Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2018/0229(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0482/2018

Predložena besedila :

A8-0482/2018

Razprave :

PV 15/01/2019 - 16
CRE 15/01/2019 - 16
PV 17/04/2019 - 26
CRE 17/04/2019 - 26

Glasovanja :

PV 16/01/2019 - 21.3
CRE 16/01/2019 - 21.3
Obrazložitev glasovanja
PV 18/04/2019 - 10.13
CRE 18/04/2019 - 10.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0026
P8_TA(2019)0433

Sprejeta besedila
PDF 438kWORD 137k
Četrtek, 18. april 2019 - Strasbourg Končna izdaja
InvestEU ***I
P8_TA(2019)0433A8-0482/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU (COM(2018)0439 – C8-0257/2018 – 2018/0229(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2018)0439),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173 ter tretjega odstavka člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0257/2018),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. oktobra 2018(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 5. decembra 2018(2),

–  ob upoštevanju pisma predsednika Parlamenta konferenci predsednikov odborov z dne 25. januarja 2019, v katerem je opisan pristop Parlamenta k večletnemu zakonodajnemu okviru za sektorske programe po letu 2020,

–  ob upoštevanju pisma Sveta predsedniku Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2019, v katerem potrjuje skupni dogovor, ki sta ga sozakonodajalca dosegla med pogajanji,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0482/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 62, 15.2.2019, str. 131.
(2) UL C 86, 7.3.2019, str. 310.
(3) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 16. januarja 2019 (Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0026).


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa InvestEU
P8_TC1-COD(2018)0229

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 173 in tretjega odstavka člena 175 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Naložbe v infrastrukturo so bile v Uniji v letu 2016 za približno 20 % nižje od stopenj pred svetovno finančno krizo, in sicer so znašale 8 % BDP EU, kar je manj kot 2,2 %, kolikor so znašale leta 2009. Tako so še vedno nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati v obdobju močnega okrevanja, in premajhne, da bi nadomestile leta nezadostnega vlaganja, čeprav je mogoče opaziti zvišanje njihovega deleža v BDP v Uniji. Še pomembneje je, da sedanje naložbene ravni in napovedi ne pokrivajo potreb Unije po strukturnih naložbah za ohranjanje dolgoročne rasti zaradi tehnoloških sprememb in svetovne konkurenčnosti, vključno s področji inovacij, spretnosti, infrastrukture, malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), ter potrebe po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost ali staranje prebivalstva. Zato je potrebna nadaljnja podpora, da se odpravi nedelovanje trga in neoptimalne naložbene razmere ter tako zmanjša naložbena vrzel v ciljnih sektorjih in dosežejo cilji politike Unije.

(2)  V ocenah je bilo poudarjeno, da je raznolikost finančnih instrumentov, ki se izvajajo v obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020, povzročila nekatera prekrivanja. Povzročila je tudi zapletenost za posrednike in končne prejemnike, ki so bili soočeni z različnimi pravili glede upravičenosti in poročanja. Ker ne obstajajo združljiva pravila, je bilo ovirano tudi kombiniranje različnih skladov Unije, čeprav bi bilo koristno za podporo projektom, ki potrebujejo različne vrste financiranja. Zato bi bilo treba tudi na osnovi izkušenj z Evropskim skladom za strateške naložbe, ustanovljenim v skladu z naložbenim načrtom za Evropo, vzpostaviti enoten sklad, tj. sklad InvestEU, da se doseže učinkovitejša podpora končnim prejemnikom s povezovanjem in poenostavitvijo finančne ponudbe v enotni shemi proračunskega jamstva, kar bi izboljšalo učinek posredovanja Unije in hkrati zmanjšalo stroške za proračun Unije.

(3)  Unija je v zadnjih letih sprejela ambiciozne strategije za dokončanje enotnega trga ter spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti in delovnih mest, kot so strategija Evropa 2020, unija kapitalskih trgov, strategija za enotni digitalni trg, evropska agenda za kulturo, sveženj za čisto energijo za vse Evropejce, akcijski načrt Unije za krožno gospodarstvo, strategija za mobilnost z nizkimi emisijami, prizadevanja EU na področju varnosti in obrambe, vesoljska strategija za Evropo ter evropski steber socialnih pravic. Sklad InvestEU bi moral izkoriščati in povečati sinergije med strategijami, ki se medsebojno krepijo, in sicer s podporo naložbam in z dostopom do financiranja.

(4)  Na ravni Unije je okvir za opredelitev nacionalnih prednostnih reform in spremljanje njihovega izvajanja evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik. Države članice v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, kjer je to primerno, v podporo omenjenim prednostnim reformam oblikujejo lastne nacionalne večletne naložbene strategije. Strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način za načrtovanje in usklajevanje prednostnih naložbenih projektov, ki naj bi se financirali z nacionalnimi sredstvi, sredstvi Unije ali z obojimi. Prav tako bi morale strategije prispevati k usklajeni uporabi financiranja Unije in doseganju čim višje dodane vrednosti finančne podpore, prejete zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe in sklada InvestEU, kjer je ustrezno.

(5)  Sklad InvestEU bi moral prispevati k izboljšanju konkurenčnosti in socialno-ekonomske konvergence Unije, tudi na področju inovacij, digitalizacije, učinkovite rabe virov v skladu s krožnim gospodarstvom, trajnosti in vključevalnosti gospodarske rasti Unije in socialne odpornosti ▌ter povezovanja kapitalskih trgov Unije, vključno z rešitvami za njihovo razdrobljenost in razpršenost virov financiranja za podjetja Unije. V ta namen bi moral podpirati tehnično in ekonomsko vzdržne projekte, in sicer z zagotavljanjem okvira za uporabo dolžniških in lastniških instrumentov ter instrumentov delitve tveganja, ki bi jih podpirali jamstvo proračuna Unije in finančni prispevki izvajalskih partnerjev, kot je ustrezno. Temeljiti bi moral na povpraševanju, hkrati pa bi se morala njegova podpora osredotočiti na strateške, dolgoročne koristi na ključnih področjih politik Unije, ki se sicer ne bi financirala ali se ne bi financirala dovolj, s čimer bi prispeval k doseganju ciljev politike Unije. Podpora iz sklada bi morala biti namenjena široki paleti sektorjev in regij, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretirani sektorski in geografski koncentraciji.

(5a)  Kulturni in ustvarjalni sektorji so odporni in hitro rastoči sektorji v Uniji, ki intelektualno lastnino in ustvarjalnost posameznikov pretvarjajo v ekonomsko in kulturno vrednost. Kljub temu neopredmetena narava njihovih osnovnih sredstev otežuje njihov dostop do zasebnega financiranja, ki je bistvenega pomena za naložbe, širitev in konkurenčnost na mednarodni ravni. Malim in srednjim podjetjem ter organizacijam iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev bi bilo treba s programom InvestEU še naprej olajševati dostop do financiranja.

(6)  Sklad InvestEU bi moral podpirati naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno s kulturno dediščino, za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, naložb in zaposlovanja ter s tem prispevati k povečanju blaginje in pravičnejši porazdelitvi dohodka ter večji ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v Uniji. Projekti, ki se bodo financirali iz sklada InvestEU, bi morali ustrezati okoljskim in socialnim standardom Unije, tudi kar zadeva pravice delavcev. Posredovanje prek sklada InvestEU bi moralo dopolnjevati podporo Unije, ki se zagotavlja z nepovratnimi sredstvi.

(7)  Unija je potrdila cilje iz Agende 2030 Združenih narodov in njihove cilje trajnostnega razvoja, cilje iz Pariškega sporazuma iz leta 2015 ter Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030. Za uresničitev dogovorjenih ciljev, vključno s tistimi v okoljskih politikah Unije, je treba znatno okrepiti ukrepe za trajnostni razvoj. Zato bi morala imeti načela trajnostnega razvoja pomembno vlogo pri oblikovanju sklada InvestEU.

(8)  Program InvestEU bi moral prispevati k vzpostavitvi vzdržnega finančnega sistema v Uniji, ki bo podpiral preusmeritev zasebnega kapitala v trajnostne naložbe v skladu s cilji iz akcijskega načrta Komisije za financiranje trajnostne rasti(4).

(9)  Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo program InvestEU prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da se v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 25 % proračunskih odhodkov EU nameni za podnebne cilje in da se čim prej, najpozneje pa do leta 2027, doseže letni cilj v višini 30 %. Za ukrepe v programu InvestEU se pričakuje, da bodo za doseganje podnebnih ciljev namenili vsaj 40 % skupnih finančnih sredstev programa InvestEU. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa InvestEU ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocen in pregledov.

(10)  Prispevek sklada InvestEU k doseganju podnebnih ciljev se bo spremljal prek sistema EU za spremljanje podnebnih ukrepov, ki ga bo razvila Komisija v sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji, in z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb(5)], da se ugotovi, ali je gospodarska aktivnost okoljsko trajnostna. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k izvajanju drugih vidikov ciljev trajnostnega razvoja v politikah in pobudah EU.

(11)  V skladu s poročilom o svetovnih tveganjih za leto 2018, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum, je polovica najbolj kritičnih tveganj, ki ogrožajo svetovno gospodarstvo, povezanih z okoljem. Ta tveganja vključujejo onesnaženje zraka, tal, celinskih voda in oceanov, ekstremne vremenske pojave, izgubo biotske raznovrstnosti in neuspeh pri prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi. Okoljska načela so globoko zakoreninjena v pogodbah in številnih politikah Unije. Zato bi bilo treba pri operacijah, povezanih s skladom InvestEU, spodbujati vključevanje okoljskih ciljev. Pri pripravi in izvajanju naložb bi bilo treba upoštevati varstvo okolja in s tem povezano preprečevanje in obvladovanje tveganj. EU bi morala prav tako slediti odhodkom, povezanim z biotsko raznovrstnostjo in nadziranjem onesnaženosti zraka, da bi izpolnila obveznosti poročanja v skladu s konvencijo o biološki raznovrstnosti in Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta(6). Zato bi bilo treba naložbe v cilje okoljske trajnosti spremljati z uporabo skupnih metodologij, skladnih s tistimi, ki so bile razvite v drugih programih Unije za upravljanje podnebja, biotske raznovrstnosti in onesnaženosti zraka, da se omogoči ocena individualnega in skupnega učinka naložb na ključne sestavine naravnega kapitala, vključno z zrakom, vodo, zemljo in biotsko raznovrstnostjo.

(12)  Izvajalski partnerji bi se morali prepričati, ali imajo naložbeni projekti, ki prejmejo znatno podporo Unije, zlasti na področju infrastrukture, okoljske, podnebne ali socialne učinke, in če jih imajo, bi moralo biti zanje obvezno preverjanje trajnosti v skladu s smernicami, ki bi jih morala pripraviti Komisija v tesnem sodelovanju s potencialnimi izvajalskimi partnerji v programu InvestEU, z ustrezno uporabo meril, določenih v [uredbi o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb], da se opredeli, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna ter v skladu s smernicami, pripravljenimi za druge programe Unije. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale takšne smernice vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi, projekte, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, pa bi bilo treba iz preverjanja trajnosti izključiti. Če bi izvajalski partner ugotovil, da preverjanje ni potrebno, bi moral naložbenemu odboru predložiti utemeljitev. Operacije, ki niso skladne z doseganjem podnebnih ciljev, ne bi smele biti upravičene do podpore v skladu s to uredbo.

(13)  Nizke stopnje naložb v infrastrukturo v Uniji med finančno krizo so ogrozile sposobnost Unije za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in konvergence. Obsežne naložbe v evropsko infrastrukturo, zlasti v zvezi z medsebojno povezanostjo in energijsko učinkovitostjo ter oblikovanjem enotnega evropskega prometnega prostora, so bistvene za doseganje trajnostnih ciljev Unije, vključno z zavezami Unije glede ciljev trajnostnega razvoja ter energetskimi in podnebnimi cilji za leto 2030. V skladu s tem bi se morala podpora sklada InvestEU usmeriti v naložbe v prometno, energetsko (tudi na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih nizkoemisijskih virov), okoljsko, podnebno, pomorsko in digitalno infrastrukturo. V programu InvestEU bi bilo treba dati prednost področjem, kjer je stopnja vlaganja nizka in so potrebne dodatne naložbe. Da bi čim bolj povečali učinek in dodano vrednost finančne podpore Unije, je primerno spodbujati racionaliziran naložbeni proces, ki bo omogočil opaznost nabora projektov in precej povečal sinergije v relevantnih programih Unije na področjih, kot so promet, energetika in digitalizacija. Pri naložbenih projektih, ki prejmejo podporo Unije, bi bilo treba zaradi varnostnih groženj zagotoviti odpornost infrastrukture, med drugim njeno vzdrževanje in varnost, ter upoštevati načela za zaščito državljanov na javnih mestih. To bi moralo dopolnjevati prizadevanja drugih skladov Unije, kot je Evropski sklad za regionalni razvoj, ki zagotavljajo podporo za varnostne elemente naložb v javne prostore, promet, energetiko in drugo ključno infrastrukturo.

(13a)  Program InvestEU bi moral po potrebi prispevati k doseganju ciljev [revidirane direktive o energiji iz obnovljivih virov] in [uredbe o upravljanju], pri odločitvah o vlaganju pa tudi spodbujati energetsko učinkovitost.

(13b)   Resnična večmodalnost je priložnost za vzpostavitev učinkovitega in okolju prijaznega prometnega omrežja, ki bo v celoti izkoristilo potencial vseh načinov prevoza in ustvarilo sinergije med njimi. Program InvestEU bi lahko podprl naložbe v večmodalna prometna vozlišča, ki kljub znatnemu ekonomskemu potencialu in poslovnemu modelu pomenijo precejšnje tveganje za zasebne vlagatelje. Prav tako bi lahko prispeval k razvoju in uvedbi inteligentnih prometnih sistemov. Prispevati bi moral k prizadevanjem za zasnovo in uporabo tehnologij, ki bodo izboljšale varnost vozil in cestne infrastrukture.

(13c)  Program InvestEU bi moral prispevati k politikam EU v zvezi z morji in oceani, in sicer z razvojem projektov in podjetij na področju modrega gospodarstva ter svojih načel financiranja. To lahko zajema ukrepe na področju pomorskega podjetništva in industrije, inovativnega in konkurenčnega pomorskega sektorja, pa tudi obnovljive pomorske energije in krožnega gospodarstva.

(14)  Čeprav raven skupnih naložb v Uniji narašča, so naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, še vedno nezadostne. Posledične premajhne naložbe v raziskave in inovacije škodijo industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov. Sklad InvestEU bi moral zagotoviti ustrezne finančne produkte za kritje različnih faz inovacijskega cikla in velikega razpona deležnikov, zlasti da se omogočita širitev in uporaba rešitev v komercialnem obsegu v Uniji, da bodo te rešitve konkurenčne na svetovnih trgih in da se spodbudi odličnost Unije na področju trajnostnih tehnologij na svetovni ravni, v sinergiji z Obzorjem Evropa, vključno z Evropskim svetom za inovacije. V zvezi s tem bi morale izkušnje s finančnimi instrumenti, uporabljenimi v programu Obzorje 2020, kot je InnovFin za lažji in hitrejši dostop inovativnih podjetij do financiranja, služiti kot trdna podlaga za zagotavljanje te usmerjene podpore.

(14a)  Ker je turizem pomemben gospodarski sektor Unije, bi moral program InvestEU prispevati k njegovi dolgoročni konkurenčnosti in v ta namen podpirati ukrepe za prehod na trajnostni, inovativni in digitalni turizem.

(15)  Nujno so potrebna znatna prizadevanja za naložbe v digitalno preobrazbo, njeno pospešitev ter za širjenje njenih koristih na vse državljane in podjetja v Uniji. Trdni okvir politike pri strategiji za enotni digitalni trg bi bilo zdaj treba dopolniti s podobno ambicioznimi naložbami, tudi v umetno inteligenco v skladu s programom Digitalna Evropa.

(16)  Mala in srednja podjetja (MSP) predstavljajo več kot 99 % podjetij v Uniji ter imajo znatno in bistveno gospodarsko vrednost, vendar se zaradi domnevnega visokega tveganja in nezadostnega zavarovanja s premoženjem soočajo z izzivi pri dostopu do financiranja. Dodatni izzivi izhajajo iz potrebe malih in srednjih podjetij ter podjetij socialnega gospodarstva, da ostanejo konkurenčna z izvajanjem dejavnosti na področju digitalizacije, internacionalizacije, preobrazbe v smislu krožnega gospodarstva in inovacij ter izpopolnjevanjem znanja svoje delovne sile. Poleg tega imajo v primerjavi z večjimi podjetji dostop do bolj omejenega nabora virov financiranja: običajno ne izdajajo obveznic ter imajo le omejen dostop do borz vrednostnih papirjev ali velikih institucionalnih vlagateljev. Za mala in srednja podjetja ter podjetja socialnega gospodarstva so vse bolj značilne tudi inovativne rešitve, kot je nakup podjetja ali udeležba zaposlenih v njem. Izziv pri dostopu do finančnih sredstev je še večji za tista MSP, katerih dejavnosti so osredotočene na neopredmetena sredstva. MSP v Uniji so močno odvisna od bank in dolžniškega financiranja v obliki prekoračitev stanja na bančnih računih, bančnih posojil ali zakupov. MSP, ki se soočajo z omenjenimi izzivi, je treba olajšati dostop do financiranja in jim ponuditi bolj razpršene vire financiranja, da bodo bolj sposobna financirati svojo ustanovitev, rast, inovacije in trajnostni razvoj, da bodo konkurenčna, da bodo prenesla gospodarsko recesijo, prispevala k odpornosti gospodarstva in finančnega sistema v času gospodarske recesije in pretresov ter da bodo sposobna ustvarjati delovna mesta in socialno blaginjo. To dopolnjuje tudi pobude, ki se že izvajajo v okviru unije kapitalskih trgov. Sklad InvestEU bi moral zato izhajati iz uspešnih programov, kot je COSME, ter zagotavljati delovni kapital in naložbe v celotnem življenjskem ciklu podjetja in financiranje za posle zakupa, prav tako pa ponuditi priložnost za osredotočanje na specifične in bolj usmerjene finančne produkte.

(17)  Kot je zapisano v razmisleku o socialni razsežnosti Evrope(7) in evropskem stebru socialnih pravic(8) ter okviru Unije o konvenciji OZN o pravicah invalidov, je vzpostavitev bolj vključujoče in poštene Unije ključna prednostna naloga Unije pri odpravljanju neenakosti in spodbujanju politik socialnega vključevanja v Evropi. Neenake možnosti otežujejo zlasti dostop do izobraževanja, usposabljanja, kulture, zaposlovanja ter zdravstvenih in socialnih storitev. Naložbe v gospodarstvo, povezane s socialo, spretnostmi in človeškimi viri ter vključevanjem ranljivih skupin prebivalstva v družbo, lahko povečajo gospodarske priložnosti, zlasti če so usklajene na ravni Unije. Sklad InvestEU bi bilo treba uporabiti za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, vključno s prekvalifikacijo in strokovnim izpopolnjevanjem delavcev, med drugim v regijah, ki so odvisne od ogljično intenzivnega gospodarstva in se soočajo s posledicami strukturnega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, povečanje zaposlenosti, zlasti med neusposobljenimi in dolgotrajno brezposelnimi, ter za izboljšanje razmer glede enakosti spolov, enakih možnosti, medgeneracijske solidarnosti, zdravstvenega sektorja in sektorja socialnih storitev, socialnih stanovanj, brezdomstva, digitalnega vključevanja, razvoja skupnosti, vloge in prostora mladih v družbi ter ranljivih skupin, vključno z državljani tretjih držav. Program InvestEU bi moral prispevati tudi k podpori evropske kulture in ustvarjalnosti. Da bi obvladali globoke spremembe v družbah Unije in na trgu dela v prihodnjem desetletju, je treba vlagati v človeški kapital, socialno infrastrukturo, mikrofinanciranje, financiranje etičnih in socialnih podjetij ter nove poslovne modele socialnega gospodarstva, vključno z naložbami v socialni učinek in sklepanjem pogodb z družbenimi učinki. Program InvestEU bi moral okrepiti nastajajoči ekosistem socialnega trga s povečanjem ponudbe in dostopa do financiranja za mikro- in socialna podjetja ter ustanove socialne solidarnosti, da se zadosti povpraševanju tistih, ki to najbolj potrebujejo. V poročilu skupine na visoki ravni o vlaganju v socialno infrastrukturo v Evropi(9) je za obdobje 2018–2030 opredeljena vrzel v višini najmanj 1,5 bilijona EUR pri vlaganju v socialno infrastrukturo in storitve, vključno z izobraževanjem, usposabljanjem, zdravstvom in stanovanji, ki zahtevajo podporo, tudi na ravni Unije. Zato bi bilo treba izkoristiti združeno moč javnega, komercialnega in človekoljubnega kapitala ter podporo alternativnih oblik ponudnikov financiranja, na primer tistih, ki podpirajo etične, socialne in trajnostne vidike, in fundacij za pomoč razvoju vrednostne verige socialnega trga in odpornejši Uniji.

(18)  Sklad InvestEU bi moral delovati v okviru štirih sklopov politike, ki odražajo ključne prednostne naloge politike Unije. To so trajnostna infrastruktura, raziskave, inovacije in digitalizacija, MSP ter socialne naložbe in spretnosti.

(18a)  Čeprav naj bi bil sklop za mala in srednja podjetja osredotočen predvsem na pomoč tem podjetjem, so do njega upravičena tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo so upravičena tudi do podpore iz preostalih treh sklopov.

(19)  Vsak sklop politike bi moral biti sestavljen iz dveh oddelkov, tj. oddelka za EU in oddelka za države članice. Oddelek za EU bi moral sorazmerno ukrepati za odpravo specifičnih primerov nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer na ravni Unije ali držav članic, podprte dejavnosti pa bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost. Oddelek za države članice bi moral državam članicam in tudi regionalnim organom prek njihovih držav članic omogočiti, da delež svojih sredstev iz skladov v okviru deljenega upravljanja prispevajo k oblikovanju rezervacij za jamstvo EU, da bi to jamstvo uporabili za operacije financiranja ali naložbene operacije, s katerimi bi na svojem ozemlju, tudi v manj razvitih regijah ter na ranljivih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije Unije, v skladu s sporazumom o prispevku odpravili nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, s tem pa dosegli cilje sklada v okviru deljenega upravljanja. Ukrepi, ki jih podpira sklad InvestEU prek oddelka za EU ali oddelka za države članice, ne bi smeli podvajati ali izrinjati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu.

(20)  Oddelek za države članice bi moral biti zasnovan tako, da omogoča uporabo sredstev v okviru deljenega upravljanja za oblikovanje rezervacij za jamstvo, ki ga izda Unija. To bi povečalo dodano vrednost proračunskega jamstva, ki ga daje Unija, saj bi bilo na voljo širšemu krogu finančnih prejemnikov in projektov, sočasno pa bi se diverzificirala sredstva za doseganje ciljev sklada v okviru deljenega upravljanja, ob hkratnem doslednem obvladovanju tveganj pri pogojnih obveznostih, in sicer z izvajanjem jamstva, ki ga da Komisija v okviru posrednega upravljanja. Unija bi morala zagotoviti jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije, predvidene v sporazumih o jamstvu, sklenjenih med Komisijo in izvajalskimi partnerji v oddelku za države članice, skladi v okviru deljenega upravljanja bi morali zagotoviti oblikovanje rezervacij za jamstvo ob upoštevanju stopnje rezervacij, ki jo določi Komisija v sporazumu o prispevku, ki ga sklene z državami članicami, in na podlagi narave operacij in iz tega izhajajočih pričakovanih izgub, država članica pa bi z izdajo kritnega jamstva v korist Unije prevzela izgube, ki bi presegle pričakovane izgube. Ta ureditev bi morala biti določena v enem samem sporazumu o prispevku z vsako državo članico, ki prostovoljno izbere to možnost. Sporazum o prispevku bi moral zajemati enega ali več posebnih sporazumov o jamstvu, ki se bodo izvajali v zadevni državi članici, pa tudi regionalne omejitve na podlagi pravil sklada InvestEU. Določitev stopnje rezervacij za vsak primer posebej zahteva odstopanje od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 2018/1046(10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Takšna zasnova zagotavlja tudi enoten sklop pravil za proračunska jamstva, podprta s centralno upravljanimi sredstvi ali s sredstvi v okviru deljenega upravljanja, kar bi olajšalo njihovo kombiniranje.

(20a)  Vzpostaviti bi bilo treba partnerstvo med Komisijo in skupino EIB na osnovi relativnih prednosti vsakega partnerja, da se zagotovi čim večji učinek politike, učinkovita uporaba ter ustrezen nadzor nad upravljanjem proračuna in tveganj, in z njim podpreti učinkovit in vključujoč neposreden dostop.

(20b)  Komisija bi se morala s skupino EIB in drugimi potencialnimi izvajalskimi partnerji po potrebi posvetovati o naložbenih smernicah, dokumentih o spremljanju podnebnih ukrepov in usmerjanju na področju trajnosti ter skupnih metodologijah, da bi zagotovila vključevalnost in delovanje, dokler ne bodo ustanovljeni upravljavski organi, nato pa bi morali izvajalski partnerji sodelovati v svetovalnem in usmerjevalnem odboru.

(21)  Sklad InvestEU bi moral biti odprt za prispevke tretjih držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki jih zajema sosedska politika, ter drugih držav v skladu s pogoji, ki jih določijo Unija in omenjene države. To bi moralo omogočiti nadaljnje sodelovanje z zadevnimi državami, kjer je primerno, zlasti na področju raziskav in inovacij ter MSP.

(22)  Ta uredba določa finančna sredstva tudi za druge ukrepe programa InvestEU poleg oblikovanja rezervacij za jamstvo EU, ki za Evropski parlament in Svet pomeni prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(11)].

(23)  Jamstvo EU v višini 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah) na ravni Unije bo po pričakovanjih mobiliziralo več kot 698 194 079 000 EUR dodatnih naložb po vsej Uniji in bi ga bilo treba ▌razporediti med sklope politik.

(23a)  Komisija je [datum] zapisala, da bi bilo treba „[b]rez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja pakta za stabilnost in rast [...] enkratne prispevke, ki jih v EFSI ali v tematske ali večdržavne naložbene platforme, vzpostavljene za izvajanje naložbenega načrta, vplačajo države članice – in sicer bodisi država članica bodisi nacionalne spodbujevalne banke, ki so razvrščene v vladni sektor ali delujejo v imenu države članice – načeloma obravnavati kot enkratne ukrepe v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97. Poleg tega bo Komisija brez poseganja v pristojnosti Sveta glede izvajanja pakta za stabilnost in rast preučila, do katere mere bi bilo mogoče v kontekstu njenih sporočil o prilagodljivosti InvestEU kot instrument, ki je nasledil EFSI, obravnavati enako kot EFSI, kar zadeva enkratne gotovinske prispevke držav članic za financiranje dodatnega jamstva EU za namene oddelka za države članice“.

(24)  Jamstvo EU, ki podpira sklad InvestEU, bi morala posredno izvajati Komisija z opiranjem na izvajalske partnerje, ki lahko dosežejo končne posrednike, kjer je to ustrezno, oziroma končne prejemnike. Izvajalski partnerji bi morali biti izbrani na pregleden način in brez nasprotja interesov. Komisija bi morala z vsakim izvajalskim partnerjem skleniti sporazum o jamstvu, s katerim se dodeli ustrezna jamstvena zmogljivost sklada InvestEU, da bi podprla operacije financiranja in naložbene operacije tega izvajalskega partnerja, ki izpolnjujejo cilje in merila za upravičenost sklada InvestEU. Obvladovanje tveganj v zvezi z jamstvom izvajalskih partnerjev ne bi smelo ovirati pri neposrednem dostopu do jamstva. Potem ko se v oddelku EU da jamstvo EU izvajalskim partnerjem, bi morali biti slednji povsem odgovorni za celoten naložbeni proces in primerno skrbnost pri operacijah financiranja in naložbenih operacijah. Sklad InvestEU bi moral podpirati projekte, ki imajo običajno višji profil tveganja kot projekti, ki jih izvajalski partnerji podpirajo z običajnimi operacijami, in ki jih z drugimi javnimi ali zasebnimi viri brez podpore iz sklada InvestEU v obdobju, v katerem je mogoče uporabiti jamstvo EU, ne bi bilo mogoče izvesti ali pa jih ne bi bilo mogoče izvesti v enakem obsegu.

(24a)  Sklad InvestEU bi moral imeti upravljavsko strukturo, katere naloga bi morala biti skladna z njenim edinim namenom, tj. skrbjo za primerno uporabo jamstva EU ob zagotavljanju politične neodvisnosti pri naložbenih odločitvah. Sestavljati bi jo morali svetovalni odbor, usmerjevalni odbor in povsem neodvisen naložbeni odbor. Pri sestavi te upravljavske strukture bi si morali prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov. Upravljavska struktura ne bi smela posegati v odločitve skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev oziroma jih ovirati, prav tako pa ne bi smela nadomestiti njihovih upravljavskih organov.

(25)  Ustanoviti bi bilo treba svetovalni odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki izvajalskih partnerjev in držav članic, strokovnjak, ki bi ga imenoval Evropski ekonomsko-socialni odbor, in strokovnjak, ki bi ga imenoval Odbor regij, in ki bi se redno sestajal, da bi si izmenjeval informacije, razpravljal o uporabi finančnih produktov, ki se izvajajo v okviru sklada InvestEU, ter se pogovarjal o nastajajočih potrebah in novih produktih, vključno s tržnimi vrzelmi na specifičnih ozemljih.

(25a)  Usmerjevalni odbor, sestavljen iz predstavnikov Komisije, izvajalskih partnerjev in strokovnjaka brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament, bi moral določiti strateške in operativne smernice za sklad InvestEU.

(26)  Komisija bi morala oceniti združljivost operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih predložijo izvajalski partnerji, s pravom in politikami Unije, odločitve o teh operacijah pa bi moral nazadnje sprejeti izvajalski partner.

(27)  Naložbenemu odboru bi moral pomagati neodvisen sekretariat v sklopu Komisije, odgovoren predsedniku tega odbora.

(28)  O dodelitvi podpore iz jamstva EU za operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo merila za upravičenost, bi moral odločati naložbeni odbor, ki bi bil sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov in bi tako zagotavljal zunanje strokovno znanje pri ocenah naložb v zvezi s projekti. Da bi čim bolje pokrili različna področja in sektorje politike, bi se moral naložbeni odbor sestajati v različnih sestavah.

(29)  Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev za uporabo sklada InvestEU upoštevati zmožnost kandidata, da izpolni cilje sklada InvestEU in prispeva lastna sredstva, da se zagotovita ustrezna geografska pokritost in razpršenost, vključijo zasebni vlagatelji ter zagotovijo zadostna razpršenost tveganja in ▌rešitve za odpravljanje nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer. Skupina Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) bi morala glede na vlogo v skladu s pogodbama, zmožnost delovanja v vseh državah članicah ter obstoječe izkušnje v okviru sedanjih finančnih instrumentov in EFSI ostati privilegiran izvajalski partner v oddelku za EU. Poleg skupine EIB bi morale imeti nacionalne spodbujevalne banke ali institucije možnost ponuditi dopolnilno paleto finančnih produktov, saj bi lahko njihove izkušnje in zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni koristile pri doseganju največjega možnega učinka javnih sredstev na celotnem ozemlju Unije, dosegla pa bi se tudi pravična geografska uravnoteženost projektov. Program InvestEU bi bilo treba izvajati tako, da se spodbudijo enaki konkurenčni pogoji za manjše in novejše spodbujevalne banke in institucije. Poleg tega bi bilo treba omogočiti, da so lahko izvajalski partnerji tudi druge mednarodne finančne institucije, zlasti kadar imajo primerjalno prednost v smislu posebnega strokovnega znanja in izkušenj v določenih državah članicah in kadar imajo delničarji iz EU večinski delež. Prav tako bi bilo treba omogočiti, da kot izvajalski partnerji delujejo tudi drugi subjekti, ki izpolnjujejo merila iz finančne uredbe.

(30)  Za spodbujanje boljše geografske razpršenosti se lahko vzpostavijo naložbene platforme, ki prizadevanja in strokovno znanje izvajalskih partnerjev združujejo z drugimi nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, ki imajo omejene izkušnje z uporabo finančnih instrumentov. Te strukture bi bilo treba spodbujati tudi z razpoložljivo podporo svetovalnega vozlišča InvestEU. Primerno bi bilo združiti sovlagatelje, javne organe, strokovnjake, ustanove za izobraževanje, usposabljanje in raziskave, relevantne socialne partnerje, predstavnike civilne družbe in druge ustrezne akterje na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, da se spodbudi uporaba naložbenih platform v ustreznih sektorjih.

(31)  Jamstvo EU v okviru oddelka za države članice bi bilo treba dodeliti vsakemu izvajalskemu partnerju, ki je upravičen v skladu s členom 62(1)(c) finančne uredbe, vključno z nacionalnimi in regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, EIB, Evropskim investicijskim skladom in drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Komisija bi morala pri izbiri izvajalskih partnerjev v okviru oddelka za države članice upoštevati predloge posameznih držav članic, kot so podani v sporazumu o prispevku. V skladu s členom 154 finančne uredbe mora Komisija oceniti pravila in postopke izvajalskega partnerja, da se prepriča, da zagotavljajo enako raven zaščite finančnih interesov Unije, kot jo zagotavlja sama.

(32)  O operacijah financiranja in naložbenih operacijah bi moral nazadnje odločati izvajalski partner v svojem imenu, izvedene bi morale biti v skladu z njegovimi notranjimi pravili, politikami in postopki ter prikazane v njegovih računovodskih izkazih oziroma razkrite v opombah k računovodskim izkazom, kjer je to primerno. Zato bi morala Komisija prevzeti izključno finančne obveznosti, ki izhajajo iz jamstva EU, in razkriti najvišji znesek jamstva, vključno z vsemi relevantnimi informacijami o zagotovljenem jamstvu.

(33)  Sklad InvestEU bi moral, kjer je primerno, omogočiti nemoteno, nepretrgano in učinkovito kombiniranje nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali drugih skladov, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ali obojih s tem jamstvom v primerih, ko je to potrebno za najboljšo podporo naložbam za odpravo določenega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer.

(34)  Projekti, ki jih izvajalski partnerji predložijo za podporo iz programa InvestEU in vključujejo kombiniranje s podporo iz drugih programov Unije, bi morali biti kot celota skladni tudi s cilji in merili za upravičenost, ki jih vsebujejo pravila zadevnih programov Unije. O uporabi jamstva EU bi se bilo treba odločiti v skladu s pravili programa InvestEU.

(35)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo podpirati razvoj trdnega nabora naložbenih projektov v vsakem sklopu politike prek svetovalnih pobud, ki jih uresničijo skupina EIB, drugi svetovalni partnerji ali neposredno Komisija. Svetovalno vozlišče InvestEU bi se moralo zavzemati za geografsko razpršenost, da bi prispevalo k doseganju ciljev Unije glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjševanja regionalnih razlik. Posebno pozornost bi moralo nameniti povezovanju majhnih projektov in njihovemu združevanju v večje portfelje. Komisija, skupina EIB in drugi svetovalni partnerji bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, ter pri tem upoštevati strokovno znanje in lokalne zmogljivosti lokalnih izvajalskih partnerjev, pa tudi svetovalno vozlišče za evropske naložbe. Poleg tega bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU ponuditi osrednjo vstopno točko za pomoč pri razvoju projektov, ki se v njegovem okviru ponuja organom in nosilcem projektov.

(35a)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi morala ustanoviti Komisija skupaj s skupino EIB kot glavno partnerico, pri tem pa se opreti predvsem na izkušnje s svetovalnim vozliščem za evropske naložbe. Komisija bi morala biti odgovorna za usmerjanje politik svetovalnega vozlišča InvestEU in za upravljanje osrednje vstopne točke. Skupina EIB bi morala uresničevati svetovalne pobude v sklopih politike. Poleg tega bi morala opravljati operativne storitve za Komisijo, med drugim prispevati k strateškim in političnim smernicam, evidentirati obstoječe in nove svetovalne pobude, ocenjevati potrebe po svetovanju in svetovati Komisiji o optimalnih načinih za zadostitev teh potreb z obstoječimi ali novimi svetovalnimi pobudami.

(36)  Da bi zagotovili široko geografsko pokritost s svetovalnimi storitvami po vsej Uniji in uspešno izkoristili lokalno znanje o skladu InvestEU, bi bilo treba po potrebi in ob upoštevanju obstoječih podpornih shem ter prisotnosti lokalnih partnerjev zagotoviti lokalno prisotnost svetovalnega vozlišča InvestEU, da bi lahko omogočili konkretno, proaktivno in prilagojeno podporo na kraju samem. Da bi olajšali svetovalno podporo na lokalni ravni ter zagotovili učinkovitost, sinergije in zadostno geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, bi moralo svetovalno vozlišče InvestEU sodelovati z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, pa tudi uporabiti in izkoristiti njihovo strokovno znanje.

(36a)  Svetovalno vozlišče InvestEU bi moralo zagotavljati svetovalno podporo za majhne projekte in projekte za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zagonska podjetja zaščititi svoje naložbe v raziskave in inovacije s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti, pri tem pa izkoristiti obstoječe sinergije z drugimi storitvami, ki lahko krijejo takšne ukrepe, in iskati nove.

(37)  V okviru sklada InvestEU je treba podpreti razvoj projektov in gradnjo zmogljivosti, da bi se razvile organizacijske zmogljivosti in dejavnosti razvoja trga, ki so potrebne za pripravljanje kakovostnih projektov. Poleg tega je cilj ustvariti pogoje za razširitev možnega števila upravičenih prejemnikov v nastajajočih tržnih segmentih, zlasti kadar majhen obseg posameznih projektov znatno poveča stroške poslovanja na ravni projekta, kot velja za ekosistem socialnega financiranja, vključno s človekoljubnimi organizacijami, ter kulturni in ustvarjalni sektor. Zato bi morala podpora za gradnjo zmogljivosti ukrepe, sprejete v okviru drugih programov Unije, ki zajemajo specifično področje politike, ▌dopolnjevati in se izvajati vzporedno z njimi. Prizadevati bi si bilo treba tudi za podporo gradnji zmogljivosti potencialnih nosilcev projektov, zlasti lokalnih organizacij in organov.

(38)  Treba bi bilo vzpostaviti Portal InvestEU, ki bi zagotavljal zlahka dostopno in uporabniku prijazno podatkovno zbirko projektov za spodbujanje opaznosti naložbenih projektov, ki iščejo financiranje, z večjim poudarkom na zagotavljanju morebitnega nabora naložbenih projektov, ki so združljivi s pravom in politikami Unije, izvajalskim partnerjem.

(39)  V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(12) je treba program InvestEU oceniti na podlagi informacij, zbranih na podlagi specifičnih zahtev glede spremljanja, pri čemer se je treba izogibati pretiranemu urejanju in upravnim bremenom, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa InvestEU na terenu.

(40)  Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev Unije bi bilo treba izvajati trden okvir za spremljanje, ki temelji na kazalnikih izložkov, rezultatov in učinka. Za zagotovitev odgovornosti do evropskih državljanov bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poročati o napredku, učinku in operacijah programa InvestEU.

(41)  Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven pogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(42)  Za program InvestEU se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba]. Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o proračunskih jamstvih.

(43)  V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta(13) (finančna uredba), Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(14), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95(15), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96(16) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939(17) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s [...] sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, med drugim goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega ravnanja, ki škoduje finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja ▌kazniva dejanja zoper finančne interese Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta(18). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti ustrezne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT – za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 – in Evropskemu računskemu sodišču (ERS) ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(44)  Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s sporazumom o EGP, ki določa, da se programi izvajajo s sklepom na podlagi tega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi zagotovili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bodo lahko nemoteno izvajali svoje pristojnosti.

(45)  V skladu s [sklic se posodobi po potrebi v skladu z novim sklepom o čezmorskih državah in ozemljih: členom 88 Sklepa Sveta 2013/755/EU] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa InvestEU ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(46)  Da bi nebistvene elemente te uredbe dopolnili z naložbenimi smernicami in preglednico kazalnikov, olajšali hitro in prožno prilagajanje kazalnikov uspešnosti ter prilagodili stopnjo rezervacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s pripravo naložbenih smernic za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru različnih sklopov politike, preglednico kazalnikov, spremembo Priloge III k tej uredbi, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, ter prilagoditvijo stopnje rezervacij. V skladu z načelom sorazmernosti bi morale te naložbene smernice vključevati ustrezne določbe, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(47)  Program InvestEU bi moral odpravljati specifične primere nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer v celotni Uniji in/ali državah članicah ter pri zapletenih primerih nedelovanja trga zagotoviti tržno preskušanje inovativnih finančnih produktov in sisteme za njihovo širjenje v celotni EU. Zato so upravičeni ukrepi na ravni Unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavi sklad InvestEU, ki zagotavlja jamstvo EU v podporo operacijam financiranja in naložbenim operacijam, ki jih izvajajo izvajalski partnerji v podporo notranjim politikam Unije.

S to uredbo se vzpostavi tudi mehanizem za svetovalno podporo, namenjen podpori razvoja projektov, primernih za naložbe, in dostopa do financiranja ter zagotavljanju s tem povezane gradnje zmogljivosti (svetovalno vozlišče InvestEU). Poleg tega se vzpostavi podatkovna zbirka, ki vidno izpostavlja projekte, za katere si nosilci projektov prizadevajo pridobiti sredstva in ki vlagateljem zagotavlja informacije o naložbenih priložnostih (portal InvestEU).

V njej so določeni cilji programa InvestEU, proračun in znesek jamstva EU za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takšnega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)  „operacije mešanega financiranja“ pomenijo operacije, ki jih podpira proračun Unije in združujejo nepovratne oblike podpore ali povratno podporo ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev; za namene te opredelitve se programi Unije, ki se ne financirajo iz proračuna Unije, kot je inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS), lahko vključijo med programe Unije, ki se financirajo iz proračuna Unije;

(1a)  „EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko;

(1b)  „skupina EIB“ pomeni Evropsko investicijsko banko in njene podrejene družbe ali druge subjekte, opredeljene v členu 28(1) statuta EIB;

(1c)  „finančni prispevek“ pomeni prispevek izvajalskega partnerja v obliki lastne zmogljivosti za prevzem tveganja, ki se zagotovi na podlagi načela enakovrednosti (pari passu) z jamstvom EU ali v drugih oblikah, ki omogočajo učinkovito izvajanje programa InvestEU, ob zagotavljanju ustrezne uskladitve interesov;

(1d)  „sporazum o prispevku“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in ena ali več držav članic določijo pogoje jamstva EU v oddelku za države članice iz člena 9;

(2)  „jamstvo EU“ pomeni celovito nepreklicno in brezpogojno jamstvo proračuna Unije na zahtevo, v skladu s katerim ob podpisu posameznih sporazumov o jamstvu z izvajalskimi partnerji začnejo učinkovati proračunska jamstva v skladu s [členom 219(1) finančne uredbe];

(3)  „finančni produkt“ pomeni finančni mehanizem ali ureditev, ▌ki določa pogoje, pod katerimi izvajalski partner zagotavlja neposredno ali posredno financiranje končnim prejemnikom v kateri koli obliki iz člena 13;

(4)  „operacije financiranja in/ali naložbene operacije“ pomeni operacije, s katerimi se končnim uporabnikom zagotovi neposredno ali posredno financiranje v obliki finančnih produktov, ki jih v lastnem imenu izvaja izvajalski partner v skladu s svojimi notranjimi pravili, politikami in postopki in ki so prikazane v njegovih računovodskih izkazih ali razkrite v opombah k računovodskim izkazom, kjer je to primerno;

(5)  „sredstva v okviru deljenega upravljanja“ pomeni sredstva, za katera je predvidena možnost, da se deloma dodelijo za oblikovanje rezervacij za proračunsko jamstvo v okviru oddelka sklada InvestEU za države članice, to je za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad+ (ESS+), Kohezijski sklad, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP);

(6)  „sporazum o jamstvu“ pomeni pravni instrument, s katerim Komisija in izvajalski partner določita pogoje za predlaganje operacij financiranja ali naložbenih operacij, ki naj se jim dodelijo ugodnosti jamstva EU, za zagotovitev proračunskega jamstva za take operacije in za njihovo izvajanje v skladu z določbami te uredbe;

(7)  „izvajalski partner“ pomeni upravičenega partnerja, kot je finančna institucija ali drug posrednik, s katerim je Komisija podpisala sporazum o jamstvu ▌;

(8)  „svetovalno vozlišče InvestEU“ pomeni tehnično pomoč, opredeljeno v členu 20;

(8a)  „svetovalni sporazum“ pomeni pravni instrument, po katerem Komisija in svetovalni partner določita pogoje za izvajanje svetovalnega vozlišča InvestEU;

(8b)  „svetovalna pobuda“ pomeni službe tehnične pomoči in svetovalne službe za podporo naložbam, vključno z dejavnostmi gradnje zmogljivosti, kot je opredeljeno v členu 20(1) in (2), ki jih izvajajo svetovalni partnerji, zunanji ponudniki storitev, ki jih najame Komisija, ali izvajalska agencija;

(8c)  „svetovalni partner“ pomeni upravičenega subjekta, kot je finančna institucija ali drug subjekt, s katerim Komisija podpiše sporazum o izvajanju ene ali več svetovalnih pobud, razen svetovalnih pobud, ki se izvajajo prek zunanjih ponudnikov storitev, ki jih najame Komisija, ali izvajalskih agencij;

(9)  „portal InvestEU“ je podatkovna zbirka, opredeljena v členu 21;

(10)  „program InvestEU“ je skupni izraz za sklad InvestEU, svetovalno vozlišče InvestEU, portal InvestEU in operacije mešanega financiranja;

(10b)  „naložbene platforme“ pomeni nosilce s posebnim namenom, upravljane račune, dogovore o sofinanciranju ali delitvi tveganja, ki temeljijo na pogodbi, ali dogovore, sklenjene na kateri koli drug način, s katerimi subjekti usmerjajo finančni prispevek za financiranje več naložbenih projektov in ki lahko vključujejo:

(a)  nacionalne platforme ali platforme na podnacionalni ravni, kjer je skupaj zbranih več naložbenih projektov na ozemlju določene države članice;

(b)  čezmejne, večdržavne, regionalne ali makroregionalne platforme, kjer so skupaj zbrani partnerji iz več držav članic, regij ali tretjih držav, zainteresiranih za projekte na določenem geografskem območju;

(c)  tematske platforme, kjer so skupaj zbrani naložbeni projekti v določenem sektorju;

(11)  „mikrofinanciranje“ je mikrofinanciranje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

(13)  „nacionalne spodbujevalne banke ali institucije“ so pravni subjekti, ki profesionalno opravljajo finančne dejavnosti in imajo pooblastilo države članice ali subjekta države članice na državni, regionalni ali lokalni ravni za opravljanje razvojnih ali spodbujevalnih dejavnosti;

(14)  „mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ so mikro-, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v prilogi k Priporočilu Komisije 2003/361/ES(19);

(15)  „mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ so subjekti z do 499 zaposlenimi, ki niso MSP;

(16)  „socialno podjetje“ je socialno podjetje, kot je opredeljeno v Uredbi [[ESS+] številka];

(17)  „tretja država“ je država, ki ni članica Unije.

Člen 3

Cilji programa InvestEU

1.  Splošni cilj programa InvestEU je podpreti cilje politike Unije z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami, ki prispevajo k naslednjemu:

(a)  konkurenčnosti Unije, vključno z raziskavami, inovacijami in digitalizacijo;

(b)  rasti in zaposlovanju v gospodarstvu Unije, njegovi trajnosti ter njegovi okoljski in podnebni razsežnosti, ki prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in ciljev pariškega podnebnega sporazuma ter ustvarjanju delovnih mest visoke kakovosti;

(c)  socialni odpornosti, vključevalnosti in inovativnosti Unije;

(ca)  spodbujanju znanstvenega in tehnološkega napredka, kulture, izobraževanja in usposabljanja;

(d)  povezovanju kapitalskih trgov Unije in krepitvi enotnega trga, vključno z rešitvami za razdrobljenost kapitalskih trgov Unije, diverzifikacijo virov financiranja za podjetja Unije in spodbujanje vzdržnega financiranja.

(da)   spodbujanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

2.  Specifični cilji programa InvestEU so:

(a)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v trajnostni infrastrukturi na področjih iz člena 7(1)(a);

(b)  podpirati operacije financiranja in naložbene operacije na področju raziskav, inovacij in digitalizacije, vključno s podporo za izboljšanje inovativnih podjetij in uvedbo tehnologij na trg;

(c)  povečati razpoložljivost financiranja in dostop do njega za MSP, ▌pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, in povečati njihovo svetovno konkurenčnost;

(d)  povečati razpoložljivost mikrofinanciranja in financiranja ter dostop do njiju za socialna podjetja, podpirati operacije financiranja in naložbene operacije v zvezi s socialnimi naložbami, kompetencami in spretnostmi ter utrditi trge za socialne naložbe na področjih iz člena 7(1)(d).

Člen 4

Proračun in znesek jamstva EU

1.  Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 8(1)(a) znaša 40 817 500 000 EUR (v tekočih cenah). Oblikujejo se rezervacije v višini 40 %.

Za namene oddelka za države članice iz člena 8(1)(b) se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU, če države članice v skladu s [členom 10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka](20) in členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka](21) dodelijo ustrezne zneske.

Za namene oddelka za države članice se lahko zagotovi dodaten znesek jamstva EU v obliki gotovine držav članic.

Prispevki tretjih držav iz člena 5 prav tako povečajo jamstvo EU iz prvega pododstavka, če se rezervacije zagotovijo v celoti v obliki gotovine v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe].

2.  Okvirna razdelitev zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 je določena v Prilogi I k tej uredbi. Komisija lahko, kjer je to primerno, spremeni zneske iz Priloge I, in sicer do 15 % za posamezen cilj. O morebitnih spremembah obvesti Evropski parlament in Svet.

3.  Predlagana finančna sredstva za izvajanje ukrepov iz poglavij V in VI znašajo 525 000 000 EUR (v tekočih cenah).

4.  Znesek iz odstavka 3 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa InvestEU, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

Člen 5

Tretje države, pridružene skladu InvestEU

V oddelek sklada InvestEU za EU iz člena 8(1)(a) in v vse sklope politik iz člena 7(1) lahko za sodelovanje pri nekaterih finančnih produktih v skladu s [členom 218(2)] [finančne uredbe] prispevajo naslednje tretje države:

(a)  članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)  države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(c)  države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenih svetov ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;

(d)  tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki ureja udeležbo tretje države v katerem koli programu Unije, če sporazum:

(i)  zagotavlja pravično ravnotežje med prispevki in koristmi za tretjo državo, udeleženo v programih Unije;

(ii)  določa pogoje udeležbe v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s [členom 21(5)] [finančne uredbe];

(iii)  na tretjo državo ne prenese pristojnosti za odločanje v zvezi s programom;

(iv)  Uniji daje pravice za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.

Člen 6

Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.  Jamstvo EU se izvaja s posrednim upravljanjem z organi iz [člena 62(1)(c)(ii), (iii), (v) in (vi)] [finančne uredbe]. Druge oblike financiranja EU iz te uredbe se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s finančno uredbo, vključno z nepovratnimi sredstvi, ki se izvajajo v skladu z naslovom VIII finančne uredbe, in operacijami mešanega financiranja, ki se v skladu s tem členom izvajajo čim bolj nemoteno ter zagotavljajo učinkovito in skladno podporo politikam Unije.

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih krije jamstvo EU in so del operacije mešanega financiranja, ki kombinirajo podporo na podlagi te uredbe in podporo, dodeljeno v okviru enega ali več drugih programov Unije ali inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), morajo biti:

(a)  skladne s cilji politike in merili za upravičenost, določenimi v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori;

(b)  skladne s to uredbo.

3.  Operacije mešanega financiranja, ki vključujejo finančni instrument, ki se v celoti financira iz drugih programov Unije ali iz inovacijskega sklada ETS, ne da bi se uporabilo jamstvo EU iz te uredbe, morajo biti skladne s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se zagotavlja podpora.

4.  V skladu s členom 6(2) se o nepovratnih oblikah podpore in/ali finančnih instrumentih iz proračuna Unije, ki so del operacije mešanega financiranja iz odstavkov 2 in 3, odloči v skladu s pravili zadevnega programa Unije in se izvajajo v operacijah mešanega financiranja v skladu s to uredbo in z [naslovom X] [finančne uredbe].

Poročanje vključuje tudi elemente o skladnosti s cilji politike in merili za upravičenost, ki so določeni v pravilih programa Unije, v okviru katerega se odloči o podpori, in tudi o skladnosti s to uredbo.

POGLAVJE II

Sklad InvestEU

Člen 7

Sklopi politike

1.  Sklad InvestEU deluje prek naslednjih štirih sklopov politike, ki odpravljajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere na svojem specifičnem področju uporabe:

(a)  sklop politike za trajnostno infrastrukturo: zajema trajnostne naložbe na področju prometa, vključno z multimodalnim prevozom, varnostjo v cestnem prometu, tudi v skladu s ciljem EU glede odprave prometnih nesreč s smrtnim izidom in hujšimi poškodbami do leta 2050, obnovo in vzdrževanjem železniške in cestne infrastrukture, energije, zlasti energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti v skladu z okvirom energetske politike do leta 2030, projektov obnove stavb s poudarkom na energetskem prihranku in vključevanjem stavb v povezan energijski, digitalni in transportni sistem ter sistem shrambe, izboljšanja medsebojne povezanosti, digitalne povezljivosti in dostopa, tudi na podeželju, dobave in predelave surovin, vesolja, oceanov, voda, vključno s celinskimi plovnimi potmi, ravnanja z odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in krožnim gospodarstvom, narave in druge okoljske infrastrukture, opreme, mobilnih sredstev in uporabe inovativnih tehnologij, ki prispevajo k ciljem okoljske odpornosti proti podnebnim spremembam ali socialnim trajnostnim ciljem Unije oziroma obojim in izpolnjujejo okoljske ali socialne standarde Unije;

(b)  sklop politike za raziskave, inovacije in digitalizacijo: zajema dejavnosti s področja raziskav, razvoja proizvodov in inovacij, prenos tehnologij in rezultatov raziskav na trg, podporo subjektov, ki omogočajo razvoj trga, in sodelovanja med podjetji, predstavitev in uvajanje inovativnih rešitev, podporo širitvi inovativnih podjetij ▌in digitalizacijo industrije Unije;

(c)  sklop politike za MSP: zajema dostop do financiranja in njegovo razpoložljivost zlasti za MSP, tudi za inovativna in tista, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, pa tudi za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(d)  sklop politike za socialne naložbe in spretnosti: zajema mikrofinanciranje, financiranje socialnih podjetij in socialno gospodarstvo ter ukrepe za spodbujanje spretnosti, izobraževanja, usposabljanja in s tem povezanih storitev na področju enakosti spolov; socialno infrastrukturo (vključno z zdravstveno in izobraževalno infrastrukturo ter socialnimi in študentskimi stanovanji); socialne inovacije; zdravstveno varstvo in dolgotrajno nego; vključevanje in dostopnost; kulturne in ustvarjalne dejavnosti s socialnim ciljem; vključevanje ranljivih oseb, tudi državljanov tretjih držav.

2.  Če operacija financiranja ali naložbena operacija, predlagana naložbenemu odboru iz člena 19, spada v več kot en sklop politike, se pripiše sklopu politike, kamor sodi njen glavni cilj oziroma glavni cilj večine njenih podprojektov, razen če se z naložbenimi smernicami ne določi drugače.

3.  Operacije financiranja in naložbene operacije se pregledajo, da se ugotovi, ali imajo okoljski, podnebni ali družbeni vpliv, in če ga imajo, se zanje uporablja podnebno in okoljsko preverjanje ter preverjanje socialne vzdržnosti, da bi čim bolj zmanjšali negativne učinke in čim bolj povečali koristi za podnebno, okoljsko in socialno razsežnost. Nosilci, ki zaprosijo za financiranje, v ta namen predložijo ustrezne informacije na podlagi smernic, ki jih pripravi Komisija. Projekti, ki ne dosegajo določene velikosti, opredeljene v smernicah, se izključijo iz preverjanja. Projekti, ki niso skladni z doseganjem podnebnih ciljev, niso upravičeni do podpore v skladu s to uredbo.

Smernice Komisije v skladu z okoljskimi cilji in standardi Unije omogočajo, da se:

(a)  kar zadeva prilagajanje, zagotovi odpornost na morebitne neugodne vplive podnebnih sprememb na podlagi ocene tveganja in ranljivosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi, in kar zadeva blažitev, vključijo stroški emisij toplogrednih plinov in pozitivni učinki ukrepov za blažitev podnebnih sprememb v analizo stroškov in koristi;

(b)  upošteva konsolidirani učinek projekta v smislu osnovnih elementov naravnega kapitala, ki se nanašajo na zrak, vodo, tla in biotsko raznovrstnost;

(c)  oceni socialni učinek, tudi na enakost spolov, socialno vključevanje nekaterih območij ali populacij ter gospodarski razvoj območij in sektorjev, na katere vplivajo strukturne spremembe, kot so potrebe gospodarstva po razogljičenju;

(ca)  opredelijo projekti, ki niso skladni z doseganjem podnebnih ciljev;

(cb)  izvajalskim partnerjem zagotovijo smernice za pregled iz pododstavka 1 odstavka 3. V primeru, ko izvajalski partner ugotovi, da preverjanje trajnosti ni potrebno, naložbenemu odboru predloži utemeljitev.

4.  Izvajalski partnerji zagotovijo informacije, potrebne za sledenje naložb, ki prispevajo k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije, na podlagi smernic, ki jih da Komisija.

5.  Izvajalski partnerji si ciljno prizadevajo, da vsaj 55 % naložbe v sklopu politike za trajnostno infrastrukturo prispeva k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije.

Komisija si skupaj z izvajalskimi partnerji prizadeva za to, da se del proračunskega jamstva, ki se uporablja za sklop politike za trajnostne naložbe, porazdeli, da bi zagotovili uravnoteženost na različnih področjih.

6.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za opredelitev naložbenih smernic za vsak sklop politike. Naložbene smernice se pripravijo v tesnem dialogu s skupino EIB in drugimi potencialnimi izvajalskimi partnerji.

6a.  Komisija informacije o uporabi ali razlagi naložbenih smernic da na voljo izvajalskim partnerjem, naložbenemu odboru in svetovalnim partnerjem.

Člen 8

Oddelki

1.  Vsak sklop politike iz člena 7(1) je sestavljen iz dveh oddelkov, ki obravnavata ▌nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, in sicer:

(a)  oddelek za EU obravnava katere koli izmed naslednjih razmer:

(i)  nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, ki so povezane s prednostnimi nalogami politike Unije ▌;

(ii)  nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere po vsej Uniji in/ali v posamezni državi članici ali

(iii)  nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere, zlasti nove ali zapletene, ki zahtevajo razvoj inovativnih finančnih rešitev in tržnih struktur;

(b)  oddelek za države članice obravnava specifično nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene razmere v eni ali več regijah ali državah članicah, in sicer za izpolnjevanje ciljev politike skladov, ki prispevajo v okviru deljenega upravljanja, zlasti za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji z obravnavanjem neravnovesij med njenimi regijami.

2.  Oddelka iz odstavka 1 se, kjer je to ustrezno, uporabita na dopolnjevalen način za podporo operaciji financiranja ali naložbeni operaciji, tudi s kombiniranjem podpore iz obeh oddelkov.

Člen 9

Posebne določbe, ki se uporabljajo za oddelek za države članice

1.  Zneski, ki jih prostovoljno dodeli država članica v skladu s členom [10(1)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členom [75(1)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se uporabijo za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki zajema operacije financiranja in naložbene operacije v zadevni državi članici, ali za morebiten prispevek iz skladov v okviru deljenega upravljanja za svetovalno vozlišče InvestEU. Ti zneski prispevajo k uresničevanju ciljev politike, izbranih v partnerskem sporazumu in v programih, ki prispevajo k InvestEU.

Zneski, dodeljeni v okviru tretjega pododstavka člena 4(1), se uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo.

2.  Za vzpostavitev tega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice se sklene sporazum o prispevku med državo članico in Komisijo.

Četrti pododstavek člena 9(2) in člen 9(5) se ne uporabljata za dodaten znesek, ki ga država članica zagotovi na podlagi tretjega pododstavka člena 4(1).

Določbe iz tega člena, ki se nanašajo na zneske, dodeljene v skladu s členom 10(1) uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členom 75(1) uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se ne uporabljajo za sporazum o prispevku, ki zadeva dodaten znesek države članice, omenjen v tretjem pododstavku člena 4(1).

Država članica in Komisija skleneta sporazum o prispevku ali njegovo spremembo v štirih mesecih po sklepu Komisije o sklenitvi partnerskega sporazuma ali načrta SKP oziroma sočasno s sklepom Komisije o spremembi programa ali načrta SKP.

Dve ali več držav članic lahko s Komisijo sklenejo skupni sporazum o prispevku.

Z odstopanjem od [člena 211(1)] [finančne uredbe] se stopnja rezervacij za jamstva EU v okviru oddelka za države članice določi na 40 % in se lahko v vsakem sporazumu o prispevku prilagodi navzdol ali navzgor, da se upoštevajo tveganja, povezana s finančnimi produkti, ki se želijo uporabiti.

3.  Sporazum o prispevku vsebuje vsaj naslednje elemente:

(a)  skupni znesek dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se nanaša na zadevno državo članico, stopnjo rezervacij zanj, znesek prispevka iz skladov v okviru deljenega upravljanja, obdobje zasnove rezervacij v skladu z letnim finančnim načrtom in znesek nastale pogojne obveznosti, ki se pokrije s kritnim jamstvom, ki ga da zadevna država članica;

(b)  strategijo države članice, ki vključuje finančne produkte in njihov minimalni vzvod, geografsko pokritost, vključno z regionalno pokritostjo, če je to potrebno, vrste projektov, naložbeno obdobje in, kjer je to primerno, kategorije končnih prejemnikov in upravičenih posrednikov;

(c)  potencialnega izvajalskega partnerja ali partnerje, predlagane v skladu s členom 12, in obveznost Komisije, da državo članico obvesti glede izbranega izvajalskega partnerja ali partnerjev;

(d)  možni prispevek iz skladov v okviru deljenega upravljanja za svetovalno vozlišče InvestEU;

(e)  letne obveznosti poročanja državi članici, vključno s poročanjem v skladu z ustreznimi kazalniki, povezanimi s cilji politike, ki jih zajema partnerski sporazum ali program, in navedenimi v sporazumu o prispevku;

(f)  določbe o nadomestilu za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

(g)  možno kombiniranje z viri iz oddelka EU, tudi v večplastni strukturi, za doseganje boljšega kritja tveganja v skladu s členom 8(2).

4.  Sporazume o prispevku izvaja Komisija prek sporazumov o jamstvu, podpisanih z izvajalskimi partnerji v skladu s členom 14, in svetovalnih sporazumov, podpisanih s svetovalnimi partnerji.

Če se v devetih mesecih od podpisa sporazuma o prispevku ne sklene sporazum o jamstvu ali se obveznost za znesek iz sporazuma o prispevku ne prevzame v celoti z enim ali več sporazumi o jamstvu, se sporazum o prispevku v prvem primeru prekine ali v medsebojnem dogovoru podaljša, v drugem primeru pa ustrezno spremeni ▌. Neuporabljeni znesek rezervacij, ki izhaja iz zneskov, ki so jih države članice dodelile v skladu s členom [10(1) uredbe [o skupnih določbah] ali členom 75(1) uredbe [o strateškem načrtu SKP]], se ponovno uporabi v skladu s [členom 10(5)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] in členom [75(5)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka]. Neuporabljeni znesek oblikovanja rezervacij, ki izhaja iz zneskov, ki jih je država članica dodelila v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1), se vrne državi članici.

Če se sporazum o jamstvu ne izvede pravilno v roku, določenem v členu [10(6)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] ali členu [75(6)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka], se sporazum o prispevku spremeni ▌. Neuporabljeni znesek rezervacij, ki izhaja iz zneskov, ki so jih države članice dodelile v skladu s členom [10(1) uredbe [o skupnih določbah] ali členom 75(1) uredbe [o strateškem načrtu SKP]], se ponovno uporabi v skladu s [členom 10(5)] uredbe [[o skupnih določbah] številka] in členom [75(5)] uredbe [[o strateškem načrtu SKP] številka]. Neuporabljeni znesek oblikovanja rezervacij, ki izhaja iz zneskov, ki jih je država članica dodelila v skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1), se vrne državi članici.

5.  Za oblikovanje rezervacij za del jamstva EU v okviru oddelka za države članice, ki se oblikuje s sporazumom o prispevku, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)  po obdobju zasnove rezervacij iz točke (a) odstavka 3 tega člena se vsak letni presežek rezervacij, izračunan na podlagi primerjave zneska rezervacij, ki se zahtevajo po stopnji rezervacij, in dejanskih rezervacij, ponovno uporabi v skladu s [členom 10(7)] [uredbe o skupnih določbah] in členom [75(7)] [[uredbe o strateškem načrtu SKP ] številka];

(b)  z odstopanjem od [člena 213(4)] [finančne uredbe] po obdobju zasnove rezervacij iz točke (a) odstavka 3 tega člena letna dopolnitev rezervacij ni mogoča, dokler je na voljo tisti del jamstva EU v okviru oddelka za države članice;

(c)  Komisija državo članico takoj obvesti, če zaradi unovčitve tistega dela jamstva EU v okviru oddelka za države članice raven rezervacij za tisti del jamstva EU pade pod 20 % prvotno oblikovanih rezervacij;

(d)  če raven rezervacij za tisti del jamstva EU v okviru oddelka za države članice doseže 10 % prvotno oblikovanih rezervacij, zadevna država članica na zahtevo Komisije v skupni sklad za oblikovanje rezervacij prispeva do 5 % prvotno oblikovanih rezervacij.

POGLAVJE IIA

PARTNERSTVO MED KOMISIJO IN SKUPINO EIB

Člen 9a

Obseg partnerstva

1.  Komisija in skupina EIB oblikujeta partnerstvo v skladu s to uredbo, da bi podpirali izvajanje programov ter doslednost, vključevanje, dodatnost in učinkovitost uporabe. Skupina EIB v skladu s pogoji iz te uredbe, in kot je dodatno opredeljeno v sporazumih iz odstavka 2:

(a)  izvaja del jamstva EU iz člena 10(1b);

(b)  podpira izvajanje oddelka za EU in sklada InvestEU, kjer je to ustrezno v skladu s členom 12(1) oddelka za države članice, zlasti tako, da:

(i)  skupaj s potencialnimi izvajalskimi partnerji prispeva k naložbenim smernicam v skladu s členom 7(6), in sicer k obliki preglednice v skladu s členom 19(1a) in drugim dokumentom, ki določajo operativne smernice sklada InvestEU,

(ii)  skupaj s Komisijo in potencialnimi izvajalskimi partnerji opredeli metodologije tveganja in sistema evidentiranja tveganja v zvezi z operacijami financiranja in naložbenimi operacijami izvajalskih partnerjev, da bi se omogočilo ocenjevanje teh operacij na enotni bonitetni lestvici,

(iii)  na zahtevo Komisije in v dogovoru z zadevnim potencialnim izvajalskim partnerjem opravi oceno sistemov tega potencialnega izvajalskega partnerja in zagotovi prilagojene tehnične nasvete v zvezi s temi sistemi, kot zahtevajo ugotovitve revizije stebrnega ocenjevanja zaradi izvajanja finančnih produktov, ki ga predvideva ta potencialni izvajalski partner,

(iv)  pripravi nezavezujoče mnenje o vidikih bančništva, zlasti o finančnem tveganju in finančnih pogojih v zvezi z delom jamstva EU, ki se dodeli izvajalskemu partnerju, kot je opredeljeno v sporazumih o jamstvu, ki se sklenejo z izvajalskimi partnerji razen skupine EIB. Komisija, kot je ustrezno, sodeluje z izvajalskim partnerjem na podlagi ugotovitev iz mnenja in o svojih odločitvah obvesti skupino EIB,

(v)  izvaja simulacije in projekcije glede finančnega tveganja in nadomestil združenega portfelja na podlagi predpostavk, dogovorjenih s Komisijo,

(vi)  izvaja merjenje finančnega tveganja in finančno poročanje združenega portfelja ter

(vii)  opravlja storitve prestrukturiranja in izterjave, določene v sporazumu iz člena 9a(2)(b), za Komisijo na njeno zahtevo in v dogovoru z izvajalskim partnerjem, v skladu s členom 14(2)(g), kadar izvajalski partner ni več odgovoren za izvajanje dejavnosti prestrukturiranja in izterjave v skladu z ustreznim sporazumom o jamstvu;

(c)  na zahtevo nacionalne spodbujevalne banke ali institucije lahko zagotovi gradnjo zmogljivosti iz člena 20(2)(f) tej nacionalni spodbujevalni banki ali instituciji in/ali druge storitve, povezane z izvajanjem finančnih produktov, ki se podpirajo z jamstvom EU;

(d)  v zvezi s svetovalnim vozliščem InvestEU,

(i)  dobi dodeljen znesek do 375 milijonov EUR iz finančnih sredstev iz člena 4(3) za svetovalne pobude in operativne naloge iz točke (ii);

(ii)  svetuje Komisiji in izvaja operativne naloge, ki se določijo v sporazumu iz člena 9a(2)(c), tako da:

1.  podpira Komisijo pri zasnovi, vzpostavitvi in delovanju svetovalnega vozlišča InvestEU;

2.  ocenjuje zahteve za svetovalne storitve, za katere Komisija šteje, da ne sodijo med obstoječe svetovalne pobude za podpiranje sklepa Komisije o dodelitvi;

3.  podpira nacionalne spodbujevalne banke ali institucije, in sicer z gradnjo zmogljivosti iz člena 20(2)(f) na njihovo zahtevo in v zvezi z razvojem njihovih svetovalnih zmogljivosti za sodelovanje v svetovalnih pobudah;

4.  na zahtevo Komisije in potencialnih svetovalnih partnerjev in v skladu s soglasjem skupine EIB sklepa pogodbe s svetovalnimi partnerji v imenu Komisije za izvajanje svetovalnih pobud.

Skupina EIB zagotovi, da se njene naloge iz odstavka 1(d)(ii) izvajajo popolnoma neodvisno od njene vloge kot svetovalnega partnerja.

2.  Z bančništvom povezane informacije, ki jih skupini EIB posreduje Komisija v skladu s alinejami (ii), (iv), (v) in (vi) točke (1)(b), so omejene na informacije, ki jih skupina EIB izrecno potrebuje za izvajanje svojih obveznosti iz teh točk. Komisija v tesnem dialogu s skupino EIB in potencialnimi izvajalskimi partnerji opredeli naravo in obseg zgoraj omenjenih informacij, pri tem pa upošteva zahteve dobrega finančnega poslovodenja pri jamstvu EU, legitimne interese izvajalskih partnerje v zvezi s poslovno občutljivimi informacijami in potrebe skupine EIB za namene izpolnjevanja njenih obveznosti iz teh točk.

3.  Vrste partnerstva se določijo v sporazumih, med drugim:

(a)  sporazumu o odobritvi in izvajanju dela jamstva EU iz člena 10(1b):

(i)  sporazumu o jamstvu med Komisijo in skupino EIB ali

(ii)  ločenih sporazumih o jamstvu med Komisijo in EIB in/ali podrejeno družbo ali drugim subjektom, opredeljenim v členu 28(1) statuta EIB;

(b)  sporazumu med Komisijo in skupino EIB v zvezi s točkama (b) in (c) odstavka 1;

(c)  sporazumu med Komisijo in skupino EIB v zvezi s svetovalnim vozliščem InvestEU;

(d)  sporazumih o opravljanju storitev med skupino EIB ter nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami v zvezi z gradnjo zmogljivosti in drugimi storitvami v skladu s točko (c) odstavka 1.

4.  Brez poseganja v člena 15(3) in 20(4) so stroški skupine EIB, nastali pri izvajanju nalog iz točk (b) in (c) odstavka 1, skladni s pogoji, dogovorjenimi v sporazumu iz točke (b) odstavka 2, in se lahko krijejo iz vračil ali prihodkov, ki jih je mogoče pripisati jamstvu EU, ki je prispevalo k oblikovanju rezervacij, v skladu s členom 211(4) in (5) finančne uredbe, ali pa se krijejo iz finančnih sredstev iz člena 4(3), potem ko jih skupina EIB upraviči, pri čemer skupna zgornja meja znaša 7 000 000 EUR.

5.  Stroški skupine EIB, nastali pri izvajanju operativnih nalog iz točke (d)(ii) odstavka 1, se v celoti krijejo in plačajo iz zneska iz točke (d)(i) odstavka 1, potem ko jih skupina EIB upraviči, pri čemer skupna zgornja meja znaša 10 000 000 EUR.

Člen 9b

Nasprotje interesov

Skupina EIB v okviru partnerstva sprejme vse potrebne in previdnostne ukrepe, da bi preprečila nasprotje interesov z drugimi izvajalskimi partnerji, tudi tako, da oblikuje namensko in neodvisno ekipo za naloge iz člena 9a(1)(b)(iii), (iv), (v) in (vi), za katero bodo veljala stroga pravila o zaupnosti, ki bodo veljala tudi za člane, ki bodo to ekipo zapustili. Skupina EIB ali drugi izvajalski partnerji nemudoma obvestijo Komisijo o vseh primerih, ki pomenijo tako nasprotje ali bi lahko k njemu vodili. Komisija se v primeru dvoma odloči, ali nasprotje interesov obstaja, in o tem obvesti skupino EIB. Skupina EIB v primeru nasprotja interesov sprejme ustrezne ukrepe. Usmerjevalni odbor je obveščen o sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih.

Skupina EIB sprejme potrebne previdnostne ukrepe, da bi preprečila nasprotje interesov pri izvajanju svetovalnega vozlišča InvestEU, zlasti v zvezi z operativnimi nalogami pri svoji vlogi podpiranja Komisije iz člena 9a(1)(d)(ii). Skupina EIB v primeru nasprotja interesov sprejme ustrezne ukrepe.

POGLAVJE III

Jamstvo EU

Člen 10

Jamstvo EU

1.  Jamstvo EU se kot nepreklicno in brezpogojno jamstvo na zahtevo odobri izvajalskim partnerjem v skladu s členom 219(1) finančne uredbe in se upravlja v skladu z naslovom X finančne uredbe v okviru posrednega upravljanja.

1a.  Nadomestilo jamstva EU je povezano z značilnostmi in profilom tveganja finančnih produktov, pri čemer se upošteva narava osnovnih finančnih in naložbenih operacij ter izpolnjevanje zastavljenih ciljev politike. To lahko v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih z naravo ciljev politike, na katere je osredotočen finančni produkt, ki se bo izvajal, in cenovno dostopnostjo za ciljne končne prejemnike, vključuje zmanjšanje stroškov ali izboljšanje pogojev financiranja, zagotovljenega končnemu prejemniku, s prilagoditvijo nadomestila jamstva EU ali po potrebi kritjem neplačanih upravnih stroškov, nastalih izvajalskemu partnerju, iz proračuna EU, zlasti:

(a)  kadar bi neurejene razmere na finančnem trgu onemogočile uresničitev operacije v okviru tržnega določanja cen ali

(b)  kadar je to potrebno za spodbuditev operacij financiranja in naložbenih operacij v sektorjih ali na področjih, na katerih prihaja do znatnega nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer, ter za olajšanje ustanavljanja naložbenih platform,

v takšnem obsegu, da zmanjšanje nadomestila jamstva EU ali kritje neplačanih upravnih stroškov, nastalih izvajalskim partnerjem, znatno ne vpliva na oblikovanje rezervacij jamstva InvestEU.

Zmanjšanje nadomestila jamstva EU v celoti koristi končnim prejemnikom.

1b.  Pogoj iz člena 219(4) finančne uredbe za vsakega izvajalskega partnerja velja na portfeljski osnovi.

1c.  75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU iz prvega pododstavka člena 4(1), ki znaša 30 613 125 000 EUR, se odobri skupini EIB. Skupina EIB zagotovi skupni finančni prispevek v višini 7 653 281 250 EUR. Ta prispevek se zagotovi na način in v obliki, ki olajša izvajanje sklada InvestEU ter uresničevanje ciljev iz člena 12(2).

1d.  Preostalih 25 % jamstva EU v okviru oddelka za EU se dodeli drugim izvajalskim partnerjem, ki morajo prav tako zagotoviti finančni prispevek, ki se določi v sporazumih o jamstvu.

1e.  Stori se vse, kar je mogoče, da se bo na koncu začetnega naložbenega obdobja zajelo veliko število sektorjev in regij ter pri tem preprečila prekomerna sektorska ali geografska koncentracija. Ta prizadevanja vključujejo pobude za manjše ali manj izpopolnjene nacionalne spodbujevalne banke in institucije, ki imajo primerjalno prednost zaradi svoje lokalne prisotnosti, znanja in naložbenih kompetenc. Komisija ta prizadevanja spodbuja z razvojem skladnega pristopa.

2.  Podpora jamstva EU se lahko odobri za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba, za naložbeno obdobje, ki se konča 31. decembra 2027. Pogodbe med izvajalskim partnerjem in končnim prejemnikom ali finančnim posrednikom ali drugim subjektom iz člena 13(1)(a) se podpišejo do 31. decembra 2028.

Člen 11

Upravičene operacije financiranja in naložbene operacije

1.  Sklad InvestEU podpira le operacije financiranja in naložbene operacije, ki:

(a)  izpolnjujejo pogoje iz člena 209(2)(a) do (e) finančne uredbe, zlasti zahtevo glede nedelovanja trga, neoptimalnih naložbenih razmer in dodatnosti, kot so določeni v točkah (a) in (b) člena 209(2) finančne uredbe in v Prilogi V k tej uredbi, in, kjer je to ustrezno, maksimizirajo zasebne naložbe v skladu s členom 209(2)(d) finančne uredbe;

(b)  prispevajo k ciljem politike Unije in spadajo na področja, upravičena do operacij financiranja in naložbenih operacij v ustreznem sklopu v skladu s Prilogo II k tej uredbi; ▌

(ba)  ne zagotavljajo finančne podpore izločenim dejavnostim, opredeljenim v točki B Priloge V k tej uredbi; ter

(c)  so skladne z naložbenimi smernicami.

2.  Poleg projektov v Uniji lahko sklad InvestEU podpira naslednje projekte in operacije prek operacij financiranja in naložbenih operacij:

(a)  ▌projekte med subjekti, ki se nahajajo ali imajo sedež v eni ali več državah članicah in zajemajo eno ali več tretjih držav, tudi države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, države, ki spadajo v okvir v evropske sosedske politike, Evropski gospodarski prostor ali Evropsko združenje za prosto trgovino, ali čezmorske države ali ozemlja, določene v Prilogi II k PDEU, ali pridruženo tretjo državo, ne glede na to, ali je v teh tretjih državah oziroma čezmorskih državah ali ozemljih partner;

(b)  operacije financiranja in naložbene operacije v državah iz člena 5, ki so prispevale k posameznemu finančnemu produktu.

3.  Sklad InvestEU lahko podpira operacije financiranja in naložbene operacije za zagotavljanje financiranja prejemnikom, ki so pravni subjekti s sedežem v kateri od naslednjih držav:

(a)  državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(b)  tretji državi ali na ozemlju, pridruženem programu InvestEU, v skladu s členom 5;

(c)  kjer je primerno, tretji državi iz točke (a) odstavka 2;

(d)  drugih državah, kadar je to potrebno za financiranje projekta v državi ali na ozemlju iz točk (a) do (c).

Člen 12

Izbira izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB

1.  Komisija v skladu s členom 154 finančne uredbe izbere izvajalske partnerje, ki niso skupina EIB.

Izvajalski partnerji lahko tvorijo skupino. Izvajalski partner je lahko član ene ali več skupin.

Za oddelek za EU upravičeni kandidati izrazijo interes v zvezi z delom jamstva EU iz člena 10(1c). ▌

Za oddelek za države članice lahko zadevna država članica kot izvajalske partnerje predlaga enega ali več ▌kandidatov izmed tistih, ki so izrazili interes ▌. Zadevna država članica lahko predlaga tudi skupino EIB kot izvajalskega partnerja in lahko na lastne stroške sklene pogodbo s skupino EIB za opravljanje storitev iz člena 9a.

Kadar zadevna država članica ne predlaga izvajalskega partnerja, Komisija ravna v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka in izbira med tistimi izvajalskimi partnerji, ki lahko krijejo operacije financiranja in naložbene operacije na zadevnih geografskih območjih.

2.  Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev zagotovi, da portfelj finančnih produktov v okviru sklada InvestEU izpolni naslednje cilje:

(a)  maksimizira zajetje ciljev, določenih v členu 3;

(b)  maksimizira učinek jamstva EU prek lastnih sredstev, ki jih je za to dodelil izvajalski partner;

(c)  kadar je to primerno, maksimizira zasebne naložbe;

(ca)  spodbuja inovativne rešitve v zvezi z financiranjem in tveganji za odpravo nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer;

(d)  dosega geografsko razpršenost s postopnim dodeljevanjem jamstva EU in omogoča financiranje manjših projektov;

(e)  zagotavlja zadostno razpršenost tveganja;

3.  Komisija pri izbiri izvajalskih partnerjev upošteva tudi:

(a)  morebitne stroške in nadomestila za proračun Unije;

(b)  zmogljivost izvajalskega partnerja za temeljito izvajanje zahtev iz členov 155(2) in 155(3) finančne uredbe v zvezi z izogibanjem davkom, davčnimi goljufijami, davčnimi utajami, pranjem denarja, financiranjem terorizma in nekooperativnimi jurisdikcijami.

4.  Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije so lahko izbrane kot izvajalski partnerji, če izpolnjujejo zahteve iz tega člena in drugega pododstavka člena 14(1).

Člen 13

Upravičene vrste financiranja

1.  Jamstvo EU se lahko uporabi za kritje tveganja za naslednje vrste financiranja, ki ga zagotavljajo izvajalski partnerji:

(a)  posojila, jamstva, posredna jamstva, instrumenti kapitalskega trga, katera koli druga oblika financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, vključno s podrejenim dolgom, ali udeležba v lastniškem kapitalu ali navideznem lastniškem kapitalu, ki se zagotavlja neposredno ali posredno prek finančnih posrednikov, skladov, naložbenih platform ali drugih subjektov in se preusmeri do končnih prejemnikov;

(b)  financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugi finančni instituciji, ki tej instituciji omogoča izvajanje dejavnosti financiranja iz točke (a).

Da se financiranje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka krije z jamstvom EU, se odobri, pridobi ali izda za namen operacije financiranja ali naložbene operacije iz člena 11(1), če je bilo financiranje s strani izvajalskega partnerja odobreno v skladu s sporazumom o financiranju ali poslom, ki ga je podpisal ali sklenil izvajalski partner po podpisu sporazuma o jamstvu med Komisijo in izvajalskim partnerjem in ki ni potekel ali bil preklican.

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije prek skladov ali drugih posredniških struktur so podprte z jamstvom EU v skladu z določbami, ki se določijo v naložbenih smernicah, tudi če taka struktura manjšino vloženih sredstev vloži zunaj Unije in v državah iz člena 11(2) ali v sredstva, ki niso upravičena v skladu s to uredbo.

Člen 14

Sporazumi o jamstvu

1.  Komisija z vsakim izvajalskim partnerjem sklene sporazum o jamstvu za dodelitev jamstva EU v skladu z zahtevami te uredbe do zneska, ki ga določi Komisija.

Če izvajalski partnerji oblikujejo skupino ▌, se sklene en sam sporazum o jamstvu med Komisijo in vsakim izvajalskim partnerjem znotraj skupine ali z enim izvajalskim partnerjem v imenu skupine.

2.  Sporazum o jamstvu vsebuje zlasti določbe, kar zadeva:

(a)  znesek finančnega prispevka, ki ga mora zagotoviti izvajalski partner, in z njim povezane pogoje;

(b)  pogoje financiranja ali jamstva, ki jih mora zagotoviti izvajalski partner drugemu pravnemu subjektu, ki sodeluje pri izvajanju, kadar poteka tako sodelovanje;

(c)  podrobna pravila o zagotavljanju jamstva EU v skladu s členom 16, vključno s kritjem portfeljev posebnih vrst instrumentov in z njimi povezanih dogodkov, ki lahko sprožijo unovčitve jamstva EU;

(d)  nadomestilo za tveganje, ki se dodeli sorazmerno glede na zadevni delež Unije in izvajalskega partnerja v tveganju, ali kakor je prilagojeno v ustrezno utemeljenih primerih v skladu s členom 16(1);

(e)  plačilne pogoje;

(f)  zavezo izvajalskega partnerja, da bo sprejel sklepe Komisije in naložbenega odbora v zvezi z uporabo jamstva EU v korist predlagane operacije financiranja ali naložbene operacije, brez poseganja v odločanje izvajalskega partnerja o predlagani operaciji brez jamstva EU;

(g)  določbe in postopke v zvezi z izterjavo terjatev, ki se zaupajo izvajalskemu partnerju;

(h)  finančno in operativno poročanje ter spremljanje operacij v okviru jamstva EU;

(i)  ključne kazalnike smotrnosti, zlasti glede uporabe jamstva EU, izpolnjevanja ciljev in meril iz členov 3, 7 in 11 ter mobilizacije zasebnega kapitala;

(j)  kjer je to primerno, določbe in postopke v zvezi z operacijami mešanega financiranja;

(k)  druge ustrezne določbe v skladu z zahtevami iz člena 155(2) in naslova X finančne uredbe;

(l)  obstoj ustreznih mehanizmov za morebitne pomisleke zasebnih vlagateljev.

3.  V sporazumu o jamstvu je prav tako določeno, da se nadomestilo, ki ga je mogoče pripisati Uniji iz operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih zajema ta uredba, zagotovi po odbitku zapadlih plačil na podlagi unovčitve jamstva EU.

4.  Poleg tega se v sporazumu o jamstvu določi, da se vsak znesek, dolgovan izvajalskemu partnerju v zvezi z jamstvom EU, odšteje od skupnega zneska nadomestil, prihodkov in vračil, ki jih izvajalski partner dolguje Uniji za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih zajema ta uredba. Če ta znesek ne zadostuje za kritje zneska, dolgovanega izvajalskemu partnerju v skladu s členom 15(3), se neporavnani znesek črpa iz oblikovanih rezervacij za jamstvo EU.

5.  Če je sporazum o jamstvu sklenjen v okviru oddelka za države članice, se lahko predvidi udeležba predstavnikov iz zadevne države članice ali zadevnih regij pri spremljanju izvajanja sporazuma o jamstvu.

Člen 15

Zahteve za uporabo jamstva EU

1.  Odobritev jamstva EU je pogojena z začetkom veljavnosti sporazuma o jamstvu, sklenjenega z zadevnim izvajalskim partnerjem.

2.  Operacije financiranja in naložbene operacije se z jamstvom EU krijejo samo, če izpolnjujejo merila iz te uredbe in ustreznih naložbenih smernic ter če je naložbeni odbor sklenil, da izpolnjujejo zahteve za upravičenost do podpore z jamstvom EU. Izvajalski partnerji so še naprej odgovorni za zagotavljanje skladnosti operacij financiranja in naložbenih operacij s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami.

3.  Komisija izvajalskemu partnerju ni dolžna plačati za upravne stroške ali provizije, povezane z izvajanjem operacij financiranja in naložbenih operacij v okviru jamstva EU, razen če narava ciljev politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, cenovna dostopnost za ciljne končne prejemnike ali vrsta financiranja izvajalskemu partnerju omogoča, da Komisiji ustrezno utemelji potrebo po izjemi. Kritje teh stroškov iz proračuna EU je omejeno na znesek, ki je nujno potreben za izvajanje ustreznih operacij financiranja in naložbenih operacij, zagotovi pa se le za znesek stroškov, ki ni krit s prihodki izvajalskih partnerjev za zadevne operacije financiranja in naložbene operacije. Dogovori o proviziji se določijo v sporazumu o jamstvu in so skladni z načini, določenimi v členu 14(4), in s členom 209(2)(g) finančne uredbe.

4.  Poleg tega lahko izvajalski partner jamstvo EU uporabi za kritje ustreznega deleža morebitnih stroškov izterjave, razen če se ti v skladu s členom 14(4) odbijejo od prihodkov izterjave.

Člen 16

Kritje in pogoji jamstva EU

1.  Nadomestilo za tveganje se razdeli med Unijo in izvajalskega partnerja v sorazmerju z njunim deležem tveganja pri portfelju operacij financiranja in naložbenih operacij ali, kjer je ustrezno, pri posameznih operacijah. Nadomestilo za jamstvo EU se lahko zmanjša v ustrezno utemeljenih primerih iz drugega pododstavka člena 10(1).

Izvajalski partner ima ustrezno izpostavljenost do operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih podpira jamstvo EU, na lastno odgovornost, razen če so cilji politike, na katere je osredotočen finančni proizvod, ki ga je treba izvesti, izjemoma taki, da izvajalski partner sam ne bi mogel razumno prispevati lastne zmogljivosti za prevzem tveganja.

2.  Jamstvo EU krije:

(a)  za dolžniške instrumente iz člena 13(1)(a):

(i)  glavnico in vse obresti ter zneske, ki so dolgovani izvajalskemu partnerju in jih ta ni prejel v skladu s pogoji o operacijah financiranja do neizpolnitve obveznosti; v zvezi s podrejenim dolgom se odlog, zmanjšanje ali zahtevani izstop štejejo za neizpolnitev obveznosti;

(ii)  izgube zaradi prestrukturiranja;

(iii)  izgube, ki izhajajo iz nihanj valut, ki niso euro, na trgih, na katerih so možnosti dolgoročnega varovanja pred tveganjem omejene;

(b)  za naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital iz člena 13(1)(a) vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja ter izgube zaradi nihanj valut, ki niso euro;

(c)  za financiranje ali jamstva izvajalskega partnerja drugemu pravnemu subjektu iz člena 13(1)(b) uporabljene zneske in z njimi povezane stroške financiranja.

3.  Kadar Unija opravi izplačilo izvajalskemu partnerju na podlagi unovčitve jamstva EU, se subrogira v ustrezne pravice izvajalskega partnerja v zvezi z njegovimi operacijami financiranja ali naložbenimi operacijami, ki jih krije jamstvo EU, v obsegu, v katerem še obstajajo.

Izvajalski partner si v imenu Unije prizadeva za izterjavo zneskov, ki jih prevzame s subrogacijo, in izterjane zneske povrne Uniji.

POGLAVJE IV

UPRAVLJANJE

Člen 17

Svetovalni odbor

1.  Komisiji in usmerjevalnemu odboru svetuje svetovalni odbor ▌.

1a.  Svetovalni odbor si prizadeva zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov, v njem pa je:

(a)  en predstavnik vsakega izvajalskega partnerja;

(b)  en predstavnik vsake države članice;

(c)  en strokovnjak, ki ga imenuje Evropski ekonomsko-socialni odbor;

(d)  en strokovnjak, ki ga imenuje Odbor regij.

4.  Svetovalnemu odboru predseduje predstavnik Komisije. Predstavnik, ki ga imenuje skupina EIB, je podpredsednik.

Svetovalni odbor se sestaja redno in najmanj dvakrat letno na zahtevo predsednika. ▌

5.  Svetovalni odbor

(a)  ▌svetuje Komisiji in usmerjevalnemu odboru glede zasnove finančnih produktov, ki se bodo izvajali v skladu s to uredbo;

(b)  svetuje Komisiji in usmerjevalnemu odboru glede razvoja trga, nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter tržnih pogojev;

(c)  izmenjuje mnenja o razvoju trga in dobro prakso.

5a.  Srečanja predstavnikov držav članic v ločeni obliki se organizirajo vsaj dvakrat letno, predseduje pa jim Komisija.

5b.  Svetovalni odbor in njegova sestava v zasedbi predstavnikov držav članic lahko izdata priporočila o izvajanju in delovanju programa InvestEU, ki jih obravnava usmerjevalni odbor.

5c.  Podrobni zapisniki sej svetovalnega odbora se objavijo takoj, ko jih svetovalni odbor potrdi.

Komisija določi pravila in postopke delovanja svetovalnega odbora ter upravlja njegov sekretariat. Svetovalni odbor ima pri opravljanju svojih nalog na voljo vso relevantno dokumentacijo in vse informacije.

5d.  Nacionalne spodbujevalne banke ali institucije v svetovalnem odboru med seboj izberejo predstavnike izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB, v usmerjevalnem odboru iz člena 17a(1). Zavzemati se morajo za to, da bi v usmerjevalnem odboru dosegle uravnoteženo zastopanost glede na velikost in geografsko lokacijo. Izbrani predstavniki zastopajo skupno stališče vseh izvajalskih partnerjev razen skupine EIB.

Člen 17a

Usmerjevalni odbor

1.  Za program InvestEU se ustanovi usmerjevalni odbor. Sestavljajo ga štirje predstavniki Komisije, trije predstavniki skupine EIB, dva predstavnika izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB, ter en strokovnjak brez pravice glasovanja, ki ga imenuje Evropski parlament. Ta strokovnjak ne zahteva ali sprejema navodil od institucij, organov, uradov ali agencij Unije, od nobene vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa in deluje povsem samostojno. Svoje naloge opravlja nepristransko in v interesu sklada InvestEU.

Člani se imenujejo za obdobje štirih let, pri čemer se lahko mandat enkrat podaljša, predstavniki drugih izvajalskih partnerjev, ki niso skupina EIB, pa za obdobje dveh let.

2.  Usmerjevalni odbor med predstavniki Komisije izbere predsednika za obdobje štirih let, njegov mandat pa je mogoče enkrat podaljšati. Predsednik dvakrat letno poroča predstavnikom držav članic v svetovalnem odboru o izvajanju in delovanju programa InvestEU.

Podrobni zapisniki sej usmerjevalnega odbora se objavijo takoj, ko jih usmerjevalni odbor potrdi.

3.  Usmerjevalni odbor:

(a)  določi strateške in operativne smernice za izvajalske partnerje, vključno s smernicami za oblikovanje finančnih produktov in drugimi operativnimi politikami in postopki, potrebnimi za delovanje sklada InvestEU;

(b)  sprejme metodološki okvir za tveganje, ki ga pripravi Komisija v sodelovanju s skupino EIB in drugimi izvajalskimi partnerji;

(c)  nadzira izvajanje programa InvestEU;

(d)  je na voljo za posvetovanje in mnenja vseh svojih članov v zvezi z ožjim seznamom kandidatov za naložbeni odbor, preden se jih izbere v skladu s členom 19(2);

(e)  sprejme poslovnik sekretariata naložbenega odbora iz člena 19(2);

(f)  sprejme pravila, ki se uporabljajo za operacije z naložbenimi platformami.

4.  Usmerjevalni odbor v razpravah stremi k soglasju, kar pomeni, da v čim večji meri upošteva stališča vseh svojih članov. Če se stališča članov preveč razhajajo, usmerjevalni odbor sprejme odločitve s kvalificirano večino članov z glasovalno pravico, pri čemer se odda vsaj sedem glasov.

Člen 17b

Preglednica kazalnikov

1.  Pripravi se preglednica kazalnikov, ki zagotavlja, da naložbeni odbor neodvisno, pregledno in harmonizirano oceni prošnje za uporabo jamstva EU za predlagano operacijo financiranja ali naložbeno operacijo izvajalskega partnerja.

2.  Izvajalski partnerji izpolnijo preglednico s predlogi za operacije financiranja in naložbene operacije.

3.  Preglednica kazalnikov zajema predvsem naslednje elemente:

(a)  opis operacij financiranja in naložbenih operacij;

(b)  prispevek k ciljem politike EU;

(c)  dodatnost, opis nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer ter finančni ali tehnični prispevek izvajalskega partnerja;

(d)  naložbeni učinki;

(e)  finančni profil operacij financiranja in naložbenih operacij;

(f)  dopolnilni kazalniki.

4.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 za dopolnitev te uredbe z določitvijo dodatnih elementov preglednice kazalnikov, vključno s podrobnimi pravili za uporabo preglednice s strani izvajalskih partnerjev.

Člen 18

Pregled politike

3.  Komisija potrdi, ali so predlagane operacije financiranja in naložbene operacije izvajalskih partnerjev razen EIB skladne s pravom in politikami Unije.

3a.  Kadar EIB izvaja operacije financiranja in naložbene operacije na področju uporabe te uredbe, te operacije niso zajete v jamstvu EU, če Komisija v postopku iz člena 19 protokola št. 5 poda negativno mnenje.

Člen 19

Naložbeni odbor

1.  Ustanovi se povsem neodvisen naložbeni odbor za sklad InvestEU. Naložbeni odbor:

(a)  prouči predloge za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih predložijo izvajalski partnerji za kritje v okviru jamstva EU ter za katere je Komisija izvedla preverjanje skladnosti s pravom in politikami Unije, kakor je določeno v členu 18(3), in za katere je bilo v postopku iz člena 19 protokola št. 5 podano pozitivno mnenje;

(b)  preveri njihovo skladnost s to uredbo in ustreznimi naložbenimi smernicami;

(ba)  ▌posebno pozornost nameni zahtevi glede dodatnosti iz člena 209(2)(b) finančne uredbe ter priloge V te uredbe in zahtevi po privabljanju zasebnih naložb iz člena 209(2)(d) finančne uredbe ter

(c)  preveri, ali so operacije financiranja in naložbene operacije, ki bi bile deležne podpore jamstva EU, v skladu z vsemi ustreznimi zahtevami.

2.  Naložbeni odbor se sestaja v štirih različnih sestavah, ki ustrezajo sklopom politike iz člena 7(1).

Vsaka sestava naložbenega odbora vključuje šest plačanih zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki se izberejo v skladu s členom 237 finančne uredbe in Komisija jih imenuje na podlagi priporočila usmerjevalnega odbora za največ štiri leta, mandat pa je mogoče enkrat podaljšati. Plačuje jih Unija. Komisija se lahko na podlagi priporočila usmerjevalnega odbora odloči obnoviti mandat trenutnemu članu naložbenega odbora, ne da bi uporabila postopek iz tega odstavka.

Strokovnjaki imajo visoko raven izkušenj na ustreznem trgu pri strukturiranju in financiranju projektov oziroma financiranju MSP ali večjih podjetij.

Sestava naložbenega odbora zagotavlja široko znanje o sektorjih, ki jih pokrivajo sklopi politike iz člena 7(1), in o geografskih trgih v Uniji, pa tudi uravnoteženo zastopanost spolov v odboru kot celoti.

Štirje člani so stalni člani vseh štirih sestav naložbenega odbora. Poleg tega sta v vsaki od štirih sestav po dva strokovnjaka z izkušnjami na področju naložb v sektorjih, ki jih zajema zadevni sklop politike. Vsaj eden od stalnih članov ima strokovno znanje na področju trajnostnih naložb. Usmerjevalni odbor člane naložbenega odbora razporedi v ustrezno sestavo oziroma sestave. Naložbeni odbor izvoli predsednika izmed svojih stalnih članov.

3.  Ko člani naložbenega odbora sodelujejo pri dejavnostih naložbenega odbora, svoje dolžnosti opravljajo nepristransko in v izključnem interesu sklada InvestEU. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od izvajalskih partnerjev, institucij Unije, držav članic ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Življenjepis in izjava o interesih vsakega člana naložbenega odbora se javno objavita in stalno posodabljata. Vsak član naložbenega odbora Komisiji in usmerjevalnemu odboru takoj sporoči vse informacije, ki so potrebne za redno preverjanje, da ni prišlo do navzkrižja interesov.

Usmerjevalni odbor lahko Komisiji priporoči, da člana odstavi, če ne spoštuje zahtev iz tega odstavka, ali iz drugih ustrezno utemeljenih razlogov.

4.  Kadar naložbeni odbor ukrepa v skladu s tem členom, mu pomaga sekretariat. Sekretariat je neodvisen, zanj pa je odgovoren predsednik naložbenega odbora. Njegov upravni sedež je pri Komisiji. S poslovnikom sekretariata se zagotovi zaupnost izmenjave informacij in dokumentov med izvajalskimi partnerji in ustreznimi upravljavskimi organi. Skupina EIB lahko predloge za operacije financiranja in naložbene operacije posreduje neposredno naložbenemu odboru ter o tem obvesti sekretariat.

Dokumentacija izvajalskih partnerjev zajema standardiziran obrazec, preglednico kazalnikov iz člena 17b in vse druge dokumente, za katere naložbeni odbor šteje, da so pomembni, predvsem opis značilnosti nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih razmer in opis, kako se bodo z operacijo financiranja ali naložbeno operacijo nastale razmere izboljšale, pa tudi zanesljivo oceno, ki potrjuje dodatnost operacije financiranja ali naložbene operacije. Sekretariat preveri, ali so na razpolago vsi dokumenti, ki jih predložijo izvajalski partnerji razen skupine EIB. Naložbeni odbor lahko od zadevnega izvajalskega partnerja zahteva pojasnila v zvezi s predlogom za naložbeno operacijo ali operacijo financiranja, vključno z navzočnostjo med razpravo o omenjenih operacijah. Morebitna ocena projekta, ki jo opravi izvajalski partner, ni zavezujoča za naložbeni odbor za namene operacije financiranja ali naložbene operacije, ki je deležna kritja z jamstvom EU.

Naložbeni odbor pri ocenjevanju in preverjanju predlogov uporablja preglednico kazalnikov iz člena 17b.

5.  Sklepi naložbenega odbora se sprejmejo z navadno večino vseh članov, pri čemer ta večina vključuje vsaj enega od začasnih strokovnjakov za sklop politike, za katerega je podan predlog. V primeru enakega števila glasov ima odločilni glas predsednik naložbenega odbora.

Sklepi naložbenega odbora o odobritvi podpore jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo so javno dostopni in vključujejo utemeljitev odobritve in informacije o operaciji, zlasti opis, identiteto nosilcev projekta ali finančnih posrednikov ter cilje operacije. Zaključki se sklicujejo tudi na celovito oceno na podlagi preglednice.

Preglednica je javno dostopna po podpisu operacije financiranja ali naložbene operacije ali podprojekta, če je primerno.

Objave iz drugega in tretjega pododstavka ne vsebujejo poslovno občutljivih informacij ali osebnih podatkov, ki se v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov ne razkrijejo. Komisija poslovno občutljive sklepe naložbenega odbora na zahtevo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu, pri čemer se upoštevajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Naložbeni odbor Evropskemu parlamentu in Svetu dvakrat letno predloži seznam vseh sklepov in objavljene preglednice, ki se nanašajo nanje. Predloženi seznam vključuje sklepe o zavrnitvi uporabe jamstva EU, zanj pa veljajo stroge zahteve glede zaupnosti.

Sklepi naložbenega odbora se dajo zadevnemu izvajalskemu partnerju pravočasno na voljo.

Vse informacije v zvezi s predlogi za operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih posreduje naložbeni odbor, in zaključki, ki jih sprejme na podlagi tega, sekretariat naložbenega odbora zabeleži v centralni register.

6.  Če je naložbeni odbor zaprošen za odobritev uporabe jamstva EU za operacijo financiranja ali naložbeno operacijo, ki je instrument, program ali struktura, ki je podlaga za podprojekte, ta odobritev zajema zadevne podprojekte, razen če si naložbeni odbor odloči pridržati pravico, da jih odobri ločeno. Če se odobritev nanaša na podprojekte v vrednosti manj kot 3 000 000 EUR, si naložbeni odbor ne pridrži te pravice.

6a.  Če naložbeni odbor meni, da je to potrebno, lahko Komisijo seznani z morebitnimi operativnimi težavami pri uporabi ali razlagi naložbenih smernic.

POGLAVJE V

Svetovalno vozlišče InvestEU

Člen 20

Svetovalno vozlišče InvestEU

1.  Svetovalno vozlišče InvestEU zagotavlja svetovalno podporo pri opredeljevanju, pripravi, razvoju, strukturiranju in izvajanju naložbenih projektov ter javnem naročanju, povezanem z njimi, ali pri povečanju zmogljivosti nosilcev projektov in finančnih posrednikov za izvajanje operacij financiranja in naložbenih operacij. Njegova podpora lahko zajema katero koli fazo življenjskega cikla projekta ali financiranja subjekta, ki prejema podporo, če je to primerno.

Komisija podpiše sporazume o svetovanju s skupino EIB in drugimi morebitnimi svetovalnimi partnerji ter jim zaupa zagotavljanje svetovalne podpore iz prejšnjega pododstavka in storitve iz odstavka 2. Tudi Komisija mora imeti možnost izvajanja svetovalnih pobud, med drugim s sklepanjem pogodb z zunanjimi ponudniki storitev. Komisija vzpostavi osrednjo vstopno točko za svetovalno vozlišče InvestEU in prošnje za svetovalno podporo usmeri k ustrezni svetovalni pobudi. Komisija, skupina EIB in drugi svetovalni partnerji tesno sodelujejo, da bi zagotovili učinkovitost, sinergije in učinkovito geografsko pokritost podpore po vsej Uniji, pri tem pa ustrezno upoštevajo obstoječe strukture in delo.

Svetovalne pobude so na voljo kot sestavni del vsakega sklopa politike iz člena 7(1), ki zajema ▌sektorje v zadevnem sklopu. Poleg tega so svetovalne pobude na voljo v okviru medsektorske komponente.

2.  Svetovalno vozlišče InvestEU opravlja zlasti naslednje storitve:

(a)  zagotavljanje osrednje vstopne točke, ki jo upravlja in gosti Komisija, za pomoč pri razvoju projektov v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU za organe in nosilce projektov ▌;

(aa)  posredovanje vseh razpoložljivih dodatnih informacij v zvezi z naložbenimi smernicami organom in nosilcem projektov, vključno z informacijami o uporabi ali razlagi naložbenih smernic, ki jih posreduje Komisija;

(b)  pomoč nosilcem projektov, kadar je to primerno, pri razvoju projektov za doseganje ciljev in meril za upravičenost iz členov 3, 7 in 11 ter za lažji razvoj povezovalcev za projekte manjšega obsega, tudi prek naložbenih platform iz točke (e); vendar takšna pomoč ne posega v sklepe naložbenega odbora o kritju podpore jamstva EU za take projekte;

(c)  podpiranje ukrepov in spodbujanje lokalnega znanja, da se olajša uporaba podpore sklada InvestEU v celotni Uniji, ter, kadar je to mogoče, dejavno prispevanje k cilju sektorske in geografske razpršenosti sklada InvestEU s podpiranjem izvajalskih partnerjev pri pripravljanju in razvoju potencialnih operacij financiranja in naložbenih operacij;

(d)  olajševanje vzpostavitve sodelovalnih platform za medsebojno izmenjavo in deljenje podatkov, znanja in izkušenj ter dobrih praks v podporo razvoju projektnih struktur in sektorskemu razvoju;

(e)  proaktivno svetovalno podporo pri ustanavljanju naložbenih platform, vključno s čezmejnimi in makroregionalnimi naložbenimi platformami, pa tudi naložbenih platform, ki povezujejo majhne in srednje projekte v eni ali več držav članic glede na temo ali regijo;

(ea)   podporo pri kombiniranju nepovratnih sredstev ali finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna Unije ali z drugimi viri, da bi okrepili sinergije in povečali možnosti dopolnjevanja med instrumenti Unije ter čim bolj povečali učinek vzvoda in vpliv programa InvestEU;

(f)  podpiranje ukrepov za gradnjo zmogljivosti za razvoj organizacijskih zmogljivosti, spretnosti in postopkov ter pospešitev pripravljenosti organizacij za naložbe, da bi nosilci projektov in organi lahko oblikovali strukture za naložbene projekte, razvili mehanizme za financiranje in naložbene platforme ter upravljali projekte, finančni posredniki pa izvajali operacije financiranja in naložbene operacije v korist subjektov, ki se soočajo s težavami pri pridobivanju dostopa do financiranja, tudi s podporo za razvoj zmogljivosti za oceno tveganja ali poznavanja specifičnega sektorja;

(fa)  zagotavljanje svetovalne podpore za zagonska podjetja, zlasti kadar želijo zaščititi svoje naložbe na področju raziskav in inovacij s pridobitvijo pravic intelektualne lastnine, kot so patenti.

3.  Svetovalno vozlišče InvestEU bo dostopno javnim in zasebnim nosilcem projektov, vključno z malimi in srednjimi ter zagonskimi podjetji, pa tudi javnim organom, nacionalnim spodbujevalnim bankam ter finančnim in drugim posrednikom.

4.  Komisija z vsakim od svetovalnih partnerjev sklene svetovalno pogodbo za izvajanje ene ali več svetovalnih pobud. Za kritje dela stroškov za opravljanje storitev iz odstavka 2 se lahko zaračunajo provizije, razen kadar gre za storitve, ki se zagotavljajo javnim nosilcem projektov in nepridobitnim organizacijam, ki so v upravičenih primerih brezplačne. Provizije, ki se zaračunajo malim in srednjim podjetjem za storitve iz odstavka 2, se omejijo na tretjino stroškov za opravljanje teh storitev.

5.  Svetovalno vozlišče InvestEU za doseganje cilja iz odstavka 1 in za olajšanje zagotavljanja svetovalne podpore deluje na podlagi strokovnega znanja Komisije, skupine EIB in drugih izvajalskih partnerjev.

5a.  Vse svetovalne pobude se vzpostavijo na podlagi mehanizma delitve stroškov med Komisijo in svetovalnim partnerjem, razen če se Komisija v ustrezno upravičenih primerih, kadar tako zahtevajo posebnosti svetovalne pobude ter se zagotovi skladna in enakopravna obravnava vseh svetovalnih partnerjev, strinja, da bo prevzela vse stroške svetovalne pobude.

6.  Svetovalno vozlišče InvestEU ima po potrebi lokalno prisotnost. Vzpostavi se predvsem v državah članicah ali regijah, ki se soočajo s težavami pri razvoju projektov v okviru sklada InvestEU. Svetovalno vozlišče InvestEU pomaga pri prenosu znanja na regionalno in lokalno raven, da se okrepijo regionalne in lokalne zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje za podporo iz odstavka 1, vključno s podporo izvajanju in uvedbi manjših projektov.

6a.  Svetovalno vozlišče InvestEU za zagotavljanje svetovalne podpore iz odstavka 1 in njegovo olajšanje na lokalni ravni po možnosti sodeluje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami in izkorišča njihovo strokovno znanje. V okviru svetovalnega vozlišča InvestEU se po potrebi sklenejo sporazumi o sodelovanju z vsaj eno nacionalno spodbujevalno banko ali institucijo na posamezno državo članico.

7.  Izvajalski partnerji po potrebi predlagajo nosilcem projekta, ki so vložili vlogo za financiranje, zlasti za projekte manjšega obsega, naj svetovalno vozlišče InvestEU zaprosijo za pomoč pri svojih projektih, da po potrebi izboljšajo pripravo svojih projektov in omogočijo ocenitev možnosti združevanja projektov.

Izvajalski in svetovalni partnerji po potrebi tudi obveščajo nosilce projektov o možnosti uvrstitve njihovih projektov na portal InvestEU iz člena 21.

POGLAVJE VI

Člen 21

Portal InvestEU

1.  Komisija vzpostavi portal InvestEU. Portal je preprosto dostopna in uporabniku prijazna zbirka podatkov z ustreznimi informacijami za vsak projekt.

2.  Portal InvestEU zagotovi kanal, prek katerega nosilci projektov dosežejo vidnost svojih projektov, za katere si prizadevajo pridobiti financiranje, in tako informacije o njih zagotovijo vlagateljem. Vključitev projektov na portal InvestEU ne vpliva na odločitve glede končnih projektov, izbranih za podporo na podlagi te uredbe ali na podlagi katerega koli drugega instrumenta Unije ali za javno financiranje.

3.  Na portalu so navedeni le projekti, ki so združljivi s pravom in politikami Unije.

4.  Komisija projekte, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3, posreduje ustreznim izvajalskim partnerjem, kadar se izvaja svetovalna pobuda, pa potrebi tudi svetovalnemu vozlišču InvestEU.

5.  Izvajalski partnerji pregledajo projekte, ki spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost.

POGLAVJE VII

ODGOVORNOST, spremljanje in poročanje, ocenjevanje in kontrola

Člen 21a

Odgovornost

1.  Predsednik usmerjevalnega odbora na zahtevo Evropskega parlamenta ali Sveta instituciji, ki to zahteva, poroča o uspešnosti sklada InvestEU, tudi z udeležbo na predstavitvi v Evropskem parlamentu.

2.  Predsednik usmerjevalnega odbora ustno ali pisno odgovori na vprašanja, ki jih Evropski parlament ali Svet naslovi na sklad InvestEU, in sicer v vsakem primeru v petih tednih od dneva prejema vprašanja.

Člen 22

Spremljanje in poročanje

1.  Kazalniki za poročanje o napredku izvajanja programa InvestEU pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi III k tej uredbi.

2.  Za zagotovitev učinkovite ocene napredka programa InvestEU pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26 v zvezi s spremembo Priloge III k tej uredbi za pregled ali dopolnitev kazalnikov, kadar bi bilo to potrebno, in določb o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

3.  Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno, prav tako pa omogoča ustrezno spremljanje tveganja in portfelja jamstev. V ta namen se izvajalskim in svetovalnim partnerjem ter drugim prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4.  Komisija poroča o izvajanju programa InvestEU v skladu s členoma 241 in 250 finančne uredbe. Letno poročilo v skladu s členom 41(5) finančne uredbe vsebuje informacije o stopnji izvajanja programa glede na zadane cilje in kazalnike uspešnosti. V ta namen izvajalski partnerji vsako leto zagotovijo informacije, tudi tiste o delovanju jamstva, na podlagi katerih lahko Komisija izpolni svoje obveznosti poročanja.

5.  Poleg tega vsak izvajalski partner vsakih šest mesecev Komisiji predloži poročilo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki jih krije ta uredba, razčlenjene na oddelek za EU in oddelek za države članice ▌, kakor je primerno. Izvajalski partner informacije o oddelku za države članice predloži tudi državi članici, katere oddelek izvaja. Poročilo vključuje oceno skladnosti z zahtevami o uporabi jamstva EU in ključnimi kazalniki uspešnosti iz Priloge III k tej uredbi. Poročilo vključuje tudi operativne, statistične, finančne in računovodske podatke ter oceno pričakovanih finančnih tokov za vsako operacijo financiranja in naložbeno operacijo, in sicer na ravni oddelka, sklopa politike in sklada InvestEU. Poročilo skupine EIB, po potrebi pa tudi poročilo drugih izvajalskih partnerjev, enkrat letno vključuje tudi informacije o ovirah za naložbe, s katerimi so se srečali pri izvajanju operacij financiranja in naložbenih operacij iz te uredbe. Poročila vsebujejo informacije, ki jih izvajalski partnerji zagotovijo v skladu s členom 155(1)(a) finančne uredbe.

Člen 23

Ocenjevanje

1.  Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.  Komisija do [30. septembra 2024] Evropskemu parlamentu in Svetu predloži neodvisno vmesno oceno programa InvestEU, zlasti o uporabi jamstva EU, delovanju ureditve, uvedene v skladu s členom 9a(1)(b) in (c), dodeljevanju jamstva EU iz člena 10(1b) in (1c), izvajanju svetovalnega vozlišča InvestEU, dodeljenemu proračunu v skladu s točko (d)(i) člena 9a(1) ter členu 7. Ocena predvsem navaja, kako vključitev izvajalskih in svetovalnih partnerjev prispeva k uresničevanju ciljev programa InvestEU, pa tudi ciljev politike EU, zlasti v zvezi z dodano vrednostjo ter geografskim in sektorskim ravnotežjem podprtih operacij financiranja in naložbenih operacij. Oceni se tudi uporaba preverjanja trajnosti in osredotočanje na mala in srednja podjetja, sklenjeno v okviru sklopa za mala in srednja podjetja.

3.  Na koncu izvajanja programa InvestEU, vendar ne pozneje kot v štirih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži neodvisno končno oceno programa InvestEU, zlasti uporabe jamstva EU.

4.  Komisija zaključke teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5.  Izvajalski in svetovalni partnerji prispevajo k ocenam iz odstavkov 1 in 2 ter posredujejo Komisiji informacije, potrebne za njihovo izvedbo.

6.  Komisija v skladu s [členom 211(1)] [finančne uredbe] v letno poročilo iz [člena 250] [finančne uredbe] vsaka tri leta vključi pregled ustreznosti stopnje rezervacij iz člena 4(1) te uredbe v primerjavi z dejanskim profilom tveganja operacij financiranja in naložbenih operacij, ki jih krije jamstvo EU. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 26, da na podlagi tega pregleda prilagodi stopnjo rezervacij iz člena 4(1) te uredbe za do 15 %.

Člen 24

Revizije

Revizije uporabe financiranja Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 25

Zaščita finančnih interesov Evropske unije

Kadar tretja država sodeluje v programu InvestEU na podlagi sklepa v skladu z mednarodnim sporazumom ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država podeli potrebne pravice in dostop, da pristojni odredbodajalec, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko računsko sodišče lahko nemoteno izvajajo svoje pristojnosti. V primeru Evropskega urada za preprečevanje goljufij take pravice zajemajo pravico do izvajanja preiskav, vključno s preverjanjem na kraju samem in inšpekcijami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

Člen 26

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. Delegirani akti, ki se nanašajo na dejavnosti, ki jih izvajajo skupina EIB in drugi izvajalski partnerji ali te partnerje vključujejo, se pripravijo po posvetovanju s skupino EIB in morebitnimi izvajalskimi partnerji.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 7(6), 17b, 22(2) in 23(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem tega petletnega obdobja pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz členov 7(6), 17b, 22(2) in 23(6) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz tega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v tem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 7(6), 17b, 22(2) in 23(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE VIII

Preglednost in prepoznavnost

Člen 27

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.  Izvajalski in svetovalni partnerji potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

1a.  Izvajalski in svetovalni partnerji obvestijo končne prejemnike, vključno z MSP, o obstoju podpore InvestEU, oziroma to obveznost obveščanja prenesejo na finančne posrednike, tako da te informacije, zlasti v primeru MSP, jasno navedejo v ustreznem sporazumu o zagotavljanju podpore InvestEU, s čimer izboljšajo ozaveščenost javnosti in povečajo prepoznavnost.

2.  Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom InvestEU ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu InvestEU, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, če so povezane s cilji iz člena 3.

POGLAVJE IX

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Prehodne določbe

1.  Prihodki, vračila in izterjave iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih s programi iz Priloge IV k tej uredbi, se lahko uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v skladu s to uredbo.

2.  Prihodki, vračila in izterjave iz jamstva EU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2015/1017, se lahko uporabijo za oblikovanje rezervacij za jamstvo EU v skladu s to uredbo, razen če se uporabljajo za namene iz členov 4, 9 in 12 Uredbe (EU) 2015/1017.

Člen 29

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I

Zneski za specifične cilje

Okvirna razdelitev iz člena 4(2) za operacije financiranja in naložbene operacije je naslednja:

(a)  ▌11 500 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(a);

(b)  ▌11 250 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(b);

(c)  12 500 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(c);

(d)  5 567 500 000 EUR za cilje iz člena 3(2)(d);

PRILOGA II

Upravičena področja za operacije financiranja in naložbene operacije

Operacije financiranja in naložbene operacije lahko spadajo na eno ali več naslednjih področij:

1.  Razvoj energetskega sektorja v skladu s prednostnimi nalogami energetske unije, vključno z zanesljivostjo oskrbe z energijo, prehodom na čisto energijo ter zavezami iz Agende 2030 in Pariškega sporazuma, zlasti s/z:

(a)  širitvijo proizvodnje, dobave ali uporabe čiste in trajnostne energije iz obnovljivih virov ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov energije in rešitev;

(b)  energetsko učinkovitostjo in prihranki energije (pri čemer je posebna pozornost namenjena zmanjševanju povpraševanja z upravljanjem povpraševanja in prenovo stavb);

(c)  razvojem in posodobitvijo trajnostne energetske infrastrukture (med drugim na ravni prenosa in distribucije, tehnologije za shranjevanje energije, električna prepletenost držav članic, pametna omrežja) ter njeno nadgradnjo v pametno infrastrukturo;

(ca)  razvojem inovativnih brezemisijskih in nizkoemisijskih sistemov za toplotno oskrbo in kombinirano proizvodnjo elektrike in toplote;

(d)  proizvodnjo in dobavo trajnostnih sintetičnih goriv iz obnovljivih / ogljično nevtralnih virov ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov; biogorivi, biomaso in alternativnimi gorivi, tudi za vse načine prevoza v skladu s cilji direktive 2018/2001;

(e)  infrastrukturo za zajemanje in shranjevanje ogljika v industrijskih procesih, elektrarnah na biomaso in proizvodnih obratih na poti do energetskega prehoda.

2.  Razvoj trajnostne in varne prometne infrastrukture, mobilnostnih rešitev, opreme in inovativnih tehnologij v skladu s prednostnimi nalogami Unije na področju prometa in zavezami, sprejetimi v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s/z:

(a)  projekti, ki podpirajo razvoj infrastrukture TEN-T, vključno z vzdrževanjem in varnostjo infrastrukture, njenimi urbanimi vozlišči, pomorskimi pristanišči in pristanišči na celinskih plovnih poteh, letališči, večmodalnimi terminali in njihovo povezavo z glavnimi omrežji, pa tudi telematskimi aplikacijami iz Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(aa)  infrastrukturnimi projekti TEN-T, ki določajo uporabo vsaj dveh različnih načinov prevoza, zlasti večmodalnih tovornih terminalov in vozlišč potniškega prevoza;

(b)  projekti za pametno in trajnostno mobilnost v mestih, vključno s celinskimi plovnimi potmi in inovativnimi rešitvami za mobilnost (ciljno usmerjenimi v načine mestnega prevoza z nizkimi emisijami, nediskriminacijsko dostopnost, manjše onesnaževanje zraka in zmanjšanje hrupa, porabo energije, mreže pametnih mest, ohranjanje ali povečanje stopnje varnosti in zmanjšanje števila nesreč, tudi za kolesarje in pešce);

(c)  podpiranjem obnove in naknadnega opremljanja prometnih mobilnih sredstev z namenom uporabe rešitev za nizkoemisijsko in brezemisijsko mobilnost, vključno z uporabo alternativnih goriv v vseh vrstah vozil;

(d)  železniško infrastrukturo in drugimi železniškimi projekti, infrastrukturo za celinske vodne poti, projekti za množični tranzit ter pomorskimi pristanišči in pomorskimi avtocestami;

(e)  infrastrukturo za alternativna goriva za vse načine prevoza, vključno z infrastrukturo za električno polnjenje.

(ea)  drugimi projekti za pametno in trajnostno mobilnost, usmerjenimi v:

(i)  varnost v cestnem prometu,

(ii)  dostopnost,

(iii)  zmanjšanje emisij,

(iv)  razvoj in uvajanje novih prometnih tehnologij in storitev, med drugim v zvezi s povezanimi in avtonomnimi načini prevoza in integriranimi rešitvami za izdajo vozovnic;

(eb)  projekti za vzdrževanje ali nadgrajevanje obstoječe prometne infrastrukture, vključno z avtocestami v TEN-T, kjer je treba nadgraditi, ohraniti ali izboljšati cestno varnost, razviti storitve inteligentnih prometnih sistemov ali zagotoviti celovitost in standarde infrastrukture, varna parkirišča in objekte, električne polnilne postaje in črpalke z alternativnim gorivom.

3.  Okolje in viri, zlasti s/z:

(a)  vodo, vključno z oskrbo s pitno vodo in sanitarnimi storitvami, ter omrežno učinkovitostjo, zmanjševanjem uhajanja, infrastrukturo za zbiranje in čiščenje odpadne vode, obalno infrastrukturo in drugo z vodo povezano zeleno infrastrukturo;

(b)  infrastrukturo za ravnanje z odpadki;

(c)  projekti in podjetji na področju ravnanja z okoljskimi viri in trajnostnih tehnologij;

(d)  izboljšanjem in obnavljanjem ekosistemov ter s tem povezanih storitev, tudi z zelenimi in modrimi infrastrukturnimi projekti za obnovo narave in povečanje biotske raznovrstnosti;

(e)  trajnostnim razvojem mest, podeželja in obalnih območij;

(f)  ukrepi v zvezi s podnebnimi spremembami, prilagajanjem tem spremembam in njihovim blaženjem, vključno z zmanjševanjem tveganja naravnih nesreč;

(g)  projekti in podjetji, ki izvajajo krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel izdelkov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami;

(h)  razogljičenjem in znatnim zmanjšanjem emisij energetsko intenzivnih industrij, vključno s ▌predstavljanjem inovativnih tehnologij z nizkimi emisijami in njihove uporabe;

(ha)  razogljičenjem energetske proizvodnje in distribucijske verige s postopno opustitvijo uporabe premoga in nafte;

(hb)  projekti, ki spodbujajo trajnostno kulturno dediščino.

4.  Razvoj infrastrukture za digitalno povezljivost, zlasti s projekti, ki podpirajo uvedbo zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij, povezljivost 5G ter izboljšujejo digitalno povezljivost in dostop, zlasti do podeželja in obrobnih regij.

5.  Raziskave, razvoj in inovacije, zlasti s/z:

(a)  raziskavami, vključno z raziskovalno infrastrukturo in podporo akademikom, in inovacijskimi projekti, ki prispevajo k ciljem programa Obzorje Evropa;

(b)  projekti za podjetja, vključno z usposabljanjem in spodbujanjem oblikovanja gruč in poslovnih mrež;

(c)  predstavitvenimi projekti in programi ter vzpostavitvijo ustrezne infrastrukture, tehnologij in procesov;

(d)  projekti sodelovanja na področju raziskav in inovacij med akademskim svetom, raziskovalnimi in inovacijskimi organizacijami in industrijo; javno-zasebnimi partnerstvi in organizacijami civilne družbe;

(e)  prenosom znanja in tehnologije;

(ea)  raziskavami na področju ključnih omogočitvenih tehnologij in njihove uveljavitve v industriji, vključno z novimi in naprednimi materiali;

(f)  novimi učinkovitimi in dostopnimi zdravstvenimi izdelki, vključno s farmacevtskimi izdelki, medicinskimi pripomočki, diagnostičnimi pripomočki in zdravili za napredno zdravljenje, novimi antimikrobiki ter inovativnimi razvojnimi procesi, ki se izogibajo preizkusom na živalih.

6.  Razvoj, ▌razširjanje in pogostejša uporaba digitalnih in komunikacijskih tehnologij, ki v veliki meri prispevajo k ciljem programa Digitalna Evropa, zlasti s/z:

(a)  umetno inteligenco;

(aa)  kvantno tehnologijo;

(b)  infrastrukturo za kibernetsko varnost in varnost omrežij;

(c)  internetom stvari;

(d)  blokovno verigo in drugimi tehnologijami razpršene evidence;

(e)  naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi;

(ea)  robotiko in avtomatizacijo;

(eb)  fotoniko;

(f)  drugimi naprednimi digitalnimi tehnologijami in storitvami, ki prispevajo k digitalizaciji industrije Unije in vključevanju digitalnih tehnologij, storitev in sposobnosti v prometni sektor Unije.

7.  Finančna podpora za subjekte z do 499 zaposlenimi, s posebnim poudarkom na MSP in na malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo, zlasti z:

(a)  zagotavljanjem obratnega kapitala in naložb;

(b)  zagotavljanjem financiranja za kritje tveganja od faze zagona dejavnosti do faze širitve, da bi zagotovili vodilno tehnološko vlogo v inovativnih in trajnostnih sektorjih, vključno z izboljšanjem njihove digitalizacijske in inovacijske zmogljivosti, ter da bi zagotovili njihovo svetovno konkurenčnost;

(ba)  zagotavljanjem financiranja za nakup podjetja ali udeležbo zaposlenih v njem.

8.  Kulturni in ustvarjalni sektor, kulturna dediščina, mediji, avdiovizualni sektor, novinarstvo in tisk, med drugim predvsem z razvojem novih tehnologij, uporabo digitalnih tehnologij in tehnološkim upravljanjem pravic intelektualne lastnine.

9.  Turizem.

9a.  Sanacija industrijskih objektov (tudi kontaminiranih) in obnova za trajnostno uporabo.

10.  Trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, akvakultura in drugi elementi širšega trajnostnega biogospodarstva.

11.  Socialne naložbe, vključno s tistimi, ki podpirajo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, zlasti prek:

(a)  mikrofinanciranja, etičnega financiranja, financiranja socialnih podjetij in socialnega gospodarstva;

(b)  povpraševanja po znanjih in spretnostih ter njihove ponudbe;

(c)  spretnosti, izobraževanje, usposabljanje in s tem povezane storitve, tudi za odrasle;

(d)  socialne infrastrukture, zlasti

(i)  vključujočega in vsem dostopnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z vzgojo in varstvom v zgodnjem otroštvu ter z njimi povezanimi izobraževalno infrastrukturo in ustanovami, alternativnim varstvom otrok, študentskimi stanovanji in digitalnimi napravami;

(ii)  socialnih stanovanj;

(iii)  zdravstvene oskrbe in dolgoročne nege, vključno s klinikami, bolnišnicami, primarno oskrbo, storitvami na domu in oskrbo v skupnosti;

(e)  socialnih inovacij, vključno z inovativnimi socialnimi rešitvami in shemami za spodbujanje socialnih učinkov in rezultatov na področjih iz te točke;

(f)  kulturnih dejavnosti s socialnim ciljem;

(fa)  ukrepov za spodbujanje enakosti spolov;

(g)  vključevanja ranljivih oseb, vključno z državljani tretjih držav;

(h)  inovativnih zdravstvenih rešitev, vključno z e-zdravjem, zdravstvenimi storitvami in novimi modeli oskrbe;

(i)  vključevanja invalidov in urejanja dostopnosti zanje.

12.  Razvoj obrambne industrije, s čimer se prispeva k strateški avtonomnosti Unije, zlasti s podporo:

(a)  dobavni verigi obrambne industrije Unije, zlasti s finančno podporo MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

(b)  podjetjem, ki sodelujejo pri projektih za disruptivne inovacije v obrambnem sektorju in tesno povezanih tehnologijah z dvojno rabo;

(c)  dobavni verigi obrambnega sektorja pri sodelovanju v skupnih raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, vključno s tistimi, ki jih podpira evropski obrambni sklad;

(d)  infrastrukturi za raziskave in usposabljanje na področju obrambe.

13.  Vesolje, zlasti prek razvoja vesoljskega sektorja v skladu s cilji vesoljske strategije:

(a)  čim bolj povečati koristi za družbo in gospodarstvo Unije;

(b)  spodbujati konkurenčnost vesoljskih sistemov in tehnologij, zlasti za odpravljanje ranljivosti dobavnih verig;

(c)  podpirati vesoljsko podjetništvo, vključno z razvojem sorodnih storitev;

(d)  spodbujanje avtonomnosti Unije pri varnem dostopu do vesolja, vključno z vidiki dvojne rabe.

13a.  Morja in oceani, in sicer z razvojem projektov in podjetij na področju modrega gospodarstva ter lastnimi načini financiranja, zlasti prek pomorskega podjetništva in industrije, obnovljive pomorske energije in krožnega gospodarstva.

PRILOGA III

Ključni kazalniki uspešnosti

1.  Obseg financiranja InvestEU (razčlenjeno po sklopih politike)

1.1  Obseg podpisanih operacij

1.2  Mobilizirane naložbe

1.3  Znesek mobiliziranih zasebnih sredstev

1.4  Doseženi učinek finančnega vzvoda in multiplikacijski učinek

2.  Geografska pokritost financiranja InvestEU (razčlenjeno po sklopih politike, državah in regijah na ravni NUTS 2)

2.1  Število držav, zajetih v dejavnostih

2.1a  Število regij, zajetih v dejavnostih

2.1b  Obseg dejavnosti, razčlenjenih po državi članici in regiji

3.  Učinek financiranja InvestEU

3.1  Število ustvarjenih ali podprtih delovnih mest

3.2  Naložbe v podporo podnebnim ciljem in, kjer je to ustrezno, podrobno opredeljeni po sklopih politike

3.3  Naložbe v podporo digitalizaciji

3.3a  Naložbe v podporo industrijski tranziciji

4.  Trajnostna infrastruktura

4.1  Energija: nameščene dodatne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih ter drugih varnih in trajnostnih brezemisijskih in nizkoemisijskih virov (v MW)

4.2  Energija: število gospodinjstev ter javnih in poslovnih objektov z boljšim razredom energijske porabe

4.2a  Energija: ocenjen prihranek energije zaradi projektov v kW/uro

4.2b  Energija: zmanjšanje/preprečitev letnih emisij toplogrednih plinov v ekvivalentih ton CO2

4.2c  Energija: obseg naložb v razvoj, izboljšanje in posodobitev trajnostne energetske infrastrukture

4.3  Digitalno: dodatna gospodinjstva ali javne stavbe s širokopasovnim dostopom s hitrostjo vsaj 100 Mb/s, ki jo je mogoče nadgraditi v gigabitno hitrost, ali število ustvarjenih vstopnih točk za brezžično povezavo

4.4  Promet: mobilizirane naložbe, predvsem v TEN-T

–  število čezmejnih in manjkajočih povezav (vključno s projekti v zvezi z urbanimi vozlišči, regionalnimi čezmejnimi železniškimi povezavami, multimodalnimi platformami, pomorskimi pristanišči, pristanišči na celinskih plovnih poteh, povezavami do letališč in železniško-cestnimi terminali jedrnega in celovitega omrežja TEN-T)

–  število projektov, ki prispevajo k digitalizaciji prometa, zlasti z uvedbo ERTMS, RIS, ITS, VTMIS/e-pomorskih storitev in SESAR

–  število zgrajenih ali nadgrajenih točk za oskrbo z alternativnimi gorivi za vozila

–  število projektov, ki prispevajo k varnosti prometa

4.5  Okolje: naložbe, ki prispevajo k izvajanju načrtov in programov, kot jih zahteva pravni red Unije na področju okolja, kar zadeva kakovost zraka, vodo, odpadke in naravo

5.  Raziskave, inovacije in digitalizacija

5.1  Prispevek k cilju, da bi se v raziskave, razvoj in inovacije vložilo 3 % BDP Unije

5.2  Število podjetij (po velikosti), ki prejemajo podporo za izvajanje raziskovalnih in inovacijskih projektov

6.  MSP

6.1  Število podprtih podjetij po velikosti (mikro-, mala, srednja in mala podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo)

6.2  Število podprtih podjetij po fazah razvoja (zgodnja, rast/širitev)

6.2a  Število podprtih podjetij po državah članicah in regijah na ravni NUTS 2

6.2b  Število podprtih podjetij po sektorjih (po kodi NACE)

6.2c  Delež obsega naložb v sklopu za MSP, usmerjen v MSP

7.  Socialne naložbe in spretnosti

7.1  Socialna infrastruktura: zmogljivost in dostop do podprte socialne infrastrukture po sektorjih: nastanitev, izobraževanje, zdravstvo, drugo

7.2  Mikrofinanciranje in financiranje socialnih podjetij: število prejemnikov mikrofinanciranja in podprtih podjetij socialnega gospodarstva

7.5  Znanja in spretnosti: število posameznikov, ki so pridobili nova znanja in spretnosti ali imajo priznana znanja in spretnosti: kvalifikacije, pridobljene s formalnim izobraževanjem ali usposabljanjem

PRILOGA IV

Program InvestEU – prejšnji instrumenti

A.  Lastniški instrumenti:

—  Evropska tehnološka pomoč (ETF98): Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

—  TTP: Sklep Komisije o sprejetju odločitve o dopolnilnem financiranju glede financiranja ukrepov dejavnosti „notranjega trga blaga in sektorskih politik“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007 ter sprejetje okvirnega sklepa o financiranju pripravljalnega ukrepa „prevzem vloge EU v globaliziranem svetu“ in štirih pilotnih projektov „Erasmus za mlade podjetnike“, „ukrepi za spodbujanje sodelovanja in partnerstev med mikro-, malimi in srednjimi podjetji“, „prenos tehnologije“ in „evropske destinacije odličnosti“ Generalnega direktorata za podjetništvo in industrijo za leto 2007 (C(2007) 531).

—  Evropska tehnološka pomoč (ETF01): Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

—  Pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF): Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

—  Instrument za povezovanje Evrope (CEF): Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1.7.2015, str. 1).

—  Kapitalska shema za rast COSME: Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

—  Kapitalski instrument InnovFin Equity:

–  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

–  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

–  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

—  Naložbeno okno za krepitev zmogljivosti EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

B.  Jamstveni instrumenti:

—  Jamstveni sklad za MSP ‘98 (SMEG98): Sklep Sveta 98/347/ES z dne 19. maja 1998 o ukrepih finančne pomoči za mala in srednja podjetja (MSP), ki so inovativna in ustvarjajo nova delovna mesta – pobuda za rast in delovna mesta (UL L 155, 29.5.1998, str. 43).

—  Jamstveni sklad za MSP ‘01 (SMEG01): Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) (2001–2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

—  Jamstveni sklad za MSP ‘07 (SMEG07): Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (UL L 310, 9.11.2006, str. 15).

—  Evropski mikrofinančni instrument Progress – Jamstvo (EPMF-G): Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

—  Instrument za porazdelitev tveganja (RSI):

–  Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

–  Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Sodelovanje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 86).

–  Odločba Sveta 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zmogljivosti“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 400, 30.12.2006, str. 299).

—  Jamstvo EaSI: Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI“) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238).

—  Jamstvena shema za posojila COSME (COSME LGF): Uredba (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 33).

—  Storitev za posojila in jamstva za raziskave in inovacije InnovFin Debt:

–  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

–  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

–  Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).

—  Jamstveni instrument za kulturne in ustvarjalne sektorje – (CCS GF): Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 221).

—  Jamstvena shema za študentska posojila (SLGF): Uredba (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa "Erasmus+": program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, št. 1720/2006/ES in št. 1298/2008/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 50).

—  Instrument zasebnega financiranja za energijsko učinkovitost (PF4EE): Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

C.  Instrumenti za porazdelitev tveganja:

—  Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja (RSFF) Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) Izjave Komisije (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

—  InnovFin:

–  Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).

–  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

—  Dolžniški instrument instrumenta za povezovanje Evrope (CEF DI): Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

—  Finančni mehanizem za naravni kapital (instrument NCFF): Uredba (EU) št. 1293/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 614/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 185).

D.  Namenski naložbeni subjekti:

—  Evropski mikrofinančni instrument Progress – Fonds Commun de Placements – fonds d’investissements spécialisés (EPMF FCP-FIS): Sklep št. 283/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marca 2010 o ustanovitvi Evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 87, 7.4.2010, str. 1).

—  Sklad Marguerite:

–  Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij (UL L 162, 22.6.2007, str. 1).

–  Sklep Komisije z dne 25. februarja 2010 o sodelovanju Evropske unije v Evropskem skladu 2020 za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo (sklad Marguerite) (C(2010) 941 ).

—  Evropski sklad za energetsko učinkovitost (EEEF): Uredba (EU) št. 1233/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o spremembah Uredbe (ES) št. 663/2009 o vzpostavitvi programa za podporo oživitvi gospodarstva z dodelitvijo finančne pomoči Skupnosti energetskim projektom (UL L 346, 30.12.2010, str. 5).

PRILOGA V

Nedelovanje trga, neoptimalne naložbene okoliščine, dodatnost in izključene dejavnosti

A.  Nedelovanje trga, neoptimalne naložbene okoliščine in dodatnost

Jamstvo EU v skladu s členom 209 finančne uredbe obravnava nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine (člen 209(2)(a)) in dosega dodatnost, tako da preprečuje nadomeščanje morebitne podpore in naložb iz drugih javnih ali zasebnih virov (člen 209(2)(b)).

Da bi izpolnili zahteve iz člena 209(2)(a) in (b) finančne uredbe, operacije financiranja in naložbene operacije, ki uživajo prednosti jamstva EU, izpolnjujejo naslednje zahteve iz spodnjih točk 1 in 2:

1.  Nedelovanje trga in neoptimalne naložbene okoliščine

Da bi se obravnavalo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine, kakor so opredeljene v členu 209(2)(a) finančne uredbe, imajo naložbe, na katere se nanašajo operacije financiranja in naložbene operacije, eno od naslednjih značilnosti:

(a)  Družbena korist (na primer izobraževanje ter znanja in spretnosti, zdravstveno varstvo in dostopnost, varnost in obramba ter infrastruktura, ki so na voljo brezplačno ali pri katerih so stroški zanemarljivi), za katero operater ali podjetje ne more pridobiti zadostnih finančnih koristi.

(b)  Zunanji dejavniki, ki jih operater ali podjetje v splošnem ne zmore internalizirati, na primer raziskave in razvoj, energijska učinkovitost, varstvo podnebja ali okolja.

(c)  Asimetričnost informacij, zlasti v primeru MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključno z višjo stopnjo tveganja za podjetja v zgodnji fazi, podjetja s pretežno neopredmetenimi sredstvi ali nezadostnim zavarovanjem ter podjetja, ki se osredotočajo na bolj tvegane dejavnosti.

(d)  Čezmejni infrastrukturni projekti in s tem povezane storitve ali skladi, ki opravljajo naložbe na čezmejni osnovi, da bi obravnavali razdrobljenost ter izboljšali usklajevanje na notranjem trgu EU.

(e)  Izpostavljenost višji stopnji tveganja v nekaterih sektorjih, državah ali regijah, pri čemer je ta višja od stopnje, ki so jo zasebni finančni akterji zmožni ali pripravljeni sprejeti. Pri tem velja, da naložba zaradi novosti ali tveganj, povezanih z inovacijami ali nepreizkušeno tehnologijo, ne bi bila opravljena oziroma ne bi bila opravljena v istem obsegu.

(f)  Novo in/ali kompleksno nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine v skladu s členom 8(1)(a)(iii) te uredbe.

2.  Dodatnost

Operacije financiranja in naložbene operacije izpolnjujejo oba vidika dodatnosti iz člena 209(2)(b) finančne uredbe. To pomeni, da dejavnosti z drugimi javnimi ali zasebnimi viri brez podpore sklada InvestEU ne bi bile izvedene oziroma ne bi bile izvedene v enakem obsegu. Za namene te uredbe torej velja, da morajo operacije financiranja in naložbene operacije izpolnjevati naslednji merili:

(1)  Da bi lahko zagotovil dodatnost k zasebnim virom iz člena 209(2)(b) finančne uredbe, sklad InvestEU podpira operacije financiranja in naložbene operacije izvajalskih partnerjev, usmerjene v naložbe, ki zaradi svojih značilnosti (družbene koristi, zunanjih dejavnikov, asimetričnosti informacij, pomislekov v zvezi s socialno-ekonomsko kohezijo in drugih) na tržni ravni niso zmožne ustvariti zadostnega finančnega donosa ali pa veljajo za preveč tvegane (v primerjavi s stopnjo tveganja, ki so jo pripravljeni sprejeti ustrezni zasebni subjekti). Zato tovrstne operacije financiranja in naložbene operacije ne morejo dostopati do tržnega financiranja pod sprejemljivimi pogoji v smislu cen, zahtev glede zavarovanja, vrste financiranja, zapadlosti odobrenega financiranja ali drugih pogojev, prav tako pa brez javne podpore sploh ne bi bile opravljene oziroma ne bi bile opravljene v enakem obsegu.

(2)  Da bi lahko zagotovili dodatnost k obstoječi podpori iz drugih javnih virov iz člena 209(2)(b) finančne uredbe, sklad InvestEU podpira samo operacije financiranja in naložbene operacije, za katere veljajo naslednji pogoji:

(a)  izvajalski partner brez podpore sklada InvestEU ne bi izvedel operacij financiranja ali naložbenih operacij oziroma jih ne bi izvedel v enakem obsegu ter

(b)  operacije financiranja ali naložbene operacije se z obstoječimi javnimi instrumenti, kot so finančni instrumenti v skupnem upravljanju, ki delujejo na regionalni ali nacionalni ravni, ne bi izvedle oziroma se ne bi izvedle v enakem obsegu. Kljub temu bi morala biti mogoča dopolnila uporaba sklada InvestEU in drugih javnih virov, zlasti kadar lahko prinesejo dodano vrednost EU in kadar je mogoče učinkovito optimizirati uporabo javnih sredstev za dosego ciljev politike.

Da bi dokazali, da so operacije financiranja in naložbene operacije, ki uživajo prednosti jamstva EU, dodatne k obstoječi tržni in drugi javni podpori, izvajalski partnerji posredujejo informacije o vsaj eni od naslednjih značilnosti:

(a)  Podpori, ki se zagotavlja prek podrejenega položaja v odnosu do drugih javnih ali zasebnih posojilodajalcev ali v strukturi financiranja.

(b)  Podpori, ki se zagotavlja prek lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala ali prek dolga z dolgo zapadlostjo, cenami, postranskimi zahtevami ali drugimi pogoji, ki na trgu ali pri drugih javnih virih niso na voljo v zadostnem obsegu. Podpori dejavnostim z višjim profilom tveganja od tveganja, ki ga praviloma sprejmejo izvajalski partnerji pri lastnih standardnih dejavnostih, ali podpori izvajalskim partnerjem, pri katerih bi podpora tem dejavnostim presegla njihove zmogljivosti.

(c)  Udeležbi pri mehanizmih za delitev tveganja, usmerjenih v področja politike, ki izvajalskega partnerja izpostavljajo višjim stopnjam tveganja od stopnje, ki jo izvajalski partner sprejme sicer ali ki so jo zmožni ali pripravljeni sprejeti zasebni finančni akterji.

(d)  Podpori, s katero se zbirajo dodatna javna ali zasebna sredstva in ki dopolnjuje druge zasebne ali poslovne vire, zlasti podporo razredov vlagateljev ali institucionalnih vlagateljev, ki sicer niso naklonjeni tveganjem, a nanje pomembno vpliva signalni učinek podpore, ki se zagotavlja iz sklada InvestEU.

(e)  Podpori, ki se zagotavlja prek finančnih produktov, ki v ciljnih državah ali regijah zaradi manjkajočih, nerazvitih ali nepopolnih trgov niso na voljo oziroma se ne ponujajo v zadostnem obsegu.

Pri posrednih operacijah financiranja in naložbenih operacijah, zlasti za podporo MSP, se dodatnost preveri na ravni posrednika, ne pa na ravni prejemnika sredstev. Šteje se, da je dodatnost zagotovljena, kadar sklad InvestEU podpre finančnega posrednika pri vzpostavitvi novega portfelja z višjo stopnjo tveganja ali povečanju obsega dejavnosti, pri katerih je tveganje že visoko, v primerjavi s stopnjo tveganja, ki so jo trenutno zmožni ali pripravljeni sprejeti javni finančni akterji v ciljnih državah članicah ali regijah.

Jamstvo EU se ne odobri v podporo operacijam refinanciranja (na primer nadomestitvi obstoječih posojilnih pogodb ali drugih oblik finančne podpore za projekte, ki so že delno ali v celoti uresničeni), razen v posebnih izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah, v katerih se dokaže, da bo operacija z jamstvom EU na ustreznem področju politike omogočila novo naložbo v znesku, ki bi bil dodaten k običajnim dejavnostim izvajalskega partnerja ali finančnega posrednika ter vsaj enakovreden obsegu dejavnosti, ki izpolnjujejo merila za upravičenost iz te uredbe. Tudi za operacije refinanciranja veljajo zgoraj omenjena merila v zvezi z nedelovanjem trga, neoptimalnimi naložbenimi razmerami in dodatnostjo.

B.  Izključene dejavnosti

Sklad InvestEU ne podpira:

(1)  dejavnosti, ki omejujejo individualne pravice in svoboščine ljudi ali kršijo človekove pravice;

(2)  na področju obrambe dejavnosti uporabe, razvoja ali proizvodnje proizvodov in tehnologij, ki jih prepoveduje veljavno mednarodno pravo;

(3)  s tobakom povezanih proizvodov in dejavnosti (proizvodnje, distribucije, predelave in trgovine);

(4)  dejavnosti, ki so izključene v členu [X] Uredbe [Obzorje Evropa]; raziskav o kloniranju ljudi za reproduktivne namene; dejavnosti za namene spreminjanja genske dediščine človeka, s katerimi bi takšne spremembe lahko postale dedne, dejavnosti za namene ustvarjanja človeških zarodkov izključno za raziskovalne namene ali za namen pridobivanja matičnih celic, vključno s prenosom jedra somatske celice;

(5)  iger na srečo (dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo, gradnjo, distribucijo, predelavo, trgovino ali programsko opremo);

(6)  trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja in s tem povezane infrastrukture, storitev in medijev;

(7)  dejavnosti, pri katerih se žive živali uporabljajo v poskusne in znanstvene namene, če ni mogoče zagotoviti skladnosti s Konvencijo Sveta Evrope za zaščito vretenčarjev, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene;

(8)  dejavnosti razvoja nepremičnin, tj. dejavnosti, katerih edini namen je obnova in ponujanje v zakup ali ponovna prodaja obstoječih stavb ter gradnja novih projektov; kljub temu pa so upravičene dejavnosti v nepremičninskem sektorju, ki so povezane s posebnimi cilji sklada InvestEU, navedenimi v členu 3(2) te uredbe, in/ali z upravičenimi področji za operacije financiranja in naložbene operacije iz priloge II k tej uredbi, na primer naložbe v projekte energijske učinkovitosti ali socialna stanovanja;

(9)  finančnih dejavnosti, na primer nakupa finančnih instrumentov ali trgovanja z njimi. Izključene so predvsem dejavnosti, usmerjene v odkup ali nadomestni kapital za namene odprodaje premoženja podjetij;

(10)  dejavnosti, ki so prepovedane z veljavno nacionalno zakonodajo;

(11)  razgradnje, uporabe, adaptacije ali gradnje jedrskih elektrarn;

(12)  naložb, povezanih z rudarstvom/ekstrakcijo, predelavo, distribucijo, skladiščenjem ali izgorevanjem fosilnih goriv in nafte, pa tudi naložb v zvezi z ekstrakcijo plina. Izključitev ne velja za:

i.  projekte, za katere ni primerne nadomestne tehnologije;

ii.  projekte v zvezi s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja;

iii.  projekte, pri katerih se uporabljajo naprave za zajemanje, shranjevanje ali izkoriščanje ogljikovega dioksida; industrijske ali raziskovalne projekte, s katerimi se glede na veljavna referenčna merila sistema za trgovanje z emisijami občutno zmanjšajo emisije toplogrednih plinov;

(13)  naložb v objekte za odstranjevanje odpadkov na odlagališčih. Izključitev ne velja za naložbe v:

i.  odlagališča na kraju samem, ki so stranski element industrijskega ali rudarskega naložbenega projekta, pri katerih je odlaganje odpadkov dokazano edina smiselna možnost za obravnavo industrijskih ali rudarskih odpadkov, nastalih pri zadevni dejavnosti;

ii.  obstoječa odlagališča, da se zagotovi uporaba deponijskega plina ter spodbujanje rudarjenja na odlagališčih in obdelave rudarskih odpadkov;

(14)  naložb v obrate za mehansko-biološko obdelavo. Izključitev ne velja za naložbe, s katerimi bi obstoječe obrate za mehansko-biološko obdelavo naknadno predelali, tako da bi bilo mogoče iz odpadkov pridobivati energijo ali reciklirati ločene odpadke, na primer za kompostiranje in anaerobno razgradnjo;

(15)  naložb v sežigalnice za obdelavo odpadkov. Izključitev ne velja za naložbe v:

i.  obrate, namenjene izključno obdelavi nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati;

ii.  obstoječe obrate za povečanje energijske učinkovitosti, zajemanje izpušnih plinov za shranjevanje ali uporabo ter pridobivanje snovi iz pepela, če te naložbe ne omogočijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov.

Izvajalski partnerji so še naprej odgovorni za zagotavljanje skladnosti ob podpisu ter za spremljanje skladnosti operacij financiranja in naložbenih operacij z izključitvenimi merili med izvajanjem projekta, po potrebi pa tudi za sprejetje ustreznih popravnih ukrepov.

(1)UL C […], […], str. […].
(2)UL C […], […], str. […].
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019. Besedilo, obarvano s sivo, ni bilo dogovorjeno v okviru medinstitucionalnih pogajanj.
(4)COM(2018)0097.
(5)COM(2018)0353.
(6)Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1).
(7)COM(2017)0206.
(8)COM(2017)0250.
(9)Objavljeno kot European Economy Discussion Paper št. 074 januarja 2018.
(10)
(11)Posodobiti sklic: UL C 373, 20.12.2013, str. 1. Sporazum je dostopen na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.C_.2013.373.01.0001.01.ENG&toc=OJ%3AC%3A2013%3A373%3ATOC
(12)Medinstitucionalni sporazum z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(13) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
(14)Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(15)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
(16)Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(17)Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(18)Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
(19)Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(20)
(21)

Zadnja posodobitev: 17. julij 2019Pravno obvestilo