Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0042(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0384/2018

Predložena besedila :

A8-0384/2018

Razprave :

PV 17/04/2019 - 24
CRE 17/04/2019 - 24

Glasovanja :

PV 18/04/2019 - 10.11

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0431

Sprejeta besedila
PDF 197kWORD 61k
Četrtek, 18. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice ***I
P8_TA-PROV(2019)0431A8-0384/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice (COM(2018)0093 – C8-0112/2018 – 2018/0042(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0093),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0112/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 22. avgusta 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2018(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0384/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 382, 23.10.2018, str. 2.
(2) UL 367, 10.10.2018, str. 56.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izpostavljenosti iz naslova naložb v krite obveznice(1)
P8_TC1-COD(2018)0042

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

▌,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V skladu s členom 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(5) so krite obveznice pod določenimi pogoji deležne ugodnejše obravnave. Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta(6)(7) so določeni temeljni elementi kritih obveznic in je navedena njihova enotna opredelitev.

(2)  Komisija je 20. decembra 2013 zaprosila, naj Evropski bančni organ (EBA) poda mnenje v zvezi z ustreznostjo uteži tveganja iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013. Po mnenju EBA(8) je ugodnejša obravnava uteži tveganja, določena v členu 129 navedene uredbe, načeloma ustrezna bonitetna obravnava. Vendar je EBA priporočila, naj se dodatno preuči možnost dopolnitve zahtev glede primernosti, kakor so določene v členu 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, da bi zajemale vsaj področja zmanjšanja likvidnostnega tveganja, presežno zavarovanje, vlogo pristojnega organa in izpopolnitev obstoječih zahtev o razkritju informacij vlagateljem(9).

(3)  Glede na mnenje EBA je primerno, da se Uredba (EU) št. 575/2013 spremeni tako, da se dodajo dodatne zahteve za krite obveznice in se s tem okrepi kakovost kritih obveznic, primernih za ugodnejšo kapitalsko obravnavo, kakor je določena v členu 129 navedene uredbe.

(4)  V skladu s tretjim pododstavkom člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 lahko pristojni organi delno opustijo uporabo zahteve, da morajo izpostavljenosti ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, kot je določeno v točki (c) prvega pododstavka člena 129(1), in dovolijo izpostavljenosti stopnje kreditne kakovosti 2 do višine 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice. Vendar se takšna delna opustitev uporablja samo po predhodnem posvetovanju z EBA in pod pogojem, da je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahteve po stopnji kreditne kakovosti 1. Ker je v večini držav članic znotraj in zunaj euroobmočja postalo vedno težje izpolnjevati zahteve, da morajo izpostavljenosti ustrezati stopnji kreditne kakovosti 1, kakor jo določijo zunanje bonitetne agencije, so države članice z največjimi trgi kritih obveznic menile, da je uporaba navedene opustitve nujna. Da bi se poenostavila uporaba izpostavljenosti do kreditnih institucij kot zavarovanja za krite obveznice in obravnavala navedena težava, je treba spremeniti ▌ Uredbo (EU) št. 575/2013. Namesto možnosti, da lahko pristojni organi opustijo uporabo zahtev, bi bilo treba brez zahtevanega posvetovanja z EBA določiti pravilo, s katerim se dovoli izpostavljenosti do kreditnih institucij stopnje kreditne kakovosti 2 do višine 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice. Omogočiti je treba uporabo stopnje kreditne kakovosti 3 za kratkoročne vloge in za izvedene finančne instrumente v določenih državah članicah v primerih, ko bi bilo izpolnjevanje zahteve za stopnjo kreditne kakovosti 1 ali 2 prezahtevno. Pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 2019/...(10), bi morali imeti možnost, da po posvetovanju z EBA dovolijo uporabo stopnje kreditne kakovosti 3 za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, da bi odpravili morebitne težave glede koncentracije.

(5)  V skladu s točkama (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 so krediti, zavarovani z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, primerna sredstva, ki se lahko uporabijo kot zavarovanje za krite obveznice do višine 10 % nominalne vrednosti izdaje kritih obveznic (v nadaljnjem besedilu: prag v višini 10 %). Vendar člen 496 navedene uredbe pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga v višini 10 %. Poleg tega člen 503(4) iste uredbe od Komisije zahteva, da pregleda ustreznost odstopanja, ki pristojnim organom omogoča, da opustijo uporabo praga v višini 10 %. Komisija je 22. decembra 2013 zaprosila EBA za mnenje v zvezi s tem. EBA je v svojem mnenju z dne 1. julija 2014 navedla, da bi uporaba nadrejenih enot, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, kot zavarovanja s premoženjem vzbudila bonitetne pomisleke zaradi dvoslojne strukture programa kritih obveznic, kritega z enotami listinjenja, in bi tako povzročila nezadostno preglednost glede kreditne kakovosti kritnega premoženja. Posledično je EBA priporočila, da se odstopanje od praga v višini 10 % za nadrejene enote v listinjenju, ki je trenutno določeno v členu 496 Uredbe (EU) št. 575/2013, po 31. decembru 2017 odpravi(11).

(6)  Samo omejeno število nacionalnih okvirov za krite obveznice dovoljuje vključitev vrednostnih papirjev, zavarovanih s hipotekami na stanovanjske ali poslovne nepremičnine. Uporaba takšnih struktur se zmanjšuje in zanje velja, da programu kritih obveznic dodajajo nepotrebno zapletenost. Zato je ustrezno, da se uporaba takšnih struktur kot primernih sredstev v celoti odpravi. Točki (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ter člen 496 navedene uredbe bi bilo tako treba črtati.

(7)  Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine, ki so skladne z Uredbo (EU) št. 575/2013, so se tudi uporabljale kot primerno zavarovanje s premoženjem v skladu s točkama (d)(ii) in (f)(ii) prvega pododstavka člena 129(1) navedene uredbe. Združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ne predstavljajo dodatnega tveganja v bonitetnem smislu, saj ne odpirajo enako zapletenih vprašanj, kot je uporaba kreditov, zavarovanih z nadrejenimi enotami, ki jih je izdal francoski Fonds Communs de Titrisations ali podobne ustanove za listinjenje, kjer se listinijo izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami. Po mnenju EBA bi bilo treba zavarovanje kritih obveznic z združenimi strukturami kritih obveznic dovoliti brez omejitev v zvezi z zneskom neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic institucije izdajateljice(12). V skladu s tem bi bilo treba spremeniti točko (c) prvega pododstavka člena 129(1), da se odpravi zahteva po uporabi meje 15 % ali 10 % v zvezi z izpostavljenostmi do kreditnih institucij v združenih strukturah kritih obveznic znotraj skupine. Te združene strukture kritih obveznic znotraj skupine ureja člen 8 Direktive (EU) 2019/....(13).

(8)  Člen 129(3) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa, da je treba načela vrednotenja za nepremičnine, s katerimi so zavarovane krite obveznice, iz člena 229(1) navedene uredbe uporabljati za krite obveznice, da bi te izpolnjevale zahteve za ugodnejšo obravnavo. Zahteve o primernosti sredstev, ki služijo kot zavarovanje za krite obveznice, se nanašajo na splošne lastnosti glede kakovosti, ki zagotavljajo stabilnost kritnega premoženja, zato bi se zanje morala uporabljati Direktiva (EU) 20../...(14). V skladu s tem bi se morala navedena direktiva uporabljati tudi za določbe o metodologiji vrednotenja. Regulativni tehnični standardi v skladu s členom 124(4)(a) Uredbe (EU) št. 575/2013 se zato ne bi smeli uporabljati v zvezi z merilom primernosti za krite obveznice, kakor je določeno v členu 129 navedene uredbe. Zato je treba spremeniti člen 129(3) navedene uredbe.

(9)  Omejitve razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin (LTV) so nujen del zagotavljanja kreditne kakovosti kritih obveznic. Člen 129(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 določa mejne vrednosti LTV za hipoteke in kredite, zavarovane z zastavno pravico na ladjah, vendar ne navaja, kako naj se te mejne vrednosti uporabljajo, kar lahko privede do negotovosti. Mejne vrednosti LTV bi se morale uporabljati kot nezavezujoče mejne vrednosti kritja, kar pomeni, da sicer ni nobenih omejitev glede velikosti osnovnega kredita, vendar se lahko takšen kredit uporablja kot zavarovanje s premoženjem samo v okviru mejnih vrednosti LTV, ki veljajo za sredstva. Mejne vrednosti LTV v odstotkih določajo delež kredita, ki prispeva h kritju zahteve glede kritja za obveznosti. Zato je primerno določiti, da mejne vrednosti LTV določajo del kredita, ki prispeva h kritju kritih obveznic.

(10)  Da bi zagotovili večjo jasnost, bi bilo treba tudi določiti, da se mejne vrednosti LTV uporabljajo ves čas do zapadlosti kredita. Dejanski LTV se ne bi smel spremeniti, ampak bi mejna vrednost morala ostati pri 80 % vrednosti nepremičnine za stanovanjske kredite in pri 60 % ali 70 % vrednosti premoženja za komercialne kredite in ladje. Poslovne nepremičnine je treba razumeti v skladu s splošnim razumevanjem tovrstnih nepremičnin, ki so „nestanovanjske“ nepremičnine, tudi če jih posedujejo neprofitne organizacije.

(11)  Da bi še dodatno izboljšali kakovost kritih obveznic, ki so deležne ugodnejše kapitalske obravnave, kakor je določeno v členu 129 Uredbe (EU) št. 575/2013, bi za navedeno ugodnejšo obravnavo morala veljati minimalna raven presežnega zavarovanja, tj. raven zavarovanja s premoženjem, ki presega zahteve glede kritja iz člena 15 Direktive (EU) 2019/...(15). Takšna zahteva bi ublažila najpomembnejša tveganja, ki nastanejo v primeru insolventnosti ali reševanja izdajatelja. Če se država članica odloči, da bo uporabila višjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice, ki jih izdajo kreditne institucije, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, to ne bi smelo onemogočiti kreditnim institucijam, da vlagajo v druge krite obveznice z nižjo minimalno ravnjo presežnega zavarovanja, ki so v skladu s to uredbo, in da imajo koristi od določb te uredbe.

(12)  Ena od zahtev iz člena 129(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 je, da mora kreditna institucija, ki vlaga v krite obveznice, prejeti določene informacije o kritih obveznicah najmanj vsakega pol leta. Zahteve glede preglednosti so nepogrešljivi del kritih obveznic, saj zagotavljajo enotno raven razkritja ter vlagateljem dovoljujejo, da izvedejo potrebno oceno tveganja, kar izboljšuje primerljivost, preglednost in stabilnost trga. Zato je primerno zagotoviti, da se zahteve glede preglednosti uporabljajo za vse krite obveznice, kar je mogoče doseči z določitvijo teh zahtev v Direktivi (EU) 2019/...(16) kot skupnih strukturnih lastnostih kritih obveznic. V skladu s tem bi bilo treba črtati člen 129(7) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(13)  Krite obveznice so dolgoročni instrumenti financiranja in so zato izdane z rokom zapadlosti več let. Zato je treba zagotoviti, da ne pride do motenj kritih obveznic, izdanih pred 31. decembrom 2007 ali pred [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe]. Za dosego navedenega cilja bi morale biti krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, še naprej izvzete iz zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s primernimi sredstvi, presežnim zavarovanjem in nadomestnimi sredstvi. Poleg tega bi morale biti druge krite obveznice, ki so v skladu z ▌ Uredbo (EU) št. 575/2013 in so bile izdane pred ... [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe], izvzete iz zahtev glede presežnega zavarovanja in nadomestnih sredstev in bi morale biti do svoje zapadlosti še naprej primerne za ugodnejšo obravnavo, kakor je določena v navedeni uredbi.

(14)  Ta uredba bi se morala uporabljati v povezavi z Direktivo (EU) 2019/...(17). Da bi se zagotovila usklajena uporaba novega okvira o določitvi strukturnih lastnosti izdaje kritih obveznic in spremenjenih zahtev za ugodnejšo obravnavo, bi bilo treba uporabo te uredbe odložiti, da bi se uskladila z datumom, od katerega morajo države članice začeti uporabljati določbe, s katerimi se navedena direktiva prenaša v nacionalno zakonodajo.

(15)  Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni:

(1)   člen 129 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:(18)

(i)  prvi pododstavek se spremeni:

–  uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:"

„Da bi bile krite obveznice primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive (EU) 2019/xxxx Evropskega Parlamenta in Sveta,(19)* izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 3, 3a in 3b tega člena in so zavarovane z enim od naslednjih primernih sredstev:

______________________________

* Direktiva (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU (UL C […], […], str. […])].“;

"

–  točka (c) se nadomesti z naslednjim:"

„(c) izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1 ali stopnji kreditne kakovosti 2 ali izpostavljenosti v obliki kratkoročnih vlog z zapadlostjo, ki ne presega 100 dni, če se te vloge uporabljajo za izpolnjevanje zahtev likvidnostnega blažilnika za kritno premoženje v skladu s členom 11 Direktive (EU) 2019./…(20) za kreditne institucije, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, če pristojni organi dovoljujejo izpostavljenost v obliki pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, kot je določeno v tem poglavju.“;

"

–  v točki (d) se črta točka (ii);

–  v točki (f) se črta točka (ii);

(ii)  drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Za namene odstavka 1a izpostavljenosti, ki so nastale s prenosom in upravljanjem plačil dolžnikov iz naslova kreditov, zavarovanih z zastavljenimi nepremičninami ▌ ali z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ali iztržkov iz unovčenja iz naslova teh kreditov, niso zajete v izračun omejitev iz navedenega odstavka.“;

"

(iii)  tretji pododstavek se črta;

(b)  vstavijo se naslednji odstavki ▌:"

„1a. Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 se uporablja naslednje:

   (a) za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, izpostavljenost ne presega 15 % nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditnih institucij izdajateljic;
   (b) za izpostavljenosti do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2, izpostavljenost ne presega 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;
   (c) za izpostavljenosti v obliki kratkoročnih vlog z zapadlostjo, ki ne presega 100 dni, in pogodb o izvedenih finančnih instrumentih do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, izpostavljenosti ne presegajo 8 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice;

Pristojni organi, določeni v skladu s členom 18(2) Direktive (EU) 2019/...(21), lahko potem, ko so se posvetovali z EBA, za kreditne institucije, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 3, dovolijo izpostavljenosti v obliki pogodb za izvedene finančne instrumente samo, če je mogoče dokumentirati pomembne potencialne težave glede koncentracije v zadevnih državah članicah zaradi uporabe zahtev po stopnji kreditne kakovosti 1 in 2 iz tega odstavka;

   (d) skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 1, 2 ali 3, ne presega 15 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice; skupna izpostavljenost do kreditnih institucij, ki ustrezajo stopnji kreditne kakovosti 2 ali stopnji kreditne kakovosti 3, ne presega 10 % skupne izpostavljenosti nominalnega zneska neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic kreditne institucije izdajateljice.

1b.   ▌Odstavek 1a ne velja za uporabo kritih obveznic kot primernega zavarovanja s premoženjem, kot je dovoljena v skladu s členom 8 Direktive (EU) 2019/...+.

1c.  Za namene točke (d)(i) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 80 % uporablja glede na vsak kredit posebej in določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, uporabljala pa se bo ves čas do zapadlosti kredita.

1d.  Za namene točk (f)(i) in ▌(g) prvega pododstavka odstavka 1 se omejitev 60 % ali 70 % uporablja glede na vsak kredit posebej in določa delež kredita, ki prispeva h kritju obveznosti, povezanih s kritimi obveznicami, uporabljala pa se bo ves čas do zapadlosti kredita.“;

"

(c)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Za nepremičnine in ladje, s katerimi so v skladu s to uredbo zavarovane krite obveznice, morajo biti izpolnjene zahteve iz člena 208. Zahteve za spremljanje vrednosti nepremičnin, določene v točki (a) odstavka 3 člena 208, morajo biti izpolnjene redno in najmanj enkrat vsako leto za vse nepremičnine in ladje.“;

"

(d)  vstavita se naslednja odstavka ▌:"

„3a. Poleg tega, da so krite obveznice zavarovane s primernimi sredstvi, navedenimi v odstavku 1, zanje velja minimalna raven presežnega zavarovanja v višini 5 %, kot je opredeljena v členu 3(12) Direktive (EU) 2019/...(22).

Za namene prvega pododstavka je skupni nominalni znesek vseh kritnih sredstev vsaj enake vrednosti kot skupni nominalni znesek neporavnanih obveznosti iz naslova kritih obveznic („nominalno načelo“) in je sestavljen iz primernih sredstev, kot so navedena v odstavku 1.

Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede velikosti izpostavljenosti, kakor so navedene v ▌ odstavku 1a, in se ne štejejo v okvir navedenih omejitev.

Države članice lahko uporabijo nižjo minimalno raven presežnega zavarovanja za krite obveznice ali lahko za to pooblastijo svoje pristojne organe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) izračun presežnega zavarovanja temelji na formalnem pristopu, ki upošteva osnovno tveganje sredstev, ali formalnem pristopu, pri katerem za vrednotenje sredstev velja hipotekarna kreditna vrednost, kakor je opredeljena v členu 4(1)(74);
   (b) minimalna raven presežnega zavarovanja ne sme biti nižja od 2 % vrednosti na podlagi nominalnega načela.

Za sredstva, ki prispevajo k minimalni ravni presežnega zavarovanja, ne veljajo omejitve glede velikosti izpostavljenosti, kakor so navedene v ▌ odstavku 1a, in se ne štejejo v okvir navedenih omejitev.

3b.  Primerna sredstva iz odstavka 1 se lahko ob upoštevanju omejitev glede kreditne kakovosti in velikosti izpostavljenosti, kot so opredeljene v odstavkih 1 in 1a tega člena, vključijo v kritno premoženje kot nadomestna sredstva, kot so opredeljena v členu 3(11) Direktive (EU) 2019...(23) za primarna sredstva, kot so opredeljena v členu 3(10) navedene direktive.“;

"

(e)  odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:"

„6. Za krite obveznice, izdane pred 31. decembrom 2007, zahteve iz odstavkov 1, 1a, 3, 3a in 3b ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.

7.  Za krite obveznice, izdane pred ... [Urad za publikacije: vstavite datum začetka uporabe te uredbe o spremembah], ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe v različici, ki se je uporabljala na datum njihove izdaje, zahteve, določene v odstavkih 3a in 3b ne veljajo. Do svoje zapadlosti so primerne za ugodnejšo obravnavo iz odstavkov 4 in 5.“

"

(2)  v točki (a) člena 416(2) se točka (ii) nadomesti z naslednjim:"

„(ii) gre za obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 2019/...(24) razen tistih iz podtočke (i) te točke;“;

"

(3)  v členu 425 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. Institucije poročajo o svojih likvidnostnih prilivih. Omejeni likvidnostni prilivi so likvidnostni prilivi, omejeni na 75 % likvidnostnih odlivov. Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz vlog pri drugih institucijah, ki izpolnjujejo pogoje za obravnave iz člena 113(6) ali 108(7). Institucije lahko iz te omejitve izvzamejo likvidnostne prilive iz zapadlih denarnih zneskov, ki jih dolgujejo kreditojemalci in vlagatelji v obveznice, povezane s hipotekarnimi krediti, financiranimi s kritimi obveznicami, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4), (5) ali (6) ali kritimi obveznicami iz člena 2 Direktive 2019/...+

Institucije lahko izvzamejo prilive iz promocijskih pretočnih kreditov institucije. Institucija lahko po predhodni odobritvi pristojnega organa, odgovornega za nadzor na posamični podlagi, v celoti ali delno izključi prilive, kadar je izdajatelj institucija, ki je nadrejena ali podrejena instituciji, ali druga podrejena družba iste nadrejene institucije ali je z zadevno institucijo povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS.“;

"

(4)  v točki (b) člena 427(1) se točka (x) nadomesti z naslednjim:"

„(x) obveznosti, ki izhajajo iz izdanih vrednostnih papirjev, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5), ali kot so določene v členu 2 Direktive (EU) 2019/...(25);“;

"

(5)  v točki (h) člena 428(1) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:"

„(iii) financirani z obveznicami ujemajočih značilnosti (pretočni model), ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo iz člena 129(4) ali (5) ali obveznicami iz člena 2 Direktive (EU) 2019/...+;“;

"

(6)  člen 496 se črta;

(7)  v točki 6 Priloge III se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

„(c) gre za krite obveznice iz člena 2 Direktive (EU) 2019/...(26) razen tistih iz podtočke (b) te točke;“;

"

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [Urad za publikacije: vstavite datum iz drugega pododstavka člena 32(1) Direktive (EU) 2019/...+]

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2)UL L 382, 23.10.2018, str. 2.
(3)UL C 367, 10.10.2018, str. 56.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(5)Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(6)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) 20xx/xx o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU] ter dopolnite opombo 5.
(7) Direktiva (EU) 2019/... o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU (UL L, ..., str. ...).
(8)Mnenje Evropskega bančnega organa o ugodnejši kapitalski obravnavi kritih obveznic (EBA/Op/2014/04.).
(9)Priporočila EU COM 1-A do 1-D, navedena v mnenju EBA/Op/2014/04.
(10)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(11)Priporočilo EU COM 2, navedeno v mnenju EBA/Op/2014/04.
(12)Prav tam.
(13)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(14)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(15)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(16)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(17)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(18)
(19)+ Urad za publikacije: vstavite sklic na Direktivo (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU].
(20)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(21)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(22)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(23)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/ES in Direktive 2014/59/EU.
(24)+ Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU.
(25)+Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU.
(26)+Urad za publikacije: vstavite številko Direktive (EU) o izdajanju kritih obveznic in njihovem javnem nadzoru ter o spremembi Direktive 2009/65/EU in Direktive 2014/59/EU.

Zadnja posodobitev: 24. april 2019Pravno obvestilo