Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0254(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0412/2018

Predložena besedila :

A8-0412/2018

Razprave :

PV 11/12/2018 - 22
CRE 11/12/2018 - 22
PV 17/04/2019 - 23
CRE 17/04/2019 - 23

Glasovanja :

PV 12/12/2018 - 19.1
CRE 12/12/2018 - 19.1
PV 18/04/2019 - 10.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0516
P8_TA(2019)0430

Sprejeta besedila
PDF 289kWORD 95k
Četrtek, 18. april 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Evropski obrambni sklad ***I
P8_TA(2019)0430A8-0412/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018)0476 – C8-0268/2018 – 2018/0254(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0476),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 173(3), člena 182(4), člena 183 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0268/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. decembra 2018(1),

–  ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

–  ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0412/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 110, 22.3.2019, str. 75.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 12. decembra 2018 (Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0516).


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada
P8_TC1-COD(2018)0254

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 173(3) in 182(4), člena 183 ter drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(1),

ob upoštevanju naslednjega:

(-1b)  Geopolitični položaj Unije se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Razmere v sosedstvu Evrope so nestabilne, Unija se sooča z zapletenim in zahtevnim okoljem, v katerem se porajajo nove grožnje, kot so hibridni in kibernetski napadi, ter vračajo konvencionalni izzivi. V teh okoliščinah se evropski državljani in njihovi politični voditelji strinjajo, da je treba kolektivno narediti več na področju obrambe.

(-1c)  Za obrambni sektor so značilni vedno višji stroški obrambne opreme in visoki stroški raziskav in razvoja, kar omejuje vzpostavljanje novih programov ter neposredno vpliva na konkurenčnost in inovativnost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe. Glede na to povečanje stroškov bi bilo treba na ravni Unije podpreti razvoj nove generacije večjih obrambnih sistemov in novih obrambnih tehnologij, da bi se povečalo sodelovanje med državami članicami pri naložbah v obrambno opremo.

(1)  Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, okrepila in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju tehnoloških in industrijskih obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo po vsej Uniji in zunaj nje, da bi tako tudi podprla vzpostavitev bolj povezanega obrambnega trga v Evropi in spodbudila uveljavljanje evropskih obrambnih proizvodov in tehnologij na notranjem trgu, s čimer bi se povečala neodvisnost od neevropskih virov. Predlagala je zlasti ustanovitev Evropskega obrambnega sklada (v nadaljnjem besedilu: Sklad) za podporo naložbam v skupne raziskave in skupen razvoj obrambnih proizvodov in tehnologij, da bi povečali sinergije in stroškovno učinkovitost ter države članice spodbujali k skupnemu nakupu in vzdrževanju obrambne opreme. Ta sklad bi dopolnjeval nacionalna finančna sredstva, ki se že uporabljajo v te namene, in naj bi države članice spodbudil k okrepitvi obrambnega sodelovanja in naložb. Sklad bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom obrambnih proizvodov in tehnologij.

(2)  Sklad bi prispeval k vzpostavitvi močne, konkurenčne in inovativne evropske obrambne, tehnološke in industrijske baze evropske obrambe in bi bil v skladu s pobudami Unije za bolj celosten evropski obrambni trg, zlasti pa z direktivama(2) v obrambnem sektorju, sprejetima leta 2009, in sicer direktivo o prenosih v EU in direktivo o javnem naročanju.

(3)  V skladu s celostnim pristopom in da bi prispevali k večji konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije v Uniji, bi bilo treba ustanoviti Evropski obrambni sklad. Cilj Sklada bi morala biti večja konkurenčnost, inovativnost, učinkovitost ter tehnološka neodvisnost evropske obrambne industrije, s čimer bi prispeval k strateški neodvisnosti Unije, saj bi podpiral čezmejno sodelovanje med državami članicami in sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami po vsej Uniji v fazi raziskav in v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Da bi dosegel bolj inovativne rešitve in odprt notranji trg, bi moral Sklad podpirati in olajšati širitev čezmejnega sodelovanja malih in srednjih podjetij (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni panogi.

V Uniji so skupne pomanjkljivosti na področju obrambnih zmogljivosti ugotovljene v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti prek načrta za razvoj zmogljivosti, medtem ko so skupni cilji na področju obrambnih raziskav opredeljeni v krovnem strateškem raziskovalnem programu. Z drugimi procesi Unije, npr. usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in stalnim strukturnim sodelovanjem (v nadaljnjem besedilu: PESCO), bo na podlagi ugotavljanja in spodbujanja priložnosti za okrepljeno sodelovanje podprto izvajanje ustreznih prednostnih nalog, da bi izpolnili raven ambicij EU na področju varnosti in obrambe. Če je ustrezno, se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, tudi tiste v okviru Organizacije Severnoatlantske pogodbe, če so v skladu s prednostnimi nalogami Unije in ne preprečujejo udeležbe nobeni državi članici ali pridruženi državi, pri čemer je treba upoštevati tudi, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju.

(4)  Razvojna faza je nepogrešljiva ▌, saj pogojuje sposobnost in neodvisnost evropske industrije pri razvoju proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov na področju obrambe. Tveganja v raziskovalni fazi, povezana z razvojem obrambnih zmogljivosti, so lahko precejšnja, zlasti v zvezi z nizko zrelostjo in tehnološkim prelomom. Razvojna faza ponavadi sledi raziskovalni ▌fazi, zato je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost in inovativnost obrambne industrije Unije. Sklad bi moral zato spodbujati povezavo med raziskovalno in razvojno fazo.

(5)  Sklad naj ne bi podpiral temeljnih raziskav, ki bi jih bilo treba podpirati z drugimi shemami, lahko pa bi zajemal temeljne raziskave, usmerjene v obrambo, za katere bi bilo verjetno, da bo na njihovi podlagi nastala rešitev za znane ali pričakovane težave in možnosti.

(6)  Sklad bi lahko podpiral ukrepe, ki zadevajo tako nove proizvode in tehnologije kot nadgradnjo obstoječih. Ukrepi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij bi morali biti upravičeni le, kadar za predhodne informacije, potrebne za izvedbo ukrepa, ne veljajo nobene omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa. Kadar bi pravni subjekti zaprosili za financiranje Unije, bi morali dati na voljo ustrezne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da omejitve ne obstajajo. Brez predložitve takih informacij financiranje Unije ne bi smelo biti mogoče.

(6a)   Sklad bi moral finančno podpirati ukrepe, ki spodbujajo razvoj prelomnih tehnologij za obrambo. Ker lahko prelomne tehnologije temeljijo na konceptih ali zamislih nekonvencionalnih akterjev s področja obrambe, bi moral Sklad omogočati dovolj prožnosti pri posvetovanju z deležniki ter pri izvajanju teh ukrepov.

(7)  Da bi bilo pri izvajanju te uredbe zagotovljeno spoštovanje mednarodnih obveznosti Unije in držav članic, Sklad ne bi smel finančno podpirati ukrepov za proizvode ali tehnologije, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom. V tem okviru bi bilo treba mednarodnopravne spremembe upoštevati tudi pri upravičenosti ukrepov v zvezi z novimi obrambnimi proizvodi in tehnologijami ▌. Ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti smiselnega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi prav tako ne bi smeli biti upravičeni do finančne podpore Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene.

(8)  Težave pri doseganju soglasja o poenotenih zahtevah za obrambne zmogljivosti in skupnih tehničnih specifikacijah ovirajo čezmejno sodelovanje med državami članicami in med pravnimi subjekti s sedežem v različnih državah članicah. Brez takih zahtev, specifikacij in standardov prihaja do vse večje razdrobljenosti v obrambnem sektorju, tehnične zapletenosti, zamud in pretiranih stroškov, nepotrebnega podvajanja, pa tudi manjše interoperabilnosti. Soglasje o skupnih tehničnih specifikacijah bi moralo biti predpogoj za ukrepe na višji ravni tehnološke pripravljenosti. Upravičene do podpore iz Sklada bi morale biti tudi dejavnosti v smeri skupnih zahtev za obrambne zmogljivosti, ▌in dejavnosti za podporo oblikovanju skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov, zlasti kadar spodbujajo interoperabilnost.

(9)  Cilj Sklada je podpirati konkurenčnost, učinkovitost in inovativnost obrambne industrije Unije s stopnjevanjem in dopolnjevanjem skupnih dejavnosti v raziskavah in tehnologiji na področju obrambe in zmanjševanjem tveganja v razvojni fazi projektov na podlagi sodelovanja, zato bi morale biti do njegovih sredstev upravičene dejavnosti v zvezi z raziskavami in razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije. To bo veljalo tudi za nadgradnjo, vključno z interoperabilnostjo nadgradnje, obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)  Ker je Sklad izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med pravnimi subjekti in državami članicami po vsej Evropi, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa ▌, če se izvaja v sodelovanju vsaj treh pravnih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih ▌subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah ne bi smeli biti pod neposrednim ali posrednim ▌nadzorom istega subjekta niti se medsebojno nadzorovati. V zvezi s tem bi bilo treba „nadzor“ razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Ob upoštevanju posebnosti prelomnih tehnologij za obrambo in študij bi te dejavnosti lahko izvajal en sam pravni subjekt. Sklad lahko za spodbujanje sodelovanja med državami članicami podpira tudi skupno predkomercialno naročanje.

(11)  V skladu s [navedba se posodobi, kot je ustrezno, v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU(3)] bi morali biti subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Sklada ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(12)  Program je namenjen povečanju konkurenčnosti in učinkovitosti ▌obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore načeloma upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji ali v pridruženih državah in ki jih ne nadzorujejo nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav. V zvezi s tem bi bilo treba „nadzor“ razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih prejemniki in njihovi podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, ki jih finančno podpira Sklad, ne bi smeli biti na ozemlju nepridruženih tretjih držav, njihova izvršna upravna struktura pa bi morala imeti sedež v Uniji ali v pridruženi državi. Subjekt s sedežem v nepridruženi tretji državi ali subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, ki pa ima izvršno upravno strukturo v nepridruženi tretji državi, torej ne more biti prejemnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu. Da bi zaščitili bistvene varnostne in obrambne interese Unije in njenih držav članic, bi morali ti pogoji za upravičenost, z odstopanjem od člena 176 finančne uredbe, veljati tudi za financiranje, zagotovljeno z javnimi naročili.

(13)  V določenih okoliščinah bi moralo biti mogoče odstopanje od načela, da nepridružene tretje države ali subjekti iz nepridruženih tretjih držav nimajo nadzora nad prejemniki in njihovimi podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad. V zvezi s tem bi pravni subjekti s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi, ki so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, lahko bili prejemniki ali podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, vendar pod pogojem, da so izpolnjeni ▌strogi pogoji v zvezi z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Udeležba takih pravnih subjektov ne bi smela biti v nasprotju s cilji Sklada. Vložniki bi morali zagotoviti vse ustrezne informacije o infrastrukturi, objektih, sredstvih in virih, ki bodo uporabljeni v ukrepu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati tudi pomisleke držav članic glede zanesljivosti oskrbe.

(13-a)  V okviru omejevalnih ukrepov EU, sprejetih na podlagi člena 29 PEU in člena 215(2) PDEU, se imenovanim pravnim osebam, subjektom ali organom ne sme neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire. Zato taki imenovani subjekti in subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, ne morejo prejeti finančne podpore Sklada.

(13a)  Finančna sredstva Unije bi bilo treba dodeliti na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba)(4). Vendar je v nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah finančna sredstva Unije mogoče dodeliti tudi v skladu s členom 195(e) finančne uredbe. Ker pomeni dodelitev sredstev v skladu s členom 195(e) finančne uredbe odstopanje od splošnega pravila, da naj bi se sredstva dodeljevala na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, bi bilo treba te izjemne okoliščine razlagati restriktivno. Če naj bi bila nepovratna sredstva dodeljena brez razpisa za zbiranje predlogov, bi morala v zvezi s tem Komisija ob pomoči odbora držav članic (v nadaljnjem besedilu: odbor) oceniti, v kolikšni meri predlagani ukrep ustreza ciljem Sklada z vidika čezmejnega industrijskega sodelovanja in konkurenčnosti vzdolž celotne dobavne verige.

(14)  Če želi konzorcij sodelovati pri upravičenem ukrepu in ima finančna pomoč Sklada obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stik.

(15)  Če ▌ukrep, ki ga finančno podpira Sklad, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice ali pridružene države, bi se morala Komisija z njim posvetovati pred izvršitvijo plačila prejemnikom, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da prejemniki spoštujejo roke. ▌Vodja projekta bi moral Komisiji sporočiti ▌ opažanja o napredku ukrepa, tako da lahko Komisija preveri, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo plačila.

(15a)  Komisija bi morala Sklad izvajati v okviru neposrednega upravljanja, da bi se čim bolj povečala učinkovitost in uspešnost izvajanja ter zagotovila popolna skladnost z drugimi pobudami Unije. Zato bi morala Komisija ostati odgovorna za izbirne postopke in postopke dodelitve, tudi glede etičnih ocen. V utemeljenih primerih pa lahko Komisija zaupa nekatere naloge izvajanja posebnih ukrepov, ki jih Sklad finančno podpira, organom iz člena 62(1)(c) finančne uredbe. To bi lahko na primer veljalo v primeru, ko države članice, ki sofinancirajo ukrep, imenujejo vodjo projekta, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve finančne uredbe. Taka pooblastitev bi pripomogla k racionalizaciji upravljanja sofinanciranih ukrepov in zagotovila nemoteno usklajevanje sporazuma o financiranju s pogodbo, sklenjeno med konzorcijem in vodjo projekta, ki ga imenujejo države članice, ki sofinancirajo ukrep.

(16)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi finančno izvedljivi, morajo vložniki dokazati, da se stroški ukrepa, ki niso kriti s finančnimi sredstvi Unije, krijejo z drugimi sredstvi financiranja.

(17)  Državam članicam bi morale biti za skupni razvoj in nabavo obrambnih zmogljivosti na razpolago različne vrste finančnih dogovorov. ▌Komisija bi lahko zagotovila različne vrste dogovorov, s pomočjo katerih bi lahko države članice na prostovoljni osnovi reševale finančne izzive na področju skupnega razvoja in javnega naročanja s finančnega vidika. Uporaba takih finančnih dogovorov bi lahko nadalje spodbujala začetek skupnih in čezmejnih projektov na področju obrambe in povečala učinkovitost obrambnih izdatkov, tudi pri projektih, ki jih podpira ▌Sklad.

(18)  Glede na posebnosti obrambne industrije, v kateri povpraševanje izvira skoraj izključno od držav članic in pridruženih držav, ki nadzorujejo tudi vso nabavo obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno z izvozom, ta sektor deluje na samosvoj način in ne upošteva običajnih pravil in poslovnih modelov, ki prevladujejo na bolj tradicionalnih trgih. Zato se industrija ne more lotevati večjih projektov obrambnih raziskav in razvoja, ki bi jih financirala sama, in vse stroške raziskav in razvoja pogosto krijejo države članice in pridružene države. Da bi dosegli cilje Sklada, zlasti spodbudili sodelovanje med pravnimi subjekti iz različnih držav članic in pridruženih držav, hkrati pa upoštevali posebnosti obrambnega sektorja, bi bilo treba pri ukrepih, ki potekajo pred fazo razvoja prototipa, upravičene stroške kriti do celotne višine.

(19)  Faza prototipa je ključna faza, v kateri se države članice ali pridružene države navadno odločijo glede svoje skupne naložbe in začnejo postopek nabave svojih prihodnjih obrambnih proizvodov in tehnologij. Zato se države članice in pridružene države ravno v tej fazi dogovorijo o potrebnih zavezah, vključno z delitvijo stroškov in lastništvom projekta. Da bi zagotovili verodostojnost njihove zaveze, finančna pomoč Unije v okviru Sklada praviloma ne bi smela presegati 20 % upravičenih stroškov.

(20)  Pri ukrepih po fazi prototipa bi bilo treba predvideti financiranje v višini do 80 %. Pri teh ukrepih, ki so bližji dokončanju proizvoda in tehnologije, so stroški še vedno lahko visoki.

(21)  Zainteresirane strani v obrambnem sektorju se srečujejo s posebnimi posrednimi stroški, kot so stroški varnosti. Poleg tega delujejo na posebnem trgu, kjer brez povpraševanja s strani kupcev ne morejo povrniti stroškov raziskav in razvoja, kot je v civilnem sektorju. Zato je utemeljeno dovoliti pavšalno stopnjo 25 % ter možnost, da se ▌ zaračunajo posredni stroški, izračunani v skladu z običajnimi računovodskimi praksami prejemnikov, če te prakse sprejemajo njihovi nacionalni organi, ko gre za primerljive dejavnosti na obrambnem področju, in če so bile sporočene Komisiji. ▌

(21a)  Dejavnosti, pri katerih so udeležena čezmejna MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, podpirajo odpiranje dobavnih verig in prispevajo k ciljem Sklada. Ti ukrepi bi morali biti zato upravičeni do višje stopnje financiranja, ki bi koristila vsem sodelujočim subjektom.

(22)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, je pomembno, da države članice ▌ nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo, zlasti preko čezmejnega javnega naročanja, kjer države članice skupaj organizirajo svoje postopke za oddajo javnega naročila, predvsem s pomočjo osrednjega nabavnega organa.

(22a)  Da bi ukrepi, ki jih financira Sklad, prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, bi morali ti biti tržno usmerjeni, temeljiti na povpraševanju ter biti srednje- do dolgoročno tržno donosni. Pri merilih za upravičenost na področju razvojnih ukrepov bi bilo zato treba upoštevati namero držav članic, da – tudi z memorandumom o soglasju ali pismom o nameri – naročijo končni obrambni proizvod ali usklajeno uporabljajo tehnologijo. Pri merilih za dodelitev na področju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati tudi politično ali pravno zavezanost držav članic, da bodo skupaj uporabljale, imele v skupni lasti ali vzdrževale končni obrambni proizvod ali tehnologijo.

(23)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepov k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih raziskav in zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. ▌

(24)  Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja ▌znotraj institucionalnega okvira Unije, bi morali zagotoviti stalno okrepljeno sodelovanje med pravnimi subjekti v različnih državah članicah in tako neposredno prispevali k ciljem Sklada. Če so tovrstni projekti izbrani, bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(25)  Komisija bo upoštevala druge dejavnosti, financirane v okviru programa Obzorje Evropa, da bi preprečila nepotrebno podvajanje in zagotovila medsebojno plemenitenje civilnih in obrambnih raziskav ter sinergije med njimi.

(26)  Kibernetska varnost in kibernetska obramba sta vse pomembnejša izziva, zato sta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko priznala potrebo po vzpostavitvi sinergij med ukrepi kibernetske obrambe v okviru Sklada in pobudami Unije na področju kibernetske varnosti, kot so pobude, napovedane v skupnem sporočilu o kibernetski varnosti. Zlasti evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost, ki bo ustanovljen, bi si moral prizadevati za sinergije med civilnimi in obrambnimi razsežnostmi kibernetske varnosti. Države članice in druge zadevne akterje bi lahko dejavno podpiral z nasveti, izmenjavo strokovnega znanja in omogočanjem sodelovanja glede projektov in ukrepov, na zahtevo držav članic pa bi lahko deloval tudi kot vodja projekta v zvezi s ▌Skladom.

(27)  Celosten pristop bi moralo zagotoviti združevanje dejavnosti iz Pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe (PADR), ki ga je Komisija začela izvajati v smislu člena 58(2)(b) finančne uredbe, in iz evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP ), vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta(5), s čimer bi harmonizirali pogoje za sodelovanje, ustvarili bolj skladen sklop instrumentov ter okrepili inovativni, sodelovalni in gospodarski vpliv, hkrati pa preprečili nepotrebno podvajanje in drobljenje. Sklad bi s tem celostnim pristopom prispeval tudi k boljšemu izkoriščanju rezultatov obrambnih raziskav, premostil prepad med fazami raziskav in razvoja ob upoštevanju posebnosti obrambnega sektorja ter spodbujal vse oblike inovacij, tudi prelomnih inovacij▌. Mogoče je pričakovati pozitivne učinke prelivanja, kjer je to primerno, na civilnem področju.

(28)  Po potrebi bi morali cilje ▌Sklada zaradi posebnosti ukrepa obravnavati tudi prek finančnih instrumentov in proračunskih jamstev v okviru ▌sklada InvestEU.

(29)  Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali suboptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurenco na notranjem trgu. Dejavnosti bi morale imeti jasno ▌dodano vrednost za Unijo.

(30)  Vrste financiranja in načine izvajanja Sklada bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. To bi moralo vključevati obravnavanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu ▌125(1) ▌finančne uredbe.

(31)  Komisija bi morala vzpostaviti letne ▌programe dela v skladu s cilji Sklada, pri tem pa upoštevati prvotne izkušnje, pridobljene pri izvajanju EDIDP in PADR. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi programov dela pomagati odbor. Komisija bi si morala prizadevati poiskati rešitve, ki bi v odboru imele največjo možno podporo. V zvezi s tem bi se odbor lahko sestajal v sestavi nacionalnih strokovnjakov za obrambo in varnost, ki bi Komisiji zagotavljali posebno pomoč, med drugim bi ji svetovali glede varovanja tajnih podatkov v okviru ukrepov. O imenovanju svojega zastopnika v tem odboru odloča vsaka država članica sama. Članom odbora se dovolj zgodaj in dejansko omogoči, da preučijo osnutke izvedbenih aktov in izrazijo svoje stališče.

(31a)  Posamezne kategorije programov dela bi morale zajemati zahteve glede funkcionalnosti, da bi bilo industriji jasno, katere funkcije in naloge bodo morale izvajati zmogljivosti, ki se bodo razvile. Takšne zahteve bi morale jasno nakazovati, kakšni naj bi bili uspehi, ne bi pa smele biti usmerjene v specifične rešitve ali specifične subjekte in ne bi smele preprečevati konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov.

(31b)  Poleg tega bi morala Komisija med pripravljanjem programov dela na podlagi ustreznega posvetovanja z odborom tudi zagotoviti, da bodo predlagani raziskovalni ali razvojni ukrepi preprečevali nepotrebno podvajanje. V zvezi s tem lahko Komisija opravi predhodno oceno morebitnih primerov podvajanja z obstoječimi zmogljivostmi ali že financiranimi projekti raziskav ali razvoja v Uniji.

(31bb)  Komisija bi morala zagotoviti skladnost programov dela v celotnem industrijskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij.

(31bc)  Delovni programi bi morali tudi zagotoviti, da se verodostojni delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

(31c)   Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. Glede na posebnosti področja obrambe bi morala v odboru sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(32)  Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja programa dela ter dodelitve finančnih sredstev za izbrane razvojne ukrepe. Zlasti pri izvajanju razvojnih ukrepov bi bilo treba upoštevati posebnosti obrambnega sektorja, predvsem pristojnost držav članic in/ali pridruženih držav za proces načrtovanja in nabave. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) ▌št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta▌(6).

(32a)  Potem ko bodo predlogi ocenjeni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, katerih varnostne kvalifikacije bi morale potrditi zadevne države članice, bi morala Komisija izbrati ukrepe, ki jih bo finančno podpiral Sklad. Komisija bi morala vzpostaviti podatkovno zbirko neodvisnih strokovnjakov. Podatkovna zbirka ne bi smela biti javno dostopna. Neodvisni strokovnjaki bi morali biti imenovani na podlagi svojih spretnosti, izkušenj in znanja ob upoštevanju nalog, ki jim bodo podeljene. Kolikor je mogoče, bi morala Komisija pri imenovanju neodvisnih strokovnjakov sprejeti ustrezne ukrepe, da bi v strokovnih skupinah in odborih za ocenjevanje zagotovili uravnoteženo sestavo v smislu sposobnosti, izkušenj in znanja ter geografske in spolne zastopanosti, ob upoštevanju stanja na posameznem področju. Poleg tega bi si bilo treba prizadevati tudi za ustrezno rotacijo strokovnjakov ter ustrezno uravnoteženost med javnim in zasebnim sektorjem. Države članice bi bilo treba obveščati o rezultatih ocenjevanja prek seznama z uvrstitvijo izbranih ukrepov in o napredku pri financiranih ukrepih. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja in izvajanja programa dela ter glede sprejemanja odločitev o dodelitvi sredstev. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(32b)  Neodvisni strokovnjaki ne bi smeli ocenjevati, svetovati ali pomagati glede zadev, pri katerih, bi bilo, zlasti zaradi njihovega trenutnega položaja, prisotno nasprotje interesov. Predvsem ne bi smeli dopustiti, da bi neodvisni strokovnjaki prejete informacije lahko izrabili v škodo konzorcija, ki bi ga ocenjevali.

(32bb)  Pri predlaganju novih obrambnih proizvodov ali tehnologij oziroma nadgradenj obstoječih bi se morali predlagatelji zavezati spoštovanju etičnih načel, kot so tista v zvezi z dobrim počutjem ljudi in varstvom človeškega genoma, kar se odraža tudi v ustreznem nacionalnem pravu, pravu Unije in mednarodnem pravu, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter, kjer je ustrezno, njenimi protokoli. Komisija bi morala skrbeti za dosledno pregledovanje teh predlogov in ugotavljanje, ali kateri od ukrepov sproža resne etične pomisleke, da se opravi etična ocena teh ukrepov.

(33)  Zaradi podpore odprtemu notranjemu trgu bi bilo treba spodbujati udeležbo čezmejnih malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, bodisi kot članov konzorcijev ▌bodisi kot podizvajalcev ali kot subjektov v dobavni verigi.

(34)  Komisija bi si morala prizadevati za ohranitev dialoga z državami članicami in industrijo, da bi zagotovila uspeh Sklada. Kot sozakonodajalec in ključni deležnik bi pri tem moral sodelovati tudi Evropski parlament.

(35)  Ta uredba določa finančna sredstva za Evropski obrambni sklad, ki za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [novega medinstitucionalnega sporazuma] med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(7). Komisija bi morala zagotoviti, da so upravni postopki čim enostavnejši in povzročijo čim manj dodatnih stroškov.

(36)  Če ni drugače določeno, se za Sklad uporablja finančna uredba. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(37)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v finančni uredbi ter določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna preko nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje načel pravne države bistveni predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(38)  V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(8), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(9), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(10) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(11) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, vključno z goljufijami, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja ▌kazniva dejanja zoper finančne interese Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(12). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, uradu OLAF, EJT v primeru držav članic, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939, in Evropskemu računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(39)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programih Unije sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenem na podlagi Sporazuma EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, ki bi podelila potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti.

(40)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 je treba oceniti to uredbo na podlagi informacij, zbranih preko posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer je treba preprečiti nastanek pretirane regulacije in upravnega bremena, zlasti za države članice. Med temi zahtevami so, kjer je primerno, lahko tudi merljivi kazalniki kot izhodišče za ocenjevanje učinkov ureditve na terenu. Komisija bi morala izvesti vmesno ocenjevanje najpozneje štiri leta po začetku izvajanja Sklada, med drugim zato, da bi predložila predloge za morebitne ustrezne spremembe te uredbe, končno ocenjevanje pa bi morala opraviti ob koncu obdobja izvajanja Sklada, pri čemer bi morala v okviru teh ocenjevanj preveriti finančne dejavnosti v smislu rezultatov finančnega izvrševanja in, kolikor bi bilo v tistem času možno, v smislu rezultatov in učinka. V zvezi s tem bi moralo končno poročilo o ocenjevanju pripomoči tudi k ugotavljanju, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Poleg tega bi to končno poročilo moralo analizirati čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki jih finančno podpira Sklad, ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi, obenem bi moralo analizirati prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, ugotovljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti, ter vključevati podatke o poreklu prejemnikov, številu držav članic in pridruženih držav, vključenih v posamezne dejavnosti, in o porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko tudi predlaga sprememba te uredbe, da bi se odzvala na morebitne spremembe med izvajanjem Sklada.

(40a)  Komisija bi morala redno spremljati izvajanje Sklada in vsako leto poročati o napredku, vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, pridobljene pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe. V ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja. To poročilo bi bilo treba predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu ter ne bi smelo vsebovati občutljivih podatkov.

(41)  Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov EU nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Sklada ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.

(42)  Sklad podpira samo faze raziskav in razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, zato Unija načeloma ne bi smela imeti lastništva nad proizvodi ali tehnologijami, nastalimi v okviru financiranih ukrepov, ali pravic intelektualne lastnine za te proizvode ali tehnologije, razen če se pomoč Unije zagotovi prek javnih naročil. Toda pri raziskovalnih ukrepih bi morale zainteresirane države članice in pridružene države imeti možnost uporabe rezultatov financiranih ukrepov in sodelovanja pri nadaljnjem skupnem razvoju ▌.

(43)  Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na prenos obrambnih proizvodov znotraj Unije v skladu z Direktivo 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta(13) ali na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij. Izvoz vojaške opreme in tehnologij s strani držav članic je urejen s skupnim stališčem 944/2008/CFSP.

(44)  Uporaba občutljivih osnovnih podatkov, tudi podatkov, tehničnega znanja ali informacij, ustvarjenih pred začetkom delovanja Sklada ali zunaj njegovega delovanja, ali dostop nepooblaščenih posameznikov do ▌rezultatov, ustvarjenih v povezavi z ukrepi, ki jih podpira Sklad, bi lahko škodil interesom Unije ali interesom ene ali več držav članic. ▌Ravnanje z občutljivimi in tajnimi podatki bi torej moralo biti urejeno z zadevnim pravom Unije in zadevnim nacionalnim pravom.

(44a)  Da se zagotovi varnost tajnih podatkov na zahtevani ravni, bi bilo treba pri podpisovanju sporazumov o finančnih sredstvih in o financiranju, ki vsebujejo tajne podatke, upoštevati minimalne standarde industrijske varnosti. Komisija bi morala v ta namen in v skladu s Sklepom Komisije (EU, Euratom) 2015/444 strokovnjakom, ki bi jih imenovale države članice, v posvetovalne namene sporočiti varnostna navodila za zadevni program, vključno z vodnikom po stopnjah tajnosti.

(45)  Da bi lahko Komisija po potrebi dopolnila ali spremenila kazalnike poti do učinkov, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(46)  Komisija bi morala pri upravljanju Sklada ustrezno upoštevati zahteve zaupnosti in varnosti, zlasti glede tajnih in občutljivih podatkov.

▌SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SKUPNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja Evropski obrambni sklad (v nadaljnjem besedilu: Sklad), kot je določeno v členu 1(3)(b) Uredbe …/…/EU [Obzorje – 2018/0224(COD)].

V njej so določeni cilji Sklada, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(0)  „vložnik“ pomeni pravni subjekt, ki na podlagi razpisa za zbiranje predlogov ali v skladu s členom 195(e) finančne uredbe predloži vlogo za pridobitev podpore iz Sklada;

(1)  „operacije mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna EU, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, in ki kombinirajo nepovratne oblike podpore ▌ali finančne instrumente iz proračuna EU s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(1a)  „certifikacija“ pomeni proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je obrambni proizvod, materialni ali nematerialni sestavni del ali tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi;

(1b)  „tajni podatki“ pomeni vse podatke ali material v kakršni koli obliki, katerih nepooblaščeno razkritje bi lahko v različni meri škodovalo interesom Evropske unije ali ene ali več držav članic in ki imajo eno od oznak stopnje tajnosti EU ali enakovredno oznako stopnje tajnosti skladno s Sporazumom med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije (2011/C 202/05);

(1c)  „konzorcij“ pomeni kolaborativno skupino vložnikov ali prejemnikov, ki jo zavezuje konzorcijski sporazum in je bila ustanovljena z namenom, da ukrepa na podlagi Sklada;

(1d)  „koordinator“ pomeni pravni subjekt, ki je član konzorcija in so ga vsi člani konzorcija imenovali za glavni stik s Komisijo;

(2)  „kontrola“ pomeni možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov;

(3)  „razvojni ukrep“ pomeni kateri koli ukrep, ki je sestavljen ▌iz dejavnosti, usmerjenih v obrambo, predvsem v fazi razvoja, in ki zajema nove proizvode in tehnologije ali nadgradnjo obstoječih, ne zajema pa proizvodnje ali uporabe orožja;

(4)  „prelomna tehnologija za obrambo“ pomeni tehnologijo, ki sproži korenito spremembo, vključno z izboljšano ali povsem novo tehnologijo, ki sproži temeljni premik v zasnovi in vodenju obrambnih zadev, med drugim tako, da nadomesti obstoječe obrambne tehnologije ali da zaradi nje obstoječe tehnologije zastarajo;

(5)  „izvršne upravne strukture“ pomeni pravni subjekt, ki je imenovan v skladu z nacionalnim pravom in ki poroča izvršnemu direktorju, če je to ustrezno, ki je pooblaščen za vzpostavljanje strategije, ciljev in splošne usmerjenosti pravnega subjekta in ki nadzoruje in spremlja odločanje uprave;

(5a)  „nove informacije“ pomeni vse podatke, tehnično znanje ali informacije, ustvarjene v okviru delovanja Sklada, ne glede na njihovo obliko in naravo;

(6)  „pravni subjekt“ pomeni katero koli ▌pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu z nacionalnim pravom, pravom Unije ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in lahko v svojem imenu uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt brez pravne osebnosti v skladu s členom ▌197(2)(c) ▌finančne uredbe;

(7)  „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni ▌MSP ▌in ki ima do 3000 zaposlenih, pri čemer je število zaposlenih izračunano v skladu s členi 3 do 6 ▌priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(14);

(8)  „predkomercialno naročanje“ pomeni naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, ki vključuje delitev tveganja in koristi pod tržnimi pogoji ter konkurenčni razvoj v fazah, v katerih so naročene storitve raziskovanja in razvoja jasno ločene od uvajanja tržnih količin končnih proizvodov;

(9)  „vodja projekta“ pomeni katerega koli naročnika s sedežem v državi članici ali pridruženi državi, ki ga je država članica, pridružena država ali skupina držav članic ▌ali pridruženih držav trajno ali za posamezen primer zadolžila za upravljanje večnacionalnih projektov na področju oboroževanja;

(9a)  „kvalifikacija“ pomeni celoten proces, v katerem se dokaže, da zasnova obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije izpolnjuje določene zahteve, in v katerem se zagotovijo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da so bile posebne zahteve glede zasnove izpolnjene;

(10)  „prejemnik“ pomeni kateri koli pravni subjekt, s katerim je bil podpisan sporazum o finančnih sredstvih ali o financiranju ali kateremu je bil priglašen sklep o finančnih sredstvih ali o financiranju;

(11)  „raziskovalni ukrep“ pomeni kateri koli ukrep, ki je sestavljen predvsem iz raziskovalnih dejavnosti – zlasti uporabnih raziskav ali, če je potrebno, temeljnih raziskav – katerih namen je pridobivanje novega znanja in ki so usmerjene izključno v obrambne aplikacije;

(12)  „rezultati“ pomeni materialne ali nematerialne učinke ukrepa, kot so podatki, tehnično znanje in izkušnje ali informacije ne glede na obliko in naravo in ne glede na to, ali jih je mogoče zaščititi, ter pravice, ki so povezane z njimi, vključno s pravicami intelektualne lastnine;

(12a)  „občutljivi podatki“ pomeni informacije in podatke, vključno s tajnimi podatki, ki jih je treba zaščititi pred nepooblaščenim dostopom ali razkritjem, ker tako izhaja iz obveznosti, določenih v nacionalnem pravu ali pravu Unije, ali zato da se zaščiti zasebnost ali varnost posameznika ali organizacije;

(12b)  „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES;

(13)  „posebno poročilo“ pomeni poseben konkreten rezultat raziskovalnega ukrepa, ki povzema rezultate tega ukrepa in v katerem so navedene obsežne informacije o temeljnih načelih, ciljih, dejanskih izidih, osnovnih lastnostih, opravljenih preizkusih, možnih koristih, možnostih uporabe v obrambne namene in pričakovani poti izkoriščanja raziskave v smeri razvoja, pa tudi informacije o lastništvu pravic intelektualne lastnine, pri čemer ni treba vključiti informacij o pravicah intelektualne lastnine;

(14)  „sistemski prototip“ pomeni model proizvoda ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju;

(15)  „tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Unije;

(16)  „nepridružena tretja država“ pomeni tretjo državo, ki ni pridružena država v skladu s členom 5;

(17)  „subjekt iz nepridružene tretje države“ pomeni pravni subjekt, ki ima sedež v nepridruženi tretji državi, ali ki ima v nepridruženi tretji državi izvršno upravno strukturo, če gre za pravni subjekt s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi.

Člen 3

Cilji Sklada

1.  Splošni cilj Sklada je spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijske zmogljivosti tehnološke in industrijske baze evropske obrambe v vsej Uniji, ki prispeva k strateški avtonomiji Unije in k svobodi ukrepanja, s podporo skupnim ukrepom in čezmejnemu sodelovanju med pravnimi subjekti v vsej Uniji, zlasti MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter z okrepitvijo in izboljšanjem prožnosti obrambne dobavne in vrednostne verige, razširitvijo čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti in spodbujanjem boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v vseh fazah industrijskega življenjskega cikla obrambnih proizvodov in tehnologij. ▌

2.  Specifični cilji Sklada so:

(a)  podpirati skupne raziskave, ki bi lahko občutno povečale učinkovitost prihodnjih zmogljivosti v vsej Uniji, zato da bi ustvarili čim več inovacij, uvedli nove obrambne proizvode in tehnologije, tudi prelomne, ter zagotovili najbolj učinkovito rabo odhodkov za raziskave v obrambi v Uniji;

(b)  podpirati skupni razvoj ▌obrambnih proizvodov in tehnologij ▌in tako prispevati k večji učinkovitosti obrambnih izdatkov v Uniji, doseči večjo ekonomijo obsega, zmanjšati tveganje nepotrebnega podvajanja in s tem spodbuditi tržno uvajanje evropskih proizvodov in tehnologij ter zmanjšati razdrobljenost obrambnih proizvodov in tehnologij v vsej Uniji. Sklad bo v končni fazi prinesel več standardizacije obrambnih sistemov in večjo interoperabilnost med zmogljivostmi držav članic.

Takšno sodelovanje bo v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti.

Po potrebi se lahko pri tem upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, kadar služijo varnostnim in obrambnim interesom Unije, kot so določeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike, in ne izključujejo možnosti sodelovanja katere koli od držav članic ali pridruženih držav, pri čemer pa je treba preprečiti nepotrebno podvajanje.

Člen 4

Proračun

1.  V skladu s členom 9(1) Uredbe …/…/EU finančna sredstva za izvajanje Evropskega obrambnega sklada za obdobje 2021–2027 znašajo 11 453 260 000 EUR v cenah iz leta 2018 in 13 000 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.  ▌Razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)  ▌3 612 182 000 EUR v cenah iz leta 2018 (4 100 000 000 EUR) za raziskovalne ukrepe;

(b)  ▌7 841 078 000 EUR v cenah iz leta 2018 (8 900 000 000 EUR v tekočih cenah) za razvojne ukrepe.

2a.  Komisija lahko za odziv na nepredvidene okoliščine ali na nove spremembe ali potrebe v okviru letnega proračunskega postopka prerazporedi do največ 20 % sredstev med raziskovalnimi in razvojnimi ukrepi iz odstavka 2.

3.  Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Sklada, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijsko-tehnološkimi sistemi.

4.  Vsaj 4 % in največ 8 % finančnih sredstev iz odstavka 1 se nameni za razpis za zbiranje predlogov ali za dodelitev sredstev za podporo prelomnim tehnologijam za obrambo.

Člen 5

Pridružene države

Sklad je odprt za članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP. Vsi finančni prispevki v Sklad na podlagi tega člena so namenski prejemki v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe.

Člen 6

Podpora prelomnim tehnologijam za obrambo

1.  Komisija dodeli finančna sredstva na podlagi odprtih javnih posvetovanj o tehnologijah s poudarkom na obrambnih aplikacijah, ki so lahko prelomne pri obrambnih zadevah na področjih ukrepov, opredeljenih v programih dela.

2.  V programih dela je določena najprimernejša oblika financiranja za te prelomne tehnologije za obrambo.

Člen 7

Etika

1.  Ukrepi, izvedeni v okviru Sklada, spoštujejo ustrezno nacionalno in mednarodno zakonodajo ter zakonodajo Unije, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Ti ukrepi so skladni z etičnimi načeli, ki se odražajo tudi v zadevni nacionalni zakonodaji, zakonodaji Unije ter predpisih mednarodnega prava.

2.  Pred podpisom sporazuma o financiranju predloge na podlagi etične samoocene, ki jo pripravi konzorcij, pregleda Komisija, da ugotovi, pri katerih ukrepih se zastavljajo ▌resna etična vprašanja, tudi v zvezi s pogoji izvajanja, ter jih po potrebi predloži v etično oceno.

Etična preverjanja in ocene opravi Komisija ob podpori neodvisnih strokovnjakov z različnih področij, predvsem s priznanim strokovnim znanjem na področju obrambne etike.

Pogoji za izvajanje dejavnosti z etično občutljivimi temami se opredelijo v sporazumu o financiranju.

Komisija v največji možni meri zagotovi preglednost postopkov v zvezi z vprašanji etike in o tem poroča v okviru svojih obveznosti iz člena 32. Strokovnjaki so državljani čim več različnih držav članic.

3.  Subjekti, ki sodelujejo v ukrepu, pred začetkom zadevnih dejavnosti pridobijo vsa ustrezna soglasja ali druge obvezne dokumente, ki jih zahtevajo ustrezni nacionalni ali lokalni odbori za etiko ali drugi organi, kot so organi za varstvo podatkov. Ti dokumenti se arhivirajo in na zahtevo dajo na razpolago Komisiji.

5.  Etično nesprejemljivi predlogi se ▌zavrnejo ▌.

Člen 8

Izvajanje in oblike financiranja EU

1.  Sklad se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo.

1a.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko v utemeljenih primerih v okviru posrednega upravljanja posebne ukrepe izvajajo organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe. To ne zajema postopkov izbire in dodeljevanja iz člena 12.

2.  Sklad lahko zagotovi financiranje v skladu s finančno uredbo v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil, zaradi posebnosti ukrepa pa, kjer je to ustrezno, tudi v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

2a.  Operacije mešanega financiranja se izvajajo v skladu z naslovom X finančne uredbe in uredbo o InvestEU.

2b.  Finančni instrumenti so namenjeni izključno prejemnikom.

Člen 10

Upravičeni subjekti

1.  Prejemniki in ▌podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad, imajo sedež v Uniji ali v pridruženi državi ▌.

1a.  Infrastruktura, objekti, sredstva in viri prejemnikov in podizvajalcev, ki sodelujejo pri ukrepu, ki se uporabljajo za namene ukrepa, ki ga finančno podpira Sklad, morajo ves čas izvajanja ukrepa biti na ozemlju države članice ali pridružene države, njihova izvršna upravna struktura pa mora imeti sedež v Uniji ali v pridruženi državi.

1b.  Za namen ukrepa, ki ga finančno podpira Sklad, prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, niso pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1b tega člena je pravni subjekt, ki ima sedež v Uniji ali v pridruženi državi in je pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, prejemnik ali podizvajalec, ki sodeluje pri ukrepu, le če se Komisiji dajo na voljo jamstva, ki jih je v skladu s svojimi nacionalnimi postopki odobrila država članica ali pridružena država, v kateri ima ta pravni subjekt sedež. Ta jamstva se lahko nanašajo na izvršno upravno strukturo pravnega subjekta s sedežem v Uniji ali v pridruženi državi. Ta jamstva se lahko nanašajo tudi na posebne državne pravice pri nadzoru nad pravnim subjektom, če se to zdi ustrezno državi članici ali pridruženi državi, v kateri ima pravni subjekt sedež.

Ta jamstva dajejo zagotovila, da sodelovanje takega pravnega subjekta pri ukrepu ne bi bilo v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določenimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V PEU, ali cilji, določenimi v členu 3. Jamstva morajo biti tudi v skladu s členoma 22 in 25. Jamstva zlasti utemeljujejo, da je za namene ukrepa poskrbljeno za to, da:

(a)  se nadzor nad pravnim subjektom vložnikom ne izvaja tako, da bi ▌omejeval sposobnost pravnega subjekta za izvedbo ukrepa in dosego rezultatov, da bi nalagal omejitve glede infrastrukture, objektov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja pravnega subjekta, potrebnih za namene ukrepa, ali da bi slabil zmogljivosti in standarde pravnega subjekta, potrebne za izvedbo ukrepa;

(b)  je nepridruženim tretjim državam ali subjektom iz nepridruženih tretjih držav onemogočen dostop do ▌občutljivih podatkov v zvezi z ukrepom; imajo zaposleni ali druge osebe, ki sodelujejo pri ukrepu, kjer je to potrebno, nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga je izdala država članica ali pridružena država;

(c)  prejemnik v času trajanja ukrepa in po njegovem zaključku obdrži lastništvo intelektualne lastnine, ki izhaja iz ukrepa, in rezultatov ukrepa, ki niso predmet nadzora ali omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, se ne izvažajo iz Unije ali iz pridruženih držav in se ne dovoli dostop do njih zunaj Unije ali zunaj pridruženih držav, če tega ne odobri država članica ali pridružena država, v kateri ima pravni subjekt sedež, in če to ni skladno s cilji, določenimi v členu 3.

Zagotovijo se lahko dodatna jamstva, če se to zdi ustrezno državi članici ali pridruženi državi, v kateri ima pravni subjekt sedež.

Komisija obvesti odbor iz člena 28 o vseh pravnih subjektih, za katere šteje, da so upravičeni v skladu s tem odstavkom.

4.  Prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, lahko uporabljajo svoja sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo ali hranijo zunaj ozemlja držav članic Unije ali pridruženih držav, kadar konkurenčne nadomestne rešitve v Uniji ali v pridruženi državi niso na voljo, vendar pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije ter njenih držav članic, se ujema s cilji iz člena 3 in je v celoti v skladu s členoma 22 in 25. ▌Stroški, povezani s temi dejavnostmi, se ne štejejo za upravičene do finančne podpore Sklada.

4a.  Prejemniki in podizvajalci, ki sodelujejo pri ukrepu, lahko pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo tudi s pravnimi subjekti, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic ali pridruženih držav ali so pod nadzorom nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, pri čemer med drugim lahko uporabijo sredstva, infrastrukturo, objekte in vire takšnih pravnih subjektov, če to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Takšno sodelovanje se ujema s cilji iz člena 3 in je v celoti v skladu s členoma 22 in 25.

Nepridružena tretja država ali drugi subjekt iz nepridružene tretje države nima dostopa do tajnih podatkov v zvezi z izvedbo ukrepa, če za to ni pooblaščena, in treba je preprečiti negativne učinke na varnost dobave nujnih sredstev za ukrep.

Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do podpore iz Sklada.

6.  Vložniki zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za oceno meril za upravičenost ▌. V primeru spremembe med izvajanjem ukrepa, ki bi lahko vzbudila pomisleke o izpolnitvi meril za upravičenost, zadevni pravni subjekt obvesti Komisijo, ki oceni, ali so navedena merila in pogoji še vedno izpolnjeni, ter pretehta morebitne posledice za financiranje ukrepa.

9.  Za namene tega člena se za podizvajalce, ki sodelujejo pri ukrepu, ki ga finančno podpira Sklad, štejejo podizvajalci, ki imajo neposreden pogodbeni odnos s prejemnikom, drugi podizvajalci, ki jim je dodeljenih najmanj 10 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, ter podizvajalci, ki za izvedbo ukrepa morda potrebujejo dostop do tajnih podatkov in ki niso člani konzorcija.

Člen 11

Upravičeni ukrepi

1.  Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3.

2.  Sklad zagotavlja podporo za ukrepe, ki zajemajo ▌nove obrambne proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij, pod pogojem da za uporabo predhodnih informacij, potrebnih za izvedbo ukrepov za nadgradnjo, ne velja omejitev nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države – bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov – na način, ki bi onemogočal izvedbo ukrepa.

3.  Ukrep, ki je upravičen, se nanaša na eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)  dejavnosti za ustvarjanje, podporo in izboljšanje ▌znanja, proizvodov in tehnologij, vključno s prelomnimi tehnologijami, ki lahko dosežejo znatne učinke na področju obrambe;

(b)  dejavnosti za večjo interoperabilnost in odpornost, tudi varovano ustvarjanje in izmenjava podatkov, za obvladovanje kritičnih obrambnih tehnologij, izboljšanje zanesljivosti oskrbe ali omogočanje učinkovitega izkoriščanja rezultatov za obrambne proizvode in tehnologije;

(c)  študije, kot so študije izvedljivosti, s katerimi se preučuje izvedljivost novih ali izboljšanih tehnologij, proizvodov, procesov, storitev in rešitev;

(d)  zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih komponent ali tehnologije ter opredelitev tehničnih specifikacij, na podlagi katerih je bila zasnova razvita, kar lahko vključuje delne preizkuse za zmanjšanje tveganja v industrijskem ali reprezentativnem okolju;

(e)  razvoj modela obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju (sistemski prototip);

(f)  preizkušanje obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije;

(g)  kvalifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(h)  certifikacijo obrambnega proizvoda, materialne ali nematerialne komponente ali tehnologije ▌;

(i)  razvoj tehnologij ali sredstev za večjo učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologije;

4.  ▌ Ukrep se izvede v sodelovanju najmanj treh upravičenih subjektov v konzorciju s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah. Najmanj trije od teh upravičenih subjektov s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah ▌ali pridruženih državah ves čas izvajanja ukrepa niso niti pod neposrednim ali posrednim ▌nadzorom istega subjekta niti se medsebojno ne nadzorujejo.

5.  Odstavek 4 se ne uporablja za ukrepe, ki se nanašajo na prelomne tehnologije za obrambo, ali za ukrepe iz točke c) ▌odstavka 3 ▌.

6.  Ukrepi za razvoj proizvodov in tehnologij, katerih uporaba, razvoj ali proizvodnja je prepovedana z mednarodnim pravom, ki se uporablja, se ne štejejo kot upravičeni.

Ukrepi za razvoj smrtonosnega avtonomnega orožja brez možnosti smiselnega človeškega nadzora nad odločitvami o izbiri in sodelovanju pri izvajanju napadov na ljudi prav tako niso upravičeni do finančne podpore Sklada, brez poseganja v možnost financiranja ukrepov za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja in protiukrepov za obrambne namene.

Člen 12

Postopek izbire in dodeljevanja

1.  Finančna sredstva Unije se dodelijo na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu s finančno uredbo. V nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah je mogoče finančna sredstva Unije dodeliti tudi v skladu s členom ▌195(e) ▌finančne uredbe.

2a.  Komisija za dodelitev finančnih sredstev ▌ ukrepa z izvedbenimi akti, sprejetimi po postopku iz člena 28(2).

Člen 13

Merila za dodelitev

Vsak predlog se oceni na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

(a)  prispevek k odličnosti ali možnost za prelom na obrambnem področju, zlasti s prikazom, da imajo pričakovani rezultati predlaganega ukrepa pomembne prednosti v primerjavi z obstoječimi obrambnimi proizvodi ali tehnologijami;

(b)  prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju evropske obrambne industrije, zlasti s prikazom, da predlagani ukrep vključuje pionirske ali nove koncepte in pristope, nove obetajoče tehnološke izboljšave v prihodnosti ali uporabo tehnologij ali konceptov, ki v obrambnem sektorju še niso bile uporabljene, ob preprečevanju nepotrebnega podvajanja;

(c)  prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije s prikazom, da predlagani ukrep predstavlja dokazano pozitivno ravnotežje med stroškovno učinkovitostjo in uspešnostjo, s čimer se ustvarjajo nove priložnosti na trgu v Uniji in zunaj nje ter spodbuja hitrejša rast podjetij po vsej Uniji;

(d)  prispevek k avtonomiji tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, tudi s povečanjem neodvisnosti od virov zunaj EU in okrepitvijo zanesljive oskrbe, ter k varnostnim in obrambnim interesom Unije v skladu s prednostnimi nalogami iz člena 3 ▌;

(e)  prispevek k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med pravnimi subjekti s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah, zlasti za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo z znatnim sodelovanjem pri ukrepu, kot prejemniki, podizvajalci ali drugimi subjekti v dobavni verigi, in s sedežem v državah članicah ▌ali pridruženih državah, ki niso države, v katerih imajo sedež subjekti konzorcija, ki niso MSP ali podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(f)  kakovost in učinkovitost izvajanja ukrepa.

Člen 14

Stopnja sofinanciranja

1.  Sklad ▌financira do 100 % upravičenih stroškov dejavnosti iz člena 11(3) brez poseganja v člen 190 finančne uredbe.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)  pri dejavnostih iz člena 11(3)(e) znaša finančna pomoč Sklada največ 20% upravičenih stroškov dejavnosti;

(b)  pri dejavnostih iz člena 11(3)(f) do (h) znaša finančna pomoč Sklada največ 80 % upravičenih stroškov dejavnosti.

3.  Pri razvojnih ukrepih se stopnje financiranja povečajo v naslednjih primerih:

(a)  za dejavnost, oblikovano v okviru stalnega strukturnega sodelovanja v skladu s Sklepom Sveta (SVZP) 2017/2315 z dne 11. decembra 2017, se lahko uporabi stopnja financiranja, povišana za 10 odstotnih točk;

(b)  za dejavnost se lahko uporabi povišana stopnja financiranja iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka, kadar je vsaj 10 % skupnih upravičenih stroškov dejavnosti dodeljenih MSP s sedežem v državi članici ali v pridruženi državi, ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali subjekti v dobavni verigi.

Stopnja financiranja se lahko zviša za toliko odstotnih točk, kot je odstotek skupnih upravičenih stroškov dejavnosti, dodeljen MSP, ki imajo sedež v državah članicah ali pridruženih državah, v katerih imajo sedež prejemniki, ki niso MSP, in ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali subjekti v dobavni verigi, in to za največ 5 dodatnih odstotnih točk.

Stopnja financiranja se lahko zviša za toliko odstotnih točk, kot je dvakratnik odstotka skupnih upravičenih stroškov dejavnosti, dodeljenega MSP, ki imajo sedež v državah članicah ali pridruženih državah, ki niso države, v katerih imajo sedež prejemniki, ki niso MSP, in ki sodelujejo v dejavnosti kot prejemniki, podizvajalci ali subjekti v dobavni verigi;

(c)  dejavnost je lahko upravičena do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk, če se najmanj 15 % skupnih upravičenih stroškov dejavnosti dodeli podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki imajo sedež v Uniji ali pridruženi državi;

(d)  skupno zvišanje stopnje financiranja dejavnosti ne presega 35 odstotnih točk.

Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi na podlagi Sklada, vključno z zvišanimi stopnjami financiranja, ne krije več kot 100 % upravičenih stroškov ukrepov.

Člen 15

Finančna sposobnost

Z odstopanjem od člena ▌198 ▌finančne uredbe:

(a)  se finančna sposobnost preverja samo za koordinatorja in samo, če se zahtevajo finančna sredstva v višini 500 000 EUR ali več. Če pa obstajajo razlogi za dvom o finančni sposobnosti, Komisija preveri tudi finančno sposobnost drugih vložnikov ali koordinatorjev, ki ne dosegajo praga iz prvega stavka;

(b)  se finančna sposobnost ne preverja pri pravnih subjektih, pri katerih za sposobnost jamčijo zadevni organi držav članic;

(c)  se, če za finančno sposobnost strukturno jamči drug pravni subjekt, preveri finančna sposobnost tega subjekta.

Člen 16

Posredni stroški

1.  Posredni upravičeni stroški se z odstopanjem od člena 181(6) finančne uredbe izračunajo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov ▌oddaje naročil podizvajalcem in finančne podpore tretjim osebam ter stroški na enoto ali pavšalni zneski, ki vključujejo neposredne stroške.

2.  ▌Posredni upravičeni stroški se lahko izračunajo tudi v skladu s prejemnikovimi običajnimi praksami stroškovnega računovodstva na podlagi dejanskih posrednih stroškov, če take prakse stroškovnega računovodstva sprejemajo nacionalni organi za primerljive dejavnosti na področju obrambe v skladu s členom ▌185 ▌finančne uredbe in če je Komisija o njih obveščena.

Člen 17

Uporaba enotnega pavšalnega zneska ali prispevek, ki ni povezan s stroški

1.  Kadar se z nepovratnimi sredstvi Unije sofinancira manj kot 50 % skupnih stroškov ukrepa, lahko Komisija uporabi:

(a)  prispevek, ki ni povezan s stroški iz člena ▌180(3) ▌finančne uredbe in izhaja iz doseženih rezultatov, ki se merijo glede na prejšnje mejnike ali s kazalniki uspešnosti, ali

(b)  enoten pavšalni znesek iz člena ▌182 ▌finančne uredbe na podlagi začasnega proračuna ukrepa, ki so ga že podprli nacionalni organi sofinancirajočih držav članic in pridruženih držav.

2.  Posredni stroški so vključeni v pavšalni znesek.

Člen 18

Predkomercialno naročanje

1.  Unija lahko podpira predkomercialno naročanje z dodelitvijo nepovratnih sredstev javnim naročnikom ali naročnikom v skladu z opredelitvijo iz direktiv 2014/24/EU(15), 2014/25/EU(16) in 2009/81/ES(17) Evropskega parlamenta in Sveta, ki skupaj naročajo storitve raziskav in razvoja na obrambnem področju ali usklajujejo svoje postopke naročanja.

2.  Postopki za oddajo javnega naročila:

(a)  so skladni z določbami te uredbe;

(b)  lahko dopuščajo odobritev oddaje več naročil v okviru istega postopka (različni dobavni viri);

(c)  zagotavljajo oddajo naročil ekonomsko najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom in ob tem preprečijo nasprotje interesov.

Člen 19

Jamstveni sklad

Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo finančnih sredstev, ki bi jih morali plačati prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o jamstvenem skladu].

Člen 20

Pogoji za upravičenosti pri naročilih in nagradah

1.  Za nagrade se smiselno uporabljata člena 10 in 11.

2.  Člen 10, z odstopanjem od člena 176 finančne uredbe, in člen 11 se smiselno uporabljata za naročila študij iz člena 11 (3)(c).

NASLOV II

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZISKOVALNE UKREPE

Člen 22

Lastništvo rezultatov raziskovalnih ukrepov

1.  Lastniki rezultatov raziskovalnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, so prejemniki, ki jih ustvarjajo. Če pravne osebe ustvarjajo rezultate skupaj in če ni mogoče ugotoviti prispevka vsake od njih ali če takih skupnih rezultatov ni mogoče ločiti, so pravni subjekti skupni lastniki rezultatov. Skupni lastniki sklenejo sporazum o razdelitvi in pogojih uveljavljanja tega skupnega lastništva v skladu z obveznostmi iz sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev.

2.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lastnik raziskovalnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, Unija, če se njena podpora zagotavlja v obliki javnih naročil. Države članice in pridružene države imajo na pisno zahtevo brezplačne pravice do dostopa do rezultatov.

3.  ▌ Rezultati raziskovalnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, niso neposredno ali – prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov – posredno predmet nadzora ali omejitve nepridružene tretje države ali subjekta iz nepridružene tretje države, tudi v smislu prenosa tehnologije.

4.  V zvezi z rezultati, ki jih ustvarijo prejemniki na podlagi ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, in brez poseganja v odstavek 8a tega člena je Komisija predhodno obveščena o vseh prenosih lastništva ▌ali podelitvi ekskluzivne licence ▌ nepridruženi tretji državi ali subjektu nepridružene tretje države ▌. Če je ▌tak prenos lastništva v nasprotju z ▌obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali cilji iz člena 3, je treba sredstva, zagotovljena v okviru Sklada, vrniti.

5.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav imajo pravice do dostopa do posebnega poročila o raziskovalni dejavnosti, ki je prejela finančna sredstva Unije. Take pravice do dostopa se podelijo brezplačno, Komisija pa jih prenese na države članice in pridružene države, potem ko je zagotovila vzpostavitev ustreznih obveznosti varovanja tajnosti.

6.  Nacionalni organi držav članic in pridruženih držav posebno poročilo uporabijo samo za namene, povezane z uporabo s strani njihovih oboroženih sil, varnostnih sil ali obveščevalnih služb ali uporabo za njihove oborožene sile, varnostne sile ali obveščevalne službe, tudi v okviru svojih programov sodelovanja. Med tovrstno uporabo spadajo tudi študije, ocenjevanje, ocene, raziskave, zasnova, ▌sprejetje ter certifikacija proizvoda, delovanje, usposabljanje in odstranitev, pa tudi ocena in priprava tehničnih zahtev za naročilo.

7.  Prejemniki institucijam, organom ali agencijam Unije podelijo brezplačne pravice dostopa do rezultatov raziskovalnih dejavnosti, ki jih finančno podpira Sklad, za ustrezno utemeljene namene oblikovanja, izvajanja in spremljanja obstoječih politik in programov Unije na področjih v njihovi pristojnosti. Takšne pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo.

8.  Posebne določbe o lastništvu, pravicah do dostopa in licenciranju se določijo v sporazumih o financiranju in pogodbah za predkomercialno naročanje, s čimer se zagotovi čim boljše črpanje rezultatov in prepreči vsaka nepoštena prednost. Javni naročniki imajo najmanj brezplačne pravice do dostopa do rezultatov za lastno uporabo in pravico, da tretjim osebam podelijo neizključne licence za izkoriščanje rezultatov pod poštenimi in razumnimi pogoji brez pravice do podelitve podlicenc, oziroma da od prejemnikov zahtevajo podelitev takih licenc. Vse države članice in pridružene države imajo brezplačen dostop do posebnega poročila. Če izvajalec v obdobju od predkomercialnega naročila, določenem v pogodbi, rezultatov ne izkoristi komercialno, prenese lastništvo rezultatov na javne naročnike.

8a.  Določbe iz te uredbe ne vplivajo na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij, ki vključujejo rezultate raziskovalnih dejavnosti, ki jih finančno podpira Sklad, in ne vplivajo na diskrecijsko pravico držav članic glede politike v zvezi z izvozom obrambnih proizvodov.

8b.   Kateri koli dve ali več držav članic ali pridruženih držav, ki so večstransko ali v okviru organizacije Unije skupaj sklenile eno ali več pogodb z enim ali več prejemniki, da bi skupaj nadalje razvijale rezultate raziskovalnih dejavnosti, ki jih podpira Sklad, imajo pravice dostopa do teh rezultatov, katerih lastniki so takšni prejemniki in ki so potrebni za izvajanje pogodbe ali pogodb. Takšne pravice dostopa se podelijo brezplačno in na podlagi posebnih pogojev, s katerimi se zagotovi, da se te pravice uporabljajo le za namen pogodbe ali pogodb in da se vzpostavijo ustrezne obveznosti zaupnosti.

NASLOV III

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA RAZVOJNE UKREPE

Člen 23

Dodatna merila za upravičenost na področju razvojnih ukrepov

1.  Konzorcij dokaže, da bodo preostali stroški dejavnosti, ki jih ne krije podpora Unije, kriti z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic ▌ali pridruženih držav ali sofinanciranje s strani pravnih subjektov.

2.  Dejavnosti iz točke (d) člena 11(3) izhajajo iz harmoniziranih zahtev glede zmogljivosti, o katerih sta se sporazumeli najmanj dve državi članici ▌ali pridruženi državi.

3.  Kar zadeva dejavnosti iz točk (e)–(h) člena 11(3) konzorcij z dokumenti, ki so jih izdali nacionalni organi, dokaže, da:

(a)  nameravata vsaj dve državi članici ▌ali pridruženi državi usklajeno, vključno s skupnim javnim naročilom, kjer je to ustrezno, naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo;

(b)  dejavnost temelji na skupnih tehničnih specifikacijah, o katerih so se dogovorile države članice ▌ali pridružene države, ki naj bi sofinancirale ukrep ali ki nameravajo skupaj naročiti končni proizvod ali skupaj uporabljati tehnologijo.

Člen 24

Dodatna merila za dodelitev na področju razvojnih ukrepov

Poleg meril za dodelitev iz člena 13 se ▌v programu dela upošteva tudi:

(a)  prispevek k večji učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklu obrambnih proizvodov in tehnologij, vključno s stroškovno učinkovitostjo ter možnostjo sinergij v postopkih naročanja, vzdrževanja in odstranjevanja;

(b)  prispevek k nadaljnjemu povezovanju evropske obrambne industrije po vsej Uniji, in sicer tako da prejemniki dokažejo, da so se države članice zavezale k skupni usklajeni uporabi, posedovanju ali vzdrževanju končnih proizvodov ali tehnologije.

Člen 25

Lastništvo rezultatov na področju razvojnih ukrepov

1.  Unija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz razvojnih ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, prav tako v zvezi z rezultati teh ukrepov nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

2.  Rezultati ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, niso neposredno ali posredno preko enega ali več vmesnih pravnih subjektov predmet nadzora ali omejitve nepridruženih tretjih držav ali subjektov iz nepridruženih tretjih držav, kar velja tudi za prenos tehnologije.

2a.  Ta uredba ne vpliva na diskrecijsko pravico držav članic glede politike izvoza obrambnih proizvodov.

3.  V zvezi z rezultati, ki jih ustvarijo prejemniki na podlagi ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad, in brez poseganja v odstavek 2a tega člena, je Komisija predhodno obveščena o vseh prenosih lastništva ▌na nepridruženo tretjo državo ali subjekt iz nepridružene tretje države. Če je tak prenos lastništva ▌v nasprotju z obrambnimi in varnostnimi interesi Unije in njenih držav članic ali s cilji ▌iz člena 3, ▌je treba vrniti sredstva, zagotovljena v okviru Sklada.

4.  Če se pomoč Unije zagotovi v obliki javnega naročila študije, imajo države članice ▌ali pridružene države ▌pravico do brezplačne neizključne licence za uporabo študije, če to pisno zahtevajo.

NASLOV IV

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA

Člen 27

Programi dela

1.  Sklad se izvaja v letnih ali večletnih programih dela, vzpostavljenih v skladu s členom 110 finančne uredbe. V programih dela se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja. V programih dela se določi skupni proračun, dodeljen za čezmejno udeležbo MSP.

2.  Komisija programe dela sprejme z izvedbenimi akti po postopku iz člena 28(2).

3.  V programih dela so podrobno določene raziskovalne teme in kategorije ukrepov, ki jih finančno podpira Sklad. Te kategorije so v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambe iz člena 3.

Z izjemo dela delovnega programa, ki je namenjen prelomnim tehnologijam v obrambne namene, te raziskovalne teme in kategorije ukrepov zajemajo proizvode in tehnologije na področjih:

(a)  priprave, zaščite, napotitve in trajnosti;

(b)  upravljanja informaciji in informacijske premoči ter poveljevanja, kontrole, komunikacij, računalnikov, obveščevalnih dejavnosti, nadzora in izvidovanja (C4ISR), kibernetske obrambe in kibernetske varnosti; ter

(c)  izvedbe aktivnosti in efektorjev.

4.  Programi dela po potrebi vsebujejo operativne zahteve in določajo obliko financiranja EU v skladu s členom 8, obenem pa ne preprečujejo konkurence na ravni razpisov za zbiranje predlogov.

V programih dela se lahko upošteva tudi prenos rezultatov raziskovalnih ukrepov, ki dokazujejo dodano vrednost in jih že finančno podpira Sklad, v razvojno fazo.

Člen 28

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je kot opazovalka pozvana, da predstavi svoja stališča in strokovno znanje. Za pomoč se zaprosi tudi Evropsko službo za zunanje delovanje.

Odbor se sestaja tudi v posebnih sestavah, med drugim da bi obravnaval obrambne in varnostne vidike v zvezi z ukrepi v okviru Sklada.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Če odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28a

Posvetovanje z vodjem projekta

Če država članica ali pridružena država imenuje vodjo projekta, se Komisija pred izvedbo plačila posvetuje z njim o doseženem napredku ukrepa.

Člen 29

Neodvisni strokovnjaki

1.  Komisija v skladu s členom ▌237 ▌finančne uredbe imenuje neodvisne strokovnjake, ki ji pomagajo pri etičnem preverjanju iz člena 7 in pri ocenjevanju predlogov. ▌

2.  Neodvisni strokovnjaki so državljani Unije iz čim več različnih držav članic in so izbrani na podlagi razpisov za prijavo interesa, naslovljenih na ▌ministrstva za obrambo in agencije, ki so jim podrejene, druge zadevne vladne organe, raziskovalne inštitute, univerze, poslovna združenja ali podjetja v obrambnem sektorju, s ciljem sestaviti seznam strokovnjakov. Z odstopanjem od člena ▌237 ▌finančne uredbe se ta seznam ne objavi.

3.  Varnostne elemente imenovanih neodvisnih strokovnjakov potrdi zadevna država članica.

4.  O seznamu strokovnjakov se vsako leto obvesti odbor iz člena 28, seznam pa mora biti pregleden glede varnostnih elementov strokovnjakov. Komisija tudi zagotovi, da strokovnjaki ne ocenjujejo, svetujejo ali pomagajo pri zadevah, pri katerih bi se pojavilo navzkrižje interesov.

5.  Neodvisni strokovnjaki se izberejo na podlagi spretnosti, izkušenj in znanja, primernih za izvajanje dodeljenih nalog.

Člen 30

Uporaba pravil o tajnosti podatkov

1.  V okviru področja uporabe te uredbe:

(a)  vsaka država članica ▌zagotovi, da omogoča stopnjo varstva tajnih podatkov Evropske unije, ki je enakovredna tisti iz varnostnih predpisov Sveta iz prilog k Sklepu 2013/488/EU(18);

(a1)  Komisija varuje tajne podatke v skladu s predpisi o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU;

(c)  fizične osebe s prebivališčem v ▌tretjih državah in pravne osebe s sedežem v takih državah lahko pridejo v stik s tajnimi podatki EU v zvezi s Skladom samo, če zanje v navedenih državah veljajo varnostni predpisi, ki zagotavljajo stopnjo varstva, ki je vsaj enakovredna tisti iz predpisov Komisije o varnosti iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 in varnostnih predpisov Sveta iz ▌Sklepa 2013/488/EU;

(c1)   enakovrednost varnostnih predpisov, ki se uporabljajo v tretji državi ali mednarodni organizaciji, se opredeli v sporazumu o varnosti podatkov, vključno z zadevami industrijske varnosti, če je ustrezno, ki ga skleneta Unija in tretja država ali mednarodna organizacija po postopku iz člena 218 PDEU in ob upoštevanju člena 13 Sklepa 2013/488/EU;

(d)  brez poseganja v člen 13 Sklepa 2013/488/EU in v pravila, ki veljajo za področje industrijske varnosti, iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444, lahko fizična ali pravna oseba, tretja država ali mednarodna organizacija dobi dostop do tajnih podatkov Evropske unije, kjer se šteje, da je to potrebno, in sicer po presoji vsakega posameznega primera v skladu z značajem in vsebino takih podatkov, nujnosti, da je zadevna oseba seznanjena z njimi, in stopnjo koristi za Unijo.

2.  Če gre pri ukrepih za tajne podatke, če so taki podatki pri njih potrebni ▌ali če jih vsebujejo, ustrezni organ financiranja v dokumentih razpisa za zbiranje predlogov/ponudb navede ukrepe in zahteve, potrebne za zagotovitev varnosti takih podatkov na zahtevani ravni.

3.  Komisija vzpostavi varen sistem izmenjave za lažjo izmenjavo občutljivih in tajnih informacij med Komisijo ter državami članicami in pridruženimi državami ter po potrebi s prosilci in prejemniki. V okviru tega sistema se upoštevajo nacionalni varnostni predpisi držav članic.

4.  Izvor novih tajnih informacij, pridobljenih pri izvajanju raziskovalnega ali razvojnega ukrepa, določijo države članice, na ozemlju katerih imajo prejemniki sedež. V ta namen se lahko te države članice odločijo za poseben varnostni okvir za varovanje in obdelavo tajnih informacij, povezanih z ukrepom, in o tem obvestijo Komisijo. Ta varnostni okvir ne posega v možnost Komisije, da dostopa do potrebnih informacij za izvajanje ukrepa.

Če te države članice ne vzpostavijo posebnega varnostnega okvira, ga v skladu z določbami Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 za ukrep vzpostavi Komisija.

Ustrezni varnostni okvir za ukrep mora biti vzpostavljen najpozneje pred podpisom sporazuma o financiranju ali pogodbe.

Člen 31

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za spremljanje izvajanja in napredka Sklada pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Sklada pri doseganju njegovih ciljev se Komisijo pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36 o spremembah Priloge za pregled in dopolnitev kazalnikov, kjer je potrebno, in dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi in spremljanju okvira za ocenjevanje.

3.  Komisija redno spremlja izvajanje Sklada in vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku, vključno s tem, kako se pri izvajanju Sklada upoštevajo izkušnje, opredeljene in pridobljene pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe. Komisija v ta namen vzpostavi potrebno ureditev spremljanja.

4.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Sklada zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

Člen 32

Ocene Sklada

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Vmesna ocena Sklada se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o njegovem izvajanju ▌, vendar najpozneje v štirih letih od začetka njegovega izvajanja. Vmesno poročilo vsebuje zlasti oceno upravljanja Sklada, vključno v zvezi z določbami o neodvisnih strokovnjakih, izvajanjem etičnih postopkov iz člena 7 in izkušnjami, pridobljenimi pri evropskem programu za razvoj obrambne industrije in pripravljalnem ukrepu o raziskavah na področju obrambe, stopnje izvrševanja, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z ravnjo udeležbe MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, stopnjo povračila posrednih stroškov, kot je določeno v členu 16, zneske, ki so bili dodeljeni za prelomne tehnologije na razpisih za zbiranje predlogov, pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom ▌195 ▌finančne uredbe do 31. julija 2024. Vmesna ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov, številu držav, vključenih v posamezne projekte, in, če je mogoče, o porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko predloži predloge za kakršne koli primerne spremembe te uredbe.

3.  Na koncu obdobja izvajanja, vendar ne pozneje kot v štirih letih po 31. decembru 2027, Komisija opravi končno oceno izvajanja Sklada. V končnem poročilu so med drugim rezultati izvajanja in, kolikor je mogoče glede na roke, učinek Sklada. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami, pridruženimi državami in ključnimi deležniki, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 3. V poročilu se tudi opredeli, na katerih področjih razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij je Unija odvisna od tretjih držav. Poleg tega so v njem analizirani čezmejna udeležba, tudi MSP ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri projektih, ki se izvajajo v okviru Sklada, ter vključevanje MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo in prispevek Sklada k odpravljanju pomanjkljivosti, opredeljenih v načrtu za razvoj zmogljivosti. Ocena poleg tega vsebuje informacije o državah porekla prejemnikov in, če je mogoče, porazdelitvi ustvarjenih pravic intelektualne lastnine.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Člen 33

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom ▌127 ▌finančne uredbe. Evropsko računsko sodišče preveri računovodske izkaze vseh prihodkov in odhodkov Unije v skladu s členom 287 PDEU.

Člen 34

Zaščita finančnih interesov Unije

Če v Skladu sodeluje tretja država po odločitvi na podlagi mednarodnega sporazuma ali katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, uradu OLAF in Evropskemu računskemu sodišču, da v polnem obsegu izvajajo svoje pristojnosti. V primeru urada OLAF take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam ▌.

Člen 35

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo. Možnost objave znanstvenih člankov na podlagi rezultatov raziskovalnih ukrepov je določena v sporazumu o finančnih sredstvih ali financiranju.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s Skladom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Skladu, prispevajo tudi h komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

2a.  Finančna sredstva, dodeljena Skladu, se lahko uporabijo tudi za organizacijo dejavnosti razširjanja, prireditev za povezovanje in dejavnosti ozaveščanja, ki so zlasti namenjene odpiranju dobavnih verig za spodbujanje čezmejne udeležbe MSP.

NASLOV V

DELEGIRANI AKTI, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Delegirani akti

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 31 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2.  Prenos pooblastila iz člena 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 37

Razveljavitev

Uredba (EU) št. 2018/1092 (Evropski program za razvoj obrambne industrije) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2021.

Člen 38

Prehodne določbe

1.  Ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1092 ter na pripravljalni ukrep o raziskavah na področju obrambe, ki se še naprej uporabljata za zadevne ukrepe do njihovega zaključka in za njihove rezultate.

2.  Finančna sredstva iz Sklada lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med Skladom in ukrepi, sprejetimi v okviru njegovih predhodnikov, evropskega programa za razvoj obrambne industrije in pripravljalnega ukrepa o raziskavah na področju obrambe.

3.  Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(4), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

KAZALNIKI ZA POROČILO O NAPREDKU SKLADA PRI DOSEGANJU NJEGOVIH SPECIFIČNIH CILJEV

Specifični cilj iz člena 3(2)(a):

Kazalnik 1 Udeleženci

Merilo: število udeleženih pravnih subjektov (razdeljenih po velikosti, vrsti in državi)

Kazalnik 2 Skupne raziskave

Merilo:

2.1  število in vrednost financiranih projektov

2.2  čezmejno sodelovanje: delež naročil, oddanih MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, skupaj z vrednostjo naročil za čezmejno sodelovanje

2.3  Delež prejemnikov, ki pred začetkom veljavnosti Sklada niso izvajali raziskovalnih dejavnosti v obrambne namene

Kazalnik 3 Inovativni proizvodi

Merilo:

3.1   število novih patentov, ki izvirajo iz projektov, ki jih finančno podpira Sklad

3.2  Zbirna porazdelitev patentov med podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, MSP in pravnimi subjekti, ki niso niti podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo niti MSP

3.3  Zbirna porazdelitev patentov po državah članicah

Specifični cilj iz člena 3(2)(b):

Kazalnik 4 Skupni razvoj zmogljivosti

Merilo: Število in vrednost financiranih ukrepov, ki odpravljajo pomanjkanja zmogljivosti, opredeljena v načrtu za razvoj zmogljivosti

Kazalnik 4 Stalna podpora med celotnim ciklom raziskav in razvoja

Merilo: Prisotnost v ozadju pravic intelektualne lastnine ali rezultatov, ustvarjenih v predhodno podprtih ukrepih

Kazalnik 5 Ustvarjanje novih delovnih mest/podpora ustvarjanju delovnih mest:

Merilo: Število podprtih zaposlenih v raziskavah in inovacijah na obrambnem področju po državah članicah

(1)Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019. Besedilo, obarvano s sivo, ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.
(2) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti, UL L 146, 10.6.2009, str. 1). Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
(3) Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).
(4) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.
(5) Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30).
(6) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(7) Sklic se posodobi: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je na voljo na povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013Q1220(01)
(8) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(9) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(10) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(11) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(12) Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(13) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).
(14)
(15) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(16) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(17) Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
(18) UL L 274, 15.10.2013, str. 1–50.

Zadnja posodobitev: 17. julij 2019Pravno obvestilo