Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2690(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0255/2019

Razprave :

PV 18/04/2019 - 6.1
CRE 18/04/2019 - 6.1

Glasovanja :

PV 18/04/2019 - 10.1
CRE 18/04/2019 - 10.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0422

Sprejeta besedila
PDF 139kWORD 54k
Četrtek, 18. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Kitajska, predvsem položaj verskih in etničnih manjšin
P8_TA-PROV(2019)0422RC-B8-0255/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin (2019/2690(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti tistih z dne 26. novembra 2009 o pravicah manjšin in izvajanju smrtne kazni na Kitajskem(1), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang)(2), z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija(3), z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko(4) in z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang(5),

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, ki se je začelo leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. junija 2016 o elementih za novo strategijo EU o Kitajski (JOIN(2016)0030),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),

–  ob upoštevanju skupne izjave s 21. srečanja na vrhu EU in Kitajske dne 9. aprila 2019,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in njegovega 37. kroga, ki je potekal 1. in 2. aprila 2019 v Bruslju,

–  ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in 4. člena, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, ni pa ga ratificirala,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev iz pregleda Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije o Kitajski,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je EU v svojem strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo brez izjeme in na vseh področjih svojega zunanjega delovanja spodbujala človekove pravice, demokracijo in pravno državo ter da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami; ker bi moralo to ostati v središču že dolgotrajnega odnosa med EU in Kitajsko v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira ravno te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da bo pri lastnem razvoju spoštovala mednarodno pravo in standarde v zvezi s človekovimi pravicami;

B.  ker je Kitajski uspelo odpraviti revščino 700 milijonov ljudi, se pa razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem nadalje slabšajo, odkar je oblast prevzel predsednik Xi Jinping, saj je vlada postala bolj sovražna do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in svobode veroizpovedi ter pravne države; ker so kitajske oblasti pridržale in sodno preganjale stotine zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in novinarjev;

C.  ker novi predpisi o verskih zadevah, ki so začeli veljati 1. februarja 2018, bolj omejujejo verske skupine in dejavnosti, ki so se zato primorane tesneje usklajevati s strankarsko politiko; ker sta svoboda veroizpovedi in vesti dosegli novo najnižjo raven od začetka gospodarskih reform in odpiranja Kitajske proti koncu 70. let prejšnjega stoletja; ker je Kitajska ena od držav z največjim številom verskih zapornikov;

D.  ker sta Sveti sedež/Vatikan in kitajska vlada septembra 2018 dosegla sporazum v zvezi z imenovanjem škofov na Kitajskem, a se tamkajšnje krščanske verske skupnosti soočajo z vedno več zatiranja, kristjani pa so tako v neuradnih cerkvah kot v tistih, ki jih je odobrila vlada, tarča nadlegovanja in pridržanj, rušijo jim cerkvene objekte, zaplenjujejo jim verske simbole in onemogočajo krščanska srečanja; ker kitajske oblasti v nekaterih provincah ne dovolijo osebam, mlajšim od 18 let, da bi se udeleževale verskih dejavnosti; ker je Kitajska septembra 2018 prepovedala Zionsko cerkev, največjo cerkveno skupnost na Kitajskem, ki ima več kot 1500 vernikov;

E.  ker so se razmere v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang, kjer živi 10 milijonov muslimanskih Ujgurov in etničnih Kazahov, naglo poslabšale, potem ko so kitajske oblasti postavile stabilnost in nadzor nad to pokrajino na vrh seznama prednostnih nalog, in sicer zaradi občasnih terorističnih napadov Ujgurov v tej pokrajini ali domnevno v zvezi z njo ter zaradi njene strateške lokacije za pobudo En pas, ena pot; ker obstajajo informacije, da se taboriščni sistem iz Xinjianga razširja v druge dele Kitajske;

F.  ker je bil uveden program zunajsodnega pridržanja, v okviru katerega se po ocenah Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije za nedoločena obdobja zadržuje in prisilno politično „prevzgaja“ od več deset tisoč do milijon Ujgurov, ne da bi bili uradno obtoženi ali bi jim bilo sojeno, pod pretvezo, da gre za boj proti terorizmu in verskemu ekstremizmu; ker je bila v pokrajini Xinjiang uvedena politika strogih omejitev glede verske prakse, ujgurskega jezika in običajev;

G.  ker je bila vzpostavljena izpopolnjena mreža invazivnega digitalnega nadzora, vključno s tehnologijo prepoznavanja obrazov in zbiranjem podatkov;

H.  ker je kitajska vlada zavrnila številne prošnje delovne skupine OZN za prisilna in neprostovoljna izginotja (WGEID), urada visokega komisarja OZN za človekove pravice ter drugih mandatov OZN za posebne postopke, da bi v Xinjiang poslali neodvisne preiskovalce;

I.  ker so se razmere v Tibetu v zadnjih nekaj letih kljub gospodarski rasti in razvoju infrastrukture poslabšale, saj kitajska vlada pod pretvezo varnosti in stabilnosti krati številne človekove pravice ter nenehno napada tibetansko identiteto in kulturo;

J.  ker se v zadnjih nekaj letih v Tibetu povečuje število nadzornih in kontrolnih ukrepov, samovoljnih pridržanj ter primerov mučenja in grdega ravnanja; ker je kitajska vlada v Tibetu ustvarila okolje, v katerem ni omejitev za državno oblast in v katerem vlada ozračje strahu, saj je vsak vidik javnega in zasebnega življenja strogo nadzorovan in urejen; ker se lahko v Tibetu vsako dejanje miroljubnega nestrinjanja ali kritike državnih politik v zvezi z etničnimi ali verskimi manjšinami šteje za separatistično in je zato kriminalizirano; ker je dostop do avtonomne pokrajine Tibet danes bolj omejen kot kdaj koli prej;

K.  ker naj bi se od leta 2009 zelo veliko Tibetancev, predvsem menihov in nun, zažgalo v znak protesta proti restriktivni kitajski politiki v Tibetu ter v podporo vrnitvi dalajlame ter pravici do svobode veroizpovedi v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan in v drugih delih tibetanske planote; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih desetih letih ni bilo nobenega napredka;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo različne manjšine, zlasti Ujguri in Kazahi, Tibetanci in kristjani, saj se ustavna jamstva za njihove pravice do svobodnega kulturnega izražanja in verske svobode, svobode govora in izražanja ter do mirnega zbiranja in združevanja še dodatno omejujejo; zahteva, da oblasti spoštujejo te temeljne svoboščine;

2.  poziva kitajsko vlado, naj takoj opusti prakso samovoljnih pridržanj pripadnikov ujgurske in kazaške manjšine ter Tibetancev brez obtožnice, sojenja ali obsodbe zaradi kaznivega dejanja, naj zapre vsa taborišča in centre za pridržanje ter naj pridržane osebe takoj in brezpogojno izpusti;

3.  poziva, naj se takoj izpustijo samovoljno pridržane osebe, ki so zaporniki vesti, tudi osebe, ki prakticirajo falun gong, in naj se prenehajo prisilna izginotja, ter vztraja, da morajo imeti vsi posamezniki možnost izbire pravnega zastopnika, dostopa do svoje družine in zdravniške pomoči ter pravico, da se njihov primer razišče;

4.  poziva kitajsko vlado, naj nemudoma izpusti: Ujgure, vključno z Ilhamom Tohtijem, Tašpolatom Tijipom, Rahile Davut, Elijem Mamutom, Hajlajtejem Nijazijem, Memetjanom Abdulo, Abduhelilom Zununom in Abdukerimom Abduvelijem; posameznike, preganjane zaradi verskega prepričanja, vključno z Zhang Shaojiejem, Hu Shigenom, Wang Yijem in Sun Qian; ter tibetanske aktiviste, pisatelje in verske osebnosti, obtožene kaznivih dejanj ali zaprte zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja, vključno s Taši Vangčukom in Lobsang Dargjejem;

5.  poziva k takojšnji izpustitvi švedskega državljana in založnika Gui Minhaija ter kanadskih državljanov Michaela Spavorja in Michaela Kovriga;

6.  poziva kitajsko vlado, naj družine seznani z vsemi podatki o osebah, ki so izginile v pokrajini Xinjiang;

7.  poziva kitajske oblasti, naj ustavijo kampanje proti krščanskim kongregacijam in organizacijam, nadlegovanje in pridržanja krščanskih pastorjev in duhovnikov ter prisilno rušenje cerkva;

8.  poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo jezikovne, kulturne, verske in druge temeljne svoboščine Tibetancev ter se vzdržijo politik naseljevanja v prid pripadnikov ljudstva Han in v škodo Tibetancev, tibetanskim nomadom pa naj ne vsiljujejo opuščanja njihovega tradicionalnega načina življenja;

9.  obsoja kampanje v sklopu domovinske vzgoje, vključno z ukrepi za upravljanje tibetanskih budističnih samostanov; je zaskrbljen, ker se kitajsko kazensko pravo zlorablja za preganjanje Tibetancev in budistov, saj se njihove verske dejavnosti enačijo s separatizmom; obžaluje, da so se pogoji za prakticiranje budizma v Tibetu občutno poslabšali po protestih Tibetancev marca 2008, kitajska vlada pa je začela izvajati vseprisoten nadzor prek domovinske vzgoje;

10.  poziva kitajske oblasti, naj uresničujejo z ustavo zagotovljeno pravico do svobode veroizpovedi za vse kitajske državljane;

11.  želi spomniti, da je pomembno, da EU in države članice na vseh političnih ravneh kitajske oblasti opozarjajo na vprašanje kršitev človekovih pravic v skladu z zavezo EU, da bo v odnosih s to državo nastopala odločno, jasno in enotno, tudi v letnem dialogu o človekovih pravicah, strateškem dialogu, gospodarskem dialogu na visoki ravni, vrhunskem srečanju in na prihajajočem vrhunskem srečanju med Evropo in Azijo;

12.  poudarja, da sta EU in Kitajska v skupni izjavi, objavljeni po 21. vrhu EU-Kitajska, ponovno potrdili, da so vse človekove pravice univerzalne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane, vendar bi EU morala Kitajsko pozvati, naj v skladu s tem tudi ravna; obžaluje, da je na vrhu EU-Kitajska 9. aprila 2019 vprašanje človekovih pravic znova imelo le obrobno vlogo; meni, da morajo Svet, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Komisija, če in kadar so izjave v zvezi s človekovimi pravicami na vrhu EU-Kitajska medle, to zavrniti in o tej temi izdati ločeno sporočilo z resno oceno položaja ter pojasnilom, zakaj ni bilo mogoče doseči dogovora o bolj odločnih izrazih;

13.  poziva države članice EU, naj preprečijo dejavnosti, s katerimi kitajske oblasti na ozemlju EU nadlegujejo pripadnike turških skupnosti, Tibetance in pripadnike drugih verskih ali etničnih skupin, da bi jih prisilile k ovajanju, vrnitvi na Kitajsko ali jih utišale;

14.  poziva kitajske oblasti, naj novinarjem in mednarodnim opazovalcem, tudi uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice ter v primeru posebnih postopkov OZN, omogočijo svoboden, smiseln in neoviran dostop do pokrajine Xinjiang in avtonomne pokrajine Tibet; poziva EU in države članice, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice prevzamejo vodilno vlogo pri resoluciji o misiji za ugotavljanje dejstev v Xinjiangu;

15.  poziva kitajsko vlado, naj zagotovi neomejeno spoštovanje državljanskih pravic iz svoje ustave, kar zadeva 4. člen o varstvu narodnostnih manjšin, 35. člen o varstvu svobode govora, medijev, zbiranja, združevanja, sprevodov in demonstracij, 36. člen o pravici do svobode veroizpovedi in 41. člen, ki zagotavlja pravico kritike in podajanja predlogov v zvezi z vsakim državnim organom ali uradnikom;

16.  poziva Kitajsko, naj ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah;

17.  poziva Kitajsko, naj diplomatom, novinarjem in državljanom EU omogoči neoviran dostop do Tibeta na enak način, kot kitajski popotniki uživajo prost in odprt dostop do celotnega ozemlja držav članic EU; poziva institucije EU, naj v razpravah o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Kitajsko resno obravnavajo vprašanje dostopa do Tibeta;

18.  izraža razočaranje nad dejstvom, da 37. krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko ni prinesel bistvenih rezultatov; poleg tega obžaluje, da kitajska delegacija 2. aprila ni sodelovala pri nadaljevanju dialoga, ki je omogočil izmenjavo mnenj z organizacijami civilne družbe;

19.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in države članice, naj intenzivneje spremljajo dogajanje na področju človekovih pravic v Xinjiangu, vključno s poostrenim vladnim zatiranjem in nadzorom, ter naj se zasebno in javno opredelijo proti kršitvam človekovih pravic na Kitajskem;

20.  poziva Svet, naj razmisli o sprejetju ciljno usmerjenih sankcij zoper uradnike, ki so odgovorni za zatiranje v avtonomni ujgurski pokrajini Xinjiang;

21.  poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj ustavijo izvoz in prenos tehnologije za blago in storitve, ki jih Kitajska uporablja za širitev in izboljšanje svojih sistemov za kibernetski nadzor in napovedovalno profiliranje; je globoko zaskrbljen, ker Kitajska tovrstno tehnologijo že izvaža v avtoritarne države po svetu;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.
(2) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.
(3) UL C 238, 6.7.2018, str. 108.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0343.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0377.

Zadnja posodobitev: 24. april 2019Pravno obvestilo