Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2536(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0238/2019

Predložena besedila :

B8-0238/2019

Razprave :

PV 17/04/2019 - 25
CRE 17/04/2019 - 25

Glasovanja :

PV 18/04/2019 - 10.20
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0440

Sprejeta besedila
PDF 131kWORD 51k
Četrtek, 18. april 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Pogajanja s Svetom in Komisijo o pravici Evropskega parlamenta do preiskave: zakonodajni predlog
P8_TA-PROV(2019)0440B8-0238/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2019 o pogajanjih s Svetom in Komisijo o zakonodajnem predlogu uredbe o pravici Evropskega parlamenta do preiskave (2019/2536(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 14(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju tretjega odstavka člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 16. aprila 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta o podrobnih določbah o uresničevanju pravice Evropskega parlamenta do preiskave in razveljavitvi Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(1),

–  ob upoštevanju ustreznih odstavkov svojega priporočila Svetu in Komisiji z dne 13. decembra 2017 po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (resolucija PANA, odstavki 190–200)(2) in svojega priporočila Svetu in Komisiji z dne 4. aprila 2017 po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju (resolucija EMIS, odstavki 76–94)(3),

–  ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 18. septembra 2014 v skladu s členom 229 Poslovnika, da se v novem parlamentarnem mandatu nadaljuje obravnava zgoraj navedenega zakonodajnega predloga uredbe o pravici Evropskega parlamenta do preiskave,

–  ob upoštevanju treh delovnih dokumentov(4) Odbora za ustavne zadeve o zgoraj navedenem zakonodajnem predlogu,

–  ob upoštevanju pomislekov Sveta in Komisije v zvezi s tem zakonodajnim predlogom, izraženih v dopisu z dne 4. aprila 2014, ki sta ga generalna sekretarja Sveta in Komisije naslovila na generalnega sekretarja Evropskega parlamenta, ter v dopisih, ki so jih na predsednico Odbora za ustavne zadeve naslovili 28. aprila 2015 prvi podpredsednik Komisije, 3. septembra 2015 luksemburško predsedstvo Sveta, 13. oktobra 2016 slovaško predsedstvo Sveta in 25. oktobra 2018 avstrijsko predsedstvo Sveta,

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 13. decembra 2017 in zlasti odgovorov estonskega predsedstva Sveta in Komisije na podlagi vprašanj za ustni odgovor (člen 128 Poslovnika), ki jih je 29. novembra 2017 vložila Danuta Maria Hübner v imenu Odbora za ustavne zadeve ter so naslovljena na Svet in Komisijo, o pravici Evropskega parlamenta do preiskave,

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 17. aprila 2019 o vprašanjih za ustni odgovor (člen 128 Poslovnika), ki so naslovljena na Svet in Komisijo ter jih je 22. januarja 2019 vložila Danuta Maria Hübner v imenu Odbora za ustavne zadeve, o zakonodajnem predlogu uredbe o pravici Evropskega parlamenta do preiskave(5),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ustavne zadeve (B8-0238/2019),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker je že v prvem delovnem dokumentu, ki ga je 20. januarja 2015 sprejel Odbor za ustavne zadeve (AFCO), navedeno, da „pomisleki“, ki sta jih izrazila Svet in Komisija, „ne bi smeli pomeniti nepremostljive ovire“, pri tem odbor AFCO priznava, da „so mogoče alternativne rešitve in prožnejša besedila, ki bi omogočila odpravo zastoja pogajanj o tej uredbi“, predsedstvu Sveta in Komisiji pa predlaga naslednje korake pri „prvotnih političnih pogajanjih“, ki bi jim nato sledile tehnične seje;

B.  ker je Svet na to ponudbo odgovoril tako, da je pokazal pripravljenost na sodelovanje s Parlamentom in se k temu zavezal, vendar pod pogojem, da Parlament najprej obravnava težavne in temeljne pravne in institucionalne pomisleke;

C.  ker je odbor AFCO sprejel drugi delovni dokument, ki je poročevalcu omogočil, da s Svetom in Komisijo opravi nadaljnje korake pri pogajanjih o tem, kako obravnavati zgoraj navedene pomisleke; ker je bila v skladu s tem sprejeta nova pogajalska strategija ter je bil Svetu in Komisiji 30. junija 2016 poslan dokument v neuradni obliki s političnimi argumenti in mogočimi rešitvami za nadaljnje korake;

D.  ker so se tri institucije 10. oktobra 2016 odločile, da bodo nadaljevale z neformalno izmenjavo mnenj med svojimi pravnimi službami, da bi se dodatno razjasnila vsa pravna in institucionalna vprašanja; ker je tako lahko Evropski parlament predložil novo besedilo uredbe, glavna politična razhajanja pa so ostala nerešena;

E.  ker kljub opravljenemu strokovnemu delu pravni svetovalci v pravnih službah Komisije in Sveta niso uspeli formalno odobriti dokumenta, pripravljenega na podlagi izjemnega dela pravnih služb treh institucij, zaradi česar je dejansko zastalo delo v zvezi s to pomembno zadevo; ker je zato na plenarnem zasedanju 13. decembra 2017 potekala razprava v okviru odbora AFCO v zvezi z dvema vprašanjema za ustni odgovor, nato pa je odbor AFCO 3. maja 2018 posredoval novo besedilo v obliki neuradnega dokumenta, kar je pomenilo uradni nadaljnji ukrep na podlagi dogovora med predsednico odbora AFCO in poročevalcem Ramónom Jáureguijem Atondom ter slovaškim predsedstvom Sveta in Komisijo z dne 10. oktobra 2016, v katerem je navedeno, da je za začetek uradnih pogajanj treba predložiti novo besedilo predloga Parlamenta;

F.  ker je Svet 25. oktobra 2018 podal odgovor v zvezi z novim predlaganim besedilom na podlagi pravnega dela, ki so ga opravile pravne službe, izkušenj dveh preiskovalnih odborov (EMIS in PANA), ustanovljenih v tem 8. mandatu, in na podlagi predloga, ki ga je Parlament sprejel leta 2014; ker je Svet v svoje odgovoru formaliziral nov seznam pomislekov, ki presegajo celo mnenje njegove pravne službe, s čimer je podvomil v delo, ki je bilo do zdaj opravljeno, in navedel glavne institucionalne težave Parlamenta, ki jih je težko odpraviti; meni, da Svet s tem ravnanjem ne omogoča manevrskega prostora za pogajanja, čeprav je dejanski namen neuradnega dokumenta, da se z novim besedilom omogočijo pogajanja in politične razprave;

G.  ker je bistvena značilnost vseh zakonodajnih domov in temeljni pogoj za delitev oblasti v demokraciji, ki je vredna tega imena, da bi moral imeti parlament možnost, da od izvršilne veje oblasti zahteva ustanovitev preiskovalnih odborov z dejanskimi pooblastili, da vabijo priče in pridobivajo dokumente;

H.  ker se vse institucije Evropske unije redno zavežejo k iskrenemu sodelovanju, kar pa je v primeru te uredbe težko ugotoviti;

1.  izraža globoko nestrinjanje z odnosom Sveta (in Komisije), ki po več kot štirih letih neuradnih sej ter izmenjav dopisov in dokumentov še naprej preprečujeta uradno sejo, da bi se na politični ravni razpravljalo o mogočih rešitvah za odpravo ugotovljenih težav, s čimer zavračata odobritev političnega mandata predsedstvu Sveta, ki bi omogočil politične seje, namenjene reševanju najbolj spornih vprašanj in ugotavljanju, ali je dogovor mogoče doseči;

2.  poziva svojega predsednika, naj politične voditelje opozori na pomisleke Parlamenta, da Svet in Komisija ne spoštujeta načela medinstitucionalnega sodelovanja;

3.  predlaga, naj Odbor za pravne zadeve preuči, ali je mogoče začeti postopek pred Sodiščem Evropske unije v zvezi z načelom iskrenega medsebojnega sodelovanja med institucijami (člen 13(2) PEU), glede tega pa bi moral tudi preveriti, ali Svet krši dejanski pravni okvir preiskovalnih odborov, ustanovljenih v tem mandatu (PANA/EMIS), in poročati o tem;

4.  poudarja, da odstavek 3 člena 226 PDEU s sedanjim besedilom, ki določa „posebni zakonodajni postopek“ in s katerim se zahteva odobritev Sveta in Komisije za sprejetje uredbe o pravici Evropskega parlamenta do preiskave, Sveta in Komisije ne zavezuje k pogajanjem, saj morata zgolj izraziti odobritev predloga Parlamenta ali jo odreči, ni se jima pa treba pogajati o njem, da bi dosegla soglasje;

5.  priporoča, da mora zakonodajni postopek, ki izhaja iz pravice do zakonodajne pobude, ki jo Parlamentu podeljujejo Pogodbe, v okviru Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje vključevati zahtevo glede oblikovanja časovnega razporeda sprejemanja zakonodaje za te pobude, podobno kot redni zakonodajni postopek; poudarja tudi, da mora biti ta posebni zakonodajni postopek v skladu z določbami medinstitucionalnega sporazuma v zvezi z institucionalno obveznostjo vseh treh institucij, da se pogajajo;

6.  poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta pogajanja z novoizvoljenim Parlamentom, če predloga ne moreta odobriti, ob tem pa upoštevata napredek, dosežen z novim besedilom predloga, ki je bilo predloženo z neuradnim dokumentom in temelji na vloženih prizadevanjih pravnih služb treh institucij; meni, da je besedilo bolj urejeno in sistematično od besedila, sprejetega leta 2014, ter vključuje enaka preiskovalna pooblastila, ki pa so posodobljena na podlagi izkušenj iz zadnjih let in trenutne institucionalne realnosti;

7.  poziva politične stranke, naj v svojih volilnih programih izrazijo zavezanost predlogu Parlamenta o novi in posodobljeni uredbi o njegovi pravici do preiskave, različne vodilne kandidate pa k zagotovitvi politične podpore v zvezi s tem;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 443, 22.12.2017, str. 39.
(2) UL C 369, 11.10.2018, str. 132.
(3) UL C 298, 23.8.2018, str. 140.
(4) PE544.488v03-00, PE571.670v03-00 in PE630.750v01-00.
(5) O-000003/19 in O-000004/19.

Zadnja posodobitev: 24. april 2019Pravno obvestilo