Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2823(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0089/2019

Razprave :

PV 19/09/2019 - 4.3
CRE 19/09/2019 - 4.3

Glasovanja :

PV 19/09/2019 - 7.3

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0019

Sprejeta besedila
PDF 137kWORD 54k
Četrtek, 19. september 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Iran, zlasti položaj zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom
P9_TA-PROV(2019)0019RC-B9-0089/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o Iranu, zlasti položaju zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom (2019/2823(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, predvsem tistih o človekovih pravicah, zlasti z dne 14. marca 2019 o Iranu, zlasti primeru zagovornikov človekovih pravic(1), z dne 13. decembra 2018 o Iranu, zlasti primeru Nasrin Sotudeh(2), z dne 31. maja 2018 o položaju oseb z dvojnim državljanstvom EU/Iran, zaprtih v Iranu(3), z dne 25. oktobra 2016 o strategiji EU do Irana po jedrskem sporazumu(4), z dne 3. aprila 2014 o strategiji EU do Irana(5), z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni(6) in z dne 17. novembra 2011 o Iranu – nedavni primeri kršitev človekovih pravic(7),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Iranu z dne 4. februarja 2019 ter Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2019/560 z dne 8. aprila 2019 o izvajanju Uredbe (EU) št. 359/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu, ki podaljšuje omejevalne ukrepe, povezane z hudimi kršitvami človekovih pravic v Iranu, za eno leto, do 13. aprila 2020(8),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 8. februarja 2019 o stanju na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

–  ob upoštevanju poročil posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran iz septembra 2018, z dne 30. januarja 2019 in 18. julija 2019 ter njegove izjave z dne 16. avgusta 2019 o priporu in dolgih zapornih kaznih, izrečenih Mojgan Kešavarz, Monireh Arabšahi in Jasaman Arjani, trem Irankam, ki so samovoljno pridržane, ker so javno protestirale proti obvezni nošnji naglavne rute,

–  ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 29. novembra 2018, da mora Iran zaščititi zagovornike pravic žensk,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju, svobodi izražanja na spletu in drugje ter zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 12. marca 2019 o obsodbi iranske odvetnice za človekove pravice Nasrin Sotudeh,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Iran,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 17. decembra 2018 o stanju na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,

–  ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, katerih namen je postaviti varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi v središče vseh politik EU,

–  ob upoštevanju načel OZN za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte, iz leta 1988,

–  ob upoštevanju Standardnih minimalnih pravil OZN za ravnanje z zaporniki (pravila Nelsona Mandele) iz leta 2015,

–  ob upoštevanju Listine iranskega predsednika o pravicah državljanov,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker so iranska revolucionarna sodišča v zadnjih mesecih znatno okrepila zatiranje miroljubnih dejanj upora zagovornikov pravic žensk, ki protestirajo proti obvezni nošnji naglavne rute, kar vključuje izrekanje daljših zapornih kazni; ker je bilo po podatkih OZN od leta 2018 aretiranih vsaj 32 ljudi, vsaj deset pa je bilo zaprtih zaradi protestiranja proti obvezni nošnji naglavne rute;

B.  ker so bile iranske aktivistke Mojgan Kešavarz, Monireh Arabšahi in Jasaman Arjani aprila 2019 samovoljno pridržane, potem ko so v spletu objavile videoposnetek, na katerem na dan 8. marca 2019, mednarodni dan žensk, ne nosijo naglavnih rut in miroljubno protestirajo proti iranskim zakonom glede obveznega nošenja teh rut, pri tem pa delijo cvetlice na teheranski pozemni železnici; ker se je Sahar Hodajari, Iranka, ki je bila pridržana po tem, ko si je želela na stadionu ogledati nogometno tekmo, protestno zažgala do smrti, potem ko je izvedela, da ji bo za njena dejanja izrečena šestmesečna zaporna kazen;

C.  ker so bile Mojgan Kešavarz, Jasaman Arjani, Monireh Arabšahi in Saba Kord-Afšari avgusta 2019 obsojene na kazni, ki segajo od 16 do 24 let zapora; ker jim je bil v začetni preiskavi zavrnjen dostop do odvetnikov, njihovi pravni zastopniki pa naj jih ne bi smeli zastopati na sojenju; ker so njihove kazni neposredno povezane z njihovim miroljubnim uveljavljanjem pravic do svobode izražanja in zbiranja v bran enakosti spolov v Iranu;

D.  ker je prvostopenjsko sodišče 27. avgusta 2019 tri aktivistke za delavske pravice – Sepideh Gholjan, Sanaz Alahjari in Asal Mohamadi – obsodilo v zvezi z obtožbami, med katerimi sta bila tudi „zbiranje in prikrito sodelovanje za delovanje proti nacionalni varnosti“; ker se je 24. in 31. avgusta izkazalo, da sta bili Marzieh Amiri in Atefeh Rangriz, zagovornici delavskih pravic, ki sta bili pridržani vse od aretacije na miroljubnem protestu ob prazniku dela, obsojeni na deset let in pol zapora ter 148 udarcev z bičem oziroma enajst let in pol zapora in 74 udarcev z bičem za obtožbe, med katerimi so „zbiranje in prikrito sodelovanje za delovanje proti nacionalni varnosti“, „propaganda, uperjena proti državi,“ ter „motenje javnega reda“;

E.  ker Iran ni ratificiral Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1979; ker ima Iran vrsto diskriminatornih zakonov, zlasti glede pravnih določb v zvezi z osebnim statusom;

F.  ker še vedno potekajo aretacije oseb z dvojnim evropskim in iranskim državljanstvom, sledijo jim pa podaljšan pripor v samici in zaslišanja, neustrezni pravni postopki, odsotnost poštenega sojenja in dolge zaporne kazni na podlagi nejasnih ali nedoločnih obtožb glede državne varnosti in vohunjenja ter vladno usmerjane kampanje blatenja zaprtih posameznikov; ker Iran ne priznava dvojnega državljanstva, s čimer omejuje dostop tujih veleposlaništev do njihovih državljanov z dvojnim državljanstvom, ki so tam pridržani;

G.  ker je v Iranu trenutno zaprtih vsaj šest oseb z dvojnim evropskim in iranskim državljanstvom, in sicer Nazanin Zagari-Ratcliffe, Ahmadreza Džalali, Kamil Ahmadi, Kamran Ghaderi, Masud Mosaheb in Morad Tahbaz;

H.  ker je Nazanin Zagari-Ratcliffe, britansko-iranska državljanka, zaposlena v fundaciji Thomson Reuters, nezakonito zaprta v Iranu že od 3. aprila 2016, potem ko je bila več mesecev nezakonito pridržana, obtožena vohunjenja, nato pa ji ni bilo omogočeno svobodno in pošteno sojenje; ker se ji vedno znova odreka zdravljenje, zaradi česar se poslabšuje njeno fizično in duševno zdravstveno stanje; ker ji je bil nedavno zavrnjen dostop do mednarodnih telefonskih klicev, obiski družine pa so ji omejeni na enkrat mesečno;

I.  ker je iransko-britanski socialni antropolog Kamil Ahmadi od 11. avgusta 2019 pridržan v Teheranu na podlagi nerazkritih obtožb; ker je bil poslovnež Morad Tahbaz, ki ima iransko in britansko državljanstvo ter državljanstvo ZDA, januarja 2018 z vsaj devetimi okoljevarstveniki pridržan na podlagi obtožb domnevnega vohunjenja;

J.  ker je Ahmadreza Džalali, švedski znanstvenik in zdravnik, rojen v Iranu, že od aprila 2016 v zaporu Evin in mu je bila oktobra 2017 izrečena smrtna kazen zaradi vohunjenja na podlagi domnevnega prisilnega priznanja;

K.  ker je bil Kamran Ghaderi, državljan Irana in Avstrije, izvršni direktor avstrijskega računalniškega podjetja, ko so ga 2. januarja 2016 ob njegovem prihodu na mednarodno letališče v Teheranu aretirali agenti ministrstva za obveščevalne službe, izrečena pa mu je bila 10-letna zaporna kazen zaradi „vohunjenja za sovražne države;

L.  ker je bila dobitnica nagrade Saharova za leto 2012, zagovornica človekovih pravic in odvetnica Nasrin Sotudeh 11. marca 2019 v odsotnosti obsojena na 38 let zaporne kazni in 148 udarcev z bičem, med drugim zaradi njenega dela zagovarjanja žensk, obtoženih protestiranja proti obvezni naglavni ruti; ker se je junija več kot milijon ljudi pridružilo globalni kampanji, v kateri se od iranske vlade zahteva izpustitev Nasrin Sotudeh;

M.  ker sta bili Atena Daemi in Golrokh Ebrahimi Irai oktobra 2016 obsojeni na šestletno zaporno kazen; ker sta bili septembra 2019 kazni dodani dve leti, potem ko sta bili obtoženi „razžalitve vrhovnega vodje“; ker je bila po poročanjih ta kazen izrečena kot povračilni ukrep za proteste zagovornikov pravic žensk v zaporu;

N.  ker so v mnogih primerih poročali o nečloveških in ponižujočih razmerah v Iranu, zlasti v zaporu Evin, in pomanjkanju ustreznega dostopa do zdravstvene oskrbe med pridržanjem, kar je v nasprotju s Standardnimi minimalnimi pravili OZN za ravnanje z zaporniki;

O.  ker so zagovorniki človekovih pravic, novinarji, odvetniki ter okoljski, sindikalni in spletni aktivisti v Iranu še vedno tarče nadlegovanja, samovoljnih aretacij, pridržanja in pregona zaradi svojega dela;

P.  ker organi še naprej kriminalizirajo aktivizem za človekove pravice in z 48. členom iranskega zakona o kazenskem postopku pridržanim osebam preprečujejo dostop do pravnih svetovalcev po lastni izbiri ter jim onemogočajo konzularno pomoč; ker ni neodvisnih mehanizmov za zagotavljanje odgovornosti v sodstvu;

Q.  ker je EU sprejela omejevalne ukrepe zaradi kršitev človekovih pravic, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo izdajanja vizumov za posameznike in subjekte, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, ter prepovedjo izvoza v Iran za opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, in opremo za nadzor telekomunikacij; ker se ti ukrepi se redno posodabljajo in veljajo še naprej;

R.  ker Iran še vedno redno izreka smrtno kazen; ker Narges Mohamadi, dobitnica nagrade Pera Angerja, trenutno služi šestnajstletno kazen zaradi svoje kampanje za odpravo smrtne kazni in sodelovanja z dobitnico Nobelove nagrade Širin Ebadi;

1.  poziva iranske oblasti, naj te sodbe razveljavijo ter nemudoma in brezpogojno izpustijo Mojgan Kešavarz, Jasaman Arjani, Monireh Arabšahi, Sabo Kord-Afšari in Ateno Daemi, zagovornice pravic žensk, ki protestirajo proti obvezni nošnji hidžaba; prav tako poziva, naj se izpustijo na prostost Nasrin Sotudeh, Narges Mohamadi, Sepideh Gholjan, Sanaz Alahjari, Asal Mohamadi, Marzieh Amiri in Atefeh Rangriz ter vsi zagovorniki človekovih pravic, ki so zaprti in obsojeni zgolj zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;

2.  najostreje obsoja nenehno zatiranje žensk zaradi nasprotovanja obveznemu zakrivanju in zaradi uveljavljanja pravic do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; poziva iransko vlado, naj spoštuje pravico iranskih žensk, da same izberejo način oblačenja;

3.  poudarja, da morajo iranske oblasti v vseh okoliščinah zagotoviti, da lahko zagovorniki človekovih pravic, odvetniki in novinarji opravljajo svoje delo brez groženj, ustrahovanja in oviranja, ter poziva iranske sodne organe, naj jih prenehajo stalno nadlegovati; poziva iranske sodne oblasti, naj odpravijo spletno cenzuro, v celoti spoštujejo splošne človekove pravice vseh ljudi, zlasti pravico do svobode izražanja v spletu in drugje;

4.  ceni in podpira zagovornike človekovih pravic iranskih žensk, ki kljub težavam in osebnim posledicam, s katerimi se soočajo, še naprej branijo človekove pravice;

5.  globoko obžaluje, ker ni napredka v primerih oseb z dvojnim državljanstvom EU in Irana, ki so pridržane v Iranu; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh državljanov EU z dvojnim državljanstvom, med drugim Nazanin Zagari-Ratcliffe, Ahmadreza Džalalija, Kamila Ahmadija, Kamrana Ghaderija, Masuda Mosaheba in Morada Tabaza, ki so zaprti v iranskih zaporih, razen če se jim ponovno sodi v skladu z mednarodnimi standardi; obsoja stalno prakso iranskih sodnih oblasti, da na podlagi nepoštenega sojenja izrekajo zaporne kazni osebam z dvojnim državljanstvom EU in Irana;

6.  poziva iranske oblasti, naj brez odlašanja sodelujejo z veleposlaništvi držav članic EU v Teheranu, da bi lahko pripravile popoln seznam oseb z dvojnim državljanstvom EU in Irana, ki so trenutno v iranskih zaporih, ter naj pozorno spremljajo posamezne primere, saj sta za EU najpomembnejša varnost njenih državljanov in varstvo njihovih temeljnih pravic;

7.  poziva iranske oblasti, naj pregledajo pravne določbe, ki diskriminirajo ženske, zlasti določbe, ki so povezane z njihovim osebnim statusom; pozdravlja dejstvo, da je bil iranskemu parlamentu predložen osnutek zakona o zaščiti žensk pred nasiljem, in poudarja potrebo po celoviti zakonodaji, ki naj natančno določi in inkriminira vse oblike nasilja nad ženskami na podlagi spola;

8.  poziva iranske oblasti, naj ženskam zagotovijo dostop do vseh stadionov brez diskriminacije ali nevarnosti, da bodo preganjane;

9.  ponovno poziva iranske oblasti, naj popravijo 48. člen zakona o kazenskem postopku, da bodo imeli vsi obtoženci pravico do odvetnika po lastni izbiri in do pravičnega sojenja, skladnega z zavezami Irana v okviru Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

10.  poziva iranski parlament, naj spremeni nacionalne kazenske zakone na področju varnosti, ki se redno uporabljajo za pregon zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, okoljskih in sindikalnih aktivistov ter pripadnikov verskih in etničnih manjšin in ki so v nasprotju z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Iran ratificiral;

11.  obsoja stalno prakso namernega odrekanja zdravstvene oskrbe zapornikom; obžaluje sistematično mučenje v iranskih zaporih in poziva k takojšnjemu prenehanju vseh oblik mučenja in slabega ravnanja z vsemi pridržanimi; obsoja prakso onemogočanja dostopa do telefonskih klicev in družinskih obiskov pridržanim osebam;

12.  poziva iranske oblasti, naj zagotovijo brezpogojno in dosledno izvajanje Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnik je Iran; poziva Iran, naj se pridruži Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

13.  opozarja na spremembe zakonodaje o trgovini z drogami, na podlagi katerih bi se moralo zmanjšati število smrtnih kazni;

14.  odločno obsoja uporabo smrtne kazni, tudi proti mladoletnim prestopnikom; poziva iranske oblasti, naj uvedejo takojšnji moratorij kot prvi korak k njeni odpravi;

15.  poziva Iran, naj sodeluje s posebnim poročevalcem OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu in naj mu dovoli vstop v državo;

16.  spodbuja tesno usklajevanje med veleposlaništvi EU, akreditiranih v Teheranu; poziva vse države članice, ki imajo v Teheranu diplomatsko predstavništvo, naj uporabijo mehanizme iz smernic EU o zagovornikih človekovih pravic za podporo in zaščito posameznikov, zlasti zagovornikov človekovih pravic žensk ter oseb z dvojnim državljanstvom iz EU, tudi z javnimi izjavami, diplomatskimi demaršami, spremljanjem sojenj in obiski v zaporu;

17.  poziva EU, tudi podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj v dvostranskih in večstranskih forumih iranske oblasti še naprej opozarja na človekove pravice ter naj za ta namen uporabi vse načrtovane obveznosti z iranskimi oblastmi, zlasti v okviru političnega dialoga na visoki ravni med EU in Iranom;

18.  poziva ESZD, naj poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s prejšnjimi resolucijami Parlamenta o Iranu;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov ter vladi in parlamentu Irana.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0204.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0525.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0231.
(4) UL C 215, 19.6.2018, str. 86.
(5) UL C 408, 30.11.2017, str. 39.
(6) UL C 349, 17.10.2017, str. 41.
(7) UL C 153E, 31.5.2013, str. 157.
(8)UL L 98, 9.4.2019, str. 1.

Zadnja posodobitev: 20. september 2019Pravno obvestilo