Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2734(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0012/2019

Razprave :

PV 18/07/2019 - 5.1
CRE 18/07/2019 - 5.1

Glasovanja :

PV 18/07/2019 - 7.3
CRE 18/07/2019 - 7.3

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0006

Sprejeta besedila
PDF 143kWORD 59k
Četrtek, 18. julij 2019 - Strasbourg Končna izdaja
Rusija, zlasti položaj okoljskih aktivistov in ukrajinskih političnih zapornikov
P9_TA(2019)0006RC-B9-0012/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. julija 2019 o Rusiji, zlasti položaju okoljskih aktivistov in ukrajinskih političnih zapornikov (2019/2734(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in o razmerah na Krimu zlasti tistih z dne 11. junija 2015 o strateških vojaških razmerah na območju Črnega morja po nezakoniti priključitvi Krima k Rusiji(1), 10. septembra 2015 o Rusiji, zlasti primerih Estona Kohvera, Olega Sencova in Aleksandra Kolčenka(2), 4. februarja 2016 o razmerah na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti glede krimskih Tatarov(3), 12. maja 2016 o krimskih Tatarih(4), 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu(5), 5. oktobra 2017 o primerih voditeljev krimskih Tatarov Ahtema Čijgoza in Ilmija Umerova ter novinarja Mikole Semene(6), 8. februarja 2018 o Rusiji, primeru Ojuba Titieva in centru za človekove pravice Memorial(7), 14. junija 2018 o Rusiji, zlasti primeru ukrajinskega političnega zapornika Olega Sencova(8), 25. oktobra 2018 o razmerah v Azovskem morju(9), 14. februarja 2019 o Rusiji in primeru Ojuba Titijeva(10), 12. decembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino(11) in 12. marca 2019 o stanju političnih odnosov med EU in Rusijo(12),

–  ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 25. maja 2018 o primerih več pridržanih na nezakonito priključenih območjih Krima in v Sevastopolu ali pridržanih s tega območja, 10. januarja 2019 o primerih nezakonito pridržanih ukrajinskih državljanov, 17. januarja 2019 o nezakonitem zadrževanju ukrajinskih pripadnikov vojaških sil s strani Rusije, 22. marca 2019 o obsodbi Pavla Hriba, in 17. aprila 2019 o daljšem nezakonitem pridržanju ukrajinskih pripadnikov vojaških sil,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 28. junija 2018 o ukrajinskih državljanih, ki so pridržani v Ruski federaciji kot politični zaporniki,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2019 o stopnjevanju napetosti v Azovskem morju in ožini Kerč ter grožnjah evropski varnosti,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. junija 2019 o krepitvi postopka odločanja v parlamentarni skupščini glede poverilnih pisem in glasovanja,

–  ob upoštevanju sklepa Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo z dne 25. maja 2019 v zadevi št. 26 v zvezi s pridržanjem treh plovil ukrajinske mornarice,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju ustave Ruske federacije, zlasti 2. poglavja o človekovih in državljanskih pravicah in svoboščinah,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine in resolucije generalne skupščine OZN št. 71/205 z dne 19. decembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol (Ukrajina),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev,

–  ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije človekovih pravic, katere pogodbenica je Ruska federacija, in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, člena 9 Splošne deklaracije človekovih pravic, ki določa, da nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan, člena 19 te deklaracije, ki zagotavlja pravico do svobode mnenja in izražanja, in člena 20 te deklaracije, ki zagotavlja pravico do svobode mirnega zbiranja in združevanja,

–  ob upoštevanju poročila Beneške komisije z dne 18. marca 2019 o financiranju združenj,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 13. junija 2016 o ruskem zveznem zakonu št. 129-FZ (zvezni zakon o nezaželenih dejavnostih tujih in mednarodnih nevladnih organizacij),

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne z dne 12. avgusta 1949,

A.  ker se je Ruska federacija kot podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter kot polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi zavezala načelom demokracije, pravne države in spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic;

B.  ker Evropska unija ne priznava izvrševanja ruske zakonodaje na Krimu in v Sevastopolu ter pričakuje, da bodo vsi nezakonito pridržani ukrajinski državljani na Krimskem polotoku in v Rusiji nemudoma izpuščeni;

C.  ker EU še naprej v celoti podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja ter ponovno poudarja, da je politika nepriznavanja nezakonite priključitve Krima in Sevastopola izjemno pomembna;

D.  ker ruski organi in politično vodstvo vztrajajo pri represivnem in avtoritarnem režimu proti svojim državljanom, civilni družbi, politični opoziciji in medijskim delavcem; ker je ruski zdrs v avtoritarni režim negativno vplival na odnose med EU in Rusijo ter na stabilnost v Evropi in po svetu; ker se represija kaže tudi z izločitvijo opozicijskih kandidatov iz volitev, kar se trenutno dogaja kandidatom Ilji Jašinu, Ljubov Sobol in Ivanu Ždanovu na občinskih volitvah v Moskvi;

E.  ker je z zakonom o nezaželenih organizacijah iz leta 2015 generalni tožilec Rusije pooblaščen, da brez sodnega postopka prepove tuje in mednarodne organizacije, za katere se šteje, da so „nezaželene“; ker se zakon vse pogosteje uporablja za kaznovanje ruskih nevladnih organizacij in aktivistov civilne družbe;

F.  ker se je v več primerih poročalo o mučenju ter krutem in poniževalnem ravnanju; ker te obtožbe doslej niso bile ustrezno raziskane; ker so bila priznanja in podpora za lažne obremenilne dokaze pridobljena z mučenjem; ker so bili tarče tudi krimski odvetniki, ki žrtvam nudijo pravno pomoč, in zagovorniki človekovih pravic, ki prijavijo primere prisilnih izginotij s političnim ozadjem na Krimu, pa tudi novinarji, ki poročajo o položaju krimskih Tatarov;

G.  ker se mnogi zaporniki in priporniki v zaporih znajdejo v težkih in nečloveških razmerah, kar ogroža njihovo telesno in duševno zdravje; ker zaporniki nujno potrebujejo zdravstveno oskrbo in zdravljenje;

H.  ker je Ruska federacija z uporabo vojaške sile 25. novembra 2018 v bližini ožine Kerč zajela 24 ukrajinskih mornarjev s treh plovil, ki jih je zasegla; ker so ti ukrajinski pripadniki vojaških sil od 25. novembra 2018 nezakonito pridržani;

I.  ker so separatistične sile, ki jih podpira Rusija, v Doneškem bazenu zajele najmanj 130 Ukrajincev, med njimi vsaj 25 vojakov;

J.  ker je Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo v svojem sklepu z dne 25. maja 2019 z 19 glasovi za in enim proti sklenilo, naj Ruska federacija „takoj izpusti ukrajinska mornariška plovila Berdjansk, Nikopol in Jani Kapu ter jih vrne Ukrajini“, „nemudoma izpusti 24 pridržanih ukrajinskih pripadnikov vojaških sil in jim dovoli, da se vrnejo v Ukrajino“, in da naj se obe strani „vzdržita ravnanja, ki bi lahko poslabšalo ali razširilo spor“;

K.  ker se je Evropska unija odzvala na stopnjevanje nasilja v ožini Kerč in Azovskem morju, kar vključuje nezakonito pridržanje 24 ukrajinskih pripadnikov vojaških sil, tako da je 15. marca 2019 na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, dodala osem ruskih uradnikov;

L.  ker je v skladu s poročilom Urada visokega komisarja za človekove pravice z dne 25. junija 2019 Rusija 27. marca 2019 izvedla 26 hišnih preiskav in nato aretirala 24 oseb, med katerimi je večina aktivistov iz vrst krimskih Tatarov, ki zdaj prestajajo do 20-letne nezakonite zaporne kazni; ker je Rusija v prvih polovici leta 2019 nezakonito aretirala vsaj 37 ukrajinskih državljanov na nezakonito zasedenem Krimu; ker so skoraj vsi predstavniki avtohtonih krimskih Tatarov;

M.  ker je bilo od začetka junija 2018 več kot 70 ukrajinskih državljanov v različnih regijah Ruske federacije in na zasedenem Krimu pridržanih iz političnih razlogov; ker je od marca 2019 po ocenah centra za človekove pravice Memorial v Rusiji 297 političnih zapornikov, kar je 50 več kot pred štirimi leti, vključno s režiserjem Olegom Sencovom, dobitnikom nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2018;

N.  ker so zamaskirani moški decembra 2017 brutalno napadli vodjo nevladne organizacije Environmental Watch za severni Kavkaz Andreja Rudomaha in njegove sodelavce Viktorja Čirkova, Aleksandra Saveljeva in Vero Holodno, ter so po napadu Andreju Rudomahu diagnosticirali pretres možganov in več zlomov obraznih kosti; ker kljub materialnim dokazom, vključno s posnetki sistema CCTV in prstnimi odtisi napadalcev, ki jih imajo preiskovalni organi na voljo, preiskava ni prinesla oprijemljivih rezultatov, storilci in načrtovalci brutalnega napada pa ostajajo nekaznovani; ker namesto tega proti Andreju Rudomahu poteka kazenska preiskava zaradi klevetanja poslanca državne dume;

O.  ker morajo v skladu z ruskim zakonom o tujih agentih vse nevladne organizacije, ki prejemajo tuja finančna sredstva in se ukvarjajo s politično dejavnostjo, zaprositi za vključitev na poseben vladni seznam tujih agentov, za katere se izvaja dodaten podrobni vladni nadzor, in morajo v vseh svojih objavah, sporočilih in poročilih zapisati, da jih je pripravil tuji agent;

P.  ker je bila ena najstarejših in najuglednejših okoljevarstvenic v državi Aleksandra Koroljeva, vodja nevladne organizacije Ekozaščita! s sedežem v Kaliningradu, prisiljena zapustiti državo in v tujini zaprositi za azil zaradi kazenske ovadbe zaradi neplačila denarnih kazni, naloženih organizaciji, ker je večkrat zavrnila zahtevo, da se prijavi kot „tuja agentka“; ker ji v primeru obsodbe grozi do dve leti zaporne kazni;

Q.  ker je Ekozaščita! ena od 49 ruskih nevladnih organizacij, ki so vložile pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (vloga št. 9988/13), v katerih trdijo, da zakon o tujih agentih krši več norm na področju človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja in združevanja, kar je potrdil komisar Sveta Evrope za človekove pravice;

R.  ker sta bili v zadnjih mesecih proti okoljevarstvenikoma Andreju Borovikovu in Vjačeslavu Jegorovu sproženi najmanj dve kazenski zadevi zaradi ponavljajočih se kršitev zakonodaje o javnih zborovanjih v zvezi z okoljskimi protesti v arhangelški in moskovski regiji;

S.  ker sta Evropska unija in Ukrajina v skupni izjavi po zadnjem vrhu EU-Ukrajina 8. julija 2019 pozvali k takojšnji izpustitvi vseh nezakonito pridržanih in zaprtih ukrajinskih državljanov na Krimskem polotoku in v Rusiji, vključno s tatarskimi aktivisti;

T.  ker so štirje ukrajinski politični zaporniki – dobitnik nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2018 Oleg Sencov, Oleksander Kolčenko, Oleksander Šumkov in Volodimir Baluh – junija 2018 gladovno stavkali v protest zaradi pridrževanja ukrajinskih političnih zapornikov v Rusiji;

U.  ker je parlamentarna skupščina Sveta Evrope delegaciji Ruske federacije dovolila, da se vrne v Svet Evrope, ki je vodilna evropska organizacija za človekove pravice, in ji 25. junija 2019 ponovno podelila pravico do glasovanja, pri čemer je vztrajala, da mora ponovno sodelovanje spremljati skladnost z vrednotami in normami organizacije;

1.  poziva ruske oblasti, naj brez odlašanja in brezpogojno izpustijo vse nezakonito in samovoljno pridržane ukrajinske državljane(13), tako v Rusiji kot na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine, ter naj poskrbijo za njihovo varno vrnitev, vključno s krimskimi Tatari, pred kratkim priprtimi protestniki, ki so 10. julija 2019 protestirali na Rdečem trgu, ukrajinskimi državljani, ki so bili pridržani na podlagi politično motiviranih obtožb, in 24 člani posadke ukrajinskih pomorskih plovil;

2.  poziva ruske oblasti, naj takoj prenehajo nadlegovati Aleksandro Koroljevo in organizacijo Ekozaščita!, pa tudi vse zagovornike človekovih pravic in okoljske aktiviste v državi, ter jim dovolijo, da bodo lahko opravljali svoje zakonite dejavnosti brez vmešavanja;

3.  poziva ruske oblasti, naj umaknejo tako imenovani zakon o tujih agentih in si prizadevajo za podporo in polno izvajanje vseh priporočil Beneške komisije Sveta Evrope v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi na tem področju;

4.  poziva Rusijo, naj objavi popoln seznam zapornikov, pridržanih na zasedenih ukrajinskih ozemljih v doneški in luganski regiji, ter naj jim omogoči stik z družinami in odvetniki;

5.  odločno obsoja nenehne ruske kršitve temeljnih načel in norm mednarodnega prava, zlasti pa to, da država zavrača spoštovanje sklepov mednarodnih in drugih sodišč; poziva Rusko federacijo, naj izvaja sklepe Evropskega sodišča za človekove pravice glede kršitev človekovih pravic oseb, ki so pridržane na Krimskem polotoku in v Ruski federaciji;

6.  poudarja, da ruska vojaška in civilna sodišča niso pristojna soditi za dejanja, ki so se zgodila zunaj mednarodno priznanega ozemlja Rusije, in opozarja, da sodni postopki v teh primerih ne morejo biti legitimni;

7.  Rusko federacijo poziva, naj mednarodnim medvladnim organizacijam zagotovi neoviran dostop do zasedenih ukrajinskih ozemelj Krima in Donbasa, še zlasti misiji OZN za spremljanje stanja na področju človekovih pravic, misiji OVSE za oceno človekovih pravic na Krimu, komisarju Sveta Evrope za človekove pravice, drugim konvencijam in institucionalnim mehanizmom Sveta Evrope ter mednarodnim humanitarnim organizacijam, zlasti Mednarodnemu odboru Rdečega križa;

8.  poziva ruske oblasti, naj polno sodelujejo s posebnimi postopki OZN, tudi tako, da posebnega poročevalca o človekovih pravicah in okolju, posebnega poročevalca o položaju zagovornikov človekovih pravic in posebnega predstavnika za pravice do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja povabijo na obisk v državo, da bodo lahko poročali o položaju okoljskih aktivistov in zagovornikov človekovih pravic;

9.  poudarja, da so zagovorniki človekovih pravic v Ruski federaciji, vključno z okoljskimi aktivisti, pogosto žrtve nadlegovanja, nadzora, fizičnih napadov, groženj, racij in preiskav v svojih pisarnah in domovih ter klevetanja in kampanj blatenja, pravosodnega nadlegovanja, samovoljnega pridržanja in slabega ravnanja, pa tudi kršitev pravic do svobode izražanja, združevanja in zbiranja;

10.  predlaga, naj Evropska unija razmisli o uvedbi stalnega spremljanja sojenj žrtvam političnega preganjanja v Ruski federaciji in na zasedenem Krimu, ter poziva delegacijo EU v Rusiji in veleposlaništva držav članic, naj še naprej spremljajo in se udeležujejo sojenj borcev za človekove pravice in ukrajinskih političnih zapornikov ter naj v Ruski federaciji in na zasedenem Krimu organizirajo misije, v katerih bodo tudi neodvisni zdravniki za ukrajinske državljane, pridržane iz političnih razlogov, da bi spremljali njihove razmere v zaporu in zdravstveno stanje;

11.  poziva ruske oblasti na vseh ravneh, naj priznajo ključno vlogo okoljskih aktivistov pri varstvu okolja in zagotavljanju spoštovanja okoljskih pravic ter naj javno obsodijo vse napade nanje ter njihovo ustrahovanje, nadlegovanje in kriminalizacijo;

12.  poziva ruske oblasti, naj prenehajo omejevati miroljubne in zakonite dejavnosti okoljskih organizacij, tako da sprožajo izmišljene kazenske postopke zoper lokalne okoljevarstvene aktiviste, aretirajo udeležence v mirnih lokalnih protestih in jim nalagajo nesorazmerno visoke kazni;

13.  poziva ruske oblasti, naj sprejmejo ustrezne pravne ukrepe in uporabijo vsa razpoložljiva pravna sredstva, da bi preprečili napade na okoljske aktiviste in jih ustavili; poziva ruske oblasti, naj zagotovijo dejansko preiskavo in odgovornost v primeru Andreja Rudomaha in drugih napadov na okoljevarstvenike;

14.  poziva posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice, delegacijo EU v Rusiji in veleposlaništva držav članic EU, naj položaju okoljskih aktivistov nenehno namenjajo pozornost; poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe v podporo ruskim okoljskim aktivistom in zagovornikom človekovih pravic;

15.  izraža zaskrbljenost zaradi poročil o razmerah v pridržanju, vključno z obtožbami o mučenju in slabem ravnanju ter zavrnitvi dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe, zato ponovno poziva ruske oblasti, naj vsem pridržanim osebam zagotovijo polno spoštovanje pravic in vsem zapornikom ustrezno zdravstveno oskrbo in zdravljenje ter naj spoštujejo medicinsko etiko, vključno z nevsiljevanjem zdravljenja ali prisilnim hranjenjem v primeru gladovne stavke, kar bi lahko pomenilo mučenje in druge oblike slabega ravnanja;

16.  poziva k podaljšanju sklepa Sveta o podaljšanju omejevalnih ukrepov; je trdno prepričan, da sankcije EU ne smejo biti odpravljene, dokler Rusija ne bo izpolnila svojih mednarodnih obveznosti, vključno s spoštovanjem sporazumov iz Minska; poziva države članice, naj ostanejo neomajne in enotne v zavezanosti dogovorjenim sankcijam proti Rusiji in naj razmislijo o uvedbi ukrepov proti posameznikom, ki so odgovorni za pridržanje političnih zapornikov in njihovo sojenje; poziva mednarodno skupnost, naj bolj pritiska za izpustitev vseh političnih zapornikov, pridržanih na ozemlju, ki ga je zasedla Rusija;

17.  poziva naslednjega podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj oblikuje novo, celovito strategijo za odnose med EU in Rusijo, ki bo usmerjena k krepitvi miru in stabilnosti; poudarja, da bi moral potreben dialog temeljiti na trdnih načelih, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti ruskih sosed, hkrati pa krepiti medosebne stike z državljani Rusije; poudarja, da bo sankcije proti Rusiji mogoče odpraviti le, če bo država popolnoma spoštovala svoje obveznosti; poudarja pa, da bi morala biti EU, če bo Rusija nadaljevala s kršenjem mednarodnega prava, po potrebi pripravljena sprejeti nadaljnje sankcije, vključno s ciljnimi sankcijami zoper posameznike, ter omejiti dostop do finančnih sredstev in tehnologije;

18.  ponovno izraža podporo evropskemu režimu sankcij v primeru kršitev človekovih pravic, tako imenovanemu zakonu Magnickega, ki bi kaznoval storilce hudih kršitev človekovih pravic, in poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje delo na tem področju; poudarja, da kršiteljem človekovih pravic ne bi smeli izdajati vizumov EU in tudi ne bi smeli imeti dostopa do svojega premoženja v državah članicah;

19.  ponovno odločno obsoja agresivno dejanje Ruske federacije zoper Ukrajino 25. novembra 2018 v bližini ožine Kerč pred obalo nezakonito zasedenega Krima; poudarja, da je Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo Rusiji ukazalo, naj nemudoma in brezpogojno izpusti plovila in vojake; poudarja, da je neizvajanje sklepa tega sodišča še ena huda kršitev mednarodnih obveznosti; meni, da so ruski „pogoji“ za izpustitev plovil in vojakov, navedeni v sporočilu Ukrajini z dne 25. junija 2019, v očitnem nasprotju s tem sklepom in ga morda še dodatno kršijo, saj bi utegnili otežiti ali podaljšati razširitev spora;

20.  poziva posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice, naj stalno spremlja razmere na področju človekovih pravic na Krimskem polotoku in na območjih vzhodne Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom;

21.  poziva Rusko federacijo, naj v celoti izvaja resolucije generalne skupščine OZN z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine, z dne 19. decembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol (Ukrajina), z dne 19. decembra 2017 in z dne 22. decembra 2018 ter sklep Meddržavnega sodišča glede začasnih ukrepov v primeru Ukrajina proti Rusija v zvezi z izvajanjem Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

22.  z zaskrbljenostjo opozarja, da so številne ruske sodbe, izrečene ukrajinskim političnim zapornikom, povezane z vohunjenjem (tudi v zadevah Pavla Hriba, Aleksija Stognija, Hliba Šabilija, Volodimira Prisiča, Volodimira Dudke, Dimitra Štiblikova, Jevhenija Panova, Andrija Zahteja, Viktorja Šurja in Dimitrija Dolgopolova), ki opozarja na obdobje zatiranja sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili na tej podlagi pridržani in obsojeni številni državljani takratne Sovjetske zveze;

23.  protestira zoper odločitev ruskega državnega tožilstva, s katero je bil svetovni kongres v Ukrajini razglašen za grožnjo nacionalni varnosti Rusije;

24.  pričakuje, da bo sklep parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. junija 2019 privedel do takojšnjega izboljšanja razmer na področju spoštovanja človekovih pravic in standardov Sveta Evrope v Rusiji, zlasti kar zadeva izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine.

(1) UL C 407, 4.11.2016, str. 74.
(2) UL C 316, 22.9.2017, str. 198.
(3) UL C 35, 31.1.2018, str. 38.
(4) UL C 76, 28.2.2018, str. 27.
(5) UL C 263, 25.7.2018, str. 109.
(6) UL C 346, 27.9.2018, str. 86.
(7) UL C 463, 21.12.2018, str. 31.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0259.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0435.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0115.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0518.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0157.
(13) Med njimi so: Oleg Sencov, Aleksander Kolčenko, Aleksij Černi, Mikola Karpjuk, Stanislav Klih, Valentin Vigivski, Jurij Primov, Rustem Vajtov, Ruslan Zejtuljajev, Ferat Sajfuljajev, Viktor Šur, Andrej Kolomijec, Roman Suščenko, Pavlo Grib, Aleksij Sizonovič, Enver Mamutov, Rustem Abiltarov, Zevri Absejtov, Remzi Memetov, Genadij Limeško, Evgenij Panov, Glib Šablij, Volodimir Prisič, Igor Kjaško, Tejmur Abdiljajev, Uzir Adsuljajev, Rustem Ismailov, Aider Saledinov, Emil Džemadenov, Volodimir Baluh, Dimitro Štiblikov, Muslim Alijev, Emir Usein Kuku, Vadim Siruk, Inver Bekirov, Refat Alimov, Arsen Dzeparov, Aleksander Šumkov, Tofik Abdulgaziev, Izet Abduljaev, Vladlen Abdulkadirov, Medžit Abdurahmanov, Biljal Adilov, , Osman Arifmemetov, Farhod Bazarov, , Servet Gaziev, Džemil Gafarov, Reza Izetov, Alim Karimov, Sejran Murtaza, Jašar Mujedinov, Erfan Osmanov, Sejtveli Sijetabdijev, Rustem Sijethalilov, Ruslan Sulejmanov, Šaban Umerov, Marlen Asanov, Sejran Sakijev, Memet Beljalov, Timur Ibrahimov, Server Zekirjaiev, Ernes Ametov, Oleksij Besarabov, Volodimir Dudka, Oleksij Stognij, Mikola Šiptur, Evgen Karakašev, Nariman Memedeminov, Oleksandr Stešenko, Enver Seitosmanov, Server Mustafajev, Edem Smailov, Edem Bekirov, Diljaver Gafarov, Renat Sulejmanov, Eskender Abdulganjev, Rustem Emiruseinov, Arsen Abhajrov, Raim Ajvazov, Ajder Dzeparov, Taljat Abdurahmanov, Sejran Mustafajev, Arsen Kubedinov, Mustafa Degermendži, Ali Asanov, Arsen Junusov, Eskender Kantemirov, Eskender Emirvaljev, Sulejman Kadirov, Taljat Junusov, Mikola Semena, Musa Abkerimov, Vitalij Kugarenko Asan Čapuh, Bekir Degermendži, Kjazim Ametov, Ruslan Trubah, Šaban Umerov, Rustem Sejthalilov, Riza Izetov, Farid Bazarov, Džemil Gafarov, Sejran Murtazi, Alim Kerimov, Tofik Abdulgarjev, Biljala Adilov, Medžit Abdurahmanov, Rustem Šejhaljev, Alim Šejhaljev, Sejtveli Sejtabdijev, Jašar Muedinov, Asan Janikov, Enver Ametov, Ruslan Sulejmanov, Akim Bekirov, Erfan Osmanov, Server Gaziev, Remzi Bekirov, Osman Arifmetov, Vlaslen Abdulkadirov, Izet Abduljajev, Tair Ibragimov, Ajder Dzeparov, Eldar Kantermirov, Ruslan Mesutov, Ruslan Nagajev, Enver Omerov, Riza Omerov, Eskander Sulejmanov in Lenur Halilov.

Zadnja posodobitev: 8. oktober 2019Pravno obvestilo