z imenovanim pristojnim organom v drugi državi članici, če so te finančne informacije ali finančna analiza potrebne za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranj terorizma ter za boj proti njim.

Vsaka država članica zagotovi, da njeni imenovani pristojni organi uporabljajo finančne informacije ali finančno analizo, izmenjane v skladu s tem členom, le za namen, za katerega so bile zahtevane ali zagotovljene.

Vsaka država članica zagotovi, da se za posredovanje finančnih informacij ali finančne analize, ki jih njeni imenovani pristojni organi pridobijo od FIU te države članice, kateremu koli drugemu organu, agenciji ali oddelku v tej državi članici ali kakršno koli uporabo teh informacij za namene, ki presegajo tiste, ki so bili prvotno odobreni, zahteva predhodno soglasje FIU, ki zagotovi informacije.

2.   Države članice zagotovijo, da se zahteva, vložena v skladu s tem členom, ter odgovor nanjo preneseta z uporabo namenske varne elektronske komunikacije, ki zagotavlja visoko raven varnosti podatkov.

POGLAVJE IV

IZMENJAVA INFORMACIJ Z EUROPOLOM

Člen 11

Zagotavljanje informacij o bančnih računih Europolu

Vsaka država članica zagotovi, da lahko njeni pristojni organi prek nacionalne enote Europola ali, če to dovoli ta država članica, z neposrednim stikom z Europolom odgovorijo na ustrezno utemeljene zahteve, povezane z informacijami o bančnih računih, ki jih vloži Europol za vsak primer posebej v okviru svojih pristojnosti in za opravljanje svojih nalog. Uporablja se člen 7(6) in (7) Uredbe (EU) 2016/794.

Člen 12

Izmenjava informacij med Europolom in FIU

1.  Vsaka država članica zagotovi, da njena FIU lahko odgovori na ustrezno utemeljene zahteve, ki jih vloži Europol prek nacionalne enote Europola ali, če to dovoli ta država članica, z neposrednim stikom med FIU in Europolom. Takšne zahteve so povezane s finančnimi informacijami in finančno analizo ter so vložene za vsak primer posebej v okviru pristojnosti Europola in za opravljanje njegovih nalog.

2.  Za izmenjavo na podlagi tega člena se uporablja člen 32(5) Direktive (EU) 2015/849 ter člen 7(6) in (7) Uredbe (EU) 2016/794.

3.   Države članice zagotovijo, da se vsakršna neizpolnitev zahteve ustrezno obrazloži.

Člen 13

Podrobna ureditev za izmenjavo informacij

1.  Države članice zagotovijo, da se izmenjava informacij na podlagi členov 11 in 12 te direktive izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, in sicer elektronsko prek:

a)  orodja SIENA ali njenega naslednika v jeziku, ki se uporablja za orodje SIENA, ali

b)  po potrebi FIU.Net ali njegovega naslednika.

2.  Države članice zagotovijo, da se izmenjava informacij iz člena 12 izvede pravočasno in da se v ta namen zahteve Europola po informacijah obravnavajo tako, kot da izvirajo od druge FIU.

Člen 14

Zahteve glede varstva podatkov

1.  Obdelava osebnih podatkov, povezanih z informacijami o bančnih računih, finančnimi informacijami in finančno analizo iz členov 11 in 12 te direktive, se izvaja v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/794, izvaja pa jo le osebje Europola, ki je bilo za izvajanje teh nalog posebej imenovano in pooblaščeno.

2.  Europol obvesti pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, imenovano v skladu s členom 41 Uredbe (EU) 2016/794, o vsaki izmenjavi informacij v skladu s členi 11, 12 in 13 te direktive.

POGLAVJE V

DODATNE DOLOČBE V ZVEZI Z OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV

Člen 15

Področje uporabe

To poglavje se uporablja samo za imenovane pristojne organe in FIU v zvezi z izmenjavo informacij v skladu s poglavjem III ter izmenjavo finančnih informacij in finančne analize, ki vključuje nacionalne enote Europola v skladu s poglavjem IV.

Člen 16

Obdelava občutljivih osebnih podatkov

1.  Obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo osebe, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja ali članstvo v sindikatu, ali podatkov o zdravju spolnem življenju ali spolni usmerjenosti posameznika je dovoljena le, če so zagotovljena ustrezna jamstva glede pravic in svoboščin posameznika, na katerega se podatki nanašajo, v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

2.  Do podatkov iz odstavka 1 lahko po navodilih pooblaščene osebe za varstvo podatkov dostopa in jih obdeluje le osebje, ki je bilo posebej usposobljeno in ki ga je za to posebej pooblastil upravljavec.

Člen 17

Evidence zahtev po informacijah

Države članice zagotovijo, da se vodijo evidence v zvezi z zahtevami po informacijah v skladu s to direktivo. Te evidence vsebujejo vsaj naslednje informacije:

(a)  naziv in kontaktne podatke organizacije ter člana osebja, ki informacije zahteva, ter, če je mogoče, prejemnika rezultatov poizvedbe ali iskanja;

(b)  sklic na nacionalno zadevo, v zvezi s katero se zahtevajo informacije;

(c)  predmet zahtev in ▌

(d)  vse ukrepe za izvedbo teh zahtev.

Evidence se hranijo pet let od nastanka in se uporabljajo izključno za namene preverjanja zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Zadevni organi dajo nacionalnemu nadzornemu organu na njegovo zahtevo na razpolago vse evidence.

Člen 18

Omejitve pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki

Države članice lahko sprejmejo zakonodajne ukrepe, s katerimi v celoti ali deloma omejijo pravico dostopa posameznikov do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje in se obdelujejo na podlagi te direktive v skladu s členom 23(1) Uredbe (EU) 2016/679 ali členom 15(1) Direktive (EU) 2016/680, kot je ustrezno.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Spremljanje

1.  Države članice pregledujejo učinkovitost svojih sistemov za boj proti hudim kaznivim dejanjem z zbiranjem celovitih statističnih podatkov.

2.  Komisija do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] oblikuje podroben program spremljanja učinkov, rezultatov in vpliva te direktive.

V tem programu se določijo načini in časovni intervali za zbiranje podatkov in drugih potrebnih dokazov. V njem se določijo ukrepi, ki jih sprejmejo Komisija in države članice za zbiranje in analizo podatkov ter drugih dokazov.

Države članice Komisiji predložijo podatke in druge dokaze, ki so potrebni za spremljanje.

3.  Statistični podatki iz odstavka 1 vedno vsebujejo naslednje informacije:

(a)  število izvedb iskanja, ki so jih opravili imenovani pristojni organi v skladu s členom 4;

(b)  podatke o obsegu zahtev, ki jih je vložil vsak organ v okviru te direktive, podatke o ukrepanju na podlagi teh zahtev, število preiskovanih zadev, število kazensko preganjanih oseb in število oseb, obsojenih hudega kaznivega dejanja, če so te informacije na voljo;

(c)  podatke o času, v katerem organ odgovori na zahtevo po njenem prejemu;

(d)  če so na voljo, podatke o stroških za človeške vire ali vire IT, ki so namenjeni za domače in čezmejne zahteve v okviru te direktive.

4.  Države članice organizirajo pripravo in zbiranje statističnih podatkov iz odstavka 3 in te podatke vsako leto pošljejo Komisiji.

Člen 20

Razmerje do drugih instrumentov

1.  Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da ohranijo ali sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume ali medsebojne dogovore o izmenjavi informacij med pristojnimi organi ▌, če so taki sporazumi ali dogovori skladni s pravom Unije, zlasti s to direktivo.

2.  Ta direktiva ne posega v nobene obveznosti in zaveze držav članic oziroma Unije iz veljavnih dvostranskih ali večstranskih sporazumov s tretjimi državami.

3.  Države članice brez poseganja v delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami v skladu s pravom Unije uradno obvestijo Komisijo, da nameravajo začeti pogajanja o sporazumih in skleniti sporazume, ki spadajo na področje uporabe poglavja II te direktive, med državami članicami in tretjimi državami, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

Če Komisija v dveh mesecih po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka o nameri države članice, da začne pogajanja, ugotovi, da bi pogajanja verjetno ogrozila zadevne politike Unije ali se zaključila s sporazumom, ki bi bil neskladen s pravom Unije, o tem obvesti državo članico.

Države članice Komisijo redno obveščajo o vseh takšnih pogajanjih in po potrebi povabijo Komisijo, da sodeluje kot opazovalka.

Države članice so pooblaščene, da začasno uporabljajo ali sklenejo sporazume iz prvega pododstavka, pod pogojem, da so ti skladni s pravom Unije in da ne škodijo ciljem in namenom zadevnih politik Unije. Komisija takšne odločitve o pooblastitvi sprejme z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22.

Člen 21

Ocena

1.  Komisija do … [tri leta po datumu prenosa te direktive] in nato vsaka tri leta pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo se objavi.

2.  Komisija v skladu s členom 65(2) Direktive (EU) 2015/849 oceni ovire in priložnosti za okrepitev sodelovanja med FIU v Uniji, vključno z možnostjo in ustreznostjo vzpostavitve usklajevalnega in podpornega mehanizma.

3.  Komisija do ... [tri leta po datumu prenosa te direktive] pošlje poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem oceni, ali je potrebno in sorazmerno razširiti opredelitev finančnih informacij na katero koli od vrst informacij ali podatkov, ki jih imajo javni organi ali pooblaščeni subjekti in s katerimi lahko FIU razpolagajo brez uporabe prisilnih ukrepov na podlagi nacionalnega prava, in po potrebi poda zakonodajni predlog.

4.  Komisija do ... [tri leta po datumu prenosa te direktive] oceni priložnosti in izzive glede razširitve izmenjave finančnih informacij ali finančne analize med FIU v Uniji na huda kazniva dejanja, ki niso terorizem ali organizirani kriminal, povezan s terorizmom.

5.  Komisija ne prej kot … [šest let po datumu prenosa te direktive] oceni to direktivo in pripravi poročilo o glavnih ugotovitvah Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilo je vključena tudi ocena spoštovanja temeljnih pravic in načel, priznanih z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

6.  Države članice za namene odstavkov 1 do 4 tega člena Komisiji predložijo vse potrebne informacije. Komisija upošteva statistične podatke, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 19, ter od držav članic in nadzornih organov lahko zahteva dodatne informacije.

Člen 22

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 23

Prenos

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... [24 mesecev po dnevu začetka veljavnosti te direktive ▌]. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 24

Razveljavitev Sklepa 2000/642/PNZ

Sklep 2000/642/PNZ se razveljavi z učinkom od ... [datuma prenosa te direktive].

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 26

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta o členu 9

Evropski parlament obžaluje, da končna direktiva ne vsebuje pravil o točnih rokih in konkretnih kanalih informacijske tehnologije za izmenjavo informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami različnih držav članic iz izvirnega predloga. Evropski parlament tudi obžaluje, da je področje uporabe tega člena omejeno na primere terorizma in organiziranega kriminala, povezanega s terorizmom, ne vključuje pa, kot je bilo predvideno v izvirnem predlogu, vseh vrst hudih kaznivih dejanj, ki imajo lahko tudi resne škodljive posledice za naše družbe. Evropski parlament poziva Komisijo, naj ponovno preuči to vprašanje v svojih poročilih o izvajanju in ocenjevanju te direktive ter direktive o preprečevanju pranja denarja, in zlasti kot del svoje ocene po členu 21. Evropski parlament bo natančno spremljal in analiziral omenjena poročila in ocene ter bo po potrebi pripravil svoja priporočila.

Izjava Komisije

V zvezi s členom 9 direktive Komisija obžaluje, da direktiva v nasprotju z njenim prvotnim predlogom ne vključuje pravil o natančnih rokih in kanalih IT za izmenjavo informacij med finančnoobveščevalnimi enotami različnih držav članic. Komisija tudi obžaluje, da je bilo področje uporabe tega člena omejeno na primere terorizma in organiziranega kriminala, povezanega s terorizmom, ter da ne zajema vseh vrst hudih kaznivih dejanj, kot je bilo prvotno predlagano. Komisija bo dodatno preučila sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami, zlasti v okviru svojih poročil o izvajanju te direktive in direktive o preprečevanju pranja denarja.

(1) UL C 367, 10.10.2018, str. 84.
(2)Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2019.
(3) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(4) Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (UL L 386, 29.12.2006, str. 89).
(5) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2014/41/EU z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (UL L 130, 1.5.2014, str. 1).
(6) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).
(7) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(8) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(9)Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
(10)Sklep Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji (UL L 332, 18.12.2007, str. 103).
(11) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(12)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(13) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(14) Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22).
(15) Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

Zadnja posodobitev: 24. april 2019Pravno obvestilo