Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave Antonia Panzerija, predsednika svojega pododbora za človekove pravice, z dne 7. marca 2019 o razmerah v Kamerunu,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Sveta za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 5. marca 2019 o vse slabših političnih in varnostnih razmerah v Kamerunu,

–  ob upoštevanju različnih izjav uradne govorke podpredsednice Komisije/visoke predstavnice o razmerah v Kamerunu, zlasti z dne 31. januarja 2019,

–  ob upoštevanju predhodne izjave misije Afriške unije za opazovanje volitev na predsedniških volitvah v Kamerunu leta 2018 z dne 9. oktobra 2018,

–  ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 11. decembra 2018 o zatrtju protestov,

–  ob upoštevanju izjave Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 6. marca 2019 o razmerah na področju človekovih pravic v Kamerunu,

–  ob upoštevanju kamerunskega protiterorističnega zakona iz leta 2014,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu AKP-EU („Sporazum iz Cotonuja“),

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Kamerun ratificiral,

–  ob upoštevanju ustave Republike Kamerun,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se Kamerun sooča s številnimi hkratnimi političnimi in varnostnimi izzivi, vključno z grožnjami Boke Harama na skrajnem severu države, čezmejnimi grožnjami vzdolž vzhodne meje s Srednjeafriško republiko ter notranjim oboroženim separatističnim uporom v angleško govorečih delih na severozahodu in jugozahodu države;

B.  ker so bile 7. oktobra 2018 v Kamerunu predsedniške volitve; ker so te volitve zaznamovale obtožbe goljufij in poročila o nepravilnostih; ker je predsednik Paul Biya na oblasti od leta 1982; ker je bila kamerunska ustava leta 2008 spremenjena, da bi odpravili omejitev števila mandatov;

C.  ker so podporniki in zavezniki opozicijske stranke Kamerunsko renesančno gibanje (MRC), ki jo vodi Maurice Kamto, organizirali proteste v mestih Douala, Yaoundé, Dshang, Bafoussam in Bafang; ker so varnostne sile proteste zatrle z nesorazmerno silo, ki je vključevala solzivec in gumijaste naboje;

D.  ker je bilo približno 200 ljudi, med njimi Maurice Kamto in drugi opozicijski voditelji, januarja 2019 samovoljno aretiranih in pridržanih brez takojšnjega dostopa do odvetnika; ker so bili ti podporniki opozicije in njihov vodja obtoženi kaznivih dejanj, ki vključujejo nepokorščino, sovražnosti do domovine, upor, uničenje javnih zgradb in dobrin, nespoštovanje predsednika republike ter zbiranja politične narave;

E.  ker je prizivno sodišče v kamerunski osrednji regiji 9. aprila 2019 potrdilo odločitev, sprejeto na prvi stopnji, in zavrnilo izpustitev Mauricea Kamta in šestih drugih; ker so postopki pred prizivnim sodiščem potekali v odsotnosti Kamta in njegovih odvetnikov;

F.  ker so kamerunske oblasti sprejele nesorazmerne ukrepe in začele vojaško sojenje nekaterim članom opozicije, s čimer se je stopnjeval politični nemir v Kamerunu; ker bi lahko obtoženim, če bodo obsojeni, grozila smrtna kazen;

G.  ker so kamerunske oblasti vztrajno omejevale svobodo izražanja s preprečevanjem dostopa do interneta, nadlegovanjem in pridržanjem novinarjev, zavračanjem licenc neodvisnim medijem ter poostritvijo političnih napadov na neodvisni tisk;

H.  ker v Kamerunu še vedno obstajajo napetosti med večinskimi francosko govorečimi skupnostmi in manjšinskimi angleško govorečimi skupnostmi; ker sta severozahodna in jugozahodna regija Kameruna še vedno pretežno angleško govoreči ter imata različen izobraževalni in pravni sistem;

I.  ker je proti koncu leta 2016 zaradi diskriminacije in relativnega zapostavljanja angleško govorečih regij ter uvedbe francoskega pravnega sistema in jezika na njunih sodiščih in v šolah prišlo do miroljubnih stavk učiteljev in odvetnikov, pa tudi do miroljubnih demonstracij;

J.  ker se nasilje stopnjuje od oktobra 2018, obsežne operacije varnostnih sil pa pogosto vključujejo zlorabe in vodijo h kršitvam človekovih pravic, vključno z nezakonitimi uboji, posilstvi, nasiljem nad ženskami in otroki ter uničevanjem lastnine;

K.  ker so oboroženi separatisti izvršili množične ugrabitve, tudi šolarjev in študentov, izvedli načrtne uboje policistov, uradnikov na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter uradnikov lokalnih oblasti, bili vpleteni v izsiljevanje, organizirali tedenske splošne stavke ter bojkotirali in požigali izobraževalne ustanove in bolnišnice, s čimer so več tisoč mladim onemogočili izobraževanje, splošnemu prebivalstvu pa zdravstveno nego;

L.  ker se ocenjuje, da je bilo zaradi krize notranje razseljenih 444 000 ljudi, še 32 000 pa jih je pobegnilo v sosednjo Nigerijo; ker je humanitarna kriza, s katero se sooča Kamerun, zajela več kot 600 000 notranje razseljenih ljudi, približno 35 000 beguncev iz sosednjih držav ter 1,9 milijona ljudi, ki jim grozi neustrezna prehranska varnost;

M.  ker je kamerunska vlada v letih 2018 in 2019 izvedla načrt za nujno humanitarno pomoč za severozahodno in jugozahodno regijo, da bi razseljenim osebam prednostno zagotovila večplastno zaščito in pomoč, ljudem, ki jih je prizadela kriza, pa zdravstveno nego;

N.  ker nasilje na podlagi spola in preganjanje manjšin ostajata resna problema; ker kamerunski kazenski zakonik prepoveduje spolne odnose med osebami istega spola, pri čemer je zagrožena petletna zaporna kazen; ker policaji in žandarji (vojaška policija) še naprej izvajajo aretacije oseb LGTBQI in jih nadlegujejo;

O.  ker Boko Haram še naprej resno krši človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo na skrajnem severu države, kar vključuje plenjenje in uničevanje posesti ter ubijanje in ugrabljanje civilistov;

1.  obžaluje mučenje, prisilna izginotja in zunajsodne poboje, ki so jih zagrešile varnostne službe in oboroženi separatisti; je še posebej zaskrbljen zaradi ravnanja vladnih sil v nasilnih izgredih; varnostne sile poziva, naj med operacijami spoštujejo mednarodno pravo na področju človekovih pravic, vlado pa, naj nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe, da bi naredila konec nasilju in nekaznovanosti v državi;

2.  obsoja uporabo nesorazmerne sile zoper protestnike in politične nasprotnike ter kršenje svobode tiska, govora in zbiranja; obžaluje aretacijo in pridržanje Mauricea Kamte in drugih mirnih protestnikov; poziva kamerunske oblasti, naj Kamto in vse druge pripornike, ki so bili aretirani pred predsedniškimi volitvami leta 2018 oziroma po njih in obtoženi iz političnih razlogov, nemudoma izpustijo;

3.  kamerunsko vlado še poziva, naj preneha nadlegovati in ustrahovati politične aktiviste, med drugim znova dovoli mirne politične shode, demonstracije in proteste, ter naj ukrepa zoper sovražni govor;

4.  spominja, da vojaška sodišča v nobenem primeru ne morejo imeti sodne pristojnosti nad civilnim prebivalstvom; Kamerun opominja na njegovo mednarodno obveznost, da spoštuje pravico do poštenega sojenja za vse državljane pred neodvisnimi sodišči;

5.  spominja, da Kamerun od leta 1997 ni izvršil nobene smrtne kazni; ugotavlja, da je to mejnik na poti te države k njeni popolni odpravi; znova poudarja, da Evropska unija smrtni kazni brezpogojno nasprotuje, in poziva kamerunsko vlado, naj potrdi, da ne bo zahtevala, naj se jo izreče političnim aktivistom in protestnikom;

6.  je zaskrbljen, ker kamerunska vlada ni zahtevala odgovornosti svojih varnostnih sil, kar še zaostruje nasilje in napaja kulturo nekaznovanosti; poziva k neodvisni in pregledni preiskavi o uporabi sile s strani policije in varnostnih sil zoper protestnike in politične nasprotnike ter k poštenemu sojenju odgovornim za te kršitve;

7.  poziva kamerunske oblasti, naj v skladu z obveznostmi države glede človekovih pravic sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi ustavile nasilje; vlado zlasti poziva, naj organizira vključujoč politični dialog, ki bo vodil k mirni in trajni rešitvi krize v angleško govorečih regijah; poziva mednarodno skupnost, naj se ponudi za posrednico in tako ta vključujoči mirovni dialog olajša;

8.  obžaluje, da nobena od strani v konfliktu ne kaže volje za mirovna pogajanja; Afriško unijo in Gospodarsko skupnost srednjeafriških držav poziva, naj se zavzameta za organizacijo teh pogajanj, EU pa, naj bo pripravljena, da bo ta proces podprla; meni, da bi moral krizo v Kamerunu obravnavati varnostnih svet OZN, če ne bo napredka; EU še poziva, naj politične vzvode iz razvojne pomoči in drugih programov izkoristi za izboljšanje varstva človekovih pravic v Kamerunu;

9.  poziva kamerunsko vlado, naj ustvari pristno, reprezentativno in živahno demokracijo; poziva jo še, naj v ta namen vse politične deležnike povabi k sporazumni reviziji volilnega sistema, da bi zagotovila svoboden, pregleden in verodostojen volilni proces; poziva, da se ta revizija opravi še pred sklicem novih volitev, da bi spodbudili mir in preprečili povolilno krizo; poziva EU, naj poveča tehnično podporo Kamerunu, da bi mu pomagala v prizadevanjih za boljši in bolj demokratičen volilni proces;

10.  znova poudarja, da je živahna in neodvisna civilna družba bistvenega pomena za spoštovanje človekovih pravic in pravne države; izraža zaskrbljenost, ker so bile dejavnosti Konzorcija kamerunske angleško govoreče civilne družbe prepovedane; poziva vlado, naj prepoved prekliče in poskrbi, da bo civilna družba lahko delovala brez ovir;

11.  je zaskrbljen, ker se protiteroristični zakon iz leta 2014 zlorablja za omejevanje temeljnih svoboščin; podpira zahteve strokovnjakov OZN, da se zakon pregleda in tako zagotovi, da se ne bo uporabljal za omejevanje svobode govora, mirnega zbiranja in združevanja;

12.  je seznanjen z odločitvijo Združenih držav, da bodo zaradi verodostojnih obtožb o hudih kršitvah človekovih pravic s strani varnostnih sil zmanjšale vojaško pomoč Kamerunu; poziva Kamerun, naj v povezavi s tem oceni podporo EU varnostnim službam in o tem poroča Evropskemu parlamentu; poziva, naj EU in njene države članice poskrbijo, da njihova podpora kamerunskim oblastem ne bo prispevala h kršitvam človekovih pravic ali jih omogočala;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, svetu AKP-EU, institucijam Afriške unije ter vladi in parlamentu Kameruna.