Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0090(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0181/2018

Predložena besedila :

A8-0181/2018

Razprave :

PV 11/06/2018 - 15
CRE 11/06/2018 - 15

Glasovanja :

PV 12/06/2018 - 5.2
CRE 12/06/2018 - 5.2
Obrazložitev glasovanja
PV 18/04/2019 - 10.17

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0244
P8_TA(2019)0437

Sprejeta besedila
PDF 296kWORD 98k
Četrtek, 18. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Obveznost kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za izvedene finančne instrumente OTC in repozitoriji sklenjenih poslov ***I
P8_TA-PROV(2019)0437A8-0181/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov (COM(2017)0208 – C8-0147/2017 – 2017/0090(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0208),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0147/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 11. oktobra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 6. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0181/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1)UL C 385, 15.11.2017, str. 10.
(2)UL C 434, 15.12.2017, str. 63.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov
P8_TC1-COD(2017)0090

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(4) je začela veljati 16. avgusta 2012. Zahteve, ki jih vsebuje, in sicer centralni kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC; zahteve po kritju in zahteve za zmanjševanje operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa; obveznost poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih; zahteve za centralne nasprotne stranke (CNS) in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov prispevajo k zmanjšanju sistemskega tveganja s povečanjem preglednosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter zmanjšanjem kreditnega tveganja nasprotne stranke in operativnega tveganja, povezanega z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

(2)  Poenostavitev nekaterih področij, ki jih zajema Uredba (EU) št. 648/2012, in bolj sorazmeren pristop k njim sta v skladu s programom Komisije o ustreznosti in uspešnosti predpisov, ki je zlasti usmerjen v zmanjševanje regulativnih in upravnih bremen in v katerem je poudarjena potreba po zmanjševanju stroškov in po poenostavitvi, zato da bi politike Unije svoje cilje dosegale čim bolj učinkovito. Ta poenostavitev in bolj sorazmeren pristop ne bi smela posegati v krovna cilja ohranitve finančne stabilnosti in zmanjšanja sistemskih tveganj v skladu z izjavo voditeljev skupine G-20 na vrhu v Pittsburghu 26. septembra 2009.

(3)  Učinkoviti in odporni potrgovalni sistemi in trgi zavarovanj so bistveni elementi za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov in krepijo prizadevanja za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

(4)  Komisija je v letih 2015 in 2016 izvedla dve javni posvetovanji o uporabi Uredbe (EU) št. 648/2012 ▌. Komisija je prispevke o uporabi te uredbe prejela tudi od Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za vrednostne papirje in trge) (▌ ESMA ▌), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(5), Evropskega odbora za sistemska tveganja (▌ ESRB ▌), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(6), in Evropskega sistema centralnih bank (▌ ESCB ▌). Pri teh javnih posvetovanjih se je izkazalo, da zainteresirane strani podpirajo cilje Uredbe (EU) št. 648/2012, ki je torej ni treba korenito spremeniti. Komisija je 23. novembra 2016 v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 sprejela splošno poročilo. Čeprav se vse določbe Uredbe (EU) št. 648/2012 še niso uporabljale v celoti in zato celovita ocena navedene uredbe ni bila mogoča, so bila v navedenem poročilu opredeljena področja, na katerih je potrebno ciljno usmerjeno ukrepanje, da se zagotovi sorazmernejše, učinkovitejše in uspešnejše izpolnjevanje ciljev Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)  Uredba (EU) št. 648/2012 bi morala zajemati vse finančne nasprotne stranke, ki lahko pomenijo pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem. Zato bi bilo treba opredelitev finančne nasprotne stranke spremeniti.

(6)  Programi nakupov delnic za zaposlene so sheme, ki jih običajno uvede podjetje in v okviru katerih lahko osebe neposredno ali posredno vpišejo, kupijo, prejmejo ali imajo v lasti delnice navedenega podjetja ali drugega podjetja iz iste skupine, pod pogojem, da imajo koristi od tega programa vsaj zaposleni ali nekdanji zaposleni zadevnega podjetja ali drugega podjetja iz iste skupine, ali člani ali nekdanji člani odbora zadevnega podjetja ali drugega podjetja iz iste skupine. V sporočilu Komisije z dne 8. junija 2017 o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov so ukrepi v zvezi s programi nakupov delnic za zaposlene opredeljeni kot ukrepi, s katerimi bi lahko okrepili unijo kapitalskih trgov z namenom spodbujanja naložb malih vlagateljev. V skladu z načelom sorazmernosti se zato kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali alternativni investicijski sklad (AIS), vzpostavljen izključno zaradi izvajanja enega ali več programov nakupov delnic za zaposlene, ne bi smel šteti za finančno nasprotno stranko.

(7)  Pri nekaterih finančnih nasprotnih strankah je obseg dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC premajhen, da bi pomenil pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem, in premajhen, da bi bil centralni kliring ekonomsko izvedljiv. Te nasprotne stranke, splošno znane kot majhne finančne nasprotne stranke, bi morale biti izvzete iz obveznosti kliringa, še vedno pa bi zanje morala veljati zahteva za izmenjavo zavarovanja s premoženjem za zmanjševanje morebitnega sistemskega tveganja. Kadar pa pozicija finančne nasprotne stranke presega prag kliringa za vsaj en razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, izračunano na ravni skupine, bi morala obveznost kliringa veljati za vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, in sicer zaradi medsebojne povezanosti finančnih nasprotnih strank in morebitnega sistemskega tveganja za finančni sistem, ki bi lahko nastalo, če za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne bi bil opravljen centralni kliring. Finančna nasprotna stranka bi morala imeti možnost, da kadar koli dokaže, da njene pozicije ne presegajo več praga kliringa za kateri koli razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, in v tem primeru obveznost kliringa ne bi smela več veljati.

(8)  Nefinančne nasprotne stranke so manj medsebojno povezane kot finančne nasprotne stranke. Poleg tega so pogosto večinoma dejavne le v enem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC. Njihova dejavnost v primerjavi z dejavnostjo finančnih nasprotnih strank zato pomeni manjše sistemsko tveganje za finančni sistem. Področje uporabe obveznosti kliringa za nefinančne nasprotne stranke, ki se odločijo, da bodo svoje pozicije izračunavale vsakih 12 mesecev glede na pragove kliringa, bi bilo zato treba omejiti. Za te nefinančne nasprotne stranke bi morala obveznost kliringa veljati le v zvezi s tistimi razredi ▌izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki presegajo prag kliringa. Vendar pa bi za nefinančne nasprotne stranke morala še vedno veljati zahteva po izmenjavi zavarovanja s premoženjem, v primeru da bi bil presežen kateri izmed pragov kliringa. Za nefinančne nasprotne stranke, ki se odločijo, da svojih pozicij ne bodo izračunavale glede na pragove kliringa, bi morala obveznost kliringa veljati za vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC. Finančna nasprotna stranka bi morala imeti možnost, da kadar koli dokaže, da njene pozicije ne presegajo več praga kliringa za razred izvedenih finančnih instrumentov OTC; v tem primeru obveznost kliringa za navedeni razred izvedenih finančnih instrumentov OTC preneha veljati.

(9)  Da bi upoštevali morebitne spremembe na finančnih trgih, bi ESMA morala redno pregledovati pragove kliringa in jih po potrebi posodobiti. Temu rednemu pregledu bi moralo biti priloženo poročilo.

(10)  Zahteva po kliringu nekaterih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, povzroča pravno negotovost in operativne težave, prinaša pa le majhne koristi. Zlasti pa ta zahteva od nasprotnih strank pri teh pogodbah terja dodatne stroške in napore ter lahko vpliva tudi na nemoteno delovanje trga, ne da bi bistveno izboljšala enotno in dosledno uporabo Uredbe (EU) št. 648/2012 ali vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za udeležence na trgu. To zahtevo bi bilo zato treba odpraviti.

(11)  Nasprotne stranke z omejenim obsegom dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC imajo težave z dostopom do centralnega kliringa, bodisi kot stranke klirinškega člana ali prek posrednih ureditev kliringa. ▌ Zato bi bilo treba zahtevati, da klirinški člani in stranke klirinških članov klirinške storitve za druge nasprotne stranke opravljajo pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji, ne glede na to, ali to počnejo neposredno ali pa posredno tako, da omogočajo lastnim strankam, da jih opravljajo. Čeprav ta zahteva ne bi smela privesti do regulacije cen ali obveznosti sklepanja pogodb, bi bilo treba klirinškim članom in strankam dovoliti, da nadzorujejo tveganja, povezana s ponujenimi klirinškimi storitvami, kot so tveganja nasprotne stranke.

(12)  Informacije o finančnih instrumentih, zajete z dovoljenji CNS, morda ne določajo vseh razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere ima CNS dovoljenje za kliring. Da bi lahko ESMA izvajala svoje naloge in dolžnosti glede obveznosti kliringa, bi jo morali pristojni organi brez odlašanja uradno obvestiti o vseh informacijah, ki jih prejmejo od CNS v zvezi z namero CNS, da začne izvajati kliring za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, ki je zajet z njenim obstoječim dovoljenjem.

(13)  V določenih izjemnih okoliščinah bi moralo biti možno uvesti začasno mirovanje obveznosti kliringa. Taka uvedba mirovanja bi morala biti možna, kadar ne bi bila več izpolnjena merila, na podlagi katerih je bila za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uvedena obveznost kliringa. To bi se lahko zgodilo v primeru, kadar bi posamezni razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC postali neprimerni za obvezni centralni kliring ali kadar bi se katero od teh meril v zvezi s posameznimi razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC bistveno spremenilo. Uvedba mirovanja obveznosti kliringa bi morala biti možna tudi, kadar CNS ne bi več ponujala klirinške storitve za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke ter kadar druge CNS ne bi mogle dovolj hitro prevzeti teh klirinških storitev. ▌Uvedba mirovanja obveznosti kliringa pa bi morala biti možna tudi, kadar bi se to štelo za potrebno zaradi preprečitve resne grožnje za finančno stabilnost v Uniji. Da bi zagotovili finančno stabilnost in preprečili motnje na trgu, bi morala ESMA ob upoštevanju ciljev G-20 zagotoviti, da bi bila v primeru, da je odprava obveznosti kliringa primerna, ta izvedena med mirovanjem obveznosti kliringa in v dovolj dolgem časovnem obdobju, da bi bilo mogoče spremeniti ustrezne regulativne tehnične standarde.

(14)  Obveznost iz Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(7), v skladu s katero morajo nasprotne stranke z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere velja obveznost kliringa, trgovati na mestih trgovanja, v skladu s postopkom obveznosti trgovanja, podrobno pojasnjenim v navedeni uredbi, začne vejati, če se za določen razred izvedenih finančnih instrumentov določi, da zanj velja obveznost kliringa. Mirovanje obveznosti kliringa lahko povzroči, da nasprotne stranke niso zmožne izpolniti obveznosti trgovanja. Zato bi v primeru, da je bilo zaprošeno, da se uvede mirovanje obveznosti kliringa, in kadar se šteje, da so merila za začetek veljavnosti obveznosti trgovanja bistveno spremenjena, morala ESMA imeti možnost predlagati sočasno mirovanje obveznosti trgovanja na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 namesto Uredbe (EU) št. 600/2014.

(15)  Poročanje o preteklih pogodbah se je izkazalo za težavno zaradi pomanjkanja nekaterih podrobnosti, o katerih je sedaj treba poročati, pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 648/2012 pa o njih ni bilo treba poročati. Posledica sta visoka stopnja neporočanja in slaba kakovost sporočenih podatkov, hkrati pa je breme poročanja o teh pogodbah precejšno. Zato obstaja velika verjetnost, da ti pretekli podatki ne bodo uporabljeni. Poleg tega bodo številne pretekle pogodbe, ko bo začel veljati rok za poročanje o njih, že potekle, skupaj z njimi pa tudi zadevne izpostavljenosti in tveganja. Zaradi tega bi bilo treba zahtevo po poročanju o preteklih pogodbah odpraviti.

(16)  Transakcije znotraj skupine, ki vključujejo nefinančne nasprotne stranke, pomenijo le razmeroma majhen del vseh pogodb z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in se uporabljajo predvsem za notranje varovanje pred tveganji znotraj skupin. Te transakcije zato ne prispevajo znatno k sistemskemu tveganju in medsebojni povezanosti, hkrati pa obveznost poročanja o njih povzroča znatne stroške in obremenitve za nefinančne nasprotne stranke. ▌Transakcije med nasprotnimi strankami znotraj skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka, bi zato morale biti izvzete iz obveznosti poročanja, ne glede na sedež nefinančne nasprotne stranke.

(17)  Komisija je leta 2017 začela preverjati ustreznost javnega poročanja podjetij. Namen tega preverjanja je zbrati podatke o doslednosti, skladnosti, uspešnosti in učinkovitosti okvira Unije za poročanje. Glede na navedeno bi bilo treba podrobneje preučiti, ali bi bilo mogoče preprečiti nepotrebno podvajanje pri poročanju ter zmanjšati obseg poročanja o pogodbah z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso OTC, ali ga poenostaviti, pri tem pa upoštevati, da mora biti poročanje pravočasno in da je treba sprejeti ukrepe v skladu z uredbama (EU) št. 648/2012 in (EU) št. 600/2014. Pri tej analizi bi bilo treba predvsem preučiti sporočene podrobnosti, dostopnost podatkov za ustrezne organe in ukrepe za nadaljnjo poenostavitev verig poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso OTC, brez nepotrebne izgube informacij, zlasti glede nefinančnih nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa. Možnost splošnejše ocene uspešnosti in učinkovitosti ukrepov, ki jih je uvedla Uredba (EU) št. 648/2012 za izboljšanje delovanja in zmanjšanje bremena poročanja o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bi bilo treba preučiti, ko bo na voljo dovolj izkušenj in podatkov o uporabi navedene uredbe, zlasti glede kakovosti in dostopnosti podatkov, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov, pa tudi o uvedbi in izvajanju prenosa poročanja.

(18)  Da bi za ▌nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa, zmanjšali breme poročanja o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, bi morala biti finančna nasprotna stranka praviloma edina odgovorna▌, tudi pravno, ▌za poročanje – tako v lastnem imenu kot v imenu nefinančnih nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa – o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo te nefinančne nasprotne stranke, in za zagotavljanje točnosti ▌sporočenih podrobnosti. Da bi zagotovili, da ima finančna nasprotna stranka podatke, potrebne za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, bi morala nefinančna nasprotna stranka predložiti podrobnosti o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere ni mogoče razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Vendar bi morale nefinančne nasprotne stranke imeti možnost, da se odločijo poročati o svojih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC. V takih primerih bi morala nefinančna nasprotna stranka o tem obvestiti finančno nasprotno stranko ter bi morala biti odgovorna, tudi pravno, za sporočanje teh podatkov in zagotavljanje njihove točnosti.

(19)  Prav tako bi bilo treba določiti, kdo je odgovoren za poročanje o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih sta ena ali obe nasprotni stranki KNPVP ali AIS. Zato bi bilo treba opredeliti, da je za poročanje – v imenu KNPVP – o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene ta KNPVP, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti odgovorna ▌, tudi pravno ▌, družba, ki ta KNPVP upravlja. Podobno bi moral biti za poročanje – v imenu AIS – o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene ta AIS, ter za zagotavljanje točnosti ▌sporočenih podrobnosti odgovoren▌, tudi pravno, upravitelj tega AIS.

(20)  Da bi preprečili neskladnosti v Uniji pri uporabi tehnik zmanjševanja tveganja, bi morali pristojni organi postopke upravljanja tveganja, pri katerih je potrebna pravočasna, natančna in primerno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem med nasprotnimi strankami in pri katerih se uporabljajo notranji modeli, ter vse bistvene spremembe teh postopkov zaradi njihove zapletenosti potrditi, preden se začnejo izvajati.

(21)  Ker je potrebno mednarodno regulativno zbliževanje ter ker morajo nefinančne nasprotne stranke in majhne finančne nasprotne stranke zmanjšati tveganja zaradi svoje izpostavljenosti valutnemu tveganju, je treba določiti posebne postopke upravljanja tveganja za fizično poravnane valutne terminske posle in fizično poravnane valutne zamenjave. Primerno je, da se obvezna izmenjava gibljivega kritja pri fizično poravnanih valutnih terminskih poslih in fizično poravnanih valutnih zamenjavah zaradi njihovega specifičnega profila tveganja omeji na transakcije med najbolj sistemskimi nasprotnimi strankami, s čimer se omeji nastanek sistemskega tveganja in prepreči regulativno razhajanje na mednarodni ravni. Mednarodno regulativno zbliževanje bi bilo treba zagotoviti tudi glede postopkov upravljanja tveganja za druge razrede izvedenih finančnih instrumentov.

(22)  Storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju vključujejo storitve, kot je stiskanje portfelja. Stiskanje portfelja je izključeno iz področja uporabe obveznosti trgovanja, določene v Uredbi (EU) št. 600/2014. Za uskladitev Uredbe (EU) št. 648/2012 z Uredbo (EU) št. 600/2014, kadar je to potrebno in ustrezno, bi morala Komisija v sodelovanju z ESMA in ESRB oceniti, za katere storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju bi bilo morda treba odobriti izvzetje iz obveznosti kliringa, pri čemer bi morala upoštevati razlike med navedenima uredbama, možnost za izogibanje obveznosti kliringa, pa tudi to, v kolikšni meri storitve za zmanjševanje tveganja po trgovanju blažijo ali zmanjšujejo tveganje.

(23)  Da se povečata preglednost in predvidljivost začetnih kritij ter da se CNS prepreči, da bi spreminjale svoje modele začetnega kritja na način, ki bi se lahko zdel procikličen, bi morale CNS svojim klirinškim članom zagotoviti tako orodja za simulacijo zahtev za začetno kritje kot podroben pregled modelov začetnega kritja, ki jih uporabljajo. To je v skladu z mednarodnimi standardi, ki sta jih objavila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo in odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, zlasti pa z okvirom za razkrivanje, objavljenim decembra 2012, in standardi za javna kvantitativna razkritja za CNS, objavljenimi leta 2015, ki so pomembni za spodbujanje natančnega razumevanja tveganj in stroškov, povezanih z morebitnim sodelovanjem klirinških članov v CNS, in za povečanje preglednosti CNS za udeležence na trgu.

(24)  Nacionalna insolvenčna zakonodaja držav članic ne bi smela preprečevati, da bi bile CNS v primeru insolventnosti klirinškega člana sposobne z zadostno pravno varnostjo prenesti pozicije strank ali izplačati prilive iz likvidacije neposredno strankam, če gre za sredstva na zbirnih in posameznih ločenih računih za stranke. Da bi spodbujali kliring in izboljšali dostop do njega, nacionalna insolvenčna zakonodaja držav članic ne bi smela preprečevati, da bi CNS v zvezi s sredstvi in pozicijami, evidentiranimi na zbirnih ali posameznih ločenih računih za stranke, odprtih pri klirinškemu članu in pri CNS, uporabile postopke v primeru neplačil v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Kadar so vzpostavljene posredne ureditve kliringa, bi morale biti posredne stranke kljub temu še naprej deležne zaščite, ki bi bila po učinku enakovredna zaščiti, določeni s pravili o ločevanju in prenosljivosti ter postopki v primeru neplačil iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

(25)  Globe, ki jih ESMA lahko naloži repozitorijem sklenjenih poslov, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, bi morale biti dovolj učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da bi zagotovile učinkovitost nadzornih pooblastil ESMA ter povečale preglednosti pozicij in izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente ▌. Zneski glob, ki so bili prvotno določeni v Uredbi (EU) št. 648/2012, se glede na trenutni promet repozitorijev sklenjenih poslov niso izkazali za dovolj odvračilne, to pa bi lahko omejilo učinkovitost na navedeni uredbi temelječih nadzornih pooblastil, ki jih ima ESMA v zvezi z repozitoriji sklenjenih poslov. Zgornjo mejo osnovnih zneskov glob bi bilo zato treba povečati.

(26)  Organi tretje države bi morali imeti dostop do podatkov, ki se sporočajo repozitorijem sklenjenih poslov Unije, kadar tretja država izpolnjuje določene pogoje, ki zagotavljajo obdelavo teh podatkov, in kadar določa pravno zavezujočo in izvršljivo obveznost, ki organom Unije daje neposreden dostop do podatkov, ki se sporočajo repozitorijem sklenjenih poslov v tej tretji državi.

(27)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta(8) za repozitorije sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji, omogoča poenostavljen postopek registracije. Podoben poenostavljen postopek registracije bi bilo treba uvesti za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih

(28)  Zaradi nezadostne kakovosti in preglednosti podatkov, ki jih dajo na voljo repozitoriji sklenjenih poslov, jih subjekti, ki imajo odobren dostop do teh podatkov, težko uporabljajo za spremljanje trgov izvedenih finančnih instrumentov, regulatorji in nadzorniki pa ne morejo pravočasno identificirati tveganj za finančno stabilnost. Za izboljšanje kakovosti in preglednosti podatkov ter za uskladitev zahtev glede poročanja iz Uredbe (EU) št. 648/2012 s tovrstnimi zahtevami iz uredb (EU) 2015/2365 in (EU) št. 600/2014 je potrebna nadaljnja harmonizacija pravil in zahtev v zvezi s poročanjem, zlasti nadaljnja harmonizacija podatkovnih standardov, oblik, metod in ureditev za poročanje ter nadaljnja harmonizacija postopkov, ki bi jih repozitoriji sklenjenih poslov morali uporabljati za potrjevanje popolnosti in točnosti sporočenih podatkov ter postopkov za usklajevanje podatkov s podatki v drugih repozitorijih sklenjenih poslov. Poleg tega bi morali repozitoriji sklenjenih poslov nasprotnim strankam, ki ne poročajo, na zahtevo omogočiti, da pod razumnimi tržnimi pogoji dostopajo do vseh podatkov, sporočenih v njihovem imenu.

(29)  Uredba (EU) št. 648/2012 je vzpostavila konkurenčno okolje za storitve, ki jih zagotavljajo repozitoriji sklenjenih poslov. Nasprotne stranke bi zato morale imeti možnost, da izberejo repozitorij sklenjenih poslov, kateremu želijo poročati, in da repozitorij sklenjenih poslov tudi zamenjajo, če to želijo. Da se olajšajo take zamenjave in se zagotovi neprekinjena razpoložljivost podatkov brez podvajanja, bi morali repozitoriji sklenjenih poslov oblikovati ustrezne politike, s katerimi bi omogočili urejen prenos sporočenih podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, kadar bi to zahtevala nasprotna stranka, za katero velja obveznost poročanja.

(30)  Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da obveznost kliringa ne velja za pokojninske sheme, dokler CNS ne razvijejo ustrezne tehnične rešitve za prenos zavarovanja z nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja. Ker do zdaj še ni bila razvita izvedljiva rešitev, ki bi pokojninskim shemam omogočala udeležbo v centralnem kliringu, bi bilo treba to prehodno obdobje podaljšati za najmanj nadaljnji dve leti. Vendar bi moral centralni kliring ostati končni cilj, saj trenutni regulativni in tržni premiki udeležencem na trgu omogočajo, da v tem obdobju razvijejo ustrezne tehnične rešitve. Komisija bi morala ob pomoči ESMA, Evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa) (EBA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9), Evropskega nadzornega organa (Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(10), in ESRB spremljati napredek CNS, klirinških članov in pokojninskih shem pri oblikovanju izvedljivih rešitev, ki bodo omogočale udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu, in pripraviti poročilo o tem napredku. To poročilo bi moralo zajemati tudi rešitve in zadevne stroške za pokojninske sheme ob upoštevanju regulativnih in tržnih premikov, na primer sprememb, ki zadevajo vrsto finančne nasprotne stranke, za katero velja obveznost kliringa. Da bi se Komisija lahko odzvala na premike, ki ob sprejetju te uredbe niso bili predvideni, bi bilo treba nanjo prenesti pooblastilo, da navedeno prehodno obdobje podaljša dvakrat za eno leto, pri čemer najprej skrbno oceni potrebo po takšnem podaljšanju.

(31)  Prehodno obdobje, med katerim so bile pokojninske sheme izvzete iz obveznosti kliringa, je poteklo 16. avgusta 2018. Zaradi pravne varnosti in da bi se izognili prekinitvi, je treba retroaktivno podaljšati prehodno obdobje za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so jih pokojninske sheme sklenile od 17. avgusta 2018 do ... [dan pred datumom začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

(32)  Da bi poenostavili regulativni okvir, bi bilo treba preučiti, v kolikšni meri je potrebno in primerno obveznost trgovanja iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uskladiti s spremembami obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenimi s to uredbo, zlasti kar zadeva obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa. Ko bo na voljo dovolj izkušenj in podatkov o uporabi te uredbe, bi bilo treba pripraviti bolj splošno oceno, kakšni so učinki te uredbe na raven kliringa, ki ga izvajajo različne vrste nasprotnih strank, in na razporeditev kliringa znotraj vsake vrste nasprotnih strank, pa tudi na dostopnost klirinških storitev, vključno z učinkovitostjo sprememb, uvedenih s to uredbo, kar zadeva zagotavljanje klirinških storitev pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji s ciljem, da bi omogočili lažji dostop do kliringa.

(33)  Da bi zagotovili dosledno harmonizacijo tega, kdaj tržni pogoji pri opravljanju klirinških storitev štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne, ter da bi pod določenimi pogoji udeležencem na trgu zagotovili več časa, da razvijejo klirinške rešitve za pokojninske sheme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z določitvijo, kdaj tržni pogoji pri opravljanju klirinških storitev štejejo za poštene, razumne, nediskriminatorne in pregledne, ter s podaljšanjem prehodnega obdobja, v katerem ne bi smela veljati obveznost kliringa za izvedene finančne instrumente OTC, ki so jih sklenile pokojninske sheme. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(34)  Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, zlasti glede uvedbe mirovanja obveznosti kliringa in obveznosti trgovanja ter glede neposrednega dostopa zadevnih organov tretjih držav do informacij v ▌repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(12) ▌. Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj in s katerimi bi se za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uvedlo mirovanje obveznosti kliringa in obveznosti trgovanja, saj je za zagotovitev pravne varnosti glede izida postopka za uvedbo mirovanja potrebna takojšnja odločitev in so torej podani ustrezno utemeljeni izredno nujni razlogi.

(35)  Za zagotovitev dosledne harmonizacije pravil o tehnikah zmanjševanja tveganja, registraciji repozitorijev sklenjenih poslov in zahtevah glede poročanja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde, ki jih pripravi EBA ali ESMA in ki zadevajo: nadzorne postopke za zagotovitev začetne in tekoče potrditve postopkov upravljanja tveganja, za katere je potrebna pravočasna, natančna in primerno ločena izmenjava zavarovanja s premoženjem; podrobnosti o poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, ki je že registriran na podlagi Uredbe (EU) 2015/2365; postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov, postopke, ki jih repozitoriji sklenjenih poslov uporabljajo za preverjanje, ali nasprotna stranka poročevalka oz. subjekt poročevalec izpolnjuje zahteve glede poročanja in ali so sporočene informacije popolne in točne; pogoje, ureditve in potrebno dokumentacijo, na podlagi katerih določeni subjekti dobijo dostop do repozitorijev sklenjenih poslov. Komisija bi morala te regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 PDEU in v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010.

(36)  Prav tako bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da ▌sprejme izvedbene tehnične standarde, ki jih pripravi ESMA v zvezi s podatkovnimi standardi za informacije, ki jih je treba sporočati za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov, ter v zvezi z metodami in ureditvami za poročanje ter obliko vloge za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, ki je že registriran na podlagi Uredbe (EU) 2015/2365. Komisija bi navedene izvedbene tehnične standarde morala sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(37)  Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotoviti, da so pravila sorazmerna, ne povzročajo nepotrebnega upravnega bremena ali stroškov za zagotavljanje skladnosti, ne ogrožajo finančne stabilnosti ter povečujejo preglednost pozicij in izpostavljenosti za izvedene finančne instrumente OTC, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(38)  Uporabo nekaterih določb te uredbe bi bilo treba odložiti, da se vzpostavijo vsi bistveni izvedbeni ukrepi in se udeležencem na trgu omogoči sprejetje potrebnih ukrepov za namene skladnosti.

(39)  Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(1)  v členu 2 se točka 8 nadomesti z naslednjim:"

„(8) ,finančna nasprotna stranka‘ pomeni:

   (a) investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta*;
   (b) kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta**;
   (c) zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta***;
   (d) KNPVP in, kadar je ustrezno, njegovo družbo za upravljanje, ki sta pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES, razen če je ta KNPVP ustanovljen izključno zaradi izvajanja enega ali več programov nakupov delnic za zaposlene;
   (e) institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljena v točki 1 člena 6 Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta****;
   (f) alternativni investicijski sklad (AIS), kot je opredeljen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ki ima sedež v Uniji ali ga upravlja upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki je pridobil dovoljenje ali je registriran v skladu z navedeno direktivo, razen če je ta AIS ustanovljen izključno zaradi izvajanja enega ali več programov nakupov delnic za zaposlene ali če je ta AIS subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kot je navedeno v točki (g) člena 2(3) Direktive 2011/61/EU, ter, kadar je ustrezno, njegov UAIS s sedežem v Uniji;
   (g) centralno depotno družbo, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*****.

________________

* Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

** Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

*** Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

**** Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

***** Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;

"

(2)  člen 4 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se spremeni:

(i)  točke (a)(i) do (a)(iv) se nadomestijo z naslednjim:"

„(i) med dvema finančnima nasprotnima strankama, ki izpolnjujeta pogoje iz drugega pododstavka člena 4a(1);

   (ii) med finančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 4a(1), in nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1);
   (iii) med dvema nefinančnima nasprotnima strankama, ki izpolnjujeta pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1);
   (iv) med finančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 4a(1), ali nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz drugega pododstavka člena 10(1), na eni strani in subjektom s sedežem v tretji državi, za katerega bi, če bi imel sedež v Uniji, veljala obveznost kliringa, na drugi strani;“;

"

(ii)  točka (b) se nadomesti z naslednjim:"

„(b) so sklenjene ali prenovljene ▌na datum, od katerega začne veljati obveznost kliringa, ali po njem, pod pogojem, da na datum njihove sklenitve ali prenovitve obe nasprotni stranki izpolnjujeta pogoje iz točke (a).“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. Klirinški člani in stranke, ki neposredno ali posredno opravljajo klirinške storitve, to počnejo pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji, pri čemer jim ni treba sklepati pogodb. Taki klirinški člani in stranke sprejmejo vse razumne ukrepe za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in spremljanje navzkrižja interesov, zlasti med oddelkom za trženje in oddelkom za kliring, ki bi lahko negativno vplivalo na poštenost, razumnost, nediskriminatornost in preglednost opravljanja klirinških storitev. Take ukrepe bi bilo treba sprejeti tudi, kadar tržne in klirinške storitve izvajajo različni pravni subjekti iz iste skupine.

Klirinški člani in stranke lahko nadzorujejo tveganja, povezana s ponujenimi klirinškimi storitvami.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 82 za dopolnitev te uredbe v zvezi z določitvijo pogojev, pod katerimi se tržni pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka štejejo za poštene, razumne ▌, nediskriminatorne in pregledne, na podlagi:

   (a) zahtev v zvezi s poštenostjo in preglednostjo pristojbin, cen, politik popustov in drugih splošnih pogodbenih pogojev glede cenika brez poseganja v zaupnost pogodbenih dogovorov s posameznimi nasprotnimi strankami;
   (b) dejavnikov, ki predstavljajo razumne tržne pogoje za zagotovitev nepristranskih in razumnih pogodbenih dogovorov;
   (c) zahtev, ki spodbujajo klirinške storitve na pošten in nediskriminatoren način ob upoštevanju zadevnih stroškov in tveganj, tako da bodo morebitne razlike v zaračunanih cenah sorazmerne s stroški, tveganji in koristmi, ter
   (d) meril, ki klirinškemu članu ali stranki omogočajo nadzorovanje tveganj, povezanih s ponujenimi klirinškimi storitvami.“;

"

(3)  vstavi se naslednji člen:"

„Člen 4a

Finančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa

1.  Finančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, lahko vsakih 12 mesecev izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ▌v skladu z odstavkom 3.

Kadar finančna nasprotna stranka ne izračuna svojih pozicij ali kadar rezultat tega izračuna presega katerega koli od pragov kliringa, določenega v skladu s točko (b) člena 10(4), finančna nasprotna stranka:

   (a) o tem takoj uradno obvesti ESMA in zadevni pristojni organ ter, kadar je ustrezno, navede obdobje, uporabljeno za izračun;

   (b) v štirih mesecih po uradnem obvestilu iz točke (a) tega pododstavka vzpostavi klirinške ureditve in
   (c) zanjo začne veljati obveznost kliringa iz člena 4 za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se nanašajo na vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa, in so sklenjene ali prenovljene po preteku štirih mesecev po datumu uradnega obvestila iz točke (a) tega pododstavka;

2.  Za finančno nasprotno stranko, za katero na dan ...[datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] velja obveznost kliringa iz člena 4 ali za katero ta začne veljati v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, ta obveznost velja še naprej in mora še naprej izvajati kliring, dokler zadevnemu pristojnemu organu ne dokaže, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne presega praga kliringa, določenega na podlagi točke (b) člena 10(4).

Finančna nasprotna stranka mora biti zadevnemu pristojnemu organu sposobna dokazati, da izračun skupne povprečne pozicije ob koncu meseca za 12 zadnjih mesecev ne vodi v sistematično podcenjevanje te pozicije.

3.  Finančna nasprotna stranka v izračun pozicij iz odstavka 1 vključi vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene bodisi ona sama bodisi drugi subjekti znotraj skupine, kateri ta finančna nasprotna stranka pripada.

Ne glede na prvi pododstavek se za KNPVP in AIS pozicije iz odstavka 1 izračunajo na ravni sklada.

Družbe za upravljanje KNPVP, ki upravljajo več kot en KNPVP, in UAIS, ki upravljajo več kot en AIS, morajo biti sposobne dokazati zadevnemu pristojnemu organu, da izračun pozicij na ravni sklada ne vodi v:

   (a) sistematično podcenjevanje pozicij skladov, ki jih upravljajo, ali pozicij upravitelja, in
   (b) izogibanje obveznosti kliringa.

Zadevni pristojni organi finančne nasprotne stranke in drugih subjektov znotraj skupine vzpostavijo postopke sodelovanja, s katerimi zagotovijo, da bodo pozicije na ravni skupine ustrezno izračunane.“;

"

(4)  člen 5 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Kadar pristojni organ izda CNS dovoljenje za izvajanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC v skladu s členom 14 ali 15 ali če je razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega namerava CNS začeti izvajati kliring, zajet v obstoječem dovoljenju, izdanem v skladu s členom 14 ali 15, pristojni organ o tem dovoljenju ali razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega namerava CNS začeti izvajati kliring, takoj uradno obvesti ESMA.“;

"

(b)  v odstavku 2 se črta točka (c);

(5)  členu 6(2) se spremeni:

(a)  v odstavku 2 se črta točka (e);

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Če CNS nima več dovoljenja za izvajanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC ali ni priznana kot za to pristojna v skladu s to uredbo, ESMA takoj odstrani to CNS iz javnega registra za ta razred izvedenih finančnih instrumentov OTC.“;

"

(6)  vstavi se naslednji člen"

„Člen 6a

“Uvedba mirovanja obveznosti kliringa

1.  ESMA lahko zahteva, da Komisija za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke uvede mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1), kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

   (a) določeni razredi izvedenih finančnih instrumentov OTC na podlagi meril iz prvega pododstavka člena (5)4 in iz člena 5(5) niso več primerni za centralni kliring;
   (b) CNS bo verjetno prenehala opravljati kliring za te določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, kliringa zanje pa brez prekinitve ne more opraviti nobena druga CNS;
   (c) mirovanje obveznosti kliringa za te določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke je treba uvesti zato, da se prepreči ali odpravi resna grožnja za finančno stabilnost ali za pravilno delovanje finančnih trgov v Uniji, pri čemer je ta uvedba mirovanja sorazmerna s temi cilji.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se ESMA pred vložitvijo zahteve iz prvega pododstavka posvetuje z ESRB in pristojnimi organi, določenimi v skladu s členom 22.

Zahtevi iz prvega pododstavka se priložijo dokazi, da je izpolnjen vsaj eden od v njem navedenih pogojev.

Kadar ESMA meni, da je uvedba mirovanja obveznosti kliringa bistvena sprememba meril za začetek veljavnosti obveznosti trgovanja iz člena 32(5) Uredbe (EU) št. 600/2014, lahko zahteva iz prvega pododstavka tega odstavka vključuje tudi zahtevo za uvedbo mirovanja obveznosti trgovanja iz člena 28(1) in (2) navedene uredbe za iste določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, na katere se nanaša zahteva za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa.

2.  Organi, pristojni za nadzor nad klirinškimi člani, in pristojni organi, določeni v skladu s členom 22, lahko pod pogoji iz odstavka 1 tega člena od ESMA zahtevajo, da zahtevo za uvedbo mirovanja obveznosti kliringa predloži Komisiji. Pristojni organi pri vložitvi take zahteve navedejo razloge in predložijo dokaze, da je izpolnjen vsaj eden od pogojev iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.

ESMA v 48 urah po prejemu zahteve pristojnega organa iz prvega pododstavka tega odstavka in na podlagi razlogov in dokazov, ki jih ta navede oziroma predloži, bodisi zahteva, da Komisija uvede mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1), bodisi zahtevo iz prvega pododstavka tega odstavka zavrne. ESMA pristojni organ obvesti o svoji odločitvi. ESMA morebitno zavrnitev zahteve pristojnega organa pisno obrazloži.

3.  Zahtevi iz odstavkov 1 in 2 se ne objavita.

4.  Komisija po prejemu zahteve iz odstavka 1 brez nepotrebnega odlašanja na podlagi razlogov in dokazov, ki jih ESMA navede oziroma predloži, bodisi za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke iz odstavka 1 z izvedbenim aktom uvede mirovanje obveznosti kliringa bodisi zavrne zahtevano uvedbo mirovanja. Kadar Komisija zahtevano uvedbo mirovanja zavrne, o razlogih za to pisno obvesti ESMA. Komisija o tem takoj obvesti Evropski parlament in Svet ter jima pošlje razloge, predložene ESMA. Take informacije se ne objavijo.

Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom iz člena 86(3).

5.  Kadar tako zahteva ESMA v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 1 tega člena, se lahko z izvedbenim aktom, s katerim se za določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC uvede mirovanje obveznosti kliringa, za iste določene razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja uvedba mirovanja obveznosti kliringa, obenem uvede mirovanje obveznosti trgovanja iz člena 28(1) in (2) Uredbe (EU) št. 600/2014.

6.  Uvedba mirovanja obveznosti kliringa in po potrebi obveznosti trgovanja se sporoči ESMA in objavi v Uradnem listu Evropske unije, na spletni strani Komisije in v javnem registru iz člena 6.

7.  Mirovanje obveznosti kliringa iz odstavka 4 velja za začetno obdobje, ki ne presega treh mesecev od datuma začetka učinkovanja tega mirovanja.

Mirovanje obveznosti trgovanja iz odstavka 5 ima enako začetno obdobje veljavnosti.

8.  Kadar razlogi za mirovanje še vedno obstajajo, lahko Komisija ▌ z izvedbenim aktom podaljša obdobje mirovanja iz odstavka 4 za dodatna obdobja, ki ne presegajo treh mesecev, pri čemer skupno obdobje mirovanja ne presega 12 mesecev. Podaljšanja obdobja mirovanja se objavijo v skladu z odstavkom 6.

Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom iz člena 86(3).

ESMA dovolj zgodaj pred koncem obdobja mirovanja iz odstavka 7 tega člena ali obdobja podaljšanja iz prvega pododstavka tega odstavka Komisiji izda mnenje, ali razlogi za mirovanje še vedno obstajajo. Za namene točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 tega člena se ESMA posvetuje z ESRB in pristojnimi organi, določenimi v skladu s členom 22. ESMA izvod tega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. To mnenje se ne objavi.

Z izvedbenim aktom, ki podaljšuje mirovanje obveznosti kliringa, se lahko tudi podaljša obdobje mirovanja obveznosti trgovanja iz odstavka 7.

Podaljšanje mirovanja obveznosti trgovanja je veljavno za enako obdobje kot podaljšanje mirovanja obveznosti kliringa.“;

"

(7)  člen 9 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Nasprotne stranke in CNS zagotovijo, da se o podrobnostih morebitnih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih sklenejo, in morebitnih spremembah ali prenehanju pogodb, v skladu z odstavki 1a do 1f tega člena poroča v repozitorij sklenjenih poslov, registriran v skladu s členom 55 ali priznan v skladu s členom 77. Poroča se najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembi ali prenehanju pogodbe.

Obveznost poročanja velja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki:

   (a) so bile sklenjene pred 12. februarjem 2014 in so še vedno veljavne na ta dan;
   (b) so bile sklenjene 12. februarja 2014 ali pozneje.

Ne glede na člen 3 se obveznost poročanja ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, sklenjene znotraj iste skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka ali bi štela za nefinančno nasprotno stranko, če bi imela sedež v Uniji, in sicer pod naslednjimi pogoji:

   (a) obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidacijo;
   (b) za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj ter
   (c) nadrejeno podjetje ni finančna nasprotna stranka.

Nasprotne stranke o svoji nameri uveljavljanja izjeme iz tretjega pododstavka uradno obvestijo svoje pristojne organe. Izjema je veljavna, razen če se v treh mesecih po datumu uradnega obvestila obveščeni pristojni organi ne strinjajo, da so pogoji iz tretjega pododstavka izpolnjeni.“;

"

(b)  vstavijo se naslednji odstavki:"

„1a. Finančne nasprotne stranke so edine odgovorne, tudi pravno, za poročanje v imenu obeh nasprotnih strank o podrobnostih ▌pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih z nefinančno nasprotno stranko, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega pododstavka člena 10(1), in za zagotavljanje točnosti ▌sporočenih podrobnosti.

Za zagotovitev, da ima finančna nasprotna stranka vse podatke, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svoje obveznosti poročanja, nefinančna nasprotna stranka predloži podrobnosti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki sta jih sklenili med sabo, za katere ni razumno pričakovati, da jih finančna nasprotna stranka ima. Nefinančna nasprotna stranka je odgovorna za točnost predloženih podrobnosti.

Ne glede na prvi pododstavek se lahko nefinančne nasprotne stranke, ki so že vložile sredstva v sistem poročanja, odločijo, da bodo podrobnosti svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC s finančnimi nasprotnimi strankami sporočale v repozitorij sklenjenih poslov. V tem primeru nefinančne nasprotne stranke pred sporočanjem teh podrobnosti o svoji odločitvi obvestijo finančne nasprotne stranke, s katerimi so sklenile pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. V tem primeru so nefinančne nasprotne stranke odgovorne, tudi pravno, za sporočanje teh podrobnosti in zagotavljanje njihove točnosti.

Nefinančni nasprotni stranki, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega pododstavka člena 10(1) in ki s subjektom s sedežem v tretji državi sklene pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ni treba poročati na podlagi tega člena in ni pravno odgovorna za poročanje ali zagotavljanje točnosti podrobnosti takih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pod pogojem, da:

   (a) bi se ta subjekt iz tretje države štel za finančno nasprotno stranko, če bi imel sedež v Uniji;
   (b) je bila pravna ureditev za poročanje, ki velja za ta subjekt iz tretje države, določena za enakovredno na podlagi člena 13 ter
   (c) je finančna nasprotna stranka iz tretje države take informacije na podlagi pravne ureditve za poročanje te tretje države sporočila repozitorijem sklenjenih poslov, za katere velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 81(3) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.

1b.  Za poročanje ▌o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je nasprotna stranka KNPVP, ▌in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti je odgovorna, tudi pravno, družba za upravljanje tega KNPVP.

1c.  Za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je zadevna nasprotna stranka AIS, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti je odgovoren, tudi pravno, UAIS.

1d.  Pooblaščeni subjekt, odgovoren za upravljanje in delovanje v imenu institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki v skladu z nacionalnim pravom nima pravne osebnosti, je odgovoren, tudi pravno, za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je ta institucija nasprotna stranka, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti.

1e.  ▌Nasprotne stranke in CNS, ki morajo poročati o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, zagotovijo, da so te podrobnosti sporočene točno in brez podvajanja.

1f.  Nasprotne stranke in CNS, za katere velja obveznost poročanja iz odstavka 1, lahko to obveznost poročanja prenesejo na koga drugega. ▌“;

"

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 3, ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo:

   (a) podatkovne standarde in oblike za informacije, ki jih je treba sporočiti, kar vključuje vsaj:
   (i) mednarodne identifikatorje pravnih subjektov (▌LEI ▌);
   (ii) mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (▌ISIN ▌);
   (iii) edinstvene identifikatorje sklenjenega posla (▌UTI ▌);
   (b) metode in ureditve za poročanje;
   (c) pogostost poročanja;
   (d) datum, do katerega je treba sporočiti podatke o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih ▌.

ESMA pri pripravi teh osnutkov izvedbenih tehničnih standardov upošteva mednarodni razvoj ter standarde, dogovorjene na ravni Unije ali na svetovni ravni, in njihovo skladnost z zahtevami glede poročanja iz člena 4 Uredbe (EU) ▌2015/2365* in člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

________________

* Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).“;

"

(8)  člen 10 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. Nefinančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, lahko vsakih 12 mesecev izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ▌v skladu z odstavkom 3.

Kadar nefinančna nasprotna stranka ne izračuna svojih pozicij ali kadar rezultat tega izračuna za enega ali več razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC presega pragove kliringa, določene v skladu s točko (b) prvega pododstavka odstavka 4:

   (a) ta nefinančna nasprotna stranka o tem takoj uradno obvesti ESMA in zadevni pristojni organ ter, kadar je ustrezno, navede obdobje, uporabljeno za izračun;
   (b) ta nefinančna nasprotna stranka v štirih mesecih po uradnem obvestilu iz točke (a) tega pododstavka vzpostavi klirinške ureditve;
   (c) za to nefinančno nasprotno stranko začne veljati obveznost kliringa iz člena 4 v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenimi ali prenovljenimi več kot štiri mesece po uradnem obvestilu iz točke (a) tega pododstavka, ki se nanašajo na kategorije sredstev, za katere rezultat izračuna presega pragove kliringa, ali ki se nanašajo - kadar nefinančna nasprotna stranka ne izračuna svoje pozicije – na kateri koli razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katerega velja obveznost kliringa.

2.  Za nefinančno nasprotno stranko, za katero na dan ... [datum začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] velja obveznost kliringa iz člena 4 ali za katero obveznost kliringa začne veljati v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 tega člena, ta obveznost velja še naprej in mora še naprej izvajati kliring, dokler zadevnemu pristojnemu organu ne dokaže, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ▌ ne presega praga kliringa, določenega v skladu s točko (b) odstavka 4 tega člena.

Nefinančna nasprotna stranka mora biti zadevnemu pristojnemu organu sposobna dokazati, da izračun skupne povprečne pozicije ob koncu meseca za zadnjih 12 mesecev ne vodi v sistematično podcenjevanje pozicije.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„2a. Zadevni pristojni organi nefinančne nasprotne stranke in drugih subjektov znotraj skupine vzpostavijo postopke sodelovanja, s katerimi zagotovijo, da bodo pozicije na ravni skupine ustrezno izračunane.“;

"

(c)  v odstavku 4 se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„ESMA po posvetovanju z ESRB in drugimi zadevnimi organi redno pregleduje pragove kliringa iz točke (b) prvega pododstavka ter po potrebi in ob upoštevanju zlasti medsebojne povezanosti finančnih nasprotnih strank, predlaga spremembo regulativnih tehničnih standardov v skladu s tem odstavkom.“;

Temu periodičnemu pregledu se priloži poročilo ESMA o tej zadevi.“;

"

(9)  v členu 11 se odstavek 15 spremeni:

(a)  prvi pododstavek se spremeni:

(i)  točka (a) se nadomesti z naslednjim: ▌"

„(a) postopke upravljanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto ureditve zavarovanja in ločevanja iz odstavka 3;“;

"

(ii)  vstavi se naslednja točka:"

„(aa) nadzorne postopke, ki zagotavljajo začetno in tekočo potrditev teh postopkov upravljanja tveganja;“; ▌

"

(b)  tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:"

„Evropski nadzorni organi te osnutke regulativnih tehničnih standardov, razen tistih iz točke (aa) prvega pododstavka, Komisiji predložijo do 18. julija 2018.

EBA v sodelovanju z ESMA in EIOPA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz točke (aa) prvega pododstavka Komisiji predloži do … [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].“;

"

(10)  v členu 38 se dodata naslednja odstavka:"

„6. CNS svojim klirinškim članom zagotovi simulacijsko orodje, ki jim omogoča, da na bruto osnovi določijo znesek dodatnega začetnega kritja, ki ga CNS lahko zahteva pri kliringu nove transakcije. To orodje je dostopno le prek varnega dostopa in rezultati simulacije niso zavezujoči.

7.  CNS svojim klirinškim članom zagotovi informacije o modelih začetnega kritja, ki jih uporablja. Te informacije:

   (a) jasno razložijo, kako je zasnovan model začetnega kritja in kako deluje;
   (b) jasno opisujejo ključne predpostavke in omejitve modela začetnega kritja ter okoliščine, v katerih te predpostavke ne držijo več;
   (c) so dokumentirane.“;

"

(11)  v členu 39 se doda naslednji odstavek 11:"

„11. Nacionalni insolvenčni zakoni držav članic ne preprečujejo, da bi CNS ukrepala v skladu s členom 48(5), (6) in (7) v zvezi s sredstvi in pozicijami, evidentiranimi na računih iz odstavkov 2 do 5 tega člena.“;

"

(12)  člen 56 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Repozitorij sklenjenih poslov za namene člena 55(1) predloži ESMA:

   (a) vlogo za registracijo;
   (b) vlogo za razširitev obsega registracije, kadar je repozitorij sklenjenih poslov že registriran na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2015/2365.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

   (a) podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz točke (a) odstavka 1;
   (b) podrobnosti v zvezi s poenostavljeno vlogo za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 1.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do … [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.;

"

(c)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:"

„4. Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:

   (a) obliko vloge za registracijo iz točke (a) odstavka 1;
   (b) obliko vloge za razširitev obsega registracije iz točke (b) odstavka 1.

V zvezi s točko (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do ….. [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(13)  v členu 62 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:"

„5. Če mora biti pristojni nacionalni organ v skladu z nacionalnimi pravili za pridobitev zapisov o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 pooblaščen s strani sodnega organa, potem za tako pooblastilo zaprosi tudi ESMA. ESMA lahko za tako pooblastilo zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.“;

"

(14)  člen 63 se spremeni:

(a)  odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:"

„1. ESMA lahko za opravljanje svojih obveznosti v skladu s to uredbo izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih ter na vseh zemljiščih ali lastnini pravnih oseb iz člena 61(1). Kadar je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskih pregledov, lahko ESMA pregled na kraju samem izvede brez predhodne najave.

2.  Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore ter na vsa zemljišča ali lastnino pravnih oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, ki ga je sprejel ESMA, in imajo vsa pooblastila iz člena 62(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za obdobje in v obsegu, potrebnem za izvedbo inšpekcijskega pregleda.“;

"

(b)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. Če mora biti pristojni nacionalni organ v skladu z nacionalnimi pravili za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 pooblaščen s strani sodnega organa, potem za tako pooblastilo zaprosi tudi ESMA. ESMA lahko za tako pooblastilo zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.“;

"

(15)  člen 64 se spremeni:

(a)  odstavek 4 se nadomesti z naslednjim"

„4. Ko preiskovalni uradnik spis z ugotovitvami iz odstavka 3 predloži ESMA, o tem obvesti preiskovane osebe. Tem osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje dokumente ESMA.“;

"

(b)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:"

„8. Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnem obstoju dejstev, za katere ve, da lahko po pravu, ki se uporablja, predstavljajo kaznivo dejanje, zadeve predloži ustreznim organom za namen preiskovanja in morebitnega kazenskega pregona. ESMA poleg tega ne naloži glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar se zaveda, da je predhodna oprostilna sodba ali obsodba na podlagi istih dejstev ali dejstev, ki so bistveno ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.“;

"

(16)  v členu 65 se odstavek 2 spremeni:

(a)  v točki (a) se „20 000 EUR“ nadomesti z „200 000 EUR“;

(b)  ▌točka (b) ▌se nadomesti z naslednjim:"

„(b) za kršitve iz točk (a), (b) in (d) do (k) oddelka I Priloge I ter iz točk (a), (b) in (h) oddelka II Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 100 000 EUR.“;

"

(c)  doda se naslednja točka:"

„(c) za kršitve iz oddelka IV Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 10 000 EUR.“;

"

(17)  v členu 67, se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:"

„1. ESMA pred sprejetjem katerega koli sklepa v skladu s členom 73(1) in o naložitvi periodične denarne kazni v skladu s členom 66 omogoči osebam, ki so v postopku, da se izjavijo o njenih ugotovitvah. Sklepi ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, na katere so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

Prvi pododstavek tega odstavka se ne uporablja za sklepe iz točk (a), (c) in (d) člena 73(1), če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredno grozeča škoda finančnemu sistemu ali večja neposredno grozeča škoda integriteti, preglednosti, učinkovitosti in pravilnemu delovanju finančnih trgov, vključno s stabilnostjo in točnostjo podatkov, ki se sporočajo v repozitorij listinjenja. V takem primeru lahko ESMA sprejme začasni sklep in zadevnim osebam omogoči, da se o njem izjavijo čim prej po njegovem sprejetju.“;

"

(18)  v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:"

2. Znesek pristojbine, ki se zaračuna repozitoriju sklenjenih poslov, pokriva vse razumne administrativne stroške ESMA v zvezi z registracijo in dejavnostmi nadzora ESMA ter je sorazmeren s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in vrsto opravljene registracije in nadzora ESMA.;

"

(19)  vstavi se naslednji člen :"

„Člen 76a

Medsebojen neposreden dostop do podatkov

1.  Po potrebi imajo zadevni organi tretjih držav, v katerih ima sedež vsaj en repozitorij sklenjenih poslov, za opravljanje svojih obveznosti neposreden dostop do informacij v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji, pod pogojem, da je Komisija v ta namen sprejela izvedbeni akt v skladu z odstavkom 2.

2.  Komisija lahko na zahtevo organov iz odstavka 1 tega člena sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2), v katerih določi, ali pravni okvir tretje države organa prosilca izpolnjuje vse naslednje pogoje:

   (a) repozitoriji sklenjenih poslov s sedežem v tej tretji državi imajo ustrezno dovoljenje;
   (b) v tej tretji državi sta vzpostavljena stalen učinkovit nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov in učinkovito izvrševanje repozitorijev sklenjenih poslov;
   (c) obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti, vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami, ta jamstva pa so najmanj enakovredna jamstvom, določenim v tej uredbi;
   (d) za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo izdano dovoljenje v tej tretji državi, velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 81(3) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.“;

"

(20)  v členu 78 se dodata naslednja odstavka:"

„9. Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi naslednje postopke in politike:

   (a) postopke za učinkovito usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;
   (b) postopke za preverjanje, ali so sporočeni podatki popolni in točni ▌;
   (c) politike za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, kadar ga zahtevajo nasprotne stranke ali CNS iz člena 9 ali kadar je to potrebno iz drugih razlogov.

10.  Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

   (a) postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;
   (b) postopke, ki jih repozitoriji sklenjenih poslov uporabljajo za preverjanje, ali nasprotna stranka poročevalka oz. subjekt poročevalec izpolnjuje zahteve glede poročanja in ali so podatki, ki se sporočijo na podlagi člena 9, popolni in točni.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.;

"

(21)  v členu 80 se vstavi naslednji odstavek:"

„5a. Repozitorij sklenjenih poslov nasprotnim strankam, ki jim na podlagi člena 9(1a) do (1d) ni treba poročati o podrobnostih svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ter nasprotnim strankam in CNS, ki so obveznost poročanja prenesle na podlagi člena 9(1f), na njihovo zahtevo zagotovi dostop do informacij, sporočenih v njihovem imenu.“;

"

(22)  člen 81 se spremeni:

(a)  odstavku 3 se doda naslednja točka:"

„(q) zadevnim organom tretje države, v zvezi s katero je bil sprejet izvedbeni akt na podlagi člena 76a.“;

"

(b)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju s članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

   (a) katere informacije se objavijo ali dajo na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 3;
   (b) pogostost objavljanja informacij iz odstavka 1;
   (c) operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov in za zagotovitev dostopa do teh informacij subjektom iz odstavka 3;
   (d) pogoje, ureditve in potrebno dokumentacijo, na podlagi katerih repozitoriji sklenjenih poslov omogočijo dostop subjektom iz odstavka 3.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do …[ 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

ESMA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov zagotovi, da se z objavo informacij iz odstavka 1 ne razkrije identiteta katere od strank v pogodbi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

(23)  v členu 82 se odstavki 2 do 6 nadomestijo z naslednjim:"

„2. Pooblastilo iz členov 1(6), 4(3a), 64(7), 70, 72(3) ▌in 85(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3.  Prenos pooblastila iz členov 1(6), 4(3a), 64(7), člena 70 ter členov 72(3) in 85(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija si pred sprejetjem delegiranega akta prizadeva za posvetovanja z ESMA, in se posvetuje strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 1(6), 4(3a), 64(7), člena 70 ter členov 72(3) in 85(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

"

(24)  člen 85 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Komisija do ... [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] oceni uporabo te uredbe in pripravi splošno poročilo. Komisija to poročilo skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

"

(b)  vstavi se naslednji odstavek:"

„1a. ESMA do … [12 mesecev pred datumom iz odstavka 1] predloži Komisiji poročilo o:

   (a) učinku Uredbe (EU) 2019/...(13) Evropskega parlamenta in Sveta* na stopnjo kliringa s strani finančnih in nefinančnih nasprotnih strank in na razporeditev kliringa znotraj vsake vrste finančnih nasprotnih strank, zlasti kar zadeva finančne nasprotne stranke, ki imajo omejen obseg dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC, in kar zadeva ustreznost pragov kliringa iz člena 10(4);
   (b) učinku Uredbe (EU) 2019/... (14) na kakovost in dostopnost podatkov, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov, pa tudi o kakovosti informacij, ki so jih dali na voljo repozitoriji sklenjenih poslov;
   (c) spremembah okvira poročanja, vključno z uvedbo in izvajanjem prenosa poročanja iz člena 9(1a) ter zlasti z njenim učinkom na breme poročanja za nefinančne nasprotne stranke, za katere ne velja obveznost kliringa;
   (d) dostopnosti klirinških storitev, zlasti o tem, ali je zahteva po neposrednem ali posrednem opravljanju klirinških storitev pod poštenimi, razumnimi, nediskriminatornimi in preglednimi tržnimi pogoji iz člena 4(3a) učinkovito olajšala dostop do kliringa.

________________

* Uredba (EU) 2019/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov (UL L, …., str. ).“;

"

(c)  odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:"

„2. Komisija do ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] in nato vsakih 12 mesecev do zadnjega podaljšanja iz tretjega pododstavka pripravi poročilo, v katerem oceni, ali so bile razvite izvedljive tehnične rešitve za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja v okviru pokojninskih shem, in potrebo po morebitnih ukrepih za spodbujanje teh izvedljivih tehničnih rešitev.

ESMA do ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] in nato vsakih 12 mesecev do zadnjega podaljšanja iz tretjega pododstavka v sodelovanju z EIOPA, EBA in ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni:

   (a) ali so si CNS, klirinški člani in pokojninske sheme ustrezno prizadevali in razvili izvedljive tehnične rešitve, ki omogočajo udeležbo takih shem v centralnem kliringu s predložitvijo zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, vključno s posledicami teh rešitev za likvidnost trga in procikličnost ter njihovimi morebitnimi pravnimi ali drugimi posledicami;
   (b) obseg in naravo dejavnosti pokojninskih shem na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kliringom in brez kliringa v vsaki kategoriji sredstev in morebitna s tem povezana sistemska tveganja za finančni sistem;
   (c) kako dejstvo, da pokojninske sheme izpolnjujejo zahteve glede kliringa, vpliva na naložbene strategije teh shem, med drugim če to kakor koli spreminja razporeditev njihovih denarnih in nedenarnih sredstev;
   (d) posledice pragov kliringa, določenih v skladu s točko (b) člena 10(4), za pokojninske sheme;
   (e) vpliv drugih pravnih zahtev na razliko v stroških med pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC s kliringom in tovrstnimi pogodbami brez kliringa, vključno z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente brez kliringa in izračunom količnika finančnega vzvoda v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013;
   (f) ali so potrebni kakršni koli nadaljnji ukrepi za spodbujanje rešitve za kliring za pokojninske sheme.

Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da podaljša dvoletno obdobje iz člena 89(1) dvakrat, in sicer vsakič za eno leto, kadar ugotovi, da ni bila oblikovana nobena izvedljiva tehnična rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen.

CNS, klirinški člani in pokojninske sheme naredijo vse, da bi prispevali k razvoju izvedljivih tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru takih shem.

Komisija vzpostavi strokovno skupino, ki jo sestavljajo predstavniki CNS, klirinški člani, pokojninske sheme in druge strani, pristojne za tovrstne izvedljive tehnične rešitve, za spremljanje njihovih prizadevanj in oceno napredka pri razvoju izvedljivih tehničnih rešitev, ki bi olajšale kliring teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC v okviru pokojninskih shem, tudi za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja v okviru takih shem. Strokovna skupina se sestaja vsaj enkrat na šest mesecev. Komisija pri pripravi osnutka poročila v skladu s prvim pododstavkom upošteva prizadevanja CNS, klirinških članov in pokojninskih shem.“;

„3. Komisija do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] pripravi poročilo, v katerem oceni:

   (a) ali obveznosti poročanja o poslih oziroma transakcijah na podlagi člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in na podlagi te uredbe podvajajo obveznost poročanja o poslih v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso OTC, in ali bi bilo mogoče obseg poročanja o teh poslih zmanjšati ali ga poenostaviti za vse nasprotne stranke brez nepotrebne izgube informacij;
   (b) ali bi bilo potrebno in primerno obveznost trgovanja za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 600/2014 uskladiti s spremembami obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenimi z Uredbo (EU) 2019/... (15), zlasti kar zadeva obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa;
   (c) ali bi morali biti posli, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa iz člena 4(1), pri čemer upošteva, v kolikšni meri navedene storitve zmanjšujejo tveganje, predvsem kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, pa tudi, koliko je možnosti za izogibanje obveznosti kliringa in potencialno odvračanje od centralnega kliringa.

Komisija poročilo iz prvega pododstavka predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.“;

"

(d)  vstavi se naslednji odstavek:"

„3a. ESMA do … [11 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] predloži poročilo Komisiji. V tem poročilu se:

   (a) oceni skladnost obveznosti poročanja za izvedene finančne instrumente, ki niso OTC, iz Uredbe (EU) št. 600/2014 in iz člena 9 te uredbe, in sicer v zvezi s podrobnostmi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, o katerih se poroča, pa tudi dostopom ustreznih subjektov do podatkov in ali bi bilo treba te obveznosti uskladiti;
   (b) oceni izvedljivost nadaljnje poenostavitve verig poročanja za vse nasprotne stranke, tudi za vse posredne stranke, ob upoštevanju potrebe po pravočasnem poročanju in ukrepov, sprejetih v skladu s členom 4(4) te uredbe in členom 30(2) Uredbe št. 600/2014;
   (c) oceni uskladitev obveznosti trgovanja za izvedene finančne instrumente iz Uredbe (EU) št. 600/2014 s spremembami obveznosti kliringa za izvedene finančne instrumente, uvedenimi z Uredbo (EU) 2019/...(16), zlasti kar zadeva obseg subjektov, za katere velja obveznost kliringa;
   (d) v sodelovanju z ESRB oceni, ali bi morali biti posli, ki izhajajo neposredno iz storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju, vključno s stiskanjem portfelja, izvzeti iz obveznosti kliringa iz člena 4(1). V tem poročilu se:
   (i) prouči stiskanje portfelja in druge razpoložljive storitve za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki se ne uporabljajo za oblikovanje cen in ki zmanjšujejo netržna tveganja pri portfeljih izvedenih finančnih instrumentov brez spreminjanja tržnega tveganja portfeljev, kot je ponovno uravnoteženje transakcij.
   (ii) pojasnijo nameni in delovanje teh storitev za zmanjšanje tveganj po trgovanju ter se pojasni v kakšnem obsegu zmanjšujejo tveganje, zlasti kreditno tveganje nasprotne stranke in operativno tveganje, in oceni potreba po kliringu teh poslov ali njihovem izvzetju iz obveznosti kliringa zaradi upravljanja sistemskih tveganj, in
   (iii) oceni, v kakšnem obsegu bi lahko morebitno izvzetje iz obveznosti kliringa za te storitve odvračalo od centralnega kliringa in povzročilo izogibanje nasprotnih strank obveznosti kliringa;
   (e) oceni, ali se lahko razširi seznam finančnih instrumentov, ki v skladu s členom 47 štejejo za visoko likvidne z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, in ali bi ta seznam lahko vključeval enega ali več skladov denarnega trga, ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) 2017/1131*.

* Uredba (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o skladih denarnega trga (UL L 169, 30.6.2017, str. 8).“;

"

(25)  v členu 86 se doda naslednji odstavek:"

„3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.“;

"

(26)  v členu 89(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„1. Za pogodbe o izvedenih o finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, ki so neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninskih shem, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom takih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti, se obveznost kliringa iz člena 4 ne uporablja do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi]. ▌

Obveznost kliringa iz člena 4 se ne uporablja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz prvega pododstavka tega odstavka, ki so jih pokojninske sheme sklenile od 17. avgusta 2018 do ... [dan pred datumom začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].“;

"

(27)  Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma začetka veljavnosti, razen:

(a)  določb iz točk 10 in 11 člena 1 te uredbe, ki se nanašajo na člen 38(6) in (7) ter člen 39(11) Uredbe (EU) št. 648/2012 in se uporabljajo od ... [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi];

(b)  določb iz točke 7(b) člena 1 te uredbe, ki se nanašajo na člen 9(1a) do (1d) Uredbe (EU) št. 648/2012 in se uporabljajo od ... [12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi];

(c)  določb iz točk 2(b) in 20 člena 1 te uredbe, ki se nanašata na člen 4(3a) ter člen 78(9) in (10) Uredbe (EU) št. 648/2012 in se uporabljata od ... [24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V ...

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik,

PRILOGA

Priloga I se spremeni:

(1)  v oddelku I se dodajo naslednje točke:

„(i) repozitorij sklenjenih poslov krši točko (a) člena 78(9) , če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov za učinkovito usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(j)  repozitorij sklenjenih poslov krši točko (b) člena 78(9), če nima vzpostavljenih ustreznih postopkov, s katerimi se preveri popolnost in točnost sporočenih podatkov;

(k)  repozitorij sklenjenih poslov krši točko (c) člena 78(9), če nima vzpostavljenih ustreznih politik za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, kadar tako zahtevajo nasprotne stranke in CNS iz člena 9 ali kadar je to potrebno iz drugih razlogov.“;

(2)  v oddelku IV se doda naslednja točka:

„(d) repozitorij sklenjenih poslov krši člen 55(4), če ne obvesti pravočasno ESMA o vseh pomembnih spremembah pogojev za njegovo registracijo. “

(1)UL C 385, 15.11.2017, str. 10.
(2)UL C 434, 15.12.2017, str. 63.
(3)Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(4)Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
(5)Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(6)Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).
(7)Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).
(8)Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).
(9)Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).
(10)Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
(11)UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(12)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(13)+UL: prosimo, vstavite številko te uredbe.
(14)+UL: prosimo, vstavite številko te uredbe.
(15)+UL: prosimo, vstavite številko te uredbe.
(16)+UL: prosimo, vstavite številko te uredbe.

Zadnja posodobitev: 25. april 2019Pravno obvestilo