Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/0136(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0190/2018

Predložena besedila :

A8-0190/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/04/2019 - 10.18

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0438

Sprejeta besedila
PDF 388kWORD 121k
Četrtek, 18. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Izdaja dovoljenj CNS in zahteve za priznanje CNS iz tretjih držav ***I
P8_TA-PROV(2019)0438A8-0190/2018
Resolucija
 Prečiščeno besedilo

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1095/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav (COM(2017)0331 – C8-0191/2017 – 2017/0136(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0331),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0191/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 4. oktobra 2017(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 20. septembra 2017(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. marca 2019, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0190/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 385 15.11.2017, str. 3.
(2) UL C 434 15.12.2017, str. 63.


Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 18. aprila 2019 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2019/... Evropskega parlamenta in Sveta ▌o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav(1)
P8_TC1-COD(2017)0136

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  V Uredbi (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(5) se zahteva kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC prek centralne nasprotne stranke (CNS), kar je v skladu s podobnimi zahtevami v drugih državah skupine G-20. Z navedeno uredbo so bile prav tako uvedene stroge bonitetne in organizacijske zahteve ter zahteve glede vodenja poslov za CNS in določeni dogovori za njihov bonitetni nadzor za zmanjšanje tveganj za uporabnike CNS in podporo finančni stabilnosti.

(2)  Od sprejetja Uredbe (EU) št. 648/2012 se obseg in razpon poslovnih dejavnosti CNS v Uniji in po svetu hitro povečujeta. Širitev dejavnosti CNS se bo gotovo nadaljevala tudi v prihodnjih letih zaradi uvedbe dodatnih obveznosti kliringa in rasti prostovoljnega kliringa s strani nasprotnih strank, za katere ne velja obveznost kliringa. Predlog Komisije z dne 4. maja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 na ciljno usmerjen način za izboljšanje njene učinkovitosti in sorazmernosti bo ustvaril dodatne spodbude za CNS za ponujanje storitev centralnega kliringa izvedenih finančnih instrumentov nasprotnim strankam in olajšanje dostopa do kliringa za male finančne in nefinančne nasprotne stranke. Globlji in bolj integrirani kapitalski trgi, h katerim vodi unija kapitalskih trgov, bodo še povečali potrebo po čezmejnem kliringu v Uniji ter s tem dodatno povečali pomen in medsebojno povezanost CNS v finančnem sistemu.

(3)  Trenutno število CNS s sedežem v Uniji in dovoljenjem v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 ostaja relativno omejeno, in sicer je bilo avgusta 2018 teh 16. 32 CNS iz tretjih držav je priznanih na podlagi določb o enakovrednosti z navedeno uredbo, kar jim omogoča ponujanje njihovih storitev klirinškim članom in mestom trgovanja s sedežem v Uniji. Klirinški trgi so dobro integrirani po vsej Uniji, a v nekaterih razredih sredstev visoko skoncentrirani in medsebojno tesno povezani. Zaradi koncentracije tveganja je verjetnost propada CNS majhna, vendar lahko ima zelo velik učinek. V skladu s konsenzom, doseženim v okviru skupine G-20, je Komisija novembra 2016 sprejela predlog uredbe o sanaciji in reševanju CNS z namenom zagotovitve ustrezne pripravljenosti organov na reševanje CNS v težavah, zavarovanje finančne stabilnosti in omejevanje stroškov za davkoplačevalce.

(4)  Ne glede na navedeni zakonodajni predlog in ob upoštevanju vse večjega obsega, kompleksnosti in čezmejne razsežnosti kliringa v Uniji in po svetu bi bilo treba nadzorne ureditve za CNS iz Unije in iz tretjih držav ponovno preučiti. Z zgodnjo obravnavo opredeljenih težav ter vzpostavitvijo jasnih in skladnih nadzornih ureditev za CNS iz Unije in tretjih držav bi se okrepila splošna stabilnost finančnega sistema Unije, morebitno tveganje propada CNS pa bi se še zmanjšalo.

(5)  Ob upoštevanju navedenega je Komisija 4. maja 2017 sprejela sporočilo o odzivanju na izzive za kritične infrastrukture finančnega trga in nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov ter pri tem navedla, da so potrebne nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 648/2012 za izboljšanje sedanjega okvira, ki zagotavlja finančno stabilnost in podpira nadaljnji razvoj ter poglabljanje unije kapitalskih trgov.

(6)  Nadzorne ureditve iz Uredbe (EU) št. 648/2012 se opirajo predvsem na organe matičnih držav. CNS s sedežem v Uniji trenutno izdajajo dovoljenja in jih nadzirajo kolegiji nacionalnih nadzornikov, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), zadevne članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in drugi zadevni organi. Kolegiji so odvisni od usklajevanja in deljenja informacij s strani pristojnega nacionalnega organa, ki je odgovoren za uveljavljanje določb iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Različne nadzorne prakse za CNS po Uniji lahko privedejo do tveganj regulativne in nadzorne arbitraže, kar lahko ogrozi finančno stabilnost in omogoča nepošteno konkurenco. Komisija je na ta nastajajoča tveganja in na potrebo po večji konvergenci nadzora opozorila v Sporočilu o uniji kapitalskih trgov z dne 14. septembra 2016 in na javnem posvetovanju o delovanju evropskih nadzornih organov (ESA). ESMA bi se moral zato v okviru svoje že obstoječe splošne vloge – da skrbi za usklajevanje med pristojnimi organi in kolegiji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks, zagotovitve enotnih postopkov in doslednih pristopov ter okrepitve usklajenosti rezultatov nadzora – osredotočiti zlasti na področja nadzora, ki imajo čezmejno razsežnost ali morebiten čezmejni učinek. Na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj pri uporabi te uredbe bi moral določiti območja nadzora, ki imajo čezmejno razsežnost ali bi lahko imela čezmejni učinek.

(7)  Delovanje kolegijev, vzpostavljenih za CSN iz Unije, je ključnega pomena za učinkovit nadzor nad CNS. Da bi v vsej Uniji zagotovili skladnost procesov v okviru kolegijev, bi bilo treba izboljšati in še bolj standardizirati pisne dogovore, v katerih so določene praktične ureditve delovanja teh kolegijev. Da bi še spodbudili vlogo članov kolegija, bi morali imeti ti pravico sodelovati pri oblikovanju dnevnega reda sej kolegija. Zaradi večje preglednosti kolegijev, bi bilo treba javno razkriti njihovo sestavo. Da ne bi prihajalo do navzkrižij interesov, je v Uredbi (EU) št. 1024/2013 določeno, da bi bilo treba nadzorne naloge ECB ter naloge, ki se nanašajo na denarno politiko, in vse druge njene naloge izvajati popolnoma ločeno. To specifično ločitev odgovornosti ECB bi bilo treba priznati. Kadar je ECB članica kolegija, vzpostavljenega za CNS iz Unije, bi ji bilo zaradi njene funkcije pristojnega organa klirinškega člana v okviru enotnega nadzornega mehanizma in funkcije centralne banke izdajateljice, ki predstavlja Eurosistem, zato treba dodeliti dva glasova v kolegiju.

(8)  Število centralnih bank izdajateljic in pristojnih organov, odgovornih za nadzor nad klirinškimi člani iz držav članic, zastopanih v kolegijih, vzpostavljenih za CNS iz Unije, je trenutno omejeno. Da bi olajšali dostop do informacij širšemu krogu centralnih bank izdajateljic in pristojnih organov še drugih držav članic, na katerih finančno stabilnost bi lahko vplivale finančne težave CNS, bi bilo treba tudi drugim centralnim bankam izdajateljicam in pristojnim organom omogočiti, da na zahtevo sodelujejo v kolegijih. Da bi spodbujali doslednost pri nadzoru nad CNS v vsej Uniji, bi v kolegijih moral sodelovati tudi predsednik ali neodvisni član nadzornega odbora za CNS. Da bi zagotovili ustrezen, učinkovit in hiter postopek odločanja, navedene centralne banke izdajateljice in pristojni organi, ki sodelujejo na zahtevo, ter predsednik ali neodvisni član nadzornega odbora za CNS ne bi smeli imeti glasovalne pravice.

(9)  Da bi okrepili vlogo kolegijev, bi jim morali omogočiti, da dajo mnenje o dodatnih nadzornih območjih, ki bistveno vplivajo na poslovne dejavnosti CNS, tudi na oceno delničarjev in družbenikov s kvalificiranimi deleži v CNS ter na oddajo operativnih funkcij, storitev ali dejavnosti v zunanje izvajanje. Poleg tega bi moral kolegij imeti možnost, da na zahtevo katerega koli člana v svoje mnenje vključi priporočila za odpravo pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj CNS in povečanje njene odpornosti, ki pa jih mora sprejeti večina kolegija. Glasovanje kolegija o vključitvi takih priporočil bi bilo treba izvesti ločeno od glasovanja kolegija o mnenju. Da bi okrepili učinek mnenj in priporočil kolegija, bi jih morali pristojni organi ustrezno preučiti in jih v primeru znatnega odstopanja od teh mnenj ali priporočil obrazložiti.

(10)  Za dodatno spodbujanje konvergence nadzorniških odločitev bi moral ESMA prejeti nov mandat za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov o razširitvi dejavnosti in storitev ter za namen določitve pogojev za pregled modelov, testiranje izjemnih situacij in testiranje za nazaj. Poleg tega bi moral imeti pravico izdati potrebne smernice, v katerih bi podrobneje opredelil skupne postopke za proces nadzornega pregleda in ocenjevanja v zvezi s CNS.

(11)  Zaradi globalnega značaja finančnih trgov in potrebe po odpravi neskladij med nadzorom nad CNS iz Unije in nadzorom nad CNS iz tretjih držav bi bilo treba povečati sposobnost ESMA za spodbujanje konvergence pri nadzoru nad CNS. V ta namen bi bilo treba ustanoviti stalni notranji odbor za CNS (v nadaljnjem besedilu: nadzorni odbor za CNS), ki bi obravnaval naloge, povezane s CNS, ki imajo dovoljenje v Uniji, in CNS iz tretjih držav. Ustanovitev, naloge in sestava nadzornega odbora za CNS, vzpostavljenega v okviru ESMA, bi morali biti edinstvena rešitev za združitev strokovnega znanja na področju nadzora nad CNS in ne bi smela predstavljati precedensa za evropske nadzorne organe.

(1)  ▌

(12)  Nadzorni odbor za CNS bi moral biti odgovoren za posebne naloge, ki so mu dodeljene na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, da bi zagotovili pravilno delovanje notranjega trga ter finančno stabilnost Unije in njenih držav članic.

(2)  ▌

(13)  Da bi zajeli celoten razpon praktičnih izkušenj in operativnega strokovnega znanja s področja nadzora nad CNS, nadzorni odbor za CNS sestavljajo predsednik, neodvisna člana in pristojni organi držav članic, v katerih se nahaja CNS, ki ima dovoljenje. Kadar se navedeni nadzorni odbor sestane v zvezi s CNS z dovoljenjem, lahko centralne banke, ki izdajajo valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravljajo CNS z dovoljenjem, v njem prostovoljno sodelujejo pri ocenah prilagodljivosti CNS na neugoden razvoj dogodkov na trgu in relevantni razvoj dogodkov v celotni Uniji, s čimer se jim olajša dostop do informacij, ki bi lahko bile relevantne za izvajanje njihovih nalog. Kadar se navedeni nadzorni odbor sestane v zvezi s CNS iz tretjih držav, lahko centralne banke, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravljajo ali bodo opravile zadevne CNS iz tretjih držav, v njem prostovoljno sodelujejo pri pripravi odločitev glede CNS stopnje 2. Centralne banke izdajateljice bi morale biti članice nadzornega odbora za CNS brez glasovalne pravice. Predsednik nadzornega odbora za CNS bi moral imeti pravico, da kot opazovalce povabi člane kolegijev nadzornikov, s čimer bi zagotovili, da nadzorni odbor za CNS upošteva stališča drugih ustreznih organov.

(14)  Da bi zagotovili ustrezno raven strokovnega znanja in odgovornosti, bi moral odbor nadzornikov z odprtim izbirnim postopkom, ki bi ga organiziral in vodil ob pomoči Komisije in v katerem bi bilo upoštevano načelo uravnotežene zastopanosti spolov, imenovati predsednika in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS na podlagi zaslug, ▌ poznavanja področja kliringa, potrgovanja, bonitetnega nadzora in finančnih zadev ter izkušenj, relevantnih za nadzor in regulacijo CNS. Evropski parlament bi moral imeti možnost, da pred imenovanjem izbrane kandidate zasliši ter nato odobri ali zavrne njihovo imenovanje, vendar bi moral to narediti največ en mesec po tem, ko jih je izbral odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov lahko imenuje le tiste izbrane kandidate, ki jih je potrdil Evropski parlament.

(15)  Da bi zagotovili preglednost in demokratični nadzor ter zaščitili pravice institucij Unije, bi morali predsednik in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS odgovarjati Evropskemu parlamentu in Svetu za vse odločitve, ki jih sprejmejo na podlagi te uredbe.

(16)  Predsednik in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS bi morali delovati neodvisno in objektivno v interesu Unije. Zagotoviti bi morali ustrezno upoštevanje potrebe po pravilnem delovanju notranjih trgov in finančni stabilnosti v vseh državah članicah, ne glede na to, ali v njih obstajajo CNS z dovoljenjem ali ne, in v Uniji.

(17)  Da bi zagotovili ustrezen, učinkovit in hiter postopek odločanja v nadzornem odboru za CNS, bi morali imeti predsednik, neodvisna člana in pristojni organ države članice, v kateri ima CNS sedež, glasovalno pravico. Predstavniki centralne banke ali bank in opazovalci ne bi smeli imeti glasovalne pravice. Nadzorni odbor za CNS bi moral odločitve sprejemati z navadno večino članov, pri čemer bi moral imeti vsak član z glasovalno pravico po en glas, pri neodločenem izidu glasovanja pa bi moral biti odločilen glas predsednika. Pooblastilo za sprejetje končne odločitve bi moral imeti odbor nadzornikov ESMA.

(3)  ▌

(18)  Da bi zagotovili usklajen in dosleden nadzorni pristop v Uniji, bi moral biti nadzorni odbor za CNS odgovoren za pripravo določenih posebnih odločitev in izvajanje določenih nalog, zaupanih ESMA. Take odgovornosti krepijo vlogo ESMA pri usklajevanju med pristojnimi organi in kolegiji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks, zlasti na nadzornih področjih s čezmejno razsežnostjo ali morebitnim čezmejnim učinkom. V zvezi s tem bi lahko take zadevne nadzorne dejavnosti in odločitve zajemale zlasti področja nadzora, na katerih lahko različne nadzorne prakse privedejo do tveganj regulativne in nadzorne arbitraže ali ogrozijo finančno stabilnost. ESMA bi moral biti poleg tega seznanjen z vsemi mnenji, ki jih sprejmejo kolegiji, določeni v tej uredbi, tudi z osnovo za odločanje, na katero se mnenje kolegija nanaša, in morebitnimi priporočili, ki jih je kolegij v navedenih mnenjih upošteval.

(19)  Poleg tega bi morala v okviru nadzornega odbora za CNS potekati obvezna predhodna izmenjava mnenj in razprava o osnutkih odločitev pristojnih organov CNS o nekaterih področjih nadzora posebnega pomena. Vsi osnutki odločitev se lahko poleg tega prostovoljno in na pobudo pristojnih organov CNS predhodno izmenjajo. ESMA ne bi smel dati mnenja, če na podlagi izida razprave v okviru nadzornega odbora za CNS niso bila ugotovljena razhajajoča se mnenja. S pooblastilom ESMA za dajanje mnenj bi morali zagotoviti, da pristojni organ CNS prejme dodaten odziv skupine nadzornikov, izkušenih in specializiranih za nadzor CNS, na osnutke odločitev. Taka mnenja ESMA ne bi vplivala na odgovornost pristojnega organa CNS za sprejetje končne odločitve, kar pomeni, da bi končna vsebina zadevne odločitve še naprej ostala v polni pristojnosti pristojnega organa CNS. Če se pristojni organ z mnenjem ESMA ne strinja, bi mu moral predložiti pripombe o vseh pomembnih odstopanjih od tega mnenja. Pristojni organ bi moral pripombe predložiti ob sprejetju odločitve oziroma prej ali pozneje. V primeru, da pripombe predloži po sprejetju odločitve, bi moral to narediti brez nepotrebnega odlašanja. Mnenje ESMA ne bi posegalo v pooblastilo kolegijev, da, kadar je to primerno, določijo vsebino svojega mnenja po lastni presoji.

(20)  Če se v okviru dejavnosti nadzora nad CNS, ki imajo dovoljenje, pokaže pomanjkanje konvergence in usklajenosti pri izvajanju te uredbe, med drugim na podlagi obveznega in prostovoljnega posvetovanja ESMA s pristojnimi organi ter razprav v nadzornem odboru za CNS, bi ESMA moral spodbujati potrebno stopnjo konvergence in usklajenosti, tudi z izdajo smernic, priporočil ali mnenj. Za olajšanje tega procesa bi moral imeti nadzorni odbor za CNS možnost, da odboru nadzornikov predlaga, naj razmisli o sprejetju smernic, priporočil in mnenj ESMA. Nadzorni odbor za CNS bi poleg tega moral imeti pravico, da odboru nadzornikov predloži mnenja o odločitvah, ki naj bi jih ESMA sprejel glede nalog in dejavnosti pristojnih organov CNS. Nadzorni odbor za CNS bi moral na primer predložiti mnenja o osnutku tehničnih standardov ali osnutku smernic, ki ga ESMA pripravi na področju izdaje dovoljenja in nadzora nad CNS.

(21)  Da bi zagotovili učinkovit nadzor nad CNS iz tretjih držav, bi moral nadzorni odbor za CNS pripraviti dokončne osnutke odločitev, ki naj bi jih odobril odbor nadzornikov ESMA, in izvesti naloge, zaupane ESMA, v zvezi z določbami o priznanju in nadzoru CNS iz tretjih držav, določenih v tej uredbi. Ker so sodelovanje in informacije bistvenega pomena, bi moral nadzorni odbor za CNS, kadar se sestane v zvezi s CNS iz tretjih držav, kolegiju za CNS iz tretjih držav posredovati zadevne informacije, vključno z dokončnimi osnutki odločitev, ki jih predloži odboru nadzornikov, končnimi odločitvami, ki jih je sprejel odbor nadzornikov, dnevnimi redi in zapisniki sej nadzornega odbora za CNS ter vlogami za priznanje CNS s sedežem v tretji državi.

(22)  Da bi lahko nadzorni odbor za CNS učinkovito izvajal svoje naloge, bi mu moralo pri pripravi sej in pripravi analiz, potrebnih za izvajanje njegovih nalog, ter pri mednarodnem sodelovanju na upravni ravni, pomagati namensko osebje ESMA.

(23)  Centralne banke izdajateljice bi morale sodelovati pri pripravi odločitev nadzornega odbora za CNS iz tretjih držav o razvrstitvi CNS iz tretjih držav glede na njihov sistemski pomen in nadzoru nad CNS stopnje 2, da bi zagotovile pravilno izvajanje svojih nalog v zvezi z denarno politiko in nemotenim delovanjem plačilnih sistemov. Ker bi lahko bile za naloge teh centralnih bank še posebej pomembne odločitve ESMA v zvezi s CNS stopnje 2 o zahtevah po kritju, nadzoru likvidnostnega tveganja, zavarovanju s premoženjem, poravnavi in odobritvi dogovorov o interoperabilnosti, bi se moral nadzorni odbor za CNS posvetovati s centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravljajo ali bodo opravile CNS, na podlagi mehanizma „upoštevaj ali pojasni“.

(24)  Odbor nadzornikov ESMA bi moral sprejeti osnutke odločitev, ki jih predloži nadzorni odbor za CNS, v skladu s postopkom odločanja, določenem v Uredbi (EU) št. 1095/2010. Da bi zagotovili učinkovit in hiter postopek odločanja, bi moral odbor nadzornikov nekatere odločitve, ki se ne nanašajo na priznanje, razvrstitev CNS iz tretjih držav, posebne zahteve, naložene CNS stopnje 2, pregled ali preklic priznanja ali bistvene elemente stalnega nadzora CNS iz tretjih držav, pri katerem je potrebno posvetovanje s centralnimi bankami izdajateljicami, sprejeti v treh delovnih dneh.

(25)  Revidirati je treba tudi nadzorne ureditve v tej uredbi za CNS iz tretjih držav, ki ponujajo klirinške storitve znotraj Unije. Da bi preprečili pomembne posledice za finančno stabilnost subjektov iz Unije, je treba izboljšati dostop do informacij, sposobnost izvajanja inšpekcijskih pregledov na kraju samem in preiskav, možnost izmenjave informacij o CNS iz tretjih državah med zadevnimi organi Unije in držav članic ter možnost izvrševanja odločitev ESMA glede CNS iz tretjih držav. Obstaja tudi tveganje, da sprememb predpisov za CNS iz tretjih držav ali regulativnega okvira ▌tretje države ne bo mogoče upoštevati, kar bi lahko negativno vplivalo na regulativne ali nadzorne rezultate ▌, to pa bi posledično povzročilo neenake konkurenčne pogoje za CNS iz Unije in CNS iz tretjih držav.

(26)  Kliring velikega dela finančnih instrumentov, denominiranih v valutah držav članic, opravijo CNS iz tretjih držav. To pomeni velik izziv za organe Unije in držav članic pri zaščiti finančne stabilnosti.

(27)  Komisija bi morala v okviru zavezanosti integriranim finančnim trgom z odločitvami o enakovrednosti še naprej ugotavljati, da pravni in nadzorni okviri tretjih držav izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Za boljše izvajanje sedanje ureditve enakovrednosti v zvezi s CNS bi morala imeti možnost, da po potrebi podrobneje določi merila za ocenjevanje enakovrednosti ureditev CNS iz tretjih držav. Poleg tega je treba ESMA pooblastiti za spremljanje razvoja regulativnega in nadzornega okvira v tistih ureditvah CNS iz tretjih držav, ki jih Komisija šteje za enakovredne. Tako bi zagotovili, da bi tretje države še naprej izpolnjevale merila glede enakovrednosti in vse posebne pogoje, ki veljajo za njihovo uporabo. ESMA bi moral o svojih ugotovitvah zaupno poročati Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in kolegiju za CNS iz tretjih držav.

(28)  Trenutno velja, da lahko Komisija odločitev o enakovrednosti kadar koli spremeni, začasno razveljavi, pregleda ali prekliče, zlasti kadar razvoj dogodkov v tretji državi bistveno vpliva na elemente, ocenjene v skladu z zahtevami glede enakovrednosti iz te uredbe. Če zadevni organi tretje države ne sodelujejo več z ESMA ali drugimi nadzorniki Unije v dobri veri ali ne izpolnjujejo veljavnih zahtev glede enakovrednosti neprekinjeno, lahko Komisija med drugim organ tretje države opozori ali objavi posebno priporočilo. Če se Komisija kadar koli odloči za preklic odločitve o enakovrednosti tretje države, lahko odloži datum uporabe te odločitve z namenom odprave tveganj za finančno stabilnost ali motenj na trgu. Poleg pooblastil, ki jih ima trenutno na voljo, bi morala imeti tudi možnost določiti posebne pogoje, s katerimi bi zagotovila, da bo tretja država, na katero se odločitev o enakovrednosti nanaša, še naprej stalno izpolnjevala merila glede enakovrednosti. Prav tako bi morala imeti možnost določiti pogoje, s katerimi bi ESMA omogočila učinkovito izvajanje njegovih pristojnosti v zvezi s CNS iz tretjih držav, priznanimi na podlagi te uredbe, ali v zvezi s spremljanjem razvoja regulativnega in nadzornega okvira v tretjih državah, pomembnega za sprejete odločitve o enakovrednosti.

(29)  Zaradi vedno večje čezmejne razsežnosti CNS in medsebojnih povezav v finančnem sistemu Unije je treba izboljšati sposobnost Unije za odkrivanje, spremljanje in zmanjševanje morebitnih tveganj v zvezi s CNS iz tretjih držav. Vlogo ESMA bi zato bilo treba razširiti, tako da bi učinkovito nadziral CNS iz tretjih držav, ki zaprosijo za priznanje za zagotavljanje klirinških storitev v Uniji. Prav tako bi bilo treba izboljšati sodelovanje centralnih bank izdajateljic iz Unije pri priznavanju ▌CNS iz tretjih ▌držav, ki poslujejo v valuti, ki jo take banke izdajajo, nadzoru nad njimi ter pregledu in preklicu njihovega priznanja. Zato bi se bilo treba s temi bankami posvetovati o nekaterih vidikih, ki vplivajo na njihovo odgovornost na področju denarne politike v zvezi s finančnimi instrumenti, denominiranimi v valutah Unije, pri katerih kliring izvajajo ali bodo izvedle CNS s sedežem zunaj Unije.

(30)  Ko Komisija ugotovi, da je pravni in nadzorni okvir tretje države enakovreden okviru Unije, bi bilo treba pri postopku za priznanje CNS iz zadevne tretje države upoštevati tveganja, ki jih take CNS predstavljajo za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic.

(31)  Pri obravnavi vloge CNS iz tretje države za priznanje bi moral ESMA oceniti stopnjo sistemskega tveganja, ki ga CNS predstavlja za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na podlagi objektivnih in preglednih meril, določenih v tej uredbi. Ta merila bi morala prispevati k splošni oceni. Posameznega merila samega po sebi ne bi smeli šteti za odločilnega. ESMA bi moral pri ocenjevanju profila tveganja CNS iz tretje države upoštevati vsa tveganja, tudi operativna, kot so goljufije in kriminalne dejavnosti ter tveganja na področju informacijske tehnologije in kibernetike. Ta merila bi bilo treba podrobneje opredeliti v delegiranem aktu Komisije. Pri določanju teh meril bi bilo treba upoštevati naravo transakcij, za katere CNS opravi kliring, vključno z njihovo zahtevnostjo, nestanovitnostjo cen in povprečnim rokom zapadlosti, preglednost in likvidnost trgov ter v kolikšni meri so klirinške dejavnosti zadevne CNS izražene v evrih ali drugih valutah Unije. Pri tem bi lahko posebne lastnosti nekaterih pogodb o izvedenih instrumentih v kmetijstvu, ki se izvajajo na reguliranih trgih tretjih držav in se nanašajo na trge, ki večinoma služijo domačim nefinančnim nasprotnim strankam tiste tretje države, ki s takimi pogodbami upravlja svoja poslovna tveganja, zaradi nizke stopnje medsebojnega sistemskega povezovanja s preostalim delom finančnega sistema pomenile zanemarljivo tveganje za klirinške člane in mesta trgovanja v Uniji. Kadar v tretji državi velja okvir za sanacijo in reševanje CNS, bi ESMA moral tudi to upoštevati v svoji analizi stopnje sistemskega tveganja, ki ga za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic predstavlja CNS vlagateljica s sedežem v zadevni tretji državi.

(32)  CNS, ki niso sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, bi se morale šteti za „CNS stopnje 1“. CNS, ki so sistemsko pomembne za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bodo to verjetno postale, bi se morale šteti za „CNS stopnje 2“. Če ESMA ugotovi, da CNS iz tretje države ni sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, bi se morali za zadevno CNS uporabljati obstoječi pogoji za priznanje iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Če ESMA ugotovi, da je CNS iz tretje države sistemsko pomembna, bi bilo treba zadevni CNS naložiti posebne zahteve ▌. ESMA bi moral tako CNS priznati le, če izpolnjuje te zahteve. Te zahteve bi morale vključevati nekatere bonitetne zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 648/2012, katerih cilj je večja varnost in učinkovitost CNS. ESMA bi moral biti neposredno odgovoren za zagotavljanje, da sistemsko ▌pomembna CNS iz tretje države te zahteve izpolnjuje. S tem povezane zahteve bi mu morale poleg tega omogočati celovit in učinkovit nadzor nad zadevno CNS v skladu s to uredbo.

(33)  Da bi zagotovili ustrezno sodelovanje centralne banke ali centralnih bank, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravljajo ali bodo opravile CNS iz tretjih držav, pri priznavanju CNS stopnje 2, bi moral ESMA pri priznavanju takih CNS upoštevati, ali izpolnjujejo posebne zahteve, ki so jih navedene centralne banke izdajateljice morda uvedle pri izvajanju svojih nalog na področju monetarne politike. Te zahteve bi se morale nanašati na predložitev informacij centralni banki izdajateljici na njeno utemeljeno zahtevo, sodelovanje CNS s centralno banko izdajateljico v okviru testov izjemnih situacij, ki jih izvaja ESMA, in odprtje nočnega depozitnega računa pri centralni banki izdajateljici, pa tudi na zahteve v izjemnih situacijah, za katere centralna banka izdajateljica ali centralne banke izdajateljice menijo, da so nujne. Merila za dostop in zahteve centralne banke izdajateljice ali centralnih bank izdajateljic za odprtje nočnega depozitnega računa ne bi smeli pomeniti obveznosti premestitve vseh ali dela klirinških storitev CNS.

(34)  Kar zadeva zahteve, ki jih lahko centralna banka izdajateljica ali centralne banke izdajateljice uvedejo v izjemnih situacijah, lahko razvoj dogodkov na trgih, na katerih je bil opravljen centralni kliring, vpliva na transmisijo denarne politike ali na nemoteno delovanje plačilnih sistemov v situacijah, kot so pretresi na trgih (zlasti denarnih trgih in trgih začasne prodaje/začasnega odkupa), na katere se opira CNS, da bi pridobil likvidnost, situacije, v katerih operacije CNS prispevajo k usihanju likvidnosti na trgu, ali resne motnje v delovanju ureditev plačil ali poravnave, ki ovirajo zmožnost CNS za izpolnitev plačilnih obveznosti ali povečanje likvidnostnih potreb. Določitev takih izjemnih situacij je odvisna izključno od vidikov denarne politike in ni nujno, da sovpada z morebitnimi izrednimi razmerami v zvezi s CNS. V takih situacijah zato bonitetni okvir morda posledičnih tveganj ne ublaži v celoti; v tem primeru je morda potrebno neposredno ukrepanje centralnih bank izdajateljic, s katerim se zagotovi transmisija denarne politike ali nemoteno delovanje plačilnih sistemov.

(35)  V takih izjemnih situacijah morajo centralne banke izdajateljice morda, kolikor je to mogoče na podlagi njihovih institucionalnih okvirov, naložiti začasne zahteve v zvezi z likvidnostnimi tveganji, ureditvami poravnave, kritjem, zavarovanjem s premoženjem ali dogovori o interoperabilnosti. V primeru neizpolnjevanja takih začasnih zahtev bi lahko ESMA preklical priznanje CNS stopnje 2. Navedene zahteve bi lahko vključevale zlasti začasno izboljšanje obvladovanja likvidnostnega tveganja CNS stopnje 2, kot so zvišanje likvidnostnega blažilnika, povečanje pogostnosti zbiranja kritij znotraj dne in omejitve medvalutne izpostavljenosti, ali posebne postopke za polog gotovine in poravnavo plačil v valuti centralne banke. Ne bi se smele razširiti na druga področja bonitetnega nadzora in ne bi smele avtomatično pomeniti preklica priznanja. Poleg tega bi morala biti njihova uporaba pogoj za priznanje zgolj za omejeno obdobje do šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za dodatno obdobje, ki ne presega šest mesecev. Po izteku tega dodatnega obdobja njihova uporaba ne bi smela biti več pogoj za priznanje CNS stopnje 2. Vendar pa bi centralne banke izdajateljice v kontekstu nove ali drugačne izjemne situacije morale imeti možnost naložiti začasne zahteve, katerih uporaba bi bila predpogoj za priznanje CNS stopnje 2 v skladu s to uredbo.

(36)  Centralna banka izdajateljica bi morala pred uporabo zahtev ali pred njihovim morebitnim podaljšanjem ESMA, ostalim centralnim bankam, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih se opravlja ali se bo opravil kliring, in članom kolegija za CNS iz tretjih držav pojasniti, kakšni bodo učinki zahtev, ki jih namerava naložiti, na učinkovitost, stabilnost in odpornost CNS, ter utemeljiti, zakaj so te zahteve potrebne in sorazmerne za zagotovitev transmisije denarne politike ali nemotenega delovanja plačilnih sistemov ob hkratnem ustreznem upoštevanju potrebe po zaščiti zaupnih ali občutljivih informacij. Da bi se izognili podvajanju, bi morala centralna banka izdajateljica z ESMA in drugimi centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih se opravlja ali se bo opravil kliring, stalno sodelovati in z njimi izmenjevati informacije o začasnih zahtevah, ki se uporabljajo v izjemnih situacijah.

(37)  Centralna banka izdajateljica ali centralne banke izdajateljice bi morale ESMA čim prej, v vsakem primeru pa v 30 delovnih dneh od dneva, ko je bilo potrjeno, da CNS iz tretje države ni CNS stopnje 1 v skladu s členom 25(2a), ali, če so bile dodatne zahteve naložene po priznanju, v 90 delovnih dneh od dneva njihove naložitve, potrditi, ali CNS stopnje 2 izpolnjuje dodatne zahteve.

(38)  Stopnje tveganja, ki jih sistemsko pomembne CNS predstavljajo za finančni sistem in stabilnost Unije, so različne. Zahteve za sistemsko pomembne CNS bi zato bilo treba uporabljati sorazmerno s tveganji, ki jih CNS lahko predstavlja za Unijo. Če ESMA po posvetovanju z ESRB in v soglasju s ▌centralno banko oziroma centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravlja ali bo opravila CNS iz tretje države, na podlagi popolnoma utemeljene ocene, tudi kvantitativne tehnične ocene stroškov in koristi, sklene, da je CNS iz tretje države ali nekatere od njenih klirinških storitev tako sistemsko pomembne, da izpolnjevanje posebnih zahtev, določenih v tej uredbi, ne odpravlja v zadostni meri tveganja za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, bi zato, če bi bili drugi ukrepi nezadostni za odpravo tveganja za finančno stabilnost, moral imeti možnost, da Komisiji priporoči, da CNS ali nekatere njene klirinške storitve ne bi smele biti priznane. ESMA lahko v skladu s tem postopkom priporoči, da se CNS ne prizna, ne glede na to, ali so bile zadevna CNS ali nekatere od njenih storitev pred tem uvrščene med subjekte stopnje 2 ali ne.

Na podlagi tega priporočila bi Komisija morala imeti možnost, da v skrajnem primeru sprejme izvedbeni akt, v katerem določi, da zadevna CNS iz tretje države ne bi smela imeti možnosti opravljati nekaterih ali vseh svojih klirinških storitev klirinškim članom in mestom trgovanja s sedežem v Uniji, razen če ima v kateri koli državi članici dovoljenje za to v skladu s to uredbo. S tem izvedbenim aktom bi morali uvesti tudi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ne bi bilo daljše od dveh let in bi ga bilo mogoče enkrat podaljšati za dodatnih šest mesecev, v njem pa bi morali biti navedeni tudi pogoji, pod katerimi lahko CNS v prilagoditvenem obdobju še naprej opravlja nekatere klirinške storitve ali dejavnosti, in ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti v tem obdobju, da bi omejili morebitne stroške za klirinške člane in njihove stranke, zlasti tiste s sedežem v Uniji.

(39)  Za centralne banke izdajateljice je pomembno, da se ESMA z njimi posvetuje individualno in da izrazijo svoje soglasje z vsemi morebitnimi priporočili za zavrnitev priznanja CNS iz tretje države, saj bi taka odločitev lahko vplivala na valuto, ki jo izdajajo, in na poročilo ESMA o izvajanju morebitnega izvedbenega akta Komisije, sprejetega na podlagi takega priporočila. Vendar pa bi se v primeru takega priporočila ali poročila, soglasje ali pomisleki, ki bi jih lahko izrekla ena od centralnih bank, morali nanašati le na valuto, ki jo izdaja in ne na celotno priporočilo ali poročilo.

(40)  ESMA bi moral redno pregledovati priznanja CNS iz tretjih držav ter njihovo uvrstitev med CNS stopnje 1 ali stopnje 2. V tem smislu bi moral med drugim upoštevati spremembe narave, obsega in kompleksnosti poslovanja CNS iz tretje države. Taki pregledi bi morali biti izvedeni najmanj vsakih pet let ter kadar koli priznana CNS razširi ali zmanjša obseg svojih dejavnosti in storitev v Uniji. Če ESMA po tem pregledu ugotovi, da bi morala biti CNS stopnje 1 uvrščena med CNS stopnje 2, bi moral določiti ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev in v okviru katerega bi morala zadevna CNS izpolniti zahteve, ki veljajo za CNS stopnje 2.

(41)  ESMA bi moral imeti na zahtevo CNS stopnje 2 tudi možnost upoštevati, v kolikšni meri se lahko izpolnjevanje zahtev, ki veljajo v tretji državi, s strani sistemsko pomembne CNS iz te tretje države primerja z njenim izpolnjevanjem zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012. Pri izvedbi te ocene bi moral organ ESMA upoštevati izvedbeni akt, ki ga je sprejela Komisija in ki določa, da je pravna in nadzorna ureditev v tretji državi, v kateri ima CNS sedež, enakovredna ureditvi iz te uredbe in izpolnjuje vse pogoje, ki lahko veljajo za izvajanje tega izvedbenega akta. Pri izvedbi te ocene bi moral organ ESMA za zagotovitev sorazmernosti upoštevati tudi, v kolikšni meri so finančni instrumenti, katerih kliring opravlja CNS, denominirani v valutah Unije. Komisija bi morala sprejeti delegirani akt, v katerem bi podrobneje določila načine in pogoje za oceno take primerljive skladnosti.

(42)  ESMA bi moral imeti vsa potrebna pooblastila za nadzor priznanih CNS iz tretjih držav, da bi se zagotovilo njihovo stalno izpolnjevanje zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012. ▌

(43)  Za lažjo izmenjavo informacij ter lažje sodelovanje med ESMA, pristojnimi organi držav članic, odgovornimi za nadzor nad CNS, in pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor subjektov, na katere bi lahko vplivale dejavnosti CNS iz tretjih držav, bi moral ESMA ustanoviti kolegij za CNS iz tretjih držav. Člani kolegija bi morali imeti možnost zahtevati, da nadzorni odbor za CNS razpravlja o kateri koli konkretni zadevi v zvezi s CNS iz tretje države.

(44)  Da bi lahko ESMA svoje naloge v zvezi s CNS iz tretjih držav izvajal učinkovito, bi mu morale CNS iz tretjih držav za njegove nadzorne in upravne naloge plačevati pristojbine za nadzor. Pristojbine bi morale pokriti stroške vlog za priznanje CNS iz tretjih držav in nadzor nad njimi. Komisija bi morala v delegiranem aktu podrobneje opredeliti vrste pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihovo višino in način njihovega plačila.

(45)  ESMA bi moral imeti možnost, da izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v CNS stopnje 2 in z njimi povezanih tretjih osebah, ki so jim navedene CNS v zunanje izvajanje oddale operativne funkcije, storitve ali dejavnosti. Pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov s sedežem v Uniji, bi morali biti, kadar je to ustrezno, seznanjeni z ugotovitvami takih preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Centralne banke izdajateljice finančnih instrumentov, pri katerih kliring opravlja ali bo opravila CNS, bi morale imeti možnost, da zahtevajo udeležbo pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, kadar je to potrebno za izvajanje njihovih nalog na področju denarne politike.

(46)  ESMA bi moral imeti možnost naložiti periodične denarne kazni ter tako CNS iz tretjih držav prisiliti v končanje kršitve, v zagotovitev popolnih in pravilnih informacij, ki jih zahteva ESMA, ali v pristanek na preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem.

(47)  ESMA bi moral imeti možnost naložiti globe tako CNS stopnje 1 kot CNS stopnje 2, če ugotovi, da so namenoma ali iz malomarnosti kršile to uredbo, tako da so mu predložile napačne ali zavajajoče informacije. Imeti bi moral tudi možnost naložiti globe CNS stopnje 2, če ugotovi, da so namenoma ali iz malomarnosti kršile dodatne zahteve iz te uredbe, ki veljajo zanje. Če ESMA v skladu s členom 25a(1) ugotovi, da se za CNS stopnje 2 zaradi njene skladnosti z veljavnim pravnim okvirom tretje države lahko šteje, da izpolnjuje zahteve, navedene v členu 25(2b)(a) ter določene v členu 16 in naslovih IV in V, ravnanja zadevne CNS ne bi smeli šteti za kršitev te uredbe, kolikor je skladno s temi primerljivimi zahtevami.

(48)  Globe bi bilo treba naložiti v skladu z resnostjo kršitve. Kršitve bi bilo treba razdeliti v različne skupine, za katere bi bilo treba natančno opredeliti globe. Za izračun globe za posamezno kršitev bi moral ESMA uporabiti dvostopenjsko metodologijo, sestavljeno iz določitve osnovnega zneska globe in po potrebi njegove prilagoditve z določenimi koeficienti. Osnovni znesek bi bilo treba določiti ob upoštevanju letnega prometa zadevnih CNS iz tretjih držav, prilagoditve pa bi bilo treba izvesti s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega zneska z uporabo zadevnih koeficientov v skladu s to uredbo.

(49)  V tej uredbi bi morali biti določeni koeficienti, ki so povezani z oteževalnimi in olajševalnimi okoliščinami ter s pomočjo katerih bo lahko ESMA določil globo, sorazmerno z resnostjo kršitve, ki jo je storila CNS iz tretje države, ob upoštevanju okoliščin, v katerih je bila ta kršitev storjena.

(50)  Odločitev o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni bi morala temeljiti na neodvisni preiskavi.

(51)  ESMA bi moral pred odločitvijo o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni dati osebam, ki so predmet postopka, možnost zagovora, in tako spoštovati njihovo pravico do obrambe.

(52)  ESMA ne bi smel nalagati glob ali periodičnih denarnih kazni, če je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, ki izhaja iz identičnih ali skoraj enakih dejstev, postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

(53)  Odločitve ESMA o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni bi morale biti izvršljive, za njihovo izvrševanje pa bi se morala uporabljati pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se odločitve izvršujejo. Pravila civilnega postopka ne bi smela zajemati pravil kazenskega postopka, lahko pa bi zajemala pravila upravnega postopka.

(54)  ESMA bi moral biti v primeru kršitve, ki jo stori CNS stopnje 2, pooblaščen za izvedbo več nadzornih ukrepov, tudi tega, da od CNS stopnje 2 zahteva odpravo kršitve ▌ in v skrajnem primeru, če CNS stopnje 2 resno ali vztrajno krši to uredbo, prekliče priznanje. Nadzorne ukrepe bi moral uporabljati ob upoštevanju narave in resnosti kršitve ter ob spoštovanju načelo sorazmernosti. Pred sprejetjem odločitve o nadzornih ukrepih bi moral dati osebam, ki so predmet postopka, možnost zagovora in tako spoštovati njihovo pravico do obrambe. Če se odloči za preklic priznanja, bi moral omejiti morebitno motnjo na trgu z določitvijo ustreznega prilagoditvenega obdobja, ki ni daljše od dveh let.

(55)  V zvezi s potrditvijo bistvenih sprememb modelov in parametrov, sprejetih za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganj, ki jo izvedejo pristojni organi in ESMA, bi bilo treba pojasniti postopkovne vidike in povezavo med to potrditvijo in sklepom kolegija. Predhodno sprejetje bistvene spremembe modelov ali parametrov bi moralo biti mogoče, kadar je to potrebno, zlasti kadar je njihova hitra sprememba nujna za zagotavljanje stabilnosti upravljanja tveganj CNS.

(56)  Učinkovit nadzor nad CNS temelji na krepitvi zmožnosti, strokovnih znanj, sposobnosti ter medsebojnega sodelovanja in izmenjave med institucijami. Ker so to procesi, ki se s časom razvijajo in sledijo lastni dinamiki, bi bilo treba pri načrtovanju funkcionalnega, uspešnega in učinkovitega nadzornega sistema za CNS upoštevati njegov možen dolgoročni razvoj. Zato se bo delitev pristojnosti, določena v tej uredbi, verjetno razvijala vzporedno z vlogo in zmogljivostmi ESMA, ob podpori nadzornega odbora za CNS. Da bi razvili učinkovit in odporen nadzorni pristop v zvezi s CNS, bi morala Komisija pregledati učinkovitost nalog ESMA, zlasti nalog nadzornega odbora za CNS, pri spodbujanju konvergence in usklajenosti pri izvajanju Uredbe (EU) št. 648/2012 v Uniji, pa tudi razdelitve odgovornosti med institucijami in organi Unije in držav članic. Komisija bi prav tako morala poročati o učinku uredbe na zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za CNS ter oceniti okvir za priznavanje CNS iz tretjih držav ter nadzor nad njimi. Komisija bi morala to poročilo skupaj z vsemi morebitnimi ustreznimi predlogi predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu v 36 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe.

(57)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerih so podrobneje opredeljeni vrste pristojbin, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihova višina in način njihovega plačila, opredeljena ▌ merila za ugotavljanje, ali je CNS iz tretje države sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bo to verjetno postala, podrobneje opredeljena merila, ki jih je treba uporabiti pri ocenah enakovrednosti tretjih držav, ter opredeljeni način in pogoji izpolnjevanja določenih zahtev s strani CNS iz tretjih držav, nadaljnja postopkovna pravila v zvezi z naložitvijo glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami o pravicah do obrambe, roki, pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni in roki zastaranja za naložitev in izvršitev denarnih kazni ali glob, in ukrepi za spremembo Priloge IV, da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih.

(58)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi s priznanjem CNS iz tretjih držav in enakovrednostjo pravnih okvirov tretjih držav.

(59)  Ker ciljev te uredbe, tj. povečanja varnosti in učinkovitosti CNS z določitvijo enotnih zahtev za njihove dejavnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(60)  Uporabo pooblastila, s katerim bi ESMA priznal CNS iz tretje države kot CNS stopnje 1 ali CNS stopnje 2, bi bilo treba odložiti, dokler niso podrobneje opredeljena merila za presojo (i) tega, ali je CNS iz tretje države sistemsko pomembna za finančni sistem EU ali ene ali več njenih držav članic oziroma bo to verjetno postala, in (ii) primerljive skladnosti.

(61)  Uredbo (EU) ▌ št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

1.  v odstavku 2 člena 6 se točka (b) nadomesti z naslednjim:"

„(b) tiste CNS, ki so dobile dovoljenje v skladu s členom 17 ali so priznane v skladu s členom 25, in datum izdaje dovoljenja oziroma datum priznanja, pri čemer so navedene tiste CNS, ki imajo dovoljenje ali so priznane za namene obveznosti kliringa;“;

"

2.  v členu 15 se doda naslednji odstavek:"

„3. Da bi zagotovili dosledno uporabo tega člena, ESMA v sodelovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih so določeni pogoji, pod katerimi dodatne storitve ali dejavnosti, na katere želi CNS razširiti svoje poslovanje, niso zajete v začetnem dovoljenju in je zato potrebna razširitev dovoljenja v skladu z odstavkom 1, in postopek za posvetovanje s kolegijem, ustanovljenim v skladu s členom 18, o tem, ali so ti pogoji izpolnjeni ali ne.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

3.  v členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:"

„3. Pristojni organ v 30 delovnih dneh od prejema vloge ▌ oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, določi rok, do katerega mora CNS vlagateljica predložiti dodatne informacije. Po prejemu takih dodatnih informacij jih pristojni organ nemudoma posreduje ESMA in kolegiju, ustanovljenim v skladu s členom 18(1). Potem ko pristojni organ oceni, ▌da je vloga popolna, o tem uradno obvesti CNS vlagateljico, člane kolegija in ESMA.“;

"

4.   člen 18 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Pristojni organ CNS v 30 koledarskih dneh po vložitvi popolne vloge v skladu s členom 17 zaradi lažjega izvajanja nalog iz členov 15, 17, 30, 31, 32, 35, 49, 51 in 54 ustanovi kolegij, ki ga upravlja in mu predseduje.“;

"

(b)  v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:"

„(a) predsednik ali kateri koli neodvisni član nadzornega obora za CNS iz točk (a) in (b) člena 24a(2);“;

"

(c)  v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:"

(c) pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov CNS s sedežem v treh državah članicah, ki v obdobju enega leta skupaj največ prispevajo v jamstveni sklad CNS iz člena 42, po potrebi vključno z ECB v okviru nalog, ki zadevajo bonitetni nadzor kreditnih institucij v okviru enotnega nadzornega mehanizma in so nanjo prenesene v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013(6).“;

"

(d)  v odstavek 2 se vstavi točka (ca):"

„(ca) pristojni organi klirinških članov, razen tistih iz točke (c), s soglasjem pristojnega organa CNS. Ti pristojni organi od pristojnega organa CNS zahtevajo odobritev njihove udeležbe na kolegiju, zahtevo pa utemeljijo z oceno učinka, ki bi ga finančne težave CNS lahko imele na finančno stabilnost njihove države članice. Če pristojni organ CNS zahteve ne odobri, predloži celovito in podrobno utemeljitev v pisni obliki.“;

"

(e)  v odstavku 2 se doda naslednja točka (e):"

„(i) centralne banke, ki izdajajo valute Unije za finančne instrumente, katerih kliring opravljajo ali bodo opravile CNS, razen tistih iz točke (h), s soglasjem pristojnega organa CNS. Te centralne banke od pristojnega organa CNS zahtevajo odobritev njihove udeležbe na kolegiju, zahtevo pa utemeljijo z oceno učinka, ki bi ga finančne težave CNS lahko imele na valuto, ki jo izdajajo. Če pristojni organ CNS zahteve ne odobri, predloži celovito in podrobno utemeljitev v pisni obliki.“;

"

(f)  v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:"

„pristojni organ CNS v 30 koledarskih dneh po ustanovitvi kolegija na svoji spletni strani objavi seznam njegovih članov in ga priglasi ESMA. Seznam posodablja brez nepotrebnega odlašanja po vsaki spremembi sestave kolegija. ESMA na svoji spletni strani brez nepotrebnega odlašanja objavi sezname članov vsakega od kolegijev, ustanovljenih po priglasitvi s strani pristojnih organov CNS.“;

"

(g)  v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:"

„Da bi olajšali opravljanje nalog, dodeljenih kolegijem na podlagi prvega pododstavka, imajo lahko člani kolegija iz odstavka 2 pravico prispevati k oblikovanju dnevnega reda sej kolegija, zlasti tako, da nanj dodajo točke“.;

"

(h)  v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:"

„Ta dogovor določa praktične ureditve delovanja kolegija, vključno s podrobnimi pravili o:

   (i) postopkih glasovanja iz člena 19(3);
   (ii) postopkih oblikovanja dnevnega reda sej kolegija;
   (iii) pogostnosti sej kolegija;
   (iv) obliki in obsegu informacij, ki jih mora pristojni organ CNS predložiti članom kolegija, zlasti informacij, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 21(4);
   (v) ustreznih minimalnih časovnih okvirih, v katerih člani kolegija ocenijo zadevno dokumentacijo;
   (vi) načinih komunikacije med člani kolegija.

Dogovor lahko določa tudi naloge, ki se zaupajo pristojnemu organu CNS ali drugemu članu kolegija.“;

"

(i)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Da se zagotovi dosledno in usklajeno delovanje kolegijev v vsej Uniji, ESMA v sodelovanju z ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo pogoje, pod katerimi se bodo valute Unije iz točke (h) odstavka 2 štele za najpomembnejše, in podrobnosti o praktičnih ureditvah iz odstavka 5.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do ... [dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe o spremembi].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

5.  člen 19 se spremeni:

(a)  doda se naslednji odstavek:"

„1a. Kadar kolegij da mnenje v skladu s to uredbo, lahko mnenje, ki ga je sprejel, na zahtevo katerega koli njegovega člana, poleg ugotovitve, ali CNS izpolnjuje vse zahteve, ki so določene v tej uredbi, ali ne, vključuje tudi priporočila, namenjena odpravi pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj CNS in povečanju njene odpornosti, če jih sprejme večina kolegija v skladu z odstavkom 3.

Kadar kolegij lahko da mnenje, lahko katera koli centralna banka izdajateljica, ki je članica kolegija v skladu s točkama (h) in (i) sprejme priporočila o valuti, ki jo izdaja.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Večinsko mnenje kolegija se sprejme z navadno večino članov.

V kolegijih, ki jih sestavlja do vključno 12 članov, lahko glasujeta največ dva člana kolegija iz iste države članice, vsak član z glasovalno pravico pa ima po en glas. V kolegijih, ki jih sestavlja več kot 12 članov, lahko glasujejo največ trije člani iz iste države članice, vsak član z glasovalno pravico pa ima po en glas.

Kadar je v skladu s točkama ▌(c) in (h) člena 18(2) članica kolegija ECB, ima v kolegiju dva glasova.

Člani kolegija iz točk (a), (ca) in (i) člena 18(2) nimajo pravice glasovati o mnenjih kolegija.“;

"

(c)  doda se naslednji odstavek:"

„4. Brez poseganja v postopek, predpisan v členu 17, pristojni organ CNS ustrezno upošteva mnenje kolegija, sprejeto v skladu z odstavkom 1, vključno z morebitnimi priporočili, namenjenimi odpravi pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj CNS in povečanju njene odpornosti. Če se pristojni organ CNS ne strinja z mnenjem kolegija, vključno z morebitnimi priporočili iz mnenja, namenjenimi odpravi pomanjkljivosti pri upravljanju tveganj CNS in povečanju njene odpornosti, celovito utemelji svojo odločitev in obrazloži vsakršno pomembnejše odstopanje od tega mnenja ali priporočil.“;

"

6.  člen 21 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. Pristojni organi iz člena 22 ▌brez poseganja v vlogo kolegija pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvajajo CNS za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in ocenijo tveganja, med drugim vsaj finančna in operativna tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene CNS.“;

"

(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:"

„3. Pristojni organi določijo pogostost in izčrpnost pregleda in ocene iz odstavka 1, pri čemer upoštevajo predvsem velikost, sistemski pomen, naravo, obseg ▌ in kompleksnost dejavnosti zadevnih CNS ter njihove povezanosti z drugimi infrastrukturami finančnega trga. Pregled in ocena se izvajata vsaj vsako leto.“;

▌V CNS se izvajajo inšpekcijski pregledi na kraju samem. Pristojni organ lahko na zahtevo ESMA povabi njegovo osebje, da sodeluje pri teh inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

Pristojni organ lahko EMA posreduje vse informacije, ki jih prejme od CNS med inšpekcijskim pregledom na kraju samem ali v zvezi z njim.“;

"

(c)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. ESMA do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe], da bi zagotovil usklajeno obliko, pogostnost in intenzivnost pregleda, ki ga izvajajo pristojni nacionalni organi v skladu s tem členom, izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, v katerih na način, ki ustreza velikosti, strukturi in notranji organiziranosti CNS ter naravi, obsegu in kompleksnosti njihovih dejavnosti, podrobneje opredeli skupne postopke in metodologije za proces nadzornega pregleda in ocenjevanja iz odstavkov 1 in 2 ter prvega pododstavka odstavka 3 tega člena.“;

"

7.  v poglavju 3 naslova III se vstavi naslednji člen 23a:"

„Člen 23a

Sodelovanje med pristojnimi organi in ESMA pri nadzoru nad CNS, ki imajo dovoljenje

1.  ESMA skrbi za usklajevanje med pristojnimi organi in kolegiji s ciljem vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks, zagotovitve enotnih postopkov in doslednih pristopov ter okrepitve usklajenosti rezultatov nadzora, zlasti na področjih nadzora, ki imajo čezmejno razsežnost ali morebiten čezmejni učinek.

2.  Pristojni organi pred sprejetjem katerega koli akta ali ukrepa na podlagi členov 7, 8, 14, 15, 29, 30, 31, 32, 33, 35, 36 in 54 ESMA predložijo osnutke svojih odločitev.

▌Pristojni organi lahko osnutke odločitev predložijo ESMA tudi pred sprejetjem drugega akta ali ukrepa v skladu z njihovimi obveznostmi iz člena 22(1).

3.  ESMA v 20 delovnih dneh po prejemu osnutka odločitve, predloženega v skladu z odstavkom 2 v zvezi z določenim členom, o tem osnutku predloži mnenje pristojnemu organu, če je to potrebno za spodbujanje dosledne in usklajene uporabe zadevnega člena.

Če je iz osnutka odločitve, predloženega ESMA v skladu z odstavkom 2, razvidno pomanjkanje konvergence in usklajenosti pri uporabi te uredbe, ESMA izda smernice ali priporočila, da bi spodbudila ustrezno doslednost in usklajenost pri uporabi te uredbe.

4.  Če ESMA sprejme mnenje v skladu z odstavkom 3, ga pristojni organ ustrezno upošteva in ESMA obvesti o vseh nadaljnjih ukrepih ali o tem, da ne bo ukrepal. Če se pristojni organ z mnenjem ESMA ne strinja, mu predloži pripombe o vseh pomembnih odstopanjih od tega mnenja.“;

"

8.  člen 24 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 24

Izredne razmere

Pristojni organ CNS ali kateri koli drug zadevni organ brez nepotrebnega odlašanja obvesti ESMA, kolegij, zadevne članice ESCB in druge zadevne organe o morebitnih izrednih razmerah, povezanih s CNS, vključno z razvojem dogodkov na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplivale na likvidnost trga, transmisijo denarne politike, nemoteno delovanje plačilnih sistemov in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri ima sedež CNS ali eden izmed njenih klirinških članov.“;

"

9.  vstavi se naslednje poglavje:"

„POGLAVJE 3A

Nadzorni odbor za CNS

Člen 24a

Nadzorni odbor za CNS

1.  ESMA v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ustanovi stalni notranji odbor za pripravo osnutkov odločitev, ki jih sprejme odbor nadzornikov, in izvajanje nalog, določenih v odstavkih 5 in 7 (nadzorni odbor za CNS).

2.  Nadzorni odbor za CNS sestavljajo:

   (a) predsednik, ki ima glasovalno pravico;
   (b) dva neodvisna člana, ki imata glasovalno pravico;
   (c) pristojni organi držav članic iz člena 22 te uredbe s CNS z dovoljenjem, ki imajo glasovalno pravico. Če je država članica določila več pristojnih organov, se lahko vsak od teh pristojnih organov zadevne države članice odloči, da bo imenoval predstavnika za namene sodelovanja iz te točke, vendar pa se pri postopku glasovanja iz člena 24c vsi predstavniki zadevne države članice skupaj štejejo za enega člana z glasovalno pravico;
   (d) kadar se nadzorni odbor za CNS sestane:
   (i) v zvezi s CNS iz tretjih držav, kar zadeva pripravo vseh odločitev, ki se nanašajo na člene iz odstavka 7 v zvezi s CNS stopnje 2 in na člen 25(2a), zaradi katerih se sestaja nadzorni odbor za CNS iz tretjih držav, centralne banke izdajateljice iz točke (f) člena 25(3), ki so zahtevale članstvo v nadzornem odboru za CNS iz tretjih držav in ki nimajo glasovalne pravice;
   (ii) v zvezi s CNS, ki so dobile dovoljenje v skladu s členom 14, v kontekstu razprav o točki (b) in podtočki (iv) točke (c) odstavka 5, centralne banke, ki izdajajo valute Unije za finančne instrumente, za katere kliring opravlja CNS z dovoljenjem, ki so zahtevale članstvo v odboru za konvergenco nadzora in ki nimajo glasovalne pravice.

Članstvo za namene točk (i) in (ii) se odobri avtomatično na podlagi enkratne pisne zahteve, naslovljene na predsednika.

Predsednik lahko na zasedanja nadzornega odbora za CNS, če je primerno in potrebno, kot opazovalce povabi člane kolegijev, navedene v členu 18.

Seje nadzornega odbora za CNS skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo katerega od članov odbora z glasovalno pravico. Nadzorni odbor za CNS se sestane vsaj petkrat na leto.

3.  Predsednik in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS so neodvisni strokovnjaki, zaposleni za polni delovni čas. Imenuje jih odbor nadzornikov z odprtim nadzornim postopkom ter na podlagi zaslug, znanja, poznavanja področja kliringa, potrgovanja, bonitetnega nadzora in finančnih zadev, pa tudi izkušenj, relevantnih za nadzor in regulacijo CNS.

Pred imenovanjem kandidatov in največ en mesec po tem, ko jih je izbral odbor nadzornikov, ki Evropskemu parlamente pošlje svoj seznam kandidatov, ki so v ožjem izboru, pripravljen ob upoštevanju načela uravnotežene zastopanosti spolov, Evropski parlament zasliši izbrane kandidate ter jih nato potrdi ali zavrne.

Če predsednik ali kateri od neodvisnih članov ne izpolnjuje več pogojev, zahtevanih za opravljanje njegovih nalog, ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme izvedbeni sklep, s katerim ga odstavi s položaja. Svet odloča s kvalificirano večino.

Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo obvestita, da so pogoji za odstavitev predsednika, podpredsednika ali neodvisnega člana nadzornega odbora za CNS s položaja po njunem mnenju izpolnjeni, na kar Komisija poda svoj odgovor.

Mandat predsednika in neodvisnih članov nadzornega odbora za CNS traja pet let in ga je mogoče enkrat podaljšati.

4.  Predsednik in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS ne opravljajo drugih funkcij na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni. Delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

Države članice, institucije ali organi Unije in noben drug javni ali zasebni organ ne smejo poskušati vplivati na predsednika in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS pri opravljanju njihovih nalog.

V skladu s kadrovskimi predpisi iz člena 68 Uredbe (EU) št. 1095/2010 predsednika in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravnajo pošteno in diskretno.

5.  V zvezi s CNP, ki imajo dovoljenje ali so zanj zaprosili v skladu s členom 14, nadzorni odbor za CNP za namene člena 23a(a) pripravlja odločitve in izvaja naloge, zaupane ESMA v členu 23a(2), in iz naslednjih točk:

   (a) vsaj enkrat letno v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izvede analizo medsebojnega strokovnega pregleda nadzornih dejavnosti vseh pristojnih organov v zvezi z izdajo dovoljenja CNS in nadzorom nad njimi;
   (b) vsaj enkrat letno v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 iniciira in uskladi ocene na ravni celotne Unije v zvezi s prilagodljivostjo CNS na neugoden razvoj dogodkov na trgu;
   (c) spodbuja redno izmenjavo in razpravo med pristojnimi organi, določenimi v skladu s členom 22(1), v zvezi z
   (i) zadevnimi nadzornimi dejavnostmi in odločitvami, ki so jih pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo sprejeli pristojni organi iz člena 22 ter zadevajo izdajo dovoljenja CNS, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, in nadzor nad njimi;
   (ii) osnutki odločitev, ki jih je pristojni organ predložil ESMA v skladu s prvim pododstavkom člen 23a(2);
   (iii) osnutki odločitev, ki jih je pristojni organ prostovoljno predložil ESMA v skladu z drugim pododstavkom člen 23a(2);
   (iv) ustreznim razvojem dogodkov na trgu, vključno z okoliščinami ali dogodki, ki vplivajo oziroma bodo verjetno vplivali na bonitetno ali finančno stabilnost ali na prilagodljivost CNS, ki so dobile dovoljenje v skladu s členom 14, ali njihovih klirinških članov;
   (d) seznanjen z vsemi mnenji in priporočili, ki jih sprejmejo kolegiji v skladu s členom 19, in o njih razpravlja, s čimer prispeva k doslednemu in usklajenemu delovanju kolegijev ter spodbuja skladnost pri uporabi te uredbe med njimi.

Za namene točk (a) do (d) prvega pododstavka pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja predložijo ESMA vse ustrezne informacije in dokumentacijo.

Če je iz dejavnosti iz točk (a) in (b) ali izmenjave iz točk (c) in (d) prvega pododstavka razvidno pomanjkanje konvergence in usklajenosti pri uporabi te uredbe, ESMA izda potrebne smernice ali priporočila na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ali da mnenja na podlagi člena 29 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Če so iz ocene iz točke (b) prvega pododstavka razvidne pomanjkljivosti pri prilagodljivosti ene ali več CNS, ESMA izda potrebna priporočila na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.  Nadzorni odbor za CNS lahko poleg tega:

   (a) na podlagi svojih dejavnosti v skladu s točkami (a), (b), (c) in (d) odstavka 5 od odbora nadzornikov zahteva, naj preuči, ali je sprejetje smernic, priporočil in mnenj s strani ESMA potrebno za odpravo neskladij pri uporabi te uredbe med pristojnimi organi in kolegiji. Odbor nadzornikov take zahteve ustrezno upošteva in nanje odgovori;
   (b) odboru nadzornikov predloži mnenja o odločitvah, ki bodo sprejete v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1095/2010 – razen o odločitvah iz členov 17 in 19 navedene uredbe – in se nanašajo na naloge, ki so bile prenesene na pristojne organe iz člena 22 Uredbe (EU) št. 648/2012.

7.  Nadzorni odbor za CNS v zvezi s CNS iz tretjih držav pripravlja osnutke odločitev, ki jih bo sprejel odbor nadzornikov, in izvaja naloge, zaupane ESMA v členih 25, 25a, 25b, 25c, 25d, 25e, 25f, 25g, 25h, 25i, 25j, 25m, 25n in 85(6).

8.  Nadzorni odbor kolegiju za CNS iz tretjih držav pred svojimi sejami pošlje dnevne rede sej, ki zadevajo te CNS, nato pa tudi zapisnike sej, dokončne osnutke odločitev, ki jih predloži odboru nadzornikov, in končne odločitve, ki jih je sprejel odbor nadzornikov.

9.  Nadzornemu odboru za CNS pomaga namensko osebje ESMA, ki ima zadostno znanje, spretnosti in izkušnje, ko gre za:

   (a) pripravo njegovih sej;
   (b) pripravo analiz, potrebnih za izvajanje njegovih nalog;
   (c) podporo pri mednarodnem sodelovanju na upravni ravni.

10.  Za namene te uredbe ESMA zagotovi, da so nadzorni odbor za CNS in druge funkcije iz Uredbe (EU) št. 1095/2010 strukturno ločeni.

Člen 24b

Posvetovanje s centralnimi bankami izdajateljicami

1.  Kar zadeva odločitve, ki bodo sprejete na podlagi členov 41, 44, 46, 50 in 54 v zvezi s CNS stopnje 2, se nadzorni odbor za CNS posvetuje s centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) člena 25(3). Odgovori lahko katera koli centralna banka izdajateljica. Odgovor mora prispeti v desetih delovnih dneh od posredovanja osnutka odločitve. V izrednih razmerah navedeno obdobje ne presega 24 ur. Če centralna banka izdajateljica predlaga spremembe osnutkov odločitev na podlagi členov 41, 44, 46, 50 in 54 oziroma poda ugovor nanje, predloži celovito in podrobno utemeljitev v pisni obliki. Nadzorni odbor za CNS po izteku obdobja za posvetovanje ustrezno upošteva spremembe, ki so jih predlagale centralne banke izdajateljice.

2.  Če nadzorni odbor za CNS v svojem osnutku odločitve ne upošteva sprememb, ki jih je predlagala centralna banka izdajateljica, v pisnem obvestilu slednji celovito utemelji, zakaj ni upošteval navedenih sprememb, in obrazloži odstopanja od njih. Spremembe, ki so jih predlagale centralne banke izdajateljice, in svojo utemeljitev tega, zakaj jih ni upošteval, predloži odboru nadzornikov, v sprejetje pa mu predloži tudi svoj osnutek odločitve.

3.  Kar zadeva odločitve, ki bodo sprejete na podlagi členov 25(2c) in 85(6), si nadzorni odbor za CNS prizadeva pridobiti soglasje centralnih bank izdajateljic iz točke (f) člena 25(3) o zadevah, ki so povezane z valuto, ki jo izdajajo. Soglasje posamezne centralne banke izdajateljice se šteje za dano, razen če slednja v 10 delovnih dneh po posredovanju osnutka odločitve predlaga spremembe oziroma poda ugovor. Če centralna banka izdajateljica predlaga spremembe osnutka odločitve oziroma poda ugovor nanj, predloži celovito in podrobno utemeljitev v pisni obliki. Če centralna banka izdajateljica predlaga spremembe v zvezi z zadevami, ki so povezane z valuto, ki jo izdaja, lahko nadzorni odbor za CNS odboru nadzornikov predloži le temu ustrezno spremenjen osnutek odločitve. Če centralna banka izdajateljica poda ugovor v zvezi z zadevami, ki so povezane z valuto, ki jo izdaja, nadzorni odbor za CNS teh zadev ne vključi v osnutek odločitve, ki ga predloži v sprejetje odboru nadzornikov.

Člen 24c

Sprejemanje odločitev v nadzornem odboru za CNS

Nadzorni odbor za CNS sprejema odločitve z navadno večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Pri neodločenem izidu glasovanja je odločilen glas predsednika.

Člen 24d

Sprejemanje odločitev v odboru nadzornikov

Kadar nadzorni odbor za CNS odboru nadzornikov predloži osnutke odločitev na podlagi členov 25(2), 25(2a), 25(2b), 25(2c), 25(5), 25m, 85(6) in 89(3b), poleg tega pa le za CNS stopnje 2 v skladu s členi 41, 44, 46, 50 in 54, se odbor nadzornikov odloča v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v 10 delovnih dneh.

Kadar nadzorni odbor za CNS odboru nadzornikov predloži osnutke odločitev na podlagi členov, ki niso omenjeni v prvem pododstavku, se odbor nadzornikov o navedenih osnutkih odločitev odloča v skladu s členom 44 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v treh delovnih dneh.

Člen 24e

Odgovornost

1.  Evropski parlament in Svet lahko predsednika in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS pozoveta, naj dajo izjavo, pri čemer pa dosledno upoštevata njihovo neodvisnost. Izjavo dajo pred Evropskim parlamentom in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njih to zahteva.

2.  Predsednik in neodvisna člana nadzornega odbora za CNS Evropskemu parlamentu in Svetu na zahtevo in vsaj 15 dni, preden dajo izjavo iz odstavka 1, predložijo pisno poročilo o glavnih dejavnostih nadzornega odbora za CNS.

3.  Predsednik in neodvisna člana sporočijo vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament zahteva priložnostno in zaupno. To ne zajema zaupnih informacij posameznih CNS.“;

"

10.  člen 25 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. CNS s sedežem v tretji državi lahko klirinške storitve klirinškim članom ali mestom trgovanja s sedežem v Uniji opravlja le, če jo je priznal ESMA.“;

"

(b)  v odstavku 2 se doda naslednja točka (e):"

„(e) se za CNS ne določi, da je ▌sistemsko pomembna oziroma ▌da bo verjetno postala sistemsko pomembna ▌v skladu z odstavkom 2a in je zato CNS stopnje 1.“;

"

(c)  vstavijo se naslednji odstavki:"

„2a. ESMA po posvetovanju z ESRB in centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 ugotovi, ali je CNS sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic oziroma bi to lahko postala, ▌pri čemer upošteva vsa naslednja merila:

   (a) naravo, obseg in kompleksnost poslovanja CNS v Uniji in zunaj nje, kolikor bi njena dejavnost lahko sistemsko vplivala na Unijo ali eno ali več njenih držav članic, vključno s: (i) skupno vrednostjo transakcij, katerih kliring je opravila, in vrednostjo teh transakcij po posameznih valutah Unije ali skupno izpostavljenostjo CNS, ki opravlja klirinške dejavnosti, do njenih klirinških članov ter, če so informacije o tem na voljo, njihovih strank in posrednih strank s sedežem v Uniji, tudi kadar so države članice katero koli od teh oseb na podlagi člena 131(3) Direktive 2013/36/EU določile za druge sistemsko pomembne institucije (DSPI); ter (ii) profilom tveganja CNS, med drugim kar zadeva pravno, operativno in poslovno tveganje;
   (b) učinek, ki bi ga propad ali težave CNS imele na: (i) finančne trge, med drugim na likvidnost trgov, na katerih deluje; (ii) finančne institucije; (iii) širši finančni sistem; ali (iv) finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic;
   (c) strukturo klirinškega članstva CNS, vključno – če so te informacije na voljo – s strukturo mreže njenih strank in posrednih strank njenih klirinških članov s sedežem v Uniji;
   (d) obseg, v katerem so alternativne klirinške storitve. ki jih opravljajo druge CNS, dosegljive v okviru finančnih instrumentov, denominiranih v valutah Unije, za klirinške člane, ter, če so te informacije na voljo, njihove stranke in posredne stranke s sedežem v Uniji;
   (e) razmerja, medsebojne odvisnosti ali druge vzajemne povezave CNS z drugimi infrastrukturami finančnih trgov, drugimi finančnimi institucijami in širšim finančnim sistemom, kolikor je verjetno, da bi to vplivalo na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82 za podrobnejšo opredelitev meril iz prvega pododstavka v roku [dvanajst mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

Brez poseganja v postopek priznavanja ESMA po izvedbi ocene iz prvega pododstavka v 30 delovnih dneh po tem, ko ugotovi, da je vloga CNS popolna, v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4 CNS vlagateljico obvesti, ali šteje za CNP stopnje 1.

2b.  Če ESMA v skladu z odstavkom 2a ugotovi, da je CNS sistemsko pomembna oziroma bo to verjetno postala (CNS stopnje 2), jo lahko prizna za opravljanje določenih klirinških storitev ali dejavnosti, le če so poleg pogojev iz člena 25(2)(a), (b), (c) in (d) izpolnjeni naslednji pogoji:

   (a) CNS ob priznanju in nato stalno izpolnjuje zahteve, določene v členu 16 ter naslovih IV in V. Kar zadeva njeno izpolnjevanje členov 41, 44, 46, 50 in 54, se ESMA posvetuje s centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 v skladu s postopkom, določenim v drugem pododstavku člena 24b(1). ESMA v skladu s členom 25a(2) upošteva, v kolikšni meri je izpolnjevanje navedenih zahtev s strani CNS skladno z njenim izpolnjevanjem primerljivih zahtev, ki veljajo v tretji državi;
   (b) centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3 so ESMA v 30 delovnih dneh po ugotovitvi, da CNS iz tretje države ni CNS stopnje 1, v skladu s tretjim pododstavkom člena 25(2a) ali na podlagi pregleda v skladu z odstavkom 5 predložile pisno potrditev, da CNS izpolnjuje naslednje zahteve, ki so jih navedene centralne banke izdajateljice lahko naložile pri izvajanju njihovih nalog na področju denarne politike:
   (i) predložiti vse informacije, ki jih lahko zahteva centralna banka izdajateljica, na njeno utemeljeno zahtevo, če ESMA teh informacij ni pridobil na drug način;
   (ii) v celoti in ustrezno sodelovati s centralno banko izdajateljico v okviru ocene prilagodljivosti CNS na neugodne pogoje na trgu, izvedene v skladu s členom 25b(3);
   (iii) v skladu z ustreznimi merili za dostop in zahtevami odpreti nočni depozitni račun pri centralni banki izdajateljici ali priglasiti namero o njegovem odprtju;
   (iv) izpolnjevati zahteve, ki jih v izjemnih situacijah uporabljajo centralne banke izdajateljice, v okviru svojih pristojnosti za odpravo začasnih sistemskih likvidnostnih tveganj, ki vplivajo na transmisijo denarne politike ali nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter so povezana z nadzorom likvidnostnega tveganja, zahtevami po kritju, zavarovanjem s premoženjem, ureditvami poravnave ali dogovori o interoperabilnosti.

Zahteve iz točke (iv) zagotavljajo učinkovitost, stabilnost in odpornost CNS ter so usklajene z zahtevami iz člena 16 in naslovov IV in V te uredbe.

Uporaba teh zahtev iz točke (iv) je pogoj za priznanje za omejeno obdobje do šest mesecev. Če ob koncu tega obdobja centralna banka izdajateljica meni, da se izjemna situacija nadaljuje, se lahko uporaba zahtev za namene priznanja in enkrat podaljša za dodatno obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev.

Centralna banka izdajateljica pred naložitvijo ali podaljšanjem zahtev iz točke (iv) obvesti ESMA, ostale centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3 in člane kolegija ESMA za CNS iz tretjih držav ter jim pojasni, kakšni bodo učinki zahtev, ki jih namerava naložiti, na učinkovitost, stabilnost in odpornost CNS, ter utemelji, zakaj so te zahteve potrebne in sorazmerne za zagotovitev transmisije denarne politike ali nemotenega delovanja plačilnih sistemov v zvezi z valuto, ki jo izdaja. ESMA centralni banki izdajateljici predloži mnenje v 10 delovnih dneh po posredovanju osnutka zahteve ali osnutka podaljšanja. V izrednih razmerah navedeno obdobje ne presega 24 ur. ESMA v svojem mnenju upošteva zlasti učinke naloženih zahtev na učinkovitost, stabilnost in odpornost CNS. Druge centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3 lahko mnenje predložijo v enakem roku. Centralna banka izdajateljica po izteku obdobja za posvetovanje ustrezno upošteva spremembe, ki so jih v mnenjih predlagali ESMA ali centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3. Centralna banka izdajateljica prav tako obvesti Evropski parlament in Svet pred podaljšanjem uporabe zahtev iz točke (iv).

Centralna banka izdajateljica vse čas sodeluje z ESMA in ostalimi centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 in z njimi izmenjuje informacije v zvezi z zahtevami iz točke (iv), zlasti v zvezi z oceno sistemskih likvidnostnih tveganj in učinkov naloženih zahtev na učinkovitost, stabilnost in odpornost CNS.

Če centralna banka izdajateljica naloži katero koli od zahtev iz točke (b) prvega pododstavka po priznanju CNS stopnje 2, se izpolnjevanje vsake take zahteve šteje kot pogoj za priznanje, centralne banke izdajateljice pa ESMA v 90 delovnih dneh predložijo pisno potrditev, da CNS zahtevo izpolnjuje.

Če centralna banka izdajateljica v navedenem roku ESMA ne predloži pisne potrditve, lahko ESMA to zahtevo šteje za izpolnjeno;

   (c) CNS je ESMA predložila brezpogojno pisno soglasje, ki ga je podpisal njen zakoniti zastopnik in v katerem se je zavezala ▌:
   (i) da bo v treh delovnih dneh po prejemu zahteve s strani ESMA zagotovila vse dokumente, evidence, informacije in podatke, s katerimi razpolaga ob prejemu zahteve, ter
   (ii) da bo ESMA omogočila dostop do svojih poslovnih prostorov, pa tudi obrazloženo pravno mnenje neodvisnega pravnega strokovnjaka, ki potrjuje, da je predloženo soglasje veljavno in izvršljivo v skladu z ustrezno veljavno zakonodajo;
   (d) CNS je izvedla vse potrebne ukrepe in vzpostavila vse potrebne postopke, da zagotovi učinkovito izpolnjevanje zahtev iz točk (a) in (c);
   (e) Komisija ni sprejela izvedbenega akta v skladu z odstavkom 2c.

2c.  ESMA lahko po posvetovanju z ESRB in v soglasju s ▌centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 v skladu s členom 24b(3) ter sorazmerno s stopnjo sistemskega pomena CNS v skladu z odstavkom 2a na podlagi v celoti utemeljene ocene sklene, da je CNS oziroma nekatere njene klirinške storitve tako sistemsko pomembne, da ne bi smela biti priznana za opravljanje nekaterih klirinških storitev ali dejavnosti Soglasje centralne banke izdajateljice se nanaša le na valuto, ki jo izdaja, in ne na priporočilo iz naslednjega pododstavka v celoti. ESMA v svoji oceni tudi:

   (a) pojasni, na kakšen način izpolnjevanje pogojev iz odstavka 2b ne bi v zadostni meri odpravilo tveganja za finančno stabilnost v Uniji ali v eni ali več njenih državah članicah ▌;
   (b) opiše lastnosti klirinških storitev, ki jih opravlja CNS, vključno z zahtevami glede likvidnosti in fizične poravnave, povezanimi z opravljanjem takšnih storitev;
   (c) zagotovi kvantitativno tehnično oceno stroškov in koristi ter posledic odločitve, da se CNS ne prizna za opravljanje nekaterih klirinških storitev ali dejavnosti, ob upoštevanju:
   (i) obstoja morebitnih alternativnih nadomestil za opravljanje zadevnih klirinških storitev v ustreznih valutah za klirinške člane in, v kolikor so informacije na voljo, za njihove stranke in posredne stranke s sedežem v Uniji;
   (ii) morebitnih posledic vključitve odprtih pogodb, ki jih ima CNS, v področje uporabe izvedbenega akta.

ESMA na podlagi svoje ocene Komisiji priporoči, naj sprejme izvedbeni akt, s katerim potrdi, da ta CNS ne bi smela biti priznana za opravljanje nekaterih klirinških storitev ali dejavnosti.

Komisija ima na voljo najmanj 30 delovnih dni, da oceni priporočilo ESMA.

Po predložitvi priporočila iz drugega pododstavka lahko Komisija v skrajnem primeru sprejme izvedbeni akt, v katerem določi:

   (a) da lahko ta CNS po prilagoditvenem obdobju, ki ga Komisija določi v skladu s točko (b), opravlja nekatere ali vse svoje klirinške storitve za klirinške člane in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, šele potem ko je za to dobila dovoljenje v skladu s členom 14;
   (b) ustrezno prilagoditveno obdobje za CNS, njene klirinške člane in njihove stranke. Prilagoditveno obdobje ni daljše od dveh let in ga je mogoče podaljšati samo enkrat za dodatnih šest mesecev, če je odobritev prilagoditvenega obdobja še upravičena;
   (c) pogoje, pod katerimi CNS lahko še naprej opravlja nekatere klirinške storitve ali dejavnosti med prilagoditvenim obdobjem iz točke (b);
   (d) vse ukrepe, ki se sprejmejo v prilagoditvenem obdobju, da bi omejili morebitne stroške za klirinške člane in njihove stranke, zlasti tiste, ki imajo sedež v Uniji.

Pri opredeljevanju storitev in prilagoditvenega obdobja iz točk (a) in (b) tretjega pododstavka Komisija upošteva:

   (a) značilnosti storitev, ki jih ponuja CNS, in njihovo nadomestljivost;
   (b) ali in v kakšnem obsegu se zapadle transakcije, za katere je bil opravljen kliring, vključijo v področje uporabe izvedbenega akta, ob upoštevanju pravnih in gospodarskih posledic takšne vključitve;
   (c) morebitne stroškovne posledice za klirinške člane in, če so takšne informacije na voljo, za njihove stranke, zlasti tiste s sedežem v Uniji.

Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2).“;

"

(d)  odstavek 3 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:"

„3. ESMA se pri preverjanju, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2(a), (b), (c) in (d), posvetuje s:“;

"

(ii)  točka (f) se nadomesti z naslednjim:"

„(f) centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, pri katerih kliring opravlja ali ga bo opravila CNS.“;

"

(e)  v odstavku 4 se drugi, tretji in četrti pododstavek nadomestijo z naslednjim:"

„CNS vlagateljica zagotovi ESMA vse informacije, ki so potrebne za njeno priznanje. ESMA v 30 delovnih dneh od prejema oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, določi rok, do katerega mora CNS vlagateljica predložiti dodatne informacije. Vse informacije, ki jih je prejel od CNS vlagateljice, takoj posreduje kolegiju ESMA za CNS iz tretjih držav.

Odločitev o priznanju temelji na pogojih iz odstavka 2 za CNS stopnje 1 ter točk (a), (b), (c) in (d) odstavka 2 in odstavku 2b za CNS stopnje 2. Sprejeta je neodvisno od vsakršne ocene, ki so podlaga za odločitev o enakovrednosti iz člena 13(3).

ESMA v 180 delovnih dneh po ugotovitvi, da je vloga popolna v skladu s prvim pododstavkom, pisno obvesti CNS vlagateljico, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, in to izčrpno obrazloži.“;

"

(f)  v odstavku 4 se pododstavek 6 nadomesti z naslednjim:"

„ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam CNS, priznanih v skladu s to uredbo, pri čemer navede. ali so uvrščene med CNS stopnje 1 ali CNS stopnje 2.“;

"

(g)  odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:"

„5. ESMA po posvetovanju z organi in subjekti iz odstavka 3 pregleda priznanje CNS s sedežem v tretji državi:

   (a) če namerava zadevna CNS razširiti ali zmanjšati obseg svojih dejavnosti in storitev v Uniji; v tem primeru obvesti ESMA in mu predloži vse potrebne informacije; ter
   (b) v vsakem primeru vsakih pet let.

Ta pregled se opravi v skladu z odstavki 2, 2a, 2b, 2c, 3 in 4.

Če ESMA po pregledu iz prvega pododstavka ugotovi, da bi bilo treba CNS iz tretje države, ki je bila uvrščene med CNS stopnje 1, uvrstiti med CNS stopnje 2, določi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev in v okviru katerega mora CNS izpolniti zahteve iz odstavka 2b. ESMA lahko na podlagi utemeljene prošnje CNS ali pristojnega organa, odgovornega za nadzor klirinških članov, to prilagoditveno obdobje podaljša za dodatnih šest mesecev, če je to upravičeno zaradi izrednih okoliščin in posledic za klirinške člane s sedežem v Uniji.“;

"

(h)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 182/2011, v katerem določi, da:

   (a) pravna in nadzorna ureditev v tretji državi zagotavlja, da CNS, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, stalno izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enake zahtevam iz naslova IV te uredbe;
   (b) so te CNS predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi;
   (c) pravni okvir te tretje države zagotavlja učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS, ki so dobile dovoljenje v skladu s pravno ureditvijo tretje‑ države.

Komisija lahko uporabo izvedbenega akta iz prvega pododstavka pogojuje z učinkovitim stalnim izpolnjevanjem katere koli zahteve iz navedenega akta s strani tretje države in s sposobnostjo ESMA, da učinkovito izvaja svoje pristojnosti v zvezi s CNS iz tretjih držav, priznanimi v skladu z odstavkoma 2 in 2b, ali v zvezi s spremljanjem iz odstavka 6b, vključno s sklepanjem in uporabo dogovorov o sodelovanju iz odstavka 7.“;

"

(i)  vstavijo se naslednji odstavki:"

„6a. Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, s katerim podrobneje določi merila iz točk (a), (b) in (c) odstavka 6.

6b.  ESMA spremlja razvoj regulativnega in nadzornega okvira v tretjih državah, v zvezi s katerim so bili sprejeti izvedbeni akti v skladu z odstavkom 6.

Če ESMA ugotovi, da je prišlo do kakršnega koli razvoja regulativnega ali nadzornega okvira v teh tretjih državah, ki lahko vpliva na finančno stabilnost Unije ali ene ▌ od njenih držav članic, o tem brez odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo ▌ in člane kolegija ESMA za CNS iz tretjih držav iz člena 25ba. Vse take informacije se obravnavajo zaupno.

ESMA Komisiji in članom kolegija ESMA za CNS iz tretjih držav iz člena 25ba vsako leto predloži zaupno poročilo o razvoju regulativnega in nadzornega okvira v tretjih državah iz prvega pododstavka.“;

"

(j)  ▌odstavek 7 se spremeni:

(i)  uvodni del se nadomesti z naslednjim:"

„7. ESMA sklene učinkovite dogovore o sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi iz tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okviri so bili prepoznani kot enakovredni tej uredbi v skladu z odstavkom 6. Takšni dogovori določajo vsaj:“;

"

(ii)  točka (a) se nadomesti z naslednjim ▌:"

„(a) mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA, centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) odstavka 3 in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh informacij, ki jih zahteva ESMA o CNS z dovoljenjem, izdanim v tretjih državah, na primer o znatnih spremembah modelov in parametrov tveganja, razširitvi dejavnosti in storitev CNS, spremembah strukture računa stranke in uporabe plačilnih sistemov, ki imajo znatne učinke za Unijo;“;

"

(iii)  točka (d) se nadomesti z naslednjim:"

„(d) postopke pri usklajevanju nadzornih dejavnosti, vključno s privolitvijo organov tretjih držav, da omogočijo preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 25d in 25e.“;

"

(iv)  dodajo se naslednje točke:"

„(e) postopke, potrebne za učinkovito spremljanje razvoja regulativnega in nadzornega okvira v tretji državi;

   (f) postopke, s katerimi organi tretjih držav zagotavljajo učinkovito izvrševanje odločitev, ki jih ESMA sprejme v skladu s členi 25b, 25c, 25d, 25e, 25f, 25g, 25h, 25i, 25j, 25m in 25n;
   (g) postopke, v okviru katerih organi tretjih držav ESMA, kolegij za CNS iz tretjih držav iz člena 25ba ter centralne banke izdajateljice iz točke (f) odstavka 3 brez odlašanja obveščajo o vseh izrednih razmerah, povezanih s CNS, vključno z razvojem dogodkov na finančnih trgih, ki bi lahko negativno vplivali na likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v Uniji ali eni od njenih držav članic, pa tudi postopke in krizne načrte za obvladovanje takih razmer;
   (h) soglasje organov tretje države za nadaljnje posredovanje informacij, ki so jih zagotovili ESMA na podlagi dogovorov o sodelovanju z organi iz odstavka 3 in člani kolegija za CNS iz tretjih držav, ob upoštevanju zahtev glede poklicne skrivnosti iz člena 83.“;

"

(v)  doda se naslednji končni pododstavek:"

„Če ESMA meni, da pristojni organ tretje države ne izpolnjuje katere od določb iz dogovora o sodelovanju, sklenjenega v skladu s tem odstavkom, o tem zaupno in brez odlašanja obvesti Komisijo. Komisija se lahko v takem primeru odloči, da pregleda izvedbeni akt, sprejet v skladu z odstavkom 6.“;

"

11.  Vstavijo se naslednji členi:"

„Člen 25a

Primerljiva skladnost

1.  CNS iz člena 25(2b)(a) lahko ESMA predloži utemeljeno zahtevo, naj oceni, ali se zaradi njene skladnosti z veljavnim okvirom tretje države ob upoštevanju določb izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 25(6), lahko šteje, da izpolnjuje zahteve iz člena 25(2b)(a) ter iz člena 16 in naslovov IV in V. ESMA zahtevo takoj posreduje kolegiju ESMA za CNS iz tretjih držav.

2.  V zahtevi iz odstavka 1 se navedeta dejanska podlaga za ugotavljanje primerljivosti in utemeljitev, zakaj izpolnjevanje zahtev, ki veljajo v tretji državi, pomeni izpolnjevanje zahtev iz člena 16 ter iz naslovov IV in V.

3.  Da bi zagotovili, da ocena iz odstavka 1 dejansko odraža regulativne cilje zahtev iz člena 16 ter naslovov IV in V ter interese Unije kot celote, Komisija sprejme delegirani akt, v katerem določi naslednje:

   (a) minimalne elemente, ki se ocenijo za namene odstavka 1;
   (b) načine in pogoje za izvedbo ocenjevanja.

Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka v skladu s členom 82 do [dvanajst mesecev od začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 25b

Stalno izpolnjevanje pogojev za priznanje

1.  ESMA je odgovoren, da v skladu z dolžnostmi, ki izhajajo iz te uredbe, stalno nadzira, ali priznane CNS stopnje 2 izpolnjujejo zahteve iz člena 25(2b)(a). Kar zadeva odločitve na podlagi členov 41, 44, 46, 50 in 54, se ESMA v skladu s členom 24b(1) posvetuje s centralnimi bankami izdajateljicami iz točke (f) člena 25(3).

ESMA od vsake CNS stopnje 2 zahteva, da vsaj enkrat letno potrdi, da so zahteve iz točk (a), ▌(c) in (d) ▌ člena 25(2b) še vedno izpolnjene.

Če centralna banka izdajateljica iz točke (f) člena 25(3) meni, da CNS stopnje 2 ne izpolnjuje več pogoja iz člena 25(2b)(b), o tem takoj obvesti ESMA.

2.  Če ESMA prejme uradno obvestilo v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 1 ali če CNS stopnje 2 ESMA ne zagotovi potrdila iz drugega pododstavka odstavka 1, velja, da CNS ne izpolnjuje več pogojev za priznanje v skladu s členom 25(2b) in se uporabi postopek iz odstavkov 2, 3 in 4 člena 25m.

3.   ESMA v sodelovanju z ESRB oceni prilagodljivost priznane CNS stopnje 2 na neugoden razvoj dogodkov na trgu v skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 ob usklajevanju z ocenami iz točke (b) člena 24a(5). Centralne banke izdajateljice iz točke (f) člena 25(3) lahko k takim ocenam prispevajo z izvajanjem svojih nalog na področju denarne politike. ESMA pri tem ocenjevanju zajame vsaj finančna in operativna tveganja ter zagotovi doslednost z ocenami prilagodljivosti CNS iz Unije, ki se izvajajo v skladu s členom 21(6)(b) te uredbe.

Člen 25ba

Kolegij za CNS iz tretjih držav

1.  ESMA zaradi lažje izmenjave informacij ustanovi kolegij za CNS iz tretjih držav.

2.  Kolegij sestavljajo:

   (a) predsednik nadzornega odbora za CNS, ki kolegiju predseduje;
   (b) neodvisna člana nadzornega odbora za CNS;
   (c) pristojni organi, ki so odgovorni za nadzor nad CNS in ki jih imenuje država članica v skladu s členom 22; v državah članicah, v katerih je bil kot pristojni organ v skladu s členom 22 imenovan več kot en organ, se ti organi dogovorijo o skupnem predstavniku;
   (d) pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov s sedežem v Uniji;
   (e) pristojni organi, odgovorni za nadzor nad mesti trgovanja s sedežem v Uniji, za katere delajo ali bodo delale CNS;
   (f) pristojni organi, ki nadzorujejo centralne registre vrednostnih papirjev, ki so vzpostavljeni v Uniji in s katerimi so ali nameravajo biti povezane CNS;
   (g) članice ESCB.

3.  Člani kolegija lahko od nadzornega odbora za CNS zahtevajo, da razpravlja o specifičnih zadevah, povezanih s CNS s sedežem v tretji državi. Taka zahteva se poda v pisni obliki in vključuje podrobno utemeljitev. Nadzorni odbor za CNS takšno zahtevo ustrezno obravnava in nanjo odgovori.

4.  Ustanovitev in delovanje kolegija temeljita na pisnem dogovoru med vsemi njegovimi člani. Obveznost varovanja poklicne skrivnosti v skladu s členom 83 velja za vse člane kolegija.

Člen 25bb

Pristojbine

1.  ESMA za CNS s sedežem v tretji državi zaračunava naslednje pristojbine v skladu z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 3:

   (a) pristojbine, povezane z vlogami za priznanje na podlagi člena 25;
   (b) letne pristojbine, povezane z nalogami ESMA v skladu s to uredbo v zvezi s CNS, priznanimi v skladu s členom 25.

2.  Pristojbine iz odstavka 1 so sorazmerne s prometom zadevne CNS in pokrivajo vse izdatke ESMA za priznanje in za izvajanje njegovih nalog v skladu s to uredbo.

3.  Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, v katerem podrobneje opredeli naslednje:

   (a) vrste pristojbin;
   (b) zadeve, za katere se plačujejo pristojbine;
   (c) znesek pristojbin;
   (d) način plačila pristojbin naslednjih subjektov:
   (i) CNS s sedežem v tretji državi, ki zaprosi za priznanje;
   (ii) priznane CNS, uvrščene med CNS stopnje 1 v skladu s členom 25(2);
   (iii) priznane CNS, uvrščene med CNS stopnje 2 v skladu s členom 25(2b).

Člen 25bc

Izvajanje pooblastil iz členov 25c do 25e

Pooblastila, ki so v skladu s členi 25c do 25e prenesena na ESMA ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih ti pooblastijo, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 25c

Zahteva za informacije

1.  ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali s sklepom od priznanih CNS in z njimi povezanih tretjih oseb, ki so jim navedene CNS v zunanje izvajanje zaupale operativne funkcije ali dejavnosti, zahteva vse potrebne informacije, na podlagi katerih lahko ESMA opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo.

2.  Pri pošiljanju enostavnega zahtevka za informacije v skladu z odstavkom 1 ESMA navede vse od naslednjega:

   (a) sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
   (b) namen zahtevka;
   (c) zahtevane informacije;
   (d) rok za predložitev informacij;
   (e) osebo, od katere zahteva informacije, obvesti, da ni dolžna zagotoviti informacij, vendar morajo biti te, če jih predloži prostovoljno, natančne in nezavajajoče;
   (f) globo iz člena 25g v povezavi s točko (a) oddelka V Priloge III, če so odgovori na zastavljena vprašanja nepravilni ali zavajajoči.

3.  Ko ESMA predložitev informacij v skladu z odstavkom 1 zahteva na podlagi sklepa, navede vse od naslednjega:

   (a) sklic na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;
   (b) namen zahtevka;
   (c) zahtevane informacije;
   (d) rok za predložitev informacij;
   (e) periodične denarne kazni, določene v členu 25h, če so predložene zahtevane informacije nepopolne;
   (f) globo iz člena 25g v povezavi s točko (a) oddelka V Priloge III, če so odgovori na zastavljena vprašanja nepravilni ali zavajajoči. ter
   (g) pravico do pritožbe na sklep pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije (‘Sodišče’) v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje nosijo polno odgovornost, če so informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče.

5.  ESMA brez odlašanja posreduje izvod enostavnega zahtevka ali sklepa zadevnemu pristojnemu organu tretje države, v kateri imajo osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahtevek za informacije, prebivališče ali sedež.

Člen 25d

Splošne preiskave

1.  Za namene izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja potrebne preiskave CNS stopnje 2 in z njimi povezanih tretjih oseb, ki so jim navedene CNS v zunanje izvajanje zaupale operativne funkcije, storitve ali dejavnosti. V ta namen lahko uradniki in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA:

   (a) pregledajo vse evidence, podatke, postopke in morebitno drugo gradivo v zvezi z opravljanjem nalog ESMA ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;
   (b) pridobijo certificirane kopije ali izpiske iz takih evidenc, podatkov, postopkov in drugega gradiva;
   (c) pozovejo in zaprosijo CNS stopnje 2 ali njene zastopnike ali uslužbence, naj ustno ali pisno obrazložijo dejstva ali dokumente v zvezi s predmetom in namenom preiskave ter evidentirajo odgovore;
   (d) opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;
   (e) zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

Kolegij za CNS iz tretjih držav iz člena 25ba se brez odlašanja obvesti o vsakršnih ugotovitvah, ki bi lahko bile pomembne za izvajanje njegovih nalog.

Centralne banke izdajateljice iz točke (f) člena 25(3) lahko na podlagi utemeljenega zahtevka, predloženega ESMA, sodelujejo pri takšnih preiskavah, kadar so te preiskave pomembne za opravljanje njihovih nalog na področju monetarne politike.

2.  Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za opravljanje preiskav iz odstavka 1, pred izvajanjem svojih pristojnosti predložijo pisno pooblastilo, ki podrobno določa predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni, določene v členu 25h, če zahtevane evidence, podatki, postopki ali druga gradiva ali odgovori na vprašanja, zastavljena CNS stopnje 2, niso zagotovljeni ali so nepopolni, ter globe, določene v členu 25g v povezavi s točko (b) oddelka V Priloge III, če so odgovori na vprašanja, zastavljena CNS stopnje 2, nepravilni ali zavajajoči.

3.  CNS stopnje 2 morajo privoliti v preiskave, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu morajo biti navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 25h, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče.

4.  Preden se o preiskavi obvesti CNS stopnje 2, ESMA o tej preiskavi in o identiteti pooblaščenih oseb obvesti ustrezni pristojni organ tretje države, v kateri bo potekala preiskava. Uradniki zadevnega pristojnega organa tretje države lahko na zahtevo ESMA tem pooblaščenim osebam pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Uradniki zadevnega pristojnega organa tretje države se lahko prav tako udeležijo preiskav. Preiskave, ki se izvajajo v tretji državi v skladu s tem členom, se izvajajo na podlagi dogovorov o sodelovanju, sklenjenih z ustreznim organom tretje države.

Člen 25e

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.  Za namene izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v vseh poslovnih prostorih, na zemljiščih ali lastnini CNS stopnje 2 in z njimi povezanih tretjih oseb, ki so jim navedene CNS v zunanje izvajanje zaupale operativne funkcije, storitve ali dejavnosti.

Centralne banke izdajateljice finančnih instrumentov, katerih kliring opravlja CNS, lahko ESMA zaprosijo za sodelovanje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, kadar je to potrebno za izvajanje njihovih nalog na področju denarne politike.

Kolegij ESMA za CNS iz tretjih držav iz člena 25ba se brez odlašanja obvesti o vsakršnih ugotovitvah, ki bi lahko bile pomembne za izvajanje njihovih nalog.

2.  Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na vsa zemljišča pravnih oseb, na katere se nanaša sklep o preiskavi, ki ga sprejme ESMA, in imajo vsa pooblastila, navedena v členu 25d(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore in poslovne knjige ali evidence za obdobje inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3.  ESMA o inšpekcijskem pregledu pravočasno pred njegovo izvedbo obvesti zadevni pristojni organ tretje države, v kateri se bo pregled izvajal. Zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda lahko po obvestilu zadevnih pristojnih organov tretjih držav izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodnega obvestila CNS. Inšpekcijski pregledi, ki se izvajajo v tretji državi v skladu s tem členom, se izvajajo na podlagi dogovorov o sodelovanju, sklenjenih z ustreznim organom tretje države ▌.

Uradniki in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, ki podrobno določa predmet in namen pregleda ter periodične denarne kazni, določene s členom 25h, če zadevna oseba ne privoli v inšpekcijski pregled.

4.  CNS stopnje 2 privoli v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki jih s sklepom odredi ESMA. V sklepu so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni, določene v členu 25h, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče.

5.  Uradniki pristojnega organa tretje države, v kateri se izvaja inšpekcijski pregled, pa tudi uradniki, ki jih pristojni organ te tretje države pooblasti ali imenuje, lahko na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom in drugim osebam, pooblaščenim s strani ESMA. Uradniki zadevnega pristojnega organa tretje države se lahko tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

6.  ESMA lahko od pristojnih organov tretje države tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 25d(1).

7.  Če uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim lahko zadevni pristojni organ tretje države ponudi ustrezno pomoč in, če je to potrebno, zagotovi podporo policije ali enakovrednega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

Člen 25f

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o morebitnem obstoju dejstev, ki bi lahko pomenila eno ali več kršitev iz Priloge III, imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika v okviru ESMA, da razišče zadevo. Imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri postopku za priznanje ali nadzoru zadevne CNS in svoje naloge opravlja neodvisno od ESMA.

2.  Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju morebitnih pripomb preiskovanih oseb in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA.

Preiskovalni uradnik lahko pri opravljanju svojih nalog uveljavlja pristojnost za vložitev zahtevka za informacije v skladu s členom 25c ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 25d in 25e. Preiskovalni uradnik pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 25bb.

Preiskovalni uradnik ima pri izvajanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih v sklopu svojih dejavnosti zbere ESMA.

3.  Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži ESMA, preiskovanim osebam omogoči zaslišanje v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so zadevne osebe imele priložnost dati pripombe.

V preiskavah iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

4.  Ko preiskovalni uradnik spis s svojimi ugotovitvami predloži ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Preiskovanim osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis, pri čemer se upošteva pravni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

5.  ESMA na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in po tem, ko v skladu s členom 25i zasliši preiskovane osebe, če tako zahtevajo, odloči, ali so te osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi III, ter v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 25n in naloži globo v skladu s členom 25g.

6.  Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri razpravah ESMA niti na noben drug način ne posega v njegov postopek odločanja.

7.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 82, da se natančneje opredelijo postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, in roki zastaranja za nalaganje in izvrševanje denarnih kazni.

8.  Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o možnih dejstvih, za katere ve, da so v veljavnem pravnem okviru tretje države lahko kazniva dejanja, zadeve ▌ predloži ustreznim organom za namen preiskovanja in morebitnega kazenskega pregona. ESMA poleg tega ne izreče glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar ve, da je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejstva ali dejstev, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 25g

Globe

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 25f(5) ugotovi, da je CNS namerno ali iz malomarnosti zagrešila katero od kršitev s seznama v Prilogi III, sprejme sklep o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Kršitev CNS se obravnava kot namerna, če ESMA odkrije objektivne dejavnike, ki dokazujejo, da je CNS ali njeno višje vodstvo kršitev storilo namerno.

2.  Osnovni zneski glob iz odstavka 1 ne presegajo dvakratnika zneska dobičkov, pridobljenih s kršitvijo, ali izgub, preprečenih s kršitvijo, kadar jih je mogoče ugotoviti, oziroma ne presegajo 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe v predhodnem poslovnem letu, kot je opredeljen v zadevnem pravu Unije.

3.  Osnovni zneski iz odstavka 2 se po potrebi prilagodijo, pri čemer se upoštevajo oteževalne ali olajševalne okoliščine, v skladu z ustreznimi koeficienti iz Priloge IV.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni oteževalni koeficient posebej. Če se uporablja več kot en oteževalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta prišteje k osnovnemu znesku.

Za osnovni znesek se uporabi vsak zadevni olajševalni koeficient posebej. Če se uporablja več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4.  Ne glede na odstavka 2 in 3 znesek globe ne presega 20 % letnega prometa zadevne CNS v predhodnem poslovnem letu, če pa je CNS imela neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe najmanj enak tem koristim.

Če dejanje ali opustitev dejanja CNS pomeni več kršitev s seznama v Prilogi III, se uporabi samo višja globa za eno od teh kršitev, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Člen 25h

Periodične denarne kazni

1.  ESMA s sklepom naloži periodične denarne kazni, da bi prisilila:

   (a) CNS stopnje 2, da odpravi kršitev na podlagi sklepa, sprejetega v skladu s členom 25n(1)(a);
   (b) osebo iz člena 25c(1), da predloži popolne informacije, ki se zahtevajo s sklepom v skladu s členom 25c;
   (c) CNS stopnje 2, da:
   (i) privoli v preiskavo in zlasti zagotovi popolne evidence, podatke, postopke ali drugo potrebno gradivo ter dopolni in popravi druge informacije, predložene v okviru preiskave, sprožene s sklepom v skladu s členom 25d; ali
   (ii) privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen s sklepom, sprejetim v skladu s členom 25e.

2.  Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. Naloži se za vsak dan zamude.

3.  Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Izračuna se od datuma, določenega v sklepu, s katerim se naloži periodična denarna kazen.

4.  Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o sklepu ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 25i

Zaslišanje zadevnih oseb

1.  ESMA pred sprejetjem morebitnega sklepa o naložitvi globe ali periodične denarne kazni iz členov 25g in 25h osebam v postopku zagotovi možnost obrazložitve v zvezi njegovimi ugotovitvami. Njegovi sklepi temeljijo zgolj na ugotovitvah, na katere so osebe v postopku imele priložnost dati pripombe.

2.  Prvi odstavek se ne uporablja, kadar so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu. V tem primeru lahko ESMA sprejme začasni sklep in ustreznim osebam omogoči, da čim prej po sprejetju sklepa podajo izjavo.

3.  Pravica oseb v postopku do obrambe se v postopkih v celoti spoštuje. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

Člen 25j

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev globe in periodičnih denarnih kazni

1.  ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 25g in 25h, razen če bi tako razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo za vpletene strani. Tako razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 25g in 25h, so upravne narave.

3.  Če ESMA sklene, da ne bo naložil glob ali periodičnih denarnih kazni, o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in pristojne organe zadevnih tretjih držav ter navede razloge za svojo odločitev.

4.  Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 25g in 25h, so izvršljive.

Izvršitev urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi članici ali tretji državi, v kateri se opravi.

5.  Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se razporedijo v splošni proračun Evropske unije.

Člen 25k

Pregled s strani Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Člen 25l

Spremembe Priloge IV

Komisija je z namenom upoštevanja razvoja dogodkov na finančnih trgih pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 82 v zvezi z ukrepi za spremembo Priloge IV.

Člen 25m

Preklic priznanja

1.  ESMA brez poseganja v člen 25n ▌ in ob upoštevanju naslednjih odstavkov po posvetovanju z organi in subjekti iz člena 25(3) prekliče sklep o priznanju, sprejet v skladu s členom 25, kadar ▌:

   (a) zadevna CNS ne uporabi priznanja v šestih mesecih, se ▌priznanju izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost za več kot šest mesecev;
   (b) zadevna CNS pridobi priznanje na podlagi neresničnih izjav ali na kakršen koli drug nepravilen način;
   (c) zadevna CNS resno in sistematično krši katerega od pogojev za priznanje v skladu s členom 25(2b) ali ne izpolnjuje več katerega od teh pogojev, pri čemer v nobenem od teh primerov ni sprejela popravnega ukrepa, ki ga je zahteval ESMA, v ustrezno določenem roku, ki ni daljši od šestih mesecev;
   (d) ESMA v zvezi z zadevno CNS ne more učinkovito izvajati svojih dolžnosti iz te uredbe, ker mu organ tretje države za CNS ni zagotovil vseh ustreznih informacij ali sodeloval z njim v skladu s členom 25(7);
   (e) se izvedbeni akt iz člena 5(6) prekliče ali začasno razveljavi oziroma kateri koli od pogojev v zvezi z aktom ni več izpolnjen.

ESMA lahko preklic priznanja omeji na določeno storitev, dejavnost ali razred finančnega instrumenta.

ESMA si pri določanju datuma začetka veljavnosti sklepa o preklicu priznanja prizadeva za kar največje zmanjšanje morebitnih motenj na trgu, pri čemer določi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od dveh let.

2.  ESMA pred preklicem priznanja v skladu s točko (c) prvega odstavka upošteva možnost, da se uporabijo ukrepi v skladu s točkami (a) do (c) člena 25n(1).

Če ESMA ugotovi, da popravni ukrep v določenem časovnem okviru, ki ne presega šest mesecev, iz točke (c) prvega odstavka ni bil sprejet ali da sprejeti ukrep ni ustrezen, po posvetovanju z organi iz člena 25(3) prekliče sklep o priznanju.

3.  ESMA o sklepu za preklic priznanja priznane CNS takoj obvesti zadevni pristojni organ tretje države.

4.  Vsak od organov iz člena 25(3), ki meni, da je bil izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za preklic priznanja priznane CNS ali priznanja za posamezno storitev, dejavnost ali razred finančnega instrumenta. Kadar ESMA sklene, da ne bo preklical priznanja ▌ zadevne priznane CNS, organu prosilcu predloži celovito utemeljitev.

Člen 25n

Nadzorniški ukrepi

1.  Kadar ESMA v skladu s členom 25f(5) ugotovi, da je CNS stopnje 2 storila eno od kršitev s seznama v Prilogi III, sprejme enega ali več naslednjih sklepov, s katerimi:

   (a) od CNS zahteva, da odpravi kršitev;
   (b) naloži globe v skladu s členom 25g;
   (c) izda javna obvestila;
   (d) prekliče priznanje CNS ali priznanje določene storitve, dejavnosti ali razreda finančnega instrumenta v skladu s členom 25m.

2.  Pri sprejemanju sklepov iz odstavka 1 ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

   (a) trajanje in pogostost kršitve;
   (b) ali je kršitev razkrila resne ali sistemske slabosti v postopkih CNS ali v njenih sistemih za upravljanje ali notranji nadzor;
   (c) ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;
   (d) ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti.

3.  ESMA o vsakem sklepu, sprejetem v skladu z odstavkom 1, nemudoma uradno obvesti zadevno CNS ter o tem obvesti zadevne pristojne organe tretjih držav in Komisijo. Vsak tak sklep objavi na svojem spletnem mestu v 10 delovnih dneh od datuma njegovega sprejetja.

Pri objavi svojega sklepa iz prvega pododstavka ESMA objavi tudi pravico zadevne CNS do pritožbe na sklep in po potrebi dejstvo, da je bila taka pritožba vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka in da lahko odbor ESMA za pritožbe odloži izvajanje spornega sklepa v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

12.  v odstavku 1 člena 32 se doda naslednji pododstavek:"

„Kolegij v skladu s členom 19 sprejme mnenje o oceni pristojnega organa v zvezi z uradnim obvestilom iz člena 31(2) in informacijami iz člena 31(3).“;

"

13.  zadnji pododstavek člena 35(1) se nadomesti z naslednjim:"

„CNS ne odda glavnih dejavnosti, povezanih z upravljanjem tveganja, v zunanje izvajanje, razen če to odobri pristojni organ. Kolegij v skladu s členom 19 sprejme mnenje o tej odločitvi pristojnega organa.“;

"

14.   člen 49 se spremeni:

(a)  odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:"

„1. CNS redno pregleduje sprejete modele in parametre za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja. Modele izredno natančno in pogosto izpostavlja testom izjemnih situacij, da oceni njihovo prilagodljivost v izjemnih, vendar verjetnih tržnih razmerah, in izvaja testiranja za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije. CNS pridobi neodvisno potrditev, o rezultatih opravljenih testov obvesti pristojni organ in ESMA ter pred sprejetjem kakršne koli bistvene spremembe modelov in parametrov pridobi njuno potrditev ▌ v skladu z odstavki 1a, 1b, 1c, 1d in 1e.

Kolegij v skladu z naslednjimi odstavki sprejme mnenje o sprejetih modelih in parametrih, vključno z vsakršnimi bistvenimi spremembami teh modelov in parametrov.

ESMA zagotovi, da se informacije o rezultatih testiranja izjemnih situacij posredujejo evropskim nadzornim organom, ESCB in enotnemu odboru za reševanje, da bi lahko ocenili izpostavljenost finančnih podjetij neizpolnjevanju obveznosti CNS.“;

"

(b)  dodajo se naslednji odstavki:"

„1a. Če namerava CNS sprejeti kakršno koli bistveno spremembo modelov in parametrov iz odstavka 1, za potrditev te spremembe zaprosi pristojni organ in ESMA. Svojim prošnjam priloži neodvisno potrditev načrtovane spremembe. Pristojni organ in ESMA potrdita CNS, da sta prejela popolno vlogo.

1b.  Pristojni organ oziroma ESMA v 50 delovnih dneh po prejemu popolne vloge opravita oceno tveganja CNS ter kolegiju, ustanovljenemu v skladu s členom 18, predložita poročili.

1c.  Kolegij v 30 delovnih dneh od prejema poročil iz odstavka 1b sprejme večinsko mnenje v skladu s členom 19(3). Ne glede na začasno sprejetje v skladu z odstavkom 1e pristojni organ ne sme sprejeti odločitve o odobritvi ali zavrnitvi potrditve bistvenih sprememb modelov in parametrov, preden kolegij ne sprejme takega mnenja, razen če kolegij tega mnenja ne sprejme v roku.

1d.  Pristojni organ oziroma ESMA se v 90 delovnih dneh od prejema prošenj iz odstavka 1a v pisni obliki medsebojno obvestita, enako pa obvestita tudi CNS, ali je bila potrditev odobrena ali zavrnjena, in to podrobno utemeljita.

1e.  CNS pred pridobitvijo potrditve s strani pristojnega organa in ESMA ne sme sprejeti nobene bistvene spremembe modelov in parametrov iz odstavka 1. ▌ Pristojni organ lahko v soglasju z ESMA omogoči začasno sprejetje pomembne spremembe teh modelov ali parametrov pred njihovo potrditvijo, če je to upravičeno.“;

"

(c)  Doda se naslednji odstavek:"

„5. Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena, ESMA po posvetovanju z EBA, drugimi zadevnimi pristojnimi organi in članicami ESCB oblikuje osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo pogoje, pod katerimi so spremembe modelov in parametrov iz odstavka 1 bistvene.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

"

15.  člen 82 se spremeni:

(a)  odstavki 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:"

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(6), člena 4(3), člena 25(2a), člena 25(6a), člena 25a(3), člena 25bb(3), člena 25f(7), člena 25l, člena 64(7), člena 70, člena 72(3) in člena 85(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3.  Prenos pooblastila iz člena 1(6), člena 4(3), člena 25(2a), člena 25(6a), člena 25a(3), člena 25bb(3), člena 25f(7), člena 25l, člena 64(7), člena 70, člena 72(3) in člena 85(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v zadevnem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v zadevnem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija si prizadeva, da se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje z ESMA, in se posvetuje strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.“;

"

(b)  odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:"

„6. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(6), členom 4(3), členom 25(2a), členom 25(6a), členom 25a(3), členom 25bb(3), členom 25f(7), členom 25l, členom 64(7), členom 70, členom 72(3) in členom 85(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

"

16.  v členu 85 se dodajo naslednji odstavki:"

„6. ESMA v sodelovanju z ESRB in, v skladu s členom 24b(3), v soglasju s centralnimi bankami, ki izdajajo vse valute Unije za finančne instrumente, za katere kliring opravlja ali bo opravila CNS iz tretje države, na katero je naslovljen izvedbeni akt iz tretjega pododstavka člena 25(2c), Komisiji predloži poročilo o izvajanju določb navedenega izvedbenega akta, pri čemer zlasti oceni, ali je tveganje za finančno stabilnost Unije oziroma ene ali več njenih držav članic v zadostni meri ublaženo. Komisiji predloži poročilo v 12 mesecih po koncu prilagoditvenega obdobja, določenega v skladu s točko (b) tretjega pododstavka člena 25(2c). Soglasje centralne banke izdajateljice se nanaša le na valuto, ki jo izdaja, in ne na celotno priporočilo.

Komisija v 12 mesecih po posredovanju poročila iz prvega pododstavka pripravi poročilo o izvajanju določb navedenega izvedbenega akta. Svoje poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z vsemi ustreznimi predlogi.

7.  Komisija do... [36 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] pripravi poročilo, v katerem oceni učinkovitost:

   (a) nalog ESMA, zlasti nalog nadzornega odbora za CNS, pri spodbujanju konvergence in skladnosti pri uporabi te uredbe s strani pristojnih organov iz člena 22 in kolegijev iz člena 18;
   (b) pravni okvir za priznavanje CNS iz tretjih držav in nadzor nad njimi;
   (c) okvir za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za CNS z dovoljenjem v skladu s členom 14 ter med CNS z dovoljenjem in CNS iz tretjih držav, ki so priznane v skladu s členom 25;
   (d) razdelitev odgovornosti med ESMA, pristojnimi organi in centralnimi bankami izdajateljicami.

Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.“;

"

17.   v členu 89 se dodajo naslednji odstavki:"

„3a. ESMA ne izvaja svojih pooblastil v skladu z odstavki 2a, 2b in 2c člena 25, dokler ne začne veljati delegirani akt iz drugega pododstavka člena 25(2a) in člena 25a(3), kar zadeva CNS, v zvezi s katerimi ESMA ni sprejel odločitve na podlagi člena 25(1) pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], pa, dokler ne začne veljati ustrezni izvedbeni akt iz člena 25(6).

3b.  ESMA ustanovi in upravlja kolegij v skladu s členom 25ba za vse CNS, ki so bile v skladu s členom 25 priznane pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], v štirih mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta iz drugega pododstavka člena 25(2a) ▌.

3c.  ESMA pregleda sklepe o priznanju, ki so bili sprejeti na podlagi člena 25(1) pred ... [datum začetka veljavnosti te uredbe], v 18 mesecih po začetku veljavnosti delegiranega akta iz drugega pododstavka člena 25(2a) v skladu s členom 25(5).

Če ESMA po pregledu iz prvega pododstavka ugotovi, da se CNS, ki je bila priznana pred ... [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe], uvršča med CNS stopnje 2 v skladu s členom 25(2a), določi ustrezno prilagoditveno obdobje, ki ni daljše od 18 mesecev in v okviru katerega mora CNS izpolniti zahteve iz člena 25(2b). ESMA lahko na podlagi utemeljene prošnje CNS ali pristojnih organov, odgovornih za nadzor klirinških članov s sedežem v Uniji, to prilagoditveno obdobje podaljša za dodatnih šest mesecev, kadar tako podaljšanje upravičujejo izredne okoliščine in posledice za klirinške člane s sedežem v Uniji.“;

"

18.  člen 90 se nadomesti z naslednjim:"

„Člen 90

Osebje in sredstva ESMA

ESMA do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi] oceni potrebe po osebju in sredstvih, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo.“;

"

19.   besedilo iz Priloge k tej uredbi se doda kot prilogi III in IV.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V/Na …,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA

K Uredbi (EU) št. 648/2012 se dodata naslednji prilogi III in IV:

„PRILOGA III

Seznam kršitev iz člena 25g(1)

I.  Kršitve, povezane s kapitalskimi zahtevami:

(a)  CNS stopnje 2 krši člen 16(1), če nima stalnega in razpoložljivega začetnega kapitala v višini vsaj 7,5 milijona EUR;

(b)  CNS stopnje 2 krši člen 16(2), če nima kapitala, vključno z zadržanim dobičkom in rezervami, ki je sorazmeren s tveganjem, ki izhaja iz njenih dejavnosti in vedno zadosten, da se zagotovita urejeno prenehanje ali prestrukturiranje dejavnosti v ustreznem časovnem obdobju, ter CNS zagotavlja primerno zaščito pred kreditnim tveganjem, tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, operativnim tveganjem ter pravnim in poslovnim tveganjem, ki niso krita že s posebnimi finančnimi sredstvi iz členov 41, 42, 43 in 44.

II.  Kršitve, povezane z organizacijskimi zahtevami ali navzkrižjem interesov:

(a)  CNS stopnje 2 krši člen 26(1), če nima zanesljive ureditve upravljanja, ki vključuje jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi odgovornostmi, učinkovitimi postopki za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena, ter primernih mehanizmov za notranji nadzor, vključno z zanesljivimi upravnimi in računovodskimi postopki;

(b)  CNS stopnje 2 krši člen 26(2), če ne sprejme ustreznih politik in postopkov, ki so dovolj učinkoviti za zagotavljanje skladnosti, tudi njenih vodij in zaposlenih, z vsemi določbami te uredbe;

(c)  CNS stopnje 2 krši člen 26(3), če ne ohranja ali uporablja organizacijske strukture, ki zagotavlja stalno in urejeno delovanje v zvezi z opravljanjem njenih storitev in dejavnosti ali ne uporabi ustreznih in sorazmernih sistemov, virov ali postopkov;

(d)  CNS stopnje 2 krši člen 26(4), če ne ohranja jasne meje med zahtevami poročanja v zvezi z upravljanjem tveganja in zahtevami poročanja v zvezi z drugimi postopki CNS;

(e)  CNS stopnje 2 krši člen 26(5), če ne sprejme, uvede ali vzdržuje politike prejemkov, ki spodbuja trdno in učinkovito upravljanje tveganja, ne pa zniževanja standardov v zvezi s tveganjem;

(f)  CNS stopnje 2 krši člen 26(6), če ne vzdržuje sistemov informacijske tehnologije, ki ustrezajo zapletenosti, raznolikosti ter vrsti storitev in dejavnosti, ki jih opravlja, da se zagotovijo visoki standardi varnosti, celovitosti in zaupnosti informacij, ki se hranijo;

(g)  CNS stopnje 2 krši člen 26(7), če ne objavi brezplačno svoje ureditve upravljanja, pravil, ki urejajo CNS, in meril za klirinško članstvo;

(h)  CNS stopnje 2 krši člen 26(8), če ni predmet pogostih in neodvisnih pregledov ali če rezultatov teh pregledov ne sporoči odboru oziroma jih ne da na razpolago ESMA;

(i)  CNS stopnje 2 krši člen 27(1) ali drugi pododstavek člena 27(2), če ne zagotovi, da imajo njeno višje vodstvo in člani odbora zadosten ugled in zadostne izkušnje za zagotavljanje zanesljivega in preudarnega upravljanja CNS;

(j)  CNS stopnje 2 krši člen 27(2), če ne zagotovi, da je vsaj tretjina članov, vendar ne manj kot dva, tega odbora neodvisnih, ali ne povabi predstavnikov strank klirinških članov na seje odbora o zadevah v zvezi s členoma 38 in 39 ali če povezuje prejemke neodvisnih in drugih neizvršnih članov odbora s poslovnimi rezultati CNS;

(k)  CNS stopnje 2 krši člen 27(3), če vlog in odgovornosti odbora ne določi jasno ali zapisnikov sej odbora ne da na razpolago ESMA ali revizorjem;

(l)  CNS stopnje 2 krši člen 28(1), če ne ustanovi odbora za tveganja oziroma ne ustanovi odbora za tveganja, ki ga sestavljajo predstavniki klirinških članov, neodvisni člani odbora in predstavniki njenih strank, ali odbor za tveganja sestavi tako, da ena od teh skupin predstavlja večino v odboru za tveganja, ali ESMA ustrezno ne obvesti o dejavnostih in odločitvah odbora za tveganja, kadar je ESMA zahteval, da mora biti ustrezno obveščen;

(m)  CNS stopnje 2 krši člen 28(2), če ne določi jasno mandata, ureditve upravljanja za zagotovitev svoje neodvisnosti, operativnih postopkov, meril za sprejem ali mehanizma za izvolitev članov odbora za tveganja ali če javnosti ne omogoči vpogleda v ureditev upravljanja ali če ne določi, da odboru za tveganja predseduje neodvisni član odbora ter da odbor za tveganja poroča neposredno odboru in se redno sestaja;

(n)  CNS stopnje 2 krši člen 28(3), če odboru za tveganja ne omogoči, da svetuje odboru o vseh ureditvah, ki lahko vplivajo na upravljanje tveganja s strani CNS, ali si v izrednih razmerah v razumnih mejah ne prizadeva za posvetovanje z odborom za tveganja o dogodkih, ki vplivajo na upravljanje tveganja CNS;

(o)  CNS stopnje 2 krši člen 28(5), če ESMA ne obvesti takoj o vsaki odločitvi odbora, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja;

(p)  CNS stopnje 2 krši člen 29(1), če ne hrani vsaj deset let vseh evidenc o svojih storitvah in dejavnostih, ki so nujne, da ESMA omogoči spremljanje izpolnjevanja te uredbe s strani CNS;

(q)  CNS stopnje 2 krši člen 29(2), če vsaj deset let od prenehanja pogodbe ne hrani vseh informacij o vseh pogodbah, ki jih je obdelala, tako da te omogočajo identifikacijo prvotnih pogojev transakcije pred kliringom s strani te CNS;

(r)  CNS stopnje 2 krši člen 29(3), če ESMA in zadevnim članicam ESCB na zahtevo ne omogoči vpogleda v evidence in informacije iz odstavkov 1 in 2 člena 29 ali vse informacije o stanju pogodb, pri katerih je bil opravljen kliring, ne glede na mesto, kjer so bile transakcije izvedene;

(s)  CNS stopnje 2 krši člen 30(1), če ESMA ne obvesti oziroma ga napačno ali nepopolno obvesti o identiteti delničarjev ali članov, bodisi neposrednih ali posrednih, ter fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, ali o velikosti teh deležev;

(t)  CNS stopnje 2 krši člen 30(4), če dovoli, da bi osebe iz člena 30(1) izvajale vpliv, ki bi lahko škodil zanesljivemu in preudarnemu upravljanju CNS;

(u)  CNS stopnje 2 krši člen 31(1), če ESMA ne obvesti oziroma ga napačno ali nepopolno obvesti o vseh spremembah v upravljanju ali mu ne posreduje vseh potrebnih informacij za oceno skladnosti s členom 27(1) ali drugim pododstavkom člena 27(2);

(v)  CNS stopnje 2 krši člen 33(1), če ne vzdržuje ali uporablja učinkovitih, pisno določenih organizacijskih in upravnih ureditev, s katerimi lahko opredeli ali upravlja vsa morebitna navzkrižja interesov med njo, vključno z njenimi vodji, zaposlenimi ali katero koli osebo, ki jo neposredno ali posredno nadzoruje ali je z njo tesno povezana, in njenimi klirinškimi člani ali njihovimi strankami, ki jih CNS pozna, ali če ne vzdržuje ali izvaja primernih postopkov za reševanje morebitnih navzkrižij interesov;

(w)  CNS stopnje 2 krši člen 33(2), če zadevnemu klirinškemu članu ali zadevni stranki klirinškega člana, ki je znana CNS, ne razkrije jasno splošne narave ali virov navzkrižja interesov, preden sprejme nove transakcije od navedenega klirinškega člana, kadar organizacijski ali upravni ukrepi, ki jih sprejme ta CNS za obvladovanje navzkrižij interesov, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti preprečili nevarnost škodovanja interesom klirinških članov ali strank;

(x)  CNS stopnje 2 krši člen 33(3), če v pisnih ureditvah ne upošteva vseh okoliščin, s katerimi je seznanjena ali bi morala biti seznanjena in ki lahko povzročijo navzkrižje interesov zaradi strukture in poslovnih dejavnosti drugih podjetij, ki so njena podrejena podjetja ali nadrejeno podjetje;

(y)  CNS stopnje 2 krši člen 33(5), če ne sprejme vseh potrebnih ukrepov za preprečitev kakršne koli zlorabe informacij iz svojih sistemov ali ne prepreči uporabe teh informacij za potrebe drugih poslovnih dejavnosti ali fizični osebi, ki je tesno povezana s CNS, ali pravni osebi, ki je podrejeno ali nadrejeno podjetje te CNS, ne onemogoči uporabe zaupnih informacij iz evidenc te CNS v komercialne namene brez predhodnega soglasja stranke, ki ji te zaupne informacije pripadajo;

(z)  CNS stopnje 2 krši člen 36(1), če ne ravna pošteno in strokovno ter v največjo korist klirinških članov in njihovih strank;

(aa)  CNS stopnje 2 krši člen 36(2), če nima dostopnih, preglednih in pravičnih pravil glede hitrega obravnavanja pritožb;

(bb)  CNS stopnje 2 krši člen 37(1) ali (2), če stalno uporablja diskriminatorna, nepregledna ali subjektivna merila za sprejem, če drugače stalno ne zagotavlja poštenega in odprtega dostopa do CNS, če stalno ne zagotavlja, da imajo klirinški člani dovolj finančnih sredstev in operativnih zmogljivosti za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz sodelovanja v tej CNS, ali če vsaj enkrat na leto temeljito ne preveri upoštevanja skladnosti s strani njenih klirinških članov;

(cc)  CNS stopnje 2 krši člen 37(4), če nima objektivnih in preglednih postopkov za razrešitev in urejen izstop klirinških članov, ki ne izpolnjujejo več meril iz člena 37(1);

(dd)  CNS stopnje 2 krši člen 37(5), če zavrne dostop klirinškemu članu, ki izpolnjuje merila iz člena 37(1), kadar taka zavrnitev dostopa ni ustrezno pisno utemeljena in ne temelji na celoviti analizi tveganja;

(ee)  CNS stopnje 2 krši člen 38(1), če strankam svojih klirinških članov ne omogoči ločenega dostopa do posameznih ponujenih storitev;

(ff)  CNS stopnje 2 krši člen 39(7), če ne zagotavlja posameznih stopenj ločevanja iz navedenega odstavka pod razumnimi tržnimi pogoji;

III.  Kršitve, povezane z operativnimi zahtevami:

(a)  CNS stopnje 2 krši člen 34(1), če ne sprejme, uveljavi ali vzdržuje ustrezne politike neprekinjenega poslovanja in načrta ponovne vzpostavitve delovanja, s katerima zagotovi ohranitev delovanja svojih funkcij, pravočasno ponovno vzpostavitev delovanja in izpolnitev svojih obveznosti, ki v primeru motenj zagotovi najmanj ponovno vzpostavitev vseh transakcij, s čimer CNS omogoči zanesljivo nadaljnje delovanje in dokončanje poravnave na načrtovani datum;

(b)  CNS stopnje 2 krši člen 34(2), če ne oblikuje, izvaja ali vzdržuje ustreznega postopka za zagotavljanje pravočasne in urejene poravnave ali prenosa sredstev ter pozicij strank in klirinških članov v primeru preklica priznanja v skladu z odločitvijo iz člena 25;

(c)  CNS stopnje 2 krši drugi pododstavek člena 35(1), če svoje glavne dejavnosti, povezane z upravljanjem tveganja, odda v zunanje izvajanje;

(d)  CNS stopnje 2 krši člen 39(1), če ne vodi ločenih evidenc in računov, ki ji v vsakem trenutku in takoj omogočajo, da lahko pri računih s CNS loči sredstva in pozicije, ki jih upravlja v imenu enega klirinškega člana, od sredstev in pozicij, ki jih upravlja v imenu katerega koli drugega klirinškega člana, ter od svojih sredstev;

„(e) CNS stopnje 2 krši člen 39(2), če ne nudi vodenja in ne vodi ločenih evidenc in računov, kadar je to zahtevano, kar vsem klirinškim članom omogoča, da pri računih s CNS ločijo svoja sredstva in pozicije od sredstev in pozicij, ki jih upravljajo v imenu svojih klirinških strank;

(f)  CNS stopnje 2 krši člen 39(3), če ne nudi vodenja in ne vodi ločenih evidenc in računov, kadar je to zahtevano, kar vsem klirinškim članom omogoča, da pri računih s CNS sredstva in pozicije, ki jih upravljajo v imenu stranke, ločijo od sredstev in pozicij, ki jih upravljajo v imenu drugih strank, ali klirinškim članom ne nudi možnosti, da odprejo več računov v svojem imenu ali v imenu svojih strank, kadar se to zahteva;

(g)  CNS stopnje 2 krši člen 40, če čim bolj sproti ne meri in ocenjuje svoje likvidnosti in kreditne izpostavljenosti do vsakega klirinškega člana in, kjer je to primerno, do druge CNS, s katero ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ali če nima dostopa do ustreznih virov za oblikovanje cen za učinkovito merjenje svojih izpostavljenosti na podlagi razumnih stroškov;

(h)  CNS stopnje 2 krši člen 41(1), če ne določi, terja ali pobira kritja za omejitev svoje kreditne izpostavljenosti od svojih klirinških članov ali, kjer je to primerno, od CNS, s katerimi ima sklenjen dogovor o interoperabilnosti, ali če določi, terja ali pobira kritja, ki ne zadostujejo za kritje morebitnih izpostavljenosti, ki se po ocenah CNS lahko pojavijo do unovčenja zadevnih pozicij, ali niso zadostna za kritje izgub, ki izhajajo iz najmanj 99 % sprememb izpostavljenosti v ustreznem časovnem obdobju, ali ne zagotovijo, da ima CNS svoje izpostavljenosti nasproti vsem svojim klirinškim članom in po potrebi nasproti CNS, s katerimi imajo sklenjen dogovor o interoperabilnosti, v celoti zavarovane vsaj na dnevni osnovi, ali, če je to potrebno, ne upoštevajo vseh morebitnih procikličnih učinkov;

(i)  CNS stopnje 2 krši člen 41(2), če ne sprejme modelov in parametrov za določanje zahtev po kritju, ki zajemajo značilnosti tveganja produktov, pri katerih je bil opravljen kliring, in upoštevajo interval pobiranja kritja, likvidnost trga in možnost sprememb v času trajanja posla;

(j)  CNS stopnje 2 krši člen 41(3), če ne terja in pobira kritij čez dan, vsaj takrat, ko so preseženi vnaprej določeni pragi;

(k)  CNS stopnje 2 krši člen 42(3), če ne vzdržuje jamstvenega sklada, ki ji omogoči vsaj to, da lahko v skrajnih, vendar verjetnih tržnih razmerah vzdrži neplačila klirinškega člana, do katerega ima največjo izpostavljenost, ali neplačila drugega in tretjega največjega klirinškega člana, če je vsota njune izpostavljenosti večja, ali pripravi scenarije, ki ne vključujejo najbolj nestanovitnih obdobij, ki so jih doživeli trgi, za katere CNS opravlja storitve, ali ne pripravi vrste možnih scenarijev v prihodnosti, ki upoštevajo nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje tržne likvidnosti;

(l)  CNS stopnje 2 krši člen 43(2), če njen jamstveni sklad iz člena 42 in njena druga finančna sredstva iz člena 43(1) ne omogočajo, da vzdrži neplačila dveh klirinških članov, do katerih ima največjo izpostavljenost v skrajnih, vendar verjetnih tržnih razmerah;

(m)  CNS stopnje 2 krši člen 44(1), če nima vedno dostopa do ustrezne likvidnosti za opravljanje svojih storitev in dejavnosti ali vsakodnevno ne meri svojih morebitnih likvidnostnih potreb;

(n)  CNS stopnje 2 krši člen 45(1), (2) in (3), če za pokritje izgub ne uporabi kritij, nakazanih s strani klirinškega člana, ki je v zaostanku s plačili, preden uporabi druga finančna sredstva;

(o)  CNS stopnje 2 krši člen 45(4), če najprej ne uporabi lastnih namenskih sredstev, preden uporabi prispevke v jamstvenem skladu, ki jih zagotavljajo klirinški člani, ki niso v zaostanku s plačili;

(p)  CNS stopnje 2 krši člen 46(1), če za kritje začetne in nadaljnje izpostavljenosti do svojih klirinških članov sprejme zavarovanje, ki ni visoko likvidno zavarovanje z minimalnim kreditnim in tržnim tveganjem, kadar drugo zavarovanje ni dovoljeno v skladu z delegiranim aktom, ki ga Komisija sprejme v skladu s členom 46(3);

(q)  CNS stopnje 2 krši člen 47(1), če svojih finančnih sredstev ne vlaga v denarna sredstva ali visoko likvidne finančne instrumente z minimalnim tržnim in kreditnim tveganjem, ki jih ni mogoče hitro likvidirati z minimalnim negativnim cenovnim učinkom;

(r)  CNS stopnje 2 krši člen 47(3), če ne deponira finančnih instrumentov, uporabljenih kot kritja ali kot prispevki v jamstveni sklad pri upravljavcih sistemov poravnave vrednostnih papirjev – če so na voljo –, ki zagotavljajo popolno zaščito teh finančnih instrumentov, ali ne uporabi kakšne druge zelo varne ureditve s finančnimi institucijami, ki so pridobile dovoljenje;

(s)  CNS stopnje 2 krši člen 47(4), če gotovinskih vlog ne izvaja prek zelo varnih ureditev s pooblaščenimi finančnimi institucijami ali prek odprtih ponudb mejnega depozita centralnih bank ali drugih primerljivih sredstev, ki jih zagotavljajo centralne banke;

(t)  CNS stopnje 2 krši člen 47(5), če sredstva vloži pri tretji stranki brez zagotovila, da je sredstva v lasti klirinških članov mogoče ločiti od sredstev v lasti CNS in sredstev v lasti te tretje stranke, in sicer z različno naslovljenimi računi v knjigah tretje stranke ali drugimi enakovrednimi ukrepi, ki omogočajo enako raven zaščite, ali nima takojšnjega dostopa do finančnih instrumentov, če se to zahteva;

(u)  CNS stopnje 2 krši člen 47(6), če svoj kapital ali zneske, ki izhajajo iz zahtev iz členov 41, 42, 43 ali 44, vlaga v lastne vrednostne papirje ali vrednostne papirje svojega nadrejenega ali podrejenega podjetja;

(v)  CNS stopnje 2 krši člen 48(1), če nima vzpostavljenih podrobnih postopkov za primer, ko klirinški član ne izpolnjuje zahtev glede sodelovanja iz člena 37 v roku in v skladu s postopki, ki jih je določila CNS, ali podrobno ne opredeli postopkov, ki jih je treba uporabiti, če ne prijavi neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana ali teh postopkov ne pregleduje vsako leto;

(w)  CNS stopnje 2 krši člen 48(2), če ne sprejme takojšnjih ukrepov za omejitev izgub in likvidnostnih pritiskov, ki so posledica neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana, in ne zagotovi, da zaprtje katere koli pozicije klirinškega člana ne povzroči motenj v njenem delovanju ali ne izpostavi klirinških članov, ki niso v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, izgubam, ki jih ne morejo predvideti ali nadzorovati;

(x)  CNS stopnje 2 krši člen 48(3), če ne obvesti nemudoma ESMA, preden se neizpolnjevanje obveznosti prijavi ali se sproži postopek;

(y)  CNS stopnje 2 krši člen 48(4), če ne preveri, da so njeni postopki v primeru neplačil izvršljivi, in ne sprejme vseh razumnih ukrepov, da si zagotovi zakonska pooblastila za likvidacijo lastnih pozicij klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti, in za prenos ali likvidacijo pozicij strank klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnjevanjem obveznosti;

(z)  CNS stopnje 2 krši člen 49(1), če ne pregleduje redno sprejetih modelov in parametrov za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja s premoženjem ali drugih mehanizmov za obvladovanje tveganja in teh modelov ne izpostavlja izredno natančnim in pogostim testom izjemnih situacij, da oceni njihovo prilagodljivost v izjemnih, vendar verjetnih tržnih razmerah, ali ne izvaja testiranj za nazaj, da oceni zanesljivost sprejete metodologije, ali če ne pridobi neodvisne potrditve ali če ESMA ne obvesti o rezultatih opravljenih testov ali pred sprejetjem kakršne koli bistvene spremembe modelov in parametrov ne pridobi potrditve ESMA;

(aa)  CNS stopnje 2 krši člen 49(2), če ne poskrbi za redno testiranje ključnih vidikov svojih postopkov v primeru neplačil ali ne sprejme vseh razumnih ukrepov, s katerimi zagotovi, da postopke razumejo vsi klirinški člani, in če nima vzpostavljenih vseh ustreznih ureditev za odziv v primeru neplačila;

(bb)  CNS stopnje 2 krši člen 50(1), če za poravnavo svojih transakcij ne uporabi denarja centralne banke, kadar je to izvedljivo in mogoče, ali če ne sprejme ukrepov za strogo omejitev tveganja denarne poravnave, kadar ne uporabi denarja centralne banke;

(cc)  CNS stopnje 2 krši člen 50(3), če v največji možni meri ne odpravi glavnih tveganj z uporabo mehanizmov dostave proti plačilu, kadar mora CNS izročiti ali sprejeti finančne instrumente;

(dd)  CNS stopnje 2 krši člen 50a oziroma člen 50b, če ne izračuna KCNS, kakor je določeno v navedenem členu, oziroma pri tem ne upošteva pravil za izračun KCNS iz členov 50a(2), 50b in 50d;

(ee)  CNS stopnje 2 krši člen 50a(3), če koeficient KCNS izračuna manj kot vsako četrtletje ali to počne redkeje, kot zahteva ESMA v skladu s členom 50a(3);

(ff)  CNS stopnje 2 krši člen 51(2), če si ne zagotovi nediskriminatornega dostopa do podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih funkcij z mesta trgovanja v takem obsegu, da je CNS skladna z operativnimi in tehničnimi zahtevami, ki jih določa mesto trgovanja, in do ustreznega sistema poravnave;

(gg)  CNS stopnje 2 krši člen 52(1), če sklene dogovor o interoperabilnosti in pri tem ne izpolni katere od zahtev iz točk (a), (b), (c) in (d) navedenega odstavka;

(hh)  CNS stopnje 2 krši člen 53(1), če na računih ne loči sredstev in pozicij, ki jih upravlja v imenu druge CNS, s katero je sklenila dogovor o interoperabilnosti;

(ii)  CNS stopnje 2 krši člen 54(1), če sklene dogovor o interoperabilnosti brez predhodne odobritve s strani ESMA;

IV.  Kršitve, povezane s preglednostjo in dostopnostjo informacij:

(a)  CNS stopnje 2 krši člen 38(1), če javno ne objavi cen in pristojbin za vsako posamezno storitev posebej, vključno s popusti in rabati ter pogoji za upravičenost do teh znižanj;

(b)  CNS stopnje 2 krši člen 38(1), če ESMA ne razkrije informacij o stroških in prihodkih v zvezi s svojimi storitvami;

(c)  CNS stopnje 2 krši člen 38(2), če svojih klirinških članov in njihovih strank ne obvesti o tveganjih, povezanih s storitvami, ki jih ponuja;

(d)  CNS stopnje 2 krši člen 38(3), če svojim klirinškim članom ali ESMA ne razkrije informacij o cenah, potrebnih za izračun njene izpostavljenosti do klirinških članov ob koncu dneva, ali javno ne objavi skupne količine obračunanih transakcij za vsak instrument, katerega kliring opravlja CNS;

(e)  CNS stopnje 2 krši člen 38(4), če javno ne razkrije operativnih in tehničnih zahtev, povezanih s komunikacijskimi protokoli glede oblike vsebine in sporočil, ki jih uporablja za komuniciranje s tretjimi strankami, vključno z operativnimi in tehničnimi zahtevami iz člena 7;

(f)  CNS stopnje 2 krši člen 38(5), če javno ne razkrije vseh kršitev meril iz člena 37(1) ali zahtev, določenih v členu 38(1), za katere so odgovorni klirinški člani, razen če ESMA meni, da bi tako razkritje ogrozilo finančno stabilnost ali zaupanje v trg ali resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim strankam;

(g)  CNS stopnje 2 krši člen 39(7), če javno ne razkrije stopenj zaščite in stroškov, povezanih s posameznimi stopnjami ločevanja, ki jih zagotavlja;

(h)  CNS stopnje 2 krši člen 49(3), če javno ne razkrije ključnih informacij o modelu upravljanja tveganja ali predpostavk, sprejetih za izvajanje testov izjemnih situacij iz člena 49(1);

(i)  CNS stopnje 2 krši člen 50(2), če ne navede jasno svojih obveznosti v zvezi z izročitvijo finančnih instrumentov, vključno s tem, ali mora finančni instrument izročiti ali sprejeti, pa tudi, ali udeležencem povrne izgube, ki nastanejo pri postopku izročitve;

(j)  CNS stopnje 2 krši člen 50c(1), če informacij iz točk (a), (b), (c), (d) in (e) člena 50c(1) ne sporoči tistim klirinškim članom, ki so institucije, ali njihovim pristojnim organom;

(k)  CNS stopnje 2 krši člen 50c(2), če tistih klirinških članov, ki so institucije, ne obvešča vsaj vsako četrtletje ali jih obvešča redkeje, kot zahteva ESMA v skladu s členom 50c(2).

V.  Kršitve, povezane z ovirami za nadzorne dejavnosti:

(a)  CNS krši člen 25c, če ne zagotovi informacij v odziv na sklep, po katerem se zahtevajo informacije v skladu s členom 25c(2), ali če pri odzivu na enostaven zahtevek za informacije s strani ESMA v skladu s členom 25c(2) ali 25c(3) ali pri odzivu na sklep ESMA o zahtevi za informacije v skladu s členom 25c(3) predloži napačne ali zavajajoče informacije;

(b)  CNS ali njeni predstavniki predložijo napačne ali zavajajoče odgovore na vprašanja, zastavljena v skladu s členom 25d(1)(c);

(c)   CNS ne ravna v skladu s členom 25d(1)(e), če ne odgovori na zaprosilo ESMA za zapise o telefonskem in podatkovnem prometu;

(d)   CNS stopnje 2 ne upošteva pravočasno nadzornega ukrepa iz sklepa, ki ga ESMA sprejme v skladu s členom 25n;

(e)  CNS stopnje 2 ne privoli v inšpekcijski pregled na kraju samem na podlagi sklepa o preiskavi, ki ga ESMA ▌sprejme v skladu s členom 25e.

PRILOGA IV

Seznam koeficientov, povezanih z oteževalnimi in olajševalnimi dejavniki, za uporabo člena 25g(3)

Naslednji koeficienti se kumulativno uporabljajo za osnovne zneske iz člena 25g(2):

I.  Koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki:

(a)  če se je kršitev večkrat pojavljala, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1;

(b)  če se je kršitev pojavljala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5;

(c)  če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji CNS, zlasti v njenih postopkih, sistemih za upravljanje ali notranjih kontrolah, se uporabi koeficient 2,2;

(d)  če kršitev negativno vpliva na kakovost dejavnosti in storitev CNS, se uporabi koeficient 1,5;

(e)  če je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2;

(f)  če po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet noben ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7;

(g)  če višje vodstvo CNS pri opravljanju preiskav ni sodelovalo z ESMA, se uporabi koeficient 1,5.

II.  Koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki:

(a)  če se je kršitev pojavljala manj kot deset delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9;

(b)  če lahko višje vodstvo CNS dokaže, da je sprejelo vse potrebne ukrepe za preprečitev kršitve, se uporabi koeficient 0,7;

(c)  če je CNS o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestila ESMA, se uporabi koeficient 0,4;

(d)  če je CNS prostovoljno sprejela ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo moglo priti do podobne kršitve, se uporabi koeficient 0,6.“.

(1)* BESEDILO ŠE NI BILO PRAVNO-JEZIKOVNO FINALIZIRANO.
(2)UL C 385, 15.11.2017, str. 3.
(3)Mnenje z dne 20. septembra 2017 (UL C 434, 15.12.2017, str. 63).
(4)Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019.
(5)Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).
(6)Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

Zadnja posodobitev: 29. april 2019Pravno obvestilo