Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0113(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0422/2018

Predložena besedila :

A8-0422/2018

Razprave :

PV 17/04/2019 - 21
CRE 17/04/2019 - 21

Glasovanja :

PV 18/04/2019 - 10.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0428

Sprejeta besedila
PDF 289kWORD 86k
Četrtek, 18. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Uporaba digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb ***I
P8_TA-PROV(2019)0428A8-0422/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (COM(2018)0239 – C8-0166/2018 – 2018/0113(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0239),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 50(1) ter točk (b), (c), (f) in (g) člena 50(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerimi je Komisija predložila predlog Parlamentu (C8-0166/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 14. februarja 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0422/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 24.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb
P8_TC1-COD(2018)0113

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 50(1) ter točk (b), (c), (f) in (g) člena 50(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta(3) med drugim določa pravila o razkritju in povezovanju centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb držav članic.

(2)  Uporaba digitalnih orodij in postopkov za enostavnejši, hitrejši in časovno ter stroškovno učinkovitejši začetek gospodarske dejavnosti z ustanovitvijo družbe ali odprtjem podružnice te družbe v drugi državi članici ter za nudenje celovitih in dostopnih informacij o družbah je eden od osnovnih pogojev za učinkovito delovanje, posodobitev in upravno poenostavitev konkurenčnega notranjega trga ter zagotavljanje konkurenčnosti in zanesljivosti družb.

(3)  Zagotavljanje obstoja pravnega in upravnega okolja, ki bo kos novim družbenim in gospodarskim izzivom, ki jih prinašata globalizacija in digitalizacija, je bistvenega pomena za zagotovitev potrebnih varoval pred zlorabami in goljufijami ter za uresničevanje ciljev, kot so spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in privabljanje naložb v Unijo, kar bi vsem prineslo gospodarske in družbene koristi.

(4)  Trenutno obstajajo velike razlike med državami članicami glede razpoložljivosti spletnih orodij, ki podjetnikom in družbam omogočajo komuniciranje z organi o zadevah s področja prava družb. Storitve e-uprave se med državami članicami razlikujejo. Nekatere države članice zagotavljajo celovite in uporabniku prijazne storitve v celoti na spletu, medtem ko druge ne morejo zagotoviti spletnih rešitev v nekaterih pomembnih fazah življenjskega cikla družbe. Nekatere države članice na primer dovoljujejo ustanovitev družb ali vpis sprememb dokumentov in informacij v register le osebno, nekatere to omogočajo osebno ali na spletu, v drugih državah članicah pa se to lahko opravi le na spletu.

(5)  Poleg tega pravo Unije za dostop do informacij o družbah določa, da se minimalni sklop podatkov vedno zagotovi brezplačno. Vendar je obseg teh informacij še vedno omejen. Dostop do tovrstnih informacij se razlikuje, saj je v nekaterih državah članicah brezplačno na voljo več informacij kot v drugih, kar povzroča neravnovesje v Uniji.

(6)  Komisija je v svojem sporočilu „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ in v svojem sporočilu „Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020: Pospešitev digitalne preobrazbe uprave“ poudarila vlogo javnih uprav pri podpori podjetjem za enostavni začetek njihovih dejavnosti, spletno poslovanje in širitev prek meja. Evropski akcijski načrt za e-upravo je izrecno priznal pomembnost izboljšanja uporabe digitalnih orodij pri izpolnjevanju zahtev glede prava družb. Poleg tega so države članice v talinski deklaraciji o e-upravi z dne 6. oktobra 2017 odločno pozvale k okrepitvi prizadevanj za zagotavljanje učinkovitih uporabniško naravnanih elektronskih postopkov v Uniji.

(7)  Junija 2017 je začelo delovati povezovanje centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb držav članic, s čimer se je bistveno olajšal čezmejni dostop do informacij o družbah v Uniji in omogočila elektronska medsebojna komunikacija registrov v državah članicah v zvezi z nekaterimi čezmejnimi operacijami, ki vplivajo na družbe.

(8)  Za lažjo ustanovitev družb in registracijo podružnic ter zmanjšanje stroškov, trajanja in upravnega bremena v zvezi s temi postopki, zlasti za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES(4), bi bilo treba uvesti postopke, ki bodo omogočili izvedbo ustanovitve družb in registracije podružnic v celoti prek spleta. Ta direktiva družbam ne bi smela nalagati uporabe takih postopkov, vendar bi moralo biti državam članicam omogočeno, da se odločijo, da so nekateri ali vsi spletni postopki obvezni. Sedanji stroški in bremena v zvezi s postopki ustanovitve in registracije ne izhajajo le iz upravnih pristojbin, ki se zaračunavajo za ustanovitev družbe ali registracijo podružnice, ampak tudi iz drugih zahtev, zaradi katerih celotni postopek traja dlje, zlasti kadar je potrebna osebna zglasitev vlagatelja ▌. Poleg tega bi morale biti informacije o takih postopkih brezplačno na voljo na spletu.

(9)  Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega Parlamenta in Sveta(5), ki vzpostavlja enotno digitalno vstopno mesto, določa splošna pravila za spletno zagotavljanje informacij, postopkov in služb za pomoč, ki so pomembni za delovanje notranjega trga. Ta direktiva določa posebna pravila v zvezi z ustanovitvijo kapitalskih družb, registracijo podružnic in vpisom dokumentov in informacij s strani družb in podružnic (v nadaljnjem besedilu: spletni postopki), ki jih navedena uredba ne zajema. Države članice bi morale zlasti zagotoviti posebne informacije o spletnih postopkih, določenih v tej direktivi, in vzorce ustanovitvenih aktov (v nadaljnjem besedilu: predloge) na spletnih mestih, ki so dostopna prek enotnega digitalnega vstopnega mesta.

(10)  Možnost ustanavljanja družb, registracije ▌podružnic in vpisa dokumentov in informacij v celoti prek spleta bi družbam omogočila uporabo digitalnih orodij pri stikih s pristojnimi organi držav članic. Da bi okrepili zaupanje, bi morale države članice zagotoviti možnost varne elektronske identifikacije in uporabe storitev zaupanja tako za nacionalne kot za čezmejne uporabnike v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(6). Poleg tega bi za omogočitev čezmejne elektronske identifikacije države članice morale vzpostaviti sheme elektronske identifikacije, ki zagotavljajo dovoljena sredstva elektronske identifikacije. Takšne nacionalne sheme bi se uporabljale kot podlaga za priznavanje sredstev elektronske identifikacije, izdanih v drugi državi članici. Da se v čezmejnih primerih zagotovi visoka raven zaupanja, bi morala biti priznana le sredstva elektronske identifikacije, ki so skladna s členom 6 Uredbe (EU) št. 910/2014. ▌V vsakem primeru bi morala ta direktiva od držav članic zahtevati le omogočanje spletne ustanovitve družb, registracije podružnic ter spletnega vpisa dokumentov in informacij za vlagatelje, ki so državljani Unije s pomočjo priznavanja njihovih sredstev elektronske identifikacije. Države članice bi morale določiti, kako so sredstva identifikacije, ki jih priznavajo, vključno s tistimi, ki niso zajeta v Uredbi (EU) št. 910/2014, javno dostopna.

(11)  Države članice bi morale še naprej imeti možnost, da se odločijo, katera oseba oziroma osebe, se po nacionalnem pravu obravnavajo kot vlagatelji v zvezi s spletnimi postopki, pod pogojem, da to ne omeji področja uporabe in cilja te direktive.

(12)  Za spodbujanje uporabe spletnih postopkov za družbe bi morali registri držav članic zagotoviti, da so pravila o pristojbinah, ki se uporabljajo za spletne postopke, določena v tej direktivi, pregledna in se uporabljajo na nediskriminatoren način. Vendar zahteva po preglednosti pravil o pristojbinah ne bi smela posegati v pogodbeno svobodo med vlagatelji in osebami, ki jim pomagajo v katerem koli delu spletnih postopkov, vključno s pravico do pogajanja o ustrezni ceni za take storitve.

(13)  Pristojbine, ki jih zaračunavajo registri za spletne postopke, bi bilo treba izračunati na podlagi stroškov zadevnih storitev. Te pristojbine bi lahko med drugim krile stroške manjših storitev, ki se opravljajo brezplačno. Države članice bi morale imeti pravico, da pri izračunu zneska upoštevajo vse stroške, povezane z izvedbo spletnih postopkov, vključno z deležem splošnih stroškov, ki se ji lahko pripišejo. Poleg tega bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da predpišejo pavšalne dajatve in določijo znesek takih dajatev za nedoločen čas, pod pogojem da redno preverjajo, da take dajatve ne presegajo povprečnih stroškov zadevnih storitev. Morebitne pristojbine za spletne postopke, ki jih zaračunavajo registri držav članic, ne bi smele presegati povračil stroškov zagotavljanja takih storitev. Poleg tega bi bilo treba v primerih, ko je za dokončanje postopka potrebno plačilo, omogočiti, da se to lahko izvrši na podlagi splošno dostopnih čezmejnih plačilnih storitev, kot so kreditne kartice in bančna nakazila.

(14)  Poleg tega bi morale države članice pomagati osebam, ki želijo ustanoviti družbo ali registrirati podružnico, z zagotavljanjem nekaterih informacij prek enotnega digitalnega vstopnega mesta in po potrebi na portalu evropskega e-pravosodja na jedrnat in uporabniku prijazen način, in sicer informacij o postopkih in zahtevah za ustanovitev kapitalskih družb, registracijo podružnic in vpisu dokumentov in informacij, o pravilih, povezanih s prepovedjo opravljanja funkcije direktorja, ter opisa pristojnosti in odgovornosti upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družb.

(15)  Moralo bi biti mogoče ustanoviti družbe ▌v celoti prek spleta. Vendar pa bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da omejijo spletno ustanovitev na določene oblike kapitalskih družb, kot je določeno v tej direktivi, zaradi zapletenosti ustanavljanja drugih oblik družb v nacionalnem pravu. ▌V vsakem primeru bi morale države članice določiti podrobna pravila za spletno ustanovitev. Izvedba spletne ustanovitve bi morala biti mogoča s predložitvijo dokumentov ali informacij v elektronski obliki, brez poseganja v materialne in postopkovne zahteve držav članic, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pravne postopke za oblikovanje ustanovitvenih aktov, in na avtentičnost, točnost, zanesljivost, verodostojnost in ustrezno pravno obliko predloženih dokumentov ali informacij. Vendar pa te materialne in postopkovne zahteve ne bi smele onemogočiti spletnih postopkov, zlasti tistih za spletno ustanovitev družbe in spletno registracijo podružnice. Kadar je pridobivanje elektronskih prepisov dokumentov, ki izpolnjujejo zahteve držav članic, tehnično neizvedljivo, bi se izjemoma lahko zahtevali dokumenti v papirni obliki.

(16)   Ko so izpolnjene vse formalnosti za spletno ustanovitev družbe, vključno z zahtevo, da družba pravilno predloži vse dokumente in informacije, bi morala biti spletna ustanovitev pri pristojnih organih oziroma osebah ali telesih, pooblaščenih z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov, hitra. Kadar pa obstajajo dvomi glede izpolnjevanja potrebnih formalnosti, vključno z identiteto vlagatelja, zakonitostjo firme, prepovedjo opravljanja funkcije direktorja ali skladnostjo drugih informacij ali dokumentov s pravnimi zahtevami, ali v primeru suma goljufije ali zlorabe lahko spletna ustanovitev traja dlje in se rok za organe ne bi smel začeti, dokler niso izpolnjene take formalnosti. Kadar postopka ni mogoče končati v rokih, bi morale države članice vsekakor zagotoviti, da se vlagatelj obvesti o razlogih za vsako zamudo.

(17)  Da se zagotovi pravočasna spletna ustanovitev družbe ali spletna registracija podružnice, države članice te ustanovitve ali registracije ne bi smele pogojevati s pridobitvijo kakršnih koli licenc ali dovoljenj pred izvedbo te ustanovitve ali registracije, razen kadar je to določeno v nacionalnem pravu zaradi zagotavljanja ustreznega nadzora nad nekaterimi dejavnostmi. Po ustanovitvi ali registraciji bi moralo nacionalno pravo urejati položaje, ko družbe ali podružnice ne smejo opravljati določenih dejavnosti, ne da bi pridobile licenco ali dovoljenje.

(18)  Za pomoč podjetjem, zlasti MSP, pri začetku poslovanja bi moralo biti mogoče ustanoviti družbo z omejeno odgovornostjo z uporabo predlog, ki bi morale biti na voljo na spletu. Države članice bi morale zagotoviti, da se take predloge lahko uporabljajo za spletne ustanovitve, in bi morale še naprej imeti možnost, da same določijo njihovo pravno vrednost. Take predloge bi lahko vsebovale vnaprej določen nabor možnosti v skladu z nacionalnim pravom. Vlagatelji bi morali imeti možnost izbire med uporabo predlog ali ustanovitvijo družbe s prilagojenimi ustanovitvenimi akti, države članice pa bi morale imeti možnost, da določijo predloge tudi za druge oblike družb.

(19)  Da se upoštevajo obstoječe pravne ureditve držav članic glede prava družb, je pomembno omogočiti prožnost, kar zadeva način, na katerega zagotovijo sistem ustanovitve družb, registracije podružnic in vpisa dokumentov ali informacij v celoti prek spleta, tudi v zvezi z vlogo notarjev ali odvetnikov v katerem koli delu takih spletnih postopkov. Zadeve v zvezi s spletnimi postopki , ki niso urejeni v tej direktivi, bi moralo še naprej urejati nacionalno pravo.

(20)  Da se odpravijo goljufije in ugrabitve družb ter zagotovijo zaščitni ukrepi za zanesljivost in verodostojnost dokumentov in informacij, ki jih vsebujejo nacionalni registri, bi morale določbe v zvezi s spletnimi postopki iz te direktive vključevati tudi preverjanje identitete ter pravne in poslovne sposobnosti oseb, ki želijo ustanoviti družbo ali registrirati podružnico oziroma vpisati dokumente ali informacije. Ta preverjanja bi lahko bila del preizkusa zakonitosti, ki ga zahtevajo nekatere države članice. Oblikovanje in sprejemanje sredstev in metod za ta preverjanja bi bilo treba prepustiti državam članicam. V ta namen bi morale imeti države članice možnost, da zahtevajo vključitev notarjev ali odvetnikov v kateri koli del spletnih postopkov. Vendar takšna vključitev ne bi smela preprečiti izvedbe ▌postopka v celoti prek spleta.

(21)  Kadar je to utemeljeno z razlogi javnega interesa za preprečevanje zlorabe ali spremembe identitete oziroma zaradi zagotavljanja spoštovanja pravil o pravni in poslovni sposobnosti ter pooblastilih vlagateljev za zastopanje družbe, bi morale države članice ▌imeti možnost sprejemanja ukrepov v skladu z nacionalnim pravom, ▌ki bi lahko zahtevali ▌osebno zglasitev vlagatelja ▌pri katerem koli organu države članice ali kateri koli osebi ali telesu, pooblaščenemu z nacionalnim pravom za obravnavanje vse vidikov spletnih postopkov, v državi članici, v kateri se ustanovi družba ali registrira podružnica. Vendar se taka osebna zglasitev ne bi smela zahtevati sistematično, temveč le za vsak primer posebej in zgolj če obstajajo razlogi za sum ponaredbe identitete ali neskladnost s pravili o pravni in poslovni sposobnosti ter pooblastilih vlagatelja za zastopanje družbe. Takšen ▌sum ▌bi moral temeljiti na informacijah, ki so na voljo organom, osebam ali telesom, pooblaščenim z nacionalnim pravom za izvajanje tovrstnih preverjanj. Če se zahteva osebna zglasitev, bi morale države članice zagotoviti, da se lahko vse druge faze postopka opravijo na spletu. Pojem pravne in poslovne sposobnosti bi bilo treba razumeti, da vključuje zmožnost ukrepanja.

(22)  Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da svojim pristojnim organom, osebam ali telesom tudi omogočijo, da z dopolnilnimi elektronskimi preverjanji identitete, preverijo pravno sposobnost in zakonitost ter ali so izpolnjeni vsi pogoji za ustanovitev družb. Taka preverjanja bi lahko med drugim vključevala video konference ali druga spletna sredstva, ki zagotavljajo avdiovizualno povezavo v realnem času.

(23)  Da se zagotovi zaščita vseh oseb, ki sodelujejo z družbami, bi morale imeti države članice možnost preprečiti goljufivo ravnanje ali druge zlorabe, tako da osebi ▌zavrnejo imenovanje za direktorja družbe, pri čemer ne upoštevajo zgolj preteklega ravnanja te osebe na njihovem ozemlju, temveč tudi, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, informacije, ki jih predložijo druge države članice. Zato bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da zahtevajo informacije od drugih držav članic. Odgovor bi lahko vseboval informacije o veljavni prepovedi opravljanja funkcije direktorja ali druge informacije, ki so relevantne za prepoved v državi članici, ki je prejela zahtevo. Podajanje takih zahtev za informacije ▌bi moralo biti mogoče prek sistema povezovanja registrov. V zvezi s tem bi morale imeti države članice možnost, da izberejo, kako bodo te informacije najbolje zbirale, na primer z zbiranjem ustreznih informacij iz vseh registrov ali drugih mest, kjer so shranjene, v skladu z njihovim nacionalnim pravom ali z vzpostavitvijo namenskih registrov ali namenskih oddelkov v poslovnih registrih. Kadar so potrebne dodatne informacije, na primer o obdobju prepovedi opravljanja funkcije direktorja in razlogih zanjo, bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da jih zagotovijo prek vseh razpoložljivih sistemov za izmenjavo informacij v skladu z nacionalnim pravom. Vendar pa ta direktiva ne bi smela ustvariti obveznosti, da se take informacije zahtevajo v vsakem primeru. Poleg tega dovolitev upoštevanja informacij o prepovedi opravljanja funkcije direktorja v drugi državi članici ne bi smela zavezovati držav članic, da priznajo prepovedi, ki so v veljavi v drugih državah članicah.

(24)  Za zagotovitev zaščite vseh oseb, ki sodelujejo z družbami ali podružnicami, in preprečitev goljufivega ravnanja ali drugih zlorab je pomembno, da lahko pristojni organi v državah članicah preverijo, ali oseba, ki naj bi bila imenovana za direktorja, nima prepovedi opravljanja funkcije direktorja. V ta namen bi morali pristojni organi tudi vedeti, ali je določena oseba vpisana v kateri koli register, relevanten za prepoved opravljanja funkcije direktorja, v drugih državah članicah, prek sistema povezovanja poslovnih registrov. Registri, organi, osebe ali telesa, pooblaščeni z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov, takih osebnih podatkov ne bi smeli hraniti dlje, kot je potrebno za oceno, ali se oseba lahko imenuje za direktorja. Vendar bodo morda morali taki subjekti zaradi morebitnega pregleda odločbe o zavrnitvi te podatke hraniti dlje časa. V vsakem primeru pa obdobje hrambe ne bi smelo preseči obdobja, določenega v nacionalnih pravilih za hrambo vseh osebnih podatkov, povezanih z ustanovitvijo družbe ali registracije podružnice ali s tem povezanimi vpisi dokumentacije in informacij.

(25)  Obveznosti iz te direktive v zvezi s spletno ustanovitvijo družb in registracijo podružnic ne bi smele posegati v nobene druge formalnosti, nepovezane s pravom družb, ki jih mora družba izpolniti za začetek dejavnosti v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

(26)  Kot za spletno ustanovitev družb in registracijo podružnic, bi bilo treba za zmanjšanje stroškov in bremen za družbe omogočiti tudi vpis dokumentov in informacij v nacionalne registre v celoti prek spleta v vseh fazah življenjskega cikla družb. Obenem bi morale države članice imeti možnost, da ▌dovolijo vpis dokumentov in informacij z drugimi sredstvi, tudi v papirni obliki. Poleg tega bi bilo razkritje informacij o družbi treba izvesti, ko so informacije javno dostopne v teh nacionalnih registrih, saj so medsebojno povezani in zagotavljajo celovito referenčno točko za uporabnike. V izogib prekinitvam v obstoječih načinih razkritja bi morale imeti države članice tudi možnost objave vseh ali nekaterih informacij o družbi v nacionalnem uradnem listu, obenem pa bi morale zagotavljati, da register pošlje informacije v elektronski obliki na nacionalni uradni list. Ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalna pravila o pravni veljavnosti registra in vlogi nacionalnega uradnega lista.

(27)  Da bi olajšali iskanje po informacijah, shranjenih v nacionalnih registrih, in njihovo izmenjavo z drugimi sistemi, bi morale države članice ▌zagotoviti, da se po preteku ustreznega obdobja prenosa vsi dokumenti in informacije, predloženi pristojnemu organu, osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov, v okviru spletnih postopkov, določenih v tej direktivi, lahko hranijo v registrih v strojno berljivi obliki, ki omogoča iskanje, ali kot strukturirani podatki. To pomeni, da bi moral biti datotečni format strukturiran tako, da lahko programske aplikacije z lahkoto določajo, prepoznajo in izločajo določene podatke in njihovo notranjo strukturo. Zahteva, da se zagotovi, da oblika omogoča iskanje dokumentov in informacij, ne bi smela vključevati skeniranih podpisov ali drugih podatkov, ki niso primerni za strojno berljivost. Ker bi to lahko zahtevalo spremembe obstoječih informacijskih sistemov držav članic, bi bilo za to zahtevo treba določiti daljše obdobje za prenos.

(28)  Za znižanje stroškov, zmanjšanje upravnega bremena in skrajšanje postopkov za družbe bi morale države članice na področju prava družb uporabiti načelo „samo enkrat“, ki je vzpostavljeno v Uniji, kar med drugim dokazujejo Uredba (EU) 2018/1724, akcijski načrt Evropske komisije za e-upravo in talinska deklaracija o e-upravi. Uporaba načela „samo enkrat“ pomeni, da družbam ni treba predložiti istih informacij javnim organom več kot enkrat. Na primer, od družb se ne bi smelo zahtevati, da predložijo iste informacije v nacionalni register in na nacionalni uradni list. Namesto tega bi register moral posredovati že predložene informacije neposredno na nacionalni uradni list. Podobno bi moralo biti mogoče, da družba, ki je bila ustanovljena v eni državi članici in ki želi registrirati podružnico v drugi državi članici, uporabi dokumente ali informacije, ki so bili predhodno predloženi v register. Poleg tega bi morala imeti družba, ki je bila ustanovljena v eni državi članici in ima podružnico v drugi državi članici, možnost predložitve nekaterih sprememb informacij o svoji družbi samo v register, v katerem je družba registrirana, ne da bi morala predložiti iste informacije v register, v katerem je registrirana podružnica. Namesto tega bi morala potekati elektronska izmenjava informacij, kot so sprememba firme ali sprememba registriranega sedeža družbe, med registrom, v katerem je registrirana družba, in registrom, v katerem je registrirana podružnica, prek sistema povezovanja registrov.

(29)  Da se zagotovi razpoložljivost doslednih in posodobljenih informacij o družbah v Uniji in da se še bolj poveča preglednost, bi bilo treba omogočiti uporabo povezovanja registrov za izmenjavo informacij o vseh oblikah družb, ki so registrirane v registrih držav članic v skladu z nacionalnim pravom. Države članice bi morale imeti možnost, da dajo na voljo elektronske prepise dokumentov in informacij teh drugih oblik družb tudi prek tega sistema povezovanja registrov.

(30)  Za večjo preglednost, zaščito interesov delavcev, upnikov in manjšinskih delničarjev in da se spodbudi zaupanje v poslovne transakcije, tudi čezmejne, na notranjem trgu, je pomembno, da lahko investitorji, deležniki, poslovni partnerji in organi brez težav dostopajo do informacij o družbah. Za izboljšanje dostopnosti teh informacij bi moralo biti več informacij na voljo brezplačno v vseh državah članicah. Takšne informacije bi morale vključevati ▌pravni status družbe in informacije o njenih podružnicah v drugih državah članicah, kot tudi informacije o osebah, ki so bodisi kot organ bodisi kot člani vsakega takega organa pooblaščene, da zastopajo družbo. Poleg tega cena prepisa vseh ali dela dokumentov ali informacij, ki jih razkrije družba, bodisi v papirni obliki bodisi z elektronskimi sredstvi, ne bi smela presegati upravnih stroškov takega prepisa, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov, pod pogojem, da cene niso nesorazmerne glede na zahtevane informacije.

(31)  Države članice imajo trenutno možnost ustanoviti neobvezne točke dostopa v zvezi s sistemom povezovanja registrov. Vendar Komisija v sistem povezovanja registrov ne more povezati drugih deležnikov. Da bi imeli drugi deležniki koristi od povezovanja registrov in da se zagotovi, da bodo njihovi sistemi ohranili točne, aktualne in zanesljive informacije o družbah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da ustanovi dodatne točke dostopa. Take točke dostopa bi se morale nanašati na sisteme, ki jih je razvila in jih upravlja Komisija ali druge institucije, organi, uradi ali agencije Unije, da lahko opravljajo svoje upravne naloge ali upoštevajo določbe prava Unije.

(32)  Da se družbam, ustanovljenim na notranjem trgu, olajša širitev poslovnih dejavnosti čez mejo, bi morale imeti možnost odpiranja in registracije podružnic v drugi državi članici prek spleta. Zato bi morale države članice na podoben način kot za družbe omogočiti spletno registracijo podružnic in spletni vpis dokumentov in informacij, s čimer bi prispevale k zmanjševanju stroškov ter bi hkrati zmanjšale upravno breme in trajanje formalnosti v zvezi s čezmejnim širjenjem.

(33)  Pri registraciji podružnice družbe, registrirane v drugi državi članici, bi morale države članice imeti tudi možnost, da preverijo nekatere informacije o družbi prek povezovanja registrov. Poleg tega bi v primeru zaprtja podružnice v eni državi članici register te države članice moral o takem zaprtju obvestiti državo članico, v kateri je družba registrirana, prek sistema povezovanja registrov, oba registra pa bi morala zabeležiti to informacijo.

(34)  Da se zagotovi skladnost s pravom Unije in nacionalnim pravom, je treba črtati določbo v zvezi s Kontaktnim odborom, ki je prenehal obstajati, in posodobiti oblike družb, navedene v prilogah I in II k Direktivi (EU) 2017/1132.

(35)  Da se omogočijo prihodnje spremembe zakonodaj držav članic in zakonodaje Unije v zvezi z oblikami družb, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za posodobitev seznama oblik družb iz prilog I, II in IIA k Direktivi (EU) 2017/1132. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(7). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)  Določbe te direktive, vključno z obveznostmi registracije družb, ne vplivajo na nacionalno pravo v zvezi z davčnimi ukrepi držav članic ali njihovih ozemeljskih in upravnih podenot.

(37)  Ta direktiva ne bi smela vplivati na pooblastilo držav članic, da zavrnejo vloge za ustanovitev družb in registracijo podružnic v primeru goljufij ali zlorab, ter na preiskovalne in izvršilne ukrepe držav članic, vključno s strani policije ali drugih pristojnih organov. Prav tako ne bi smela vplivati na druge obveznosti na podlagi prava Unije in nacionalnega prava, vključno s tistimi, ki izhajajo iz preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter pravil o dejanskem lastništvu. Ta direktiva ne vpliva na določbe Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta(8), ki obravnavajo tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti obveznosti, povezane z izvajanjem ustreznih ukrepov skrbnega preverjanja z upoštevanjem tveganja ter identifikacijo in registracijo dejanskega lastnika vsakega novoustanovljenega subjekta v državi članici njegove ustanovitve.

(38)  Ta direktiva bi se morala uporabljati v skladu s pravom Unije o varstvu podatkov ter varstvom zasebnosti in osebnih podatkov, kot ju zagotavljata člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Obdelava osebnih podatkov fizičnih oseb na podlagi te direktive mora potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta(9).

(39)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(10) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje 26. julija 2018.

(40)  Ker cilja te direktive, in sicer zagotavljanja več digitalnih rešitev za družbe na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(41)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(11) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(42)  Glede na zapletenost sprememb, ki se zahtevajo za nacionalne sisteme zaradi skladnosti z določbami te direktive, in velike razlike, ki trenutno obstajajo med državami članicami glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb, je treba določiti, da lahko države članice, ki naletijo na posebne težave pri prenosu nekaterih določb te direktive, Komisijo uradno obvestijo o svoji potrebi, da se jim prizna podaljšanje zadevnega obdobja izvajanja za največ eno leto. Države članice bi morale, ko zaprosijo za tako podaljšanje, navesti objektivne razloge .

(43)  Komisija bi morala opraviti vrednotenje te direktive. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi moralo to vrednotenje temeljiti na petih merilih, to je uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti EU, ter biti podlaga za ocene učinka glede morebitnih nadaljnjih ukrepov. Države članice bi morale pomagati pri tem vrednotenju tako, da Komisiji zagotovijo podatke, ki so jim na voljo, o tem, kako spletno ustanavljanje družb deluje v praksi, na primer podatke o številu spletnih ustanovitev, številu primerov, v katerih so bile uporabljene predloge ali je bila zahtevana osebna zglasitev, ter povprečnem trajanju in stroških spletnih ustanovitev.

(44)  Zbrati bi bilo treba informacije, da se oceni uspešnost te direktive glede na zasledovani cilj ter da se omogoči njeno vrednotenje v skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

(45)  Direktivo (EU) 2017/1132 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive (EU) 2017/1132

Direktiva (EU) 2017/1132 se spremeni:

(1)  v členu 1 se za drugo alineo vstavi naslednja alinea:"

„– pravili o spletni ustanovitvi družb, spletni registraciji podružnic ter spletnem vpisu dokumentov in informacij s strani družb in podružnic,“;

"

(2)  v naslovu I se naslov poglavja III nadomesti z naslednjim:"

Spletni postopki (ustanovitev, registracija in vpis dokumentov in informacij), razkritje in registri“;

"

(3)  člen 13 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 13

Področje uporabe

Usklajevalni ukrepi, predpisani v tem oddelku in oddelku 1A, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z oblikami družb, navedenimi v Prilogi II, in, kadar je tako določeno, z oblikami družb, navedenimi v prilogah I in IIA.“;

"

(4)  vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 13a

Opredelitev pojmov

Za namene tega poglavja:

   (1) „sredstvo elektronske identifikacije“ pomeni sredstva elektronske identifikacije, kakor je opredeljeno v točki 2 člena 3 Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ▌*;
   (2) „shema elektronske identifikacije“ pomeni shemo elektronske identifikacije, kakor je opredeljena v točki 4 člena 3 Uredbe (EU) št. 910/2014;
   (3) „elektronsko sredstvo“ pomeni elektronsko opremo, ki se uporablja za obdelavo, vključno z digitalnim stiskanjem, in shranjevanje podatkov, ter s katero so informacije izvirno poslane in na cilju prejete; te informacije so v celoti prenesene, posredovane in prejete na način, ki ga določijo države članice;
   (4) „ustanovitev“ pomeni celoten postopek ustanavljanja družbe v skladu z nacionalnim pravom, vključno s pripravo ustanovitvenega akta družbe in vsemi potrebnimi koraki za vpis družbe v register;
   (5) „registracija podružnice“ pomeni postopek, ki vodi do razkritja dokumentov in informacij v zvezi s podružnico, ki se na novo odpre v državi članici;
   (6) „predloga“ pomeni vzorec ustanovitvenega akta družbe, ki ga pripravijo države članice v skladu z nacionalnim pravom in ki se uporablja za spletno ustanovitev družbe v skladu s členom 13g.

Člen 13b

Priznavanje sredstev identifikacije za namene spletnih postopkov

1.  Države članice zagotovijo, da lahko vlagatelji, ki so državljani Unije, v spletnih postopkih iz tega poglavja uporabijo naslednja sredstva elektronske identifikacije ▌:

   (a) sredstva elektronske identifikacije, izdana v okviru sheme elektronske identifikacije, ki jih odobri njihova država članica;
   (b) sredstva elektronske identifikacije, izdana v drugi državi članici in priznana za namen čezmejne avtentikacije v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 910/2014.

2.  Države članice lahko zavrnejo priznanje sredstev elektronske identifikacije, kadar ravni zanesljivosti sredstev elektronske identifikacije niso skladne s pogoji iz člena 6(1) Uredbe (EU) št. 910/2014.

3.  Vsa sredstva identifikacije, ki jih priznavajo države članice, so javno dostopna.

4.  Kadar je to upravičeno iz razlogov javnega interesa, za preprečevanje zlorabe ali spremembe identitete, lahko države članice za namene preverjanja identitete vlagatelja sprejmejo ukrepe, ki bi lahko zahtevali osebno zglasitev tega vlagatelja pred katerim koli organom, osebo ali telesom, pooblaščenim v nacionalnem pravu za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov iz tega poglavja, vključno s pripravo ustanovitvenega akta družbe. Države članice zagotovijo, da se osebna zglasitev vlagatelja lahko zahteva samo za vsak primer posebej, kadar obstajajo razlogi za sum ponaredbe identitete, in da se lahko vsi ostali koraki postopka opravijo spletno.

Člen 13c

Splošne določbe o spletnih postopkih

1.  Ta direktiva ne posega v nacionalno zakonodajo, ki v skladu s pravnimi sistemi in pravnimi običaji držav članic določajo organ, osebo ali telo, pooblaščeno z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletne ustanovitve družb, spletne registracije podružnic in spletnega vpisa dokumentov in informacij.

2.  Ta direktiva tudi ne posega v postopke in zahteve, določene v nacionalnem pravu, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pravne postopke za oblikovanje ustanovitvenih aktov, pod pogojem, da je možna spletna ustanovitev družbe iz člena 13g, spletna registracija podružnice iz člena 28a ter spletni vpis dokumentov in informacij iz členov 13j in 28b.

3.  Ta direktiva ne vpliva na zahteve iz veljavnega nacionalnega prava o avtentičnosti, točnosti, zanesljivosti, verodostojnosti in ustrezni pravni obliki predloženih dokumentov ali informacij, pod pogojem, da je možna spletna ustanovitev iz člena 13g, spletna registracija podružnice iz člena 28a ter spletni vpis dokumentov in informacij iz členov 13j in 28b.

Člen 13d

Pristojbine za spletne postopke

1.  Države članice zagotovijo, da so pravila o pristojbinah, ki se uporabljajo za spletne postopke iz tega poglavja, pregledna in se uporabljajo na nediskriminatoren način.

2.  Morebitne pristojbine za spletne postopke, ki jih zaračunavajo registri iz člena 16 ▌, ne presegajo povračil stroškov zagotavljanja takih storitev.

Člen 13e

Plačila

Kadar je za izvedbo postopka iz tega poglavja potrebno plačilo, države članice zagotovijo, da se to plačilo lahko izvede z uporabo široko dostopne spletne plačilne storitve, ki se lahko uporabi za čezmejna plačila, ki omogoča identifikacijo osebe, ki je opravila plačilo, ter ki jo nudi finančna institucija ali ponudnik plačilnih storitev s sedežem v državi članici.

Člen 13f

Zahteve po informacijah

Države članice zagotovijo, da so jedrnate in uporabniku prijazne informacije, ki so zagotovljene brezplačno in vsaj v jeziku, ki ga na splošno razume čim več čezmejnih uporabnikov, na voljo na portalih za registracijo ali spletnih mestih, dostopnih prek enotnega digitalnega vstopnega mesta, da se pomaga pri ustanavljanju družb in registraciji podružnic. Informacije zajemajo vsaj naslednje:

   (a) pravila o ustanavljanju družb, vključno s spletnimi postopki iz členov 13g in 13j, ter zahteve v zvezi z uporabo predlog in drugimi ustanovitvenimi dokumenti, identifikacijo oseb, uporabo jezikov in z veljavnimi pristojbinami;
   (b) pravila o registraciji podružnic, vključno s spletnimi postopki iz členov 28a in 28b, ter zahteve v zvezi z registracijo dokumentov, identifikacijo oseb in uporabo jezikov;
   (c) pregled veljavnih pravil o tem, kako postati član upravnega organa, poslovodnega organa ali nadzornega organa družbe, vključno s pravili o prepovedi opravljanja funkcije direktorja, in o organih ali telesih, odgovornih za shranjevanje informacij o osebah, ki jim je prepovedano opravljati funkcijo direktorja;

   (d) pregled pooblastil in odgovornosti upravnega organa, poslovodnega organa in nadzornega organa družbe ▌, vključno s pooblastilom za zastopanje družbe ▌v poslih s tretjimi stranmi.

_________________

* Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

▌“;

"

(5)  v poglavju III naslova I se vstavi naslednji oddelek:"

„Oddelek 1A

Spletna ustanovitev, spletni vpis dokumentov in informacij in razkritje

Člen 13g

Spletna ustanovitev družb

1.  Države članice zagotovijo, da se spletna ustanovitev družb lahko v celoti izvede prek spleta, ne da bi se vlagatelji ▌morali osebno zglasiti pri katerem koli ▌organu, ▌osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov ustanovitve družb, vključno s pripravo ustanovitvenega akta družbe, ob upoštevanju določb iz člena 13b(4) in odstavka 8 tega člena.

Vendar se države članice lahko odločijo, da ne bodo zagotovile postopkov spletne ustanovitve za oblike družb, ki niso navedene v Prilogi IIA.

2.  Države članice določijo podrobna pravila za spletno ustanovitev družb, vključno s pravili o uporabi predlog iz člena 13h ter dokumentov in informacij, ki so potrebni za ustanovitev družbe. V okviru teh pravil države članice zagotovijo, da se spletna ustanovitev lahko izvede s predložitvijo dokumentov ali informacij v elektronski obliki, vključno z elektronskimi prepisi dokumentov in informacij iz člena 16a(4).

3.  Pravila iz odstavka 2 določajo najmanj:

   (a) postopke za zagotovitev, da imajo vlagatelji potrebno pravno in poslovno sposobnost in so pooblaščeni za zastopanje družbe;
   (b) sredstva za preverjanje identitete vlagateljev v skladu s členom 13b;
   (c) zahteve za vlagatelje, da uporabijo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014;
   (d) postopke za preverjanje zakonitosti dejavnosti družbe, kolikor so tovrstni pregledi določeni v nacionalnem pravu;
   (e) postopke za preverjanje zakonitosti firme, kolikor so tovrstni pregledi določeni v nacionalnem pravu;
   (f) postopke za preverjanje imenovanja direktorjev.

4.  Zlasti lahko pravila iz odstavka 2 ▌določajo tudi:

   (a) postopke za zagotavljanje zakonitosti ustanovitvenih aktov družbe, vključno s preverjanjem pravilne uporabe predlog;
   (b) posledice prepovedi opravljanja funkcije direktorja s strani pristojnega organa v kateri koli državi članici;
   (c) ▌vlogo notarja ali katere koli druge osebe ali telesa, pooblaščenega z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletne ustanovitve družbe;
   (d) izključitev spletne ustanovitve v primerih, v katerih se osnovni kapital družbe vplača v obliki prispevkov v naravi.

5.  Države članice spletne ustanovitve družbe ne smejo pogojevati s pridobitvijo licence ali dovoljenja preden je družba registrirana, razen če je tak pogoj nujno potreben za ustrezen, v nacionalnem pravu določen nadzor nad nekaterimi dejavnostmi.

6.  Države članice zagotovijo, da se, kadar je v okviru postopka ustanovitve družbe potrebno vplačilo osnovnega kapitala, tako vplačilo lahko izvede prek spleta, v skladu s členom 13e, na bančni račun pri banki, ki posluje v Uniji. Poleg tega države članice zagotovijo, da se tudi dokazilo o takšnih vplačilih lahko predloži prek spleta.

7.  Države članice zagotovijo, da se spletna ustanovitev izvede v petih delovnih dneh kadar družbo ustanavljajo izključno fizične osebe in da te osebe uporabljajo predloge iz člena 13h, ali v desetih delovnih dneh v drugih primerih, od poznejšega od naslednjih:

   (a) datum izpolnitve vseh formalnosti, potrebnih za spletno ustanovitev, vključno s prejemom vseh dokumentov in informacij skladnih z nacionalnim pravom, s strani organa, ▌osebe ali telesa, pooblaščenega z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov ustanovitve družbe;
   (b) datum plačila pristojbine za registracijo, vplačila osnovnega kapitala v gotovini ali vplačila osnovnega kapitala v obliki prispevkov v naravi, kot je določeno v nacionalnem pravu.

Kadar postopka ni mogoče končati v rokih iz tega odstavka, države članice zagotovijo, da je vlagatelj ▌obveščen o razlogih za zamudo.

8.  Kadar je to utemeljeno z razlogi javnega interesa, da bi se zagotovilo spoštovanje pravil o pravni in poslovni sposobnosti in pooblastilih vlagateljev za zastopanje družbe, lahko kateri koli organ, oseba ali telo, pooblaščen z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletne ustanovitve družbe, vključno s pripravo ustanovitvenega akta, zahteva vlagateljevo osebno zglasitev. Države članice zagotovijo, da se lahko v teh primerih vlagateljeva osebna zglasitev zahteva samo za vsak primer posebej, kadar obstajajo razlogi za sum, da se niso spoštovala pravila iz točke (a) odstavka 3. Države članice zagotovijo, da se lahko vsi drugi koraki postopka kljub temu opravijo na spletu.

Člen 13h

Predloge za spletno ustanovitev družb

1.  Države članice za oblike družb, ki so navedene v Prilogi IIA, dajo na voljo predloge na portalih za registracijo ali spletnih mestih, ki so dostopni prek enotnega digitalnega vstopnega mesta. Države članice lahko na spletu dajo na voljo ▌predloge za ustanovitev drugih oblik družb ▌.

2.  Države članice zagotovijo, da vlagatelji lahko uporabljajo predloge iz odstavka 1 tega člena v okviru postopka spletne ustanovitve iz člena 13g. Kadar vlagatelji uporabijo te predloge v skladu s pravili iz točke (a) člena 13g(4), ▌se šteje, da je zahteva, da se ustanovitveni akti sestavijo in overijo v pravilni pravni obliki, kadar ni predviden preventivni upravni ali sodni nadzor, kot je določeno v členu 10, izpolnjena.

Ta direktiva ne vpliva na nobeno zahtevo v nacionalnem pravu, da se ustanovitveni akti pripravijo v ustrezni pravni obliki, dokler je možna spletna ustanovitev iz člena 13g.

3.  Države članice predloge zagotovijo vsaj v uradnem jeziku Unije, ki ga na splošno razume največje možno število čezmejnih uporabnikov. Predloge so lahko na voljo v jezikih, ki niso uradni jezik ali jeziki zadevne države članice, samo v informativne namene, razen če ta država članica odloči, da je družbo mogoče ustanoviti tudi s predlogami v teh drugih jezikih.

4.  Vsebino predlog ureja nacionalno pravo.

Člen 13i

Prepoved opravljanja funkcije direktorja

1.  ▌Države članice zagotovijo, da imajo pravila v zvezi s prepovedjo opravljanja funkcije direktorja. Ta pravila vključujejo možnost, da se upošteva vsaka veljavna prepoved opravljanja funkcije direktorja ali informacije, relevantne za prepoved, v drugi državi članici. Za namen tega člena direktorji vključujejo vsaj osebe iz točke (i) člena 14(d).

2.  Države članice lahko zahtevajo, da osebe, ki se prijavijo za delovno mesto direktorja, navedejo, ali vedo za kakršne koli okoliščine, ki bi lahko privedle do prepovedi opravljanja funkcije direktorja v zadevni državi članici.

Države članice lahko osebi, ki ima trenutno prepoved opravljanje funkcije direktorja v drugi državi članici, zavrnejo imenovanje za direktorja družbe.

3.  Države članice zagotovijo, da lahko odgovorijo na zahtevo druge države članice za informacije, relevantne za prepoved opravljanja funkcije direktorja na podlagi prava države članice, ki odgovori na zahtevo.

4.   Da bi države članice odgovorile na zahtevo iz odstavka 3 tega člena, sprejmejo vsaj ureditev, potrebno za zagotovitev, da lahko prek sistema iz člena 22 nemudoma zagotovijo informacije o tem, ali je določeni osebi prepovedano opravljanje funkcije direktorja ali pa je vpisana v katerega koli od njihovih registrov, ki vsebujejo informacije, relevantne za prepoved. Države članice lahko izmenjujejo tudi dodatne informacije, denimo o obdobju in razlogih za prepoved opravljanja funkcije direktorja. Tako izmenjavo ureja nacionalno pravo.

5.  Komisija določi podrobno ureditev in tehnične podrobnosti izmenjave informacij iz odstavka 4 tega člena z izvedbenim aktom iz člena 24.

6.   Odstavki 1 do 5 tega člena se smiselno uporabljajo, če družba vpiše informacije v zvezi z imenovanjem novega direktorja v register iz člena 16.

7.  Osebni podatki oseb iz tega člena se obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in nacionalnim pravom, da se organu, osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za presojo potrebnih informacij v zvezi s prepovedjo osebi, da opravlja funkcijo direktorja, z namenom preprečevanja goljufij ali drugih zlorab in zagotovitev, da se zaščitijo vse osebe, ki sodelujejo z družbami ali podružnicami.

Države članice zagotovijo, da se smejo osebni podatki, poslani za namene tega člena, hraniti v registrih iz člena 16 ter pri organih, osebah ali telesih, pooblaščenih z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov spletnih postopkov, samo tako dolgo, kot je potrebno, nikakor pa ne dlje kot osebni podatki, povezani z ustanovitvijo družbe, registracijo podružnice ali vpisom dokumentov in informacij s strani družbe ali podružnice.

Člen 13j

Spletni vpis dokumentov družb in informacij o družbah

1.  Države članice zagotovijo, da je mogoče prek spleta vpisati dokumente in informacije iz člena 14, vključno z njihovimi spremembami, v register v roku, predpisanem z zakonodajo države članice, v kateri je družba registrirana. Države članice zagotovijo, da se takšen vpis dokumentov in informacij lahko v celoti izvede prek spleta, ne da bi se moral vlagatelj osebno zglasiti pri katerem koli ▌organu, ▌osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za obravnavanje spletnega vpisa dokumentov in informacij, ob upoštevanju določb iz člena 13b(4) in, kadar je ustrezno, člena 13g(8).

2.  Države članice zagotovijo, da se izvor in celovitost dokumentov, vpisanih prek spleta, lahko elektronsko preveri.

3.  Države članice lahko zahtevajo, da nekatere ali vse družbe nekatere ali vse dokumente in informacije iz odstavka 1 vpišejo prek spleta.

4.  Člen 13g(2) do (5) se smiselno uporablja za spletni vpis dokumentov in informacij.

5.  Države članice lahko oblike vpisa, ki niso oblike vpisa dokumentov in informacij iz odstavka 1, tudi z elektronskimi sredstvi ali na papirju, še naprej dovolijo družbam, notarjem ali vsem drugim osebam ali telesom, pooblaščenim z nacionalnim pravom za obravnavanje takih oblik vpisa.“;

"

(6)  člen 16 se nadomesti z naslednjim:"

Člen 16

Razkritje v registru

1.  V vsaki državi članici se v centralnem ali trgovinskem registru ali v registru družb (v nadaljnjem besedilu: register) odpre spis za vsako družbo registrirano v zadevnem registru.

Države članice zagotovijo, da imajo družbe evropski enotni identifikator (EUID) iz točke 8 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/884(12), ki omogoča njihovo nedvoumno identifikacijo v komunikaciji med registri prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s členom 22 (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov). Ta enotni identifikator vsebuje vsaj elemente, ki omogočajo identifikacijo države članice, v kateri je register, nacionalnega registra izvora in številke družbe v tem registru, ter, kadar je ustrezno, elemente za preprečevanje napak pri identifikaciji.

2.  Vsi dokumenti in informacije, ki se morajo razkriti na podlagi člena 14, se shranijo v spisu iz odstavka 1 tega člena ali se neposredno vnesejo v register, vsebina vnosa v register pa mora biti zabeležena v spisu.

Vsi dokumenti in informacije iz člena 14, ne glede na to, s katerimi sredstvi so vpisani, se hranijo v spisu v registru ali se neposredno vnesejo vanj v elektronski obliki. Države članice zagotovijo, da vse dokumente in informacije, ki so vpisani v papirni obliki, register čim prej pretvori v elektronsko obliko.

Države članice zagotovijo, da register dokumente in informacije iz člena 14, ki so bili vpisani v papirni obliki pred 31. decembrom 2006, pretvori v elektronsko obliko po prejemu zahteve za razkritje prek elektronskih sredstev.

3.  Države članice zagotovijo razkritje dokumentov in informacij iz člena 14, tako da so javno dostopni v registru. Poleg tega lahko države članice zahtevajo tudi objavo nekaterih ali vseh teh dokumentov in informacij v nacionalnem uradnem listu, določenem v ta namen, ali z enako učinkovitim načinom objave. Ta način vključuje vsaj uporabo sistema, s katerim je mogoč dostop do objavljenih dokumentov ali informacij v kronološkem zaporedju prek osrednje elektronske platforme. V takih primerih register zagotovi, da te dokumente in informacije register v elektronski obliki pošlje na nacionalni uradni list ali osrednjo elektronsko platformo.

4.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo neskladje med tem, kar je v registru in v spisu.

Države članice, ki zahtevajo objavo dokumentov in informacij v nacionalnem uradnem listu ali na osrednji elektronski platformi, sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo neskladje med tem, kar je razkrito v skladu z odstavkom 3, in tem, kar je objavljeno v uradnem listu ali na platformi.

V primeru neskladij na podlagi tega člena prevladajo dokumenti in informacije, ki so na voljo v registru.

5.  Družba se lahko sklicuje na dokumente in informacije iz člena 14 proti tretjim stranem šele potem, ko so razkriti v skladu z odstavkom 3 tega člena, razen če dokaže, da so bile tretje strani z njimi seznanjene.

Kljub temu se družba pri transakcijah, ki so opravljene do šestnajstega dne po razkritju, ne sme sklicevati na dokumente in informacije proti tretjim stranem, ki dokažejo, da z njimi niso mogle biti seznanjene.

Tretje strani se lahko vedno sklicujejo na vse dokumente in informacije, za katere še niso končane formalnosti v zvezi z razkritjem, razen kadar je razkritje pogoj za učinkovanje takih dokumentov ali informacij.

6.  Države članice zagotovijo, da se vsi dokumenti in informacije, predloženi ▌v okviru ▌ustanovitve družbe, registracije podružnice ali ▌vpisa dokumentov in informacij družbe ali podružnice, hranijo v registrih v strojno berljivi obliki, ki omogoča iskanje, ali kot strukturirani podatki.“;

"

(7)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 16a

Dostop do razkritih informacij

1.  Države članice zagotovijo, da je iz registra na zahtevo možno pridobiti prepis celote ali katerega koli dela dokumentov in informacij iz člena 14 in da se taka zahteva lahko registru predloži v papirni obliki ali z elektronskimi sredstvi.

Vendar se države članice lahko odločijo, da nekaterih vrst ali delov dokumentov in informacij, ki so bili vpisani v papirni obliki pred 31. decembrom 2006, ni mogoče pridobiti z elektronskimi sredstvi, kadar je poteklo določeno obdobje med datumom vpisa dokumentov in informacij ter datumom vložitve zahteve. Tako določeno obdobje ne sme biti krajše od 10 let.

2.  Cena prepisa celote ali katerega koli dela dokumentov ali informacij iz člena 14, bodisi v papirni obliki bodisi z elektronskimi sredstvi, ne sme presegati upravnih stroškov takega prepisa, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov.

3.  Elektronski prepisi in prepisi na papirju, dostavljeni vlagatelju zahtevka, se overijo kot „točen prepis“, razen če se vlagatelj taki overitvi odpove.

4.  Države članice zagotovijo, da so elektronski prepisi in izvlečki dokumentov in informacij, ki jih zagotovi register, avtenticirani z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014, da se zagotovi, da so bili elektronski izvlečki pridobljeni iz registra in da je njihova vsebina točen prepis dokumenta, ki ga hrani register, ali da je skladna z informacijami v registru.“;

"

(8)  v členu 17 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Države članice zagotovijo, da so na voljo posodobljene informacije o določbah nacionalnega prava, na podlagi katerih se lahko tretje strani v skladu s členom 16(3), (4) in (5) sklicujejo na informacije in vse vrste dokumentov iz člena 14.“;

"

(9)  člen 18 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Elektronski prepisi dokumentov in informacij iz člena 14 so prav tako javno dostopni prek sistema povezovanja registrov. Države članice lahko dajo na voljo tudi dokumente in informacije iz člena 14 za oblike družb, ki niso navedene v Prilogi II.“;

"

(b)  v odstavku 3 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) dokumenti in informacije iz člena 14, tudi za oblike družb, ki niso navedene v Prilogi II, če dajo države članice takšne dokumente na voljo;“;

"

(10)  člen 19 se nadomesti z naslednjim:"

“Člen 19

Pristojbine za pridobitev dokumentov in informacij

1.  Pristojbine za pridobitev dokumentov in informacij iz člena 14 prek sistema povezovanja registrov ne presegajo upravnih stroškov take pridobitve, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov.

2.  Države članice zagotovijo, da so prek sistema povezovanja registrov brezplačno na voljo vsaj naslednje informacije in dokumenti:

   (a) firma ali firme in pravna oblika družbe;
   (b) registrirani sedež družbe in država članica, v kateri je družba registrirana;
   (c) registrska številka družbe in njena oznaka EUID;
   (d) podrobnosti o spletnem mestu družbe, kadar so take podrobnosti zabeležene v nacionalnem registru;
   (e) status družbe, na primer v primeru zaprtja, izbrisa iz registra, prenehanja, gospodarske aktivnosti ali neaktivnosti, kakor je opredeljen v nacionalnem pravu in kadar je zabeležen v nacionalnih registrih;
   (f) dejavnost družbe, kadar je zabeležena v nacionalnem registru;

   (g) podatke vseh oseb, ki so kot organ ali člani organa trenutno pooblaščene s strani družbe, da jo zastopajo v poslih s tretjimi stranmi in v sodnih postopkih, in informacije, ali lahko osebe, pooblaščene za zastopanje družbe, to storijo same ali morajo delovati skupaj;
   (h) informacije o podružnicah, ki jih je družba odprla v drugi državi članici, vključno s firmo, registracijsko številko, oznako EUID in državo članico, v kateri je podružnica registrirana.

3.  Izmenjava kakršnih koli informacij prek sistema povezovanja registrov je za registre brezplačna.

4.  Države članice lahko odločijo, da se informacije iz točk (d) in (f) dajo na voljo brezplačno samo za organe drugih držav članic.“;

"

(11)  člen 20(3) se črta;

(12)  člen 22 se spremeni:

(a)  v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:"

„Tudi Komisija lahko ustanovi neobvezne točke dostopa do sistema povezovanja registrov. Take točke dostopa sestavljajo sistemi, ki jih je razvila in jih upravlja Komisija ali druge institucije, organi, uradi ali agencije Unije, da lahko opravljajo svoje upravne naloge ali upoštevajo določbe prava Unije. Komisija nemudoma uradno obvesti države članice o vzpostavitvi teh točk dostopa in vseh bistvenih spremembah njihovega delovanja.“;

"

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Dostop do informacij iz sistema povezovanja registrov se zagotovi prek portala in neobveznih točk dostopa, ki jih vzpostavijo države članice in Komisija.“;

"

(13)  člen 24 se spremeni:

(a)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:"

„(d) tehnične specifikacije, v katerih se opredelijo načini izmenjave informacij med registrom družb in registrom podružnic iz člena 20, člena 28a(4) in (6) ter členov 28c, 30a in 34;“;

"

(b)  točka (e) se nadomesti z naslednjim:"

„(e) podroben seznam podatkov, ki se posredujejo za namen izmenjave informacij med registri iz členov 20, 28a, 28c, 30a, 34 in 130;“;

"

(c)  točka (n) se nadomesti z naslednjim:"

„(n) postopek in tehnične zahteve za povezovanje neobveznih točk za dostop s platformo iz člena 22;“;

"

(d)  doda se naslednja točka (o):"

„(o) podrobna ureditev in tehnične podrobnosti za izmenjavo informacij iz člena 13i med registri.“;

"

(e)  na koncu člena se doda naslednji odstavek:"

„Komisija sprejme izvedbene akte na podlagi točk (d), (e), (n) in (o) do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].“;

"

(14)  v oddelku 2 poglavja III naslova I se naslov nadomesti z naslednjim:"

„Pravila o registraciji in razkritju za podružnice družb iz drugih držav članic“;

"

(15)  v oddelku 2 poglavja III naslova I se vstavijo naslednji členi:"

„Člen 28a

Spletna registracija podružnic

1.  Države članice zagotovijo, da se registracija podružnice družbe v državi članici, ki jo ureja pravo druge države članice, lahko v celoti izvede prek spleta, ne da bi se vlagatelji morali osebno zglasiti pri katerem koli ▌organu ali pri kateri koli ▌osebi ali telesu, pooblaščenem z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov vloge za registracijo podružnic, ob upoštevanju člena 13b(4) in smiselno člena 13g(8).

2.  Države članice določijo podrobna pravila za spletno registracijo podružnice, vključno s pravili o dokumentih in informacijah, ki jih je treba predložiti pristojnemu organu. V okviru teh pravil države članice zagotovijo, da se spletna registracija lahko izvede s predložitvijo informacij ali dokumentov v elektronski obliki, vključno z elektronskimi prepisi dokumentov in informacij iz člena 16a(4), ali z uporabo informacij ali dokumentov, ki so bili predhodno predloženi v register.

3.  Pravila iz odstavka 2 določajo najmanj naslednje:

   (a) postopek za zagotovitev, da imajo vlagatelji potrebno pravno in poslovno sposobnost in da so pooblaščeni, da zastopajo družbo;
   (b) sredstva za preverjanje identitete osebe ali oseb, ki registrirajo podružnico, ali njihovih zastopnikov;
   (c) zahteve za vlagatelje, da uporabijo storitve zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014.

4.  Pravila iz odstavka 2 lahko določajo tudi postopke za naslednje:

   (a) preverjanje zakonitosti dejavnosti podružnice;
   (b) preverjanje zakonitosti imena podružnice;
   (c) preverjanje zakonitosti dokumentov in informacij, vloženih za registracijo podružnice;
   (d) določanje vloge notarja ali katere koli druge osebe ali telesa, ki je v skladu z veljavnimi nacionalnimi določbami vključen v postopek registracije podružnice.

5.  Države članice lahko preverijo informacije o družbi prek sistema povezovanja registrov ob registraciji podružnice družbe, ustanovljene v drugi državi članici.

Države članice spletne registracije podružnice ne smejo pogojevati s pridobitvijo kakršne koli licence ali dovoljenja preden je podružnica registrirana, razen če je tak pogoj nujno potreben za ustrezen, v nacionalnem pravu določen nadzor nad nekaterimi dejavnostmi.

6.  Države članice zagotovijo, da je spletna registracija podružnice dokončana v desetih delovnih dneh od izpolnitve vseh formalnosti, vključno s prejemom vseh potrebnih dokumentov in informacij, ki so skladni z nacionalnim pravom in jih prejme pristojni organ, ▌oseba ali telo, pooblaščen z nacionalnim pravom za obravnavanje vseh vidikov registracije podružnice.

Kadar podružnice ni mogoče registrirati v rokih iz tega odstavka, države članice zagotovijo, da je vlagatelj obveščen o razlogih za zamudo.

7.  Po registraciji podružnice družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo druge države članice, register države članice, v kateri je registrirana podružnica, uradno obvesti državo članico, v kateri je registrirana družba, o registraciji podružnice prek sistema povezovanja registrov. Država članica, v kateri je registrirana družba, potrdi prejem takega uradnega obvestila in to informacijo nemudoma zabeleži v svojem registru.

Člen 28b

Spletni vpis dokumentov in informacij za podružnice

1.  Države članice zagotovijo, da se dokumenti in informacije iz člena 30 ali njihove spremembe lahko vpišejo prek spleta v roku, predpisanem z zakonodajo države članice, v kateri je podružnica ustanovljena. Države članice zagotovijo, da se takšen vpis dokumentov in informacij lahko v celoti izvede prek spleta, ne da bi se vlagatelji morali osebno zglasiti pri katerem koli organu ali osebi, pooblaščeni z nacionalnim pravom za obravnavanje spletnega vpisa dokumentov in informacij, ob upoštevanju določb iz člena 13b(4) in smiselno člena 13g(8).

2.  Člen 28a(2) do (5) se smiselno uporablja za spletni vpis dokumentov in informacij za podružnice.

3.  Države članice lahko zahtevajo, da se nekateri ali vsi dokumenti in informacije iz odstavka 1 vpišejo samo prek spleta.

Člen 28c

Zaprtje podružnic

Države članice zagotovijo, da po prejemu dokumentov in informacij iz točke (h) člena 30(1) register države članice, v kateri je registrirana podružnica družbe, prek sistema povezovanja registrov obvesti register države članice, v kateri je registrirana družba, o zaprtju njene podružnice in izbrisu iz registra. Register države članice družbe potrdi prejem takega uradnega obvestila, tudi s pomočjo tega sistema, in ▌te informacije nemudoma zabeleži.“;

"

(16)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 30a

Spremembe dokumentov in informacij o družbi

1.  Država članica, v kateri je družba registrirana, prek sistema povezovanja registrov nemudoma uradno obvesti državo članico, v kateri je registrirana podružnica družbe, v primeru vpisa spremembe glede česar koli od naslednjega:

   (a) firma družbe;
   (b) registrirani sedež družbe;
   (c) registrska številka družbe v registru;
   (d) pravna oblika družbe;
   (e) dokumenti in informacije iz točk (d) in (f) člena 14.

Po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka tega odstavka register, v katerem je registrirana podružnica, prek sistema povezovanja registrov potrdi prejem takega uradnega obvestila in zagotovi, da se dokumenti in informacije iz člena 30(1) nemudoma posodobijo.“;

"

(17)  v členu 31 se doda naslednji odstavek:"

„Države članice lahko določijo, da se obvezno razkritje računovodskih listin iz točke (g) člena 30(1) lahko šteje za izpolnjeno z razkritjem v registru države članice, v kateri je družba registrirana, v skladu s točko (f) člena 14.“;

"

(18)  člen 43 se črta;

(19)  člen 161 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 161

Varstvo podatkov

Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te direktive, se uporablja Uredba (EU) 2016/679.“;

"

(20)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 162a

Spremembe prilog

Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah oblik kapitalskih družb, določenih v njihovem nacionalnem pravu, ki bi vplivale na vsebino prilog I, II in IIA.

Kadar država članica obvesti Komisijo na podlagi prvega odstavka tega člena se na Komisijo prenese pooblastilo, da prilagodi seznam z oblikami družb iz prilog I, II in IIA v skladu z informacijami iz prvega odstavka tega člena z delegiranimi akti v skladu s členom 163.“;

"

(21)  člen 163 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 163

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 25(3) in člena 162a se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datum začetka veljavnosti te direktive].

3.  Prenos pooblastila iz člena 25(3) in člena 162a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 25(3) ali člena 162a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

"

(22)  v Prilogi I se sedemindvajseta alinea nadomesti z naslednjim:"

„— Švedska:

publikt aktiebolag,“;

"

(23)  v Prilogi II se sedemindvajseta alinea nadomesti z naslednjim:"

„— Švedska:

privat aktiebolag

publikt aktiebolag,“;

"

(24)  vstavi se Priloga IIA, kot je določena v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do ... [2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

2.  Ne glede na odstavek 1 tega člena države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s točko 5 člena 1 te direktive, kar se tiče člena 13i in člena 13j(2) Direktive (EU) 2017/1132, in točko 6 člena 1 te direktive, kar se tiče člena 16(6) Direktive (EU) 2017/1132, do ... [4 leta po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi].

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 so države članice, ki se pri prenosu te direktive soočajo s posebnimi težavami, upravičene do podaljšanja obdobja iz odstavka 1 do največ enega leta. Navedejo objektivne razloge, zakaj je tako podaljšanje potrebno. Države članice uradno obvestijo Komisijo o nameri uveljavljanja tega podaljšanja do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

4.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

5.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Poročanje, pregled in zbiranje podatkov

1.  Komisija najpozneje ... [5 let po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] ali, če katera koli država članica uporabi odstopanje iz člena 2(3), najpozneje ... [6 let po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] izvede oceno te direktive ter predloži poročilo o ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, z izjemo določb iz člena 2(2), za katere se to ocenjevanje in poročilo pripravi najpozneje … [7 let po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi].

Države članice zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije za pripravo navedenih poročil, in sicer tako, da ji zagotovijo podatke o številu spletnih registracij in s tem povezanih stroških.

2.  V poročilu Komisije se med drugim oceni:

(a)  ▌izvedljivost zagotavljanja registracije v celoti prek spleta za oblike družb, ki niso navedene v Prilogi IIA;

(b)  ▌izvedljivost predložitve predlog držav članic za vse oblike kapitalskih družb ter potrebo in izvedljivost predložitve usklajene predloge po vsej Uniji, ki jo bodo uporabljale vse države članice za oblike družb, ki so navedene v Prilogi IIA;

(c)  praktične izkušnje z uporabo pravil v zvezi s prepovedjo opravljanja funkcije direktorja iz člena 13i;

(d)  metode spletnega vpisa dokumentov in informacij in spletnega dostopa, vključno z uporabo programskih vmesnikov;

(e)  potrebo in izvedljivost brezplačnega zagotavljanja več informacij, kot je določeno v členu 19(2), ter zagotavljanje neoviranega dostopa do takih informacij;

(f)  potrebo po in izvedljivost nadaljnje uporabe načela „samo enkrat“.

3.  Poročilu se po potrebi priložijo predlogi sprememb Direktive (EU) 2017/1132.

4.  Da bi zagotovile zanesljivo oceno te direktive, države članice zbirajo podatke o tem, kako spletno ustanavljanje deluje v praksi. Te informacije bi morale običajno vsebovati število spletnih ustanovitev, število primerov, v katerih so bile uporabljene predloge ali je bila zahtevana osebna zglasitev, ter povprečno trajanje in stroške spletnih ustanovitev. Te informacije dvakrat sporočijo Komisiji, in sicer najpozneje dve leti po datumu prenosa.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

PRILOGA IIA

OBLIKE DRUŽB IZ ČLENOV 13, 13f, 13g, 13h in 162a

—  Belgija:

société privée à responsabilité limitée/besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid,

société privée à responsabilité limitée unipersonnelle/Eenpersoons besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid,

—  Bolgarija:

дружество с ограничена отговорност,

еднолично дружество с ограничена отговорност,

—  Češka:

společnost s ručením omezeným,

—  Danska:

Anpartsselskab,

—  Nemčija:

Gesellschaft mit beschränkter Haftung,

—  Estonija:

osaühing,

—  Irska:

private company limited by shares or by guarantee/cuideachta phríobháideach faoi theorainn scaireanna nó ráthaíochta,

designated activity company/cuideachta ghníomhaíochta ainmnithe,

—  Grčija:

εταιρεία περιορισμένης ευθύνης,

ιδιωτική κεφαλαιουχική εταιρεία,

—  Španija:

sociedad de responsabilidad limitada,

—  Francija:

société à responsabilité limitée,

entreprise unipersonnelle à responsabilité limitée,

société par actions simplifiée,

société par actions simplifiée unipersonnelle,

—  Hrvaška:

društvo s ograničenom odgovornošću,

jednostavno društvo s ograničenom odgovornošću,

—  Italija:

società a responsabilità limitata,

società a responsabilità limitata semplificata,

—  Ciper:

ιδιωτική εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή/και με εγγύηση,

—  Latvija:

sabiedrība ar ierobežotu atbildību,

—  Litva:

uždaroji akcinė bendrovė,

—  Luksemburg:

société à responsabilité limitée,

—  Madžarska:

korlátolt felelősségű társaság,

—  Malta:

private limited liability company/kumpannija privata,

—  Nizozemska:

besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid,

—  Avstrija:

Gesellschaft mit beschränkter Haftung,

—  Poljska:

spółka z ograniczoną odpowiedzialnością,

—  Portugalska:

sociedade por quotas,

—  Romunija:

societate cu răspundere limitată,

—  Slovenija:

družba z omejeno odgovornostjo,

—  Slovaška:

spoločnosť s ručením obmedzeným,

—  Finska:

yksityinen osakeyhtiö/privat aktiebolag,

—  Švedska:

privat aktiebolag,

—  Združeno kraljestvo:

private limited by shares or guarantee.“

(1)UL C 62, 15.2.2019, str. 24.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(3)Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).
(4) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(5) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).
(6) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
(7)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(8)Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(9) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(10)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(11)UL C 369, 17.12.2011, str. 14.
(12) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/884 z dne 8. junija 2015 o določitvi tehničnih specifikacij in postopkov, potrebnih za sistem povezovanja registrov, vzpostavljenega z Direktivo 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 144, 10.6.2015, str. 1).

Zadnja posodobitev: 29. april 2019Pravno obvestilo