Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2820(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0045/2019

Predložena besedila :

B9-0045/2019

Razprave :

PV 18/09/2019 - 19
CRE 18/09/2019 - 19

Glasovanja :

PV 19/09/2019 - 7.6
CRE 19/09/2019 - 7.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0022

Sprejeta besedila
PDF 137kWORD 53k
Četrtek, 19. september 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Stanje glede izvajanja zakonodaje za preprečevanje pranja denarja
P9_TA-PROV(2019)0022B9-0045/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o stanju glede izvajanja zakonodaje Unije za preprečevanje pranja denarja (2019/2820(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES(1) Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (4AMLD)(2), ter kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi Direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (5AMLD)(3),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ(4), Direktive (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava(5) in Uredbe (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005(6),

–  ob upoštevanju svežnja Komisije o preprečevanju pranja denarja, kot je bil sprejet 24. julija 2019 in ki ga sestavljajo politično sporočilo z naslovom Za boljše izvajanje okvira EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma (COM(2019)0360), poročilo o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU (COM(2019)0373), poročilo o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (poročilo o nadnacionalni ocena tveganja (SNRA)), in priložen delovni dokument služb Komisije (SWD(2019)0650) ter poročilo o medsebojnem povezovanju nacionalnih centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov (osrednji registri ali osrednji elektronski sistemi za pridobivanje podatkov) držav članic za bančne račune (COM(2019)0372),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa o sporočilih nadziranim subjektom o tveganju pranja denarja in financiranja terorizma v bonitetnem nadzoru, objavljenega 24. julija 2019,

–  ob upoštevanju načrta Komisije z naslovom Za novo metodologijo EU pri ocenjevanju tretjih držav z visokim tveganjem na podlagi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. junija 2018 z naslovom Metodologija za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 (SWD(2018)0362),

–  ob upoštevanju delegiranih uredb, ki jih je sprejela Komisija, in sicer (EU) 1675/2016, (EU) 2018/105, (EU) 2018/212 in (EU) 2018/1467, o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o nujni uvedbi črnega seznama EU glede tretjih držav v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja(7);

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2019 o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom(8),

–  ob upoštevanju izmenjave mnenj z dne 5. septembra 2019 v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve s Komisijo in Evropskim bančnim organom,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker je bil okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma postopoma okrepljen s sprejetjem direktive 4AMLD maja 2015 in direktive 5AMLD aprila 2018, z njunima ustreznima datumoma prenosa v nacionalno zakonodajo držav članic do junija 2017 in januarja 2020 ter z drugimi spremljevalnimi zakoni in ukrepi;

B.  ker je po podatkih Europola 0,7–1,28 % letnega BDP Unije domnevno vpletenega v sumljive finančne dejavnosti(9), kot so pranje denarja, povezano s korupcijo, trgovina z orožjem, trgovina z ljudmi, davčne utaje in goljufije, financiranje terorizma ali druge nezakonite dejavnosti, ki negativno vplivajo na državljane EU in njihovo vsakdanje življenje;

C.  ker ima Komisija v skladu s členom 9 direktive 4AMLD pooblastilo za sprejemanje delegirane akte, s katerim naj bi opredelila tretje države z visokim tveganjem, pri tem pa upošteva strateške pomanjkljivosti na več področjih; ker Parlament podpira Komisijo pri uvajanju nove metodologije, ki se ne zanaša samo na zunanje vire informacij pri opredeljevanju tretjih držav z visokim tveganjem s strateškimi pomanjkljivosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, katere predstavljajo grožnjo za finančni sistem EU in za katere so potrebni okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja strank za pooblaščene subjekte EU v skladu z direktivama 4AMLD in 5AMLD;

D.  ker je bila direktiva 3AMLD, ki je začela veljati 15. decembra 2007, s sprejetjem direktive 4AMLD razveljavljena; ker se izvajanje več določb direktive 3AMLD, med drugim glede ustreznih pooblastil in kadrovske sestave nacionalnih pristojnih organov, v preteklosti ni ustrezno preverjalo in bi moralo veljati za prednostno nalogo pri stalnem preverjanju popolnosti in pravilnosti ter postopkih ugotavljanja kršitev, ki jih izvaja Komisija v okviru izvajanja direktive 4AMLD;

E.  ker sta Svet in Parlament zavrnila tri predlagane delegirane uredbe o spremembi(10), ker predlogi niso bili oblikovani na pregleden in odporen način, ki bi zadevne države aktivno spodbujal k odločnemu ukrepanju, pri tem pa spoštoval njihovo pravico do izražanja mnenja, oziroma ker postopek Komisije za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem ni bil dovolj neodvisen;

F.  ker je Komisija 13. februarja 2019 po novi metodologiji sprejela nov seznam 23 držav s strateškimi pomanjkljivostmi v okvirih za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, na katerega je uvrstila Afganistan, Ameriško Samoo, Bahame, Bocvano, Demokratično ljudsko republiko Korejo, Etiopijo, Gano, Guam, Iran, Irak, Libijo, Nigerijo, Pakistan, Panamo, Portoriko, Samoo, Saudovo Arabijo, Šrilanko, Sirijo, Trinidad in Tobago, Tunizijo, Ameriške Deviške otoke ter Jemen; ker je Svet 7. marca 2019 v Svetu za pravosodje in notranje zadeve omenjeni delegirani akt zavrnil;

G.  ker je Komisija sprožila postopke za ugotavljanje kršitev zoper večino držav članic, ki niso ustrezno prenesle direktive 4AMLD v nacionalno zakonodajo;

H.  ker je Komisija 24. julija 2019 sprejela sveženj o preprečevanju pranja denarja in Parlament in Svet obvestila o doseženih in še neizpolnjenih ciljih v okviru Unije, s katerimi naj bi preprečevali pranje denarja in financiranje terorizma, ter tako postavila izhodišče za dodatne izboljšave pri izvrševanju in izvajanju veljavne zakonodaje za morebitne zakonodajne in institucionalne reforme v prihodnosti;

I.  ker je med izmenjavo mnenj s Komisijo in Evropskim bančnim organom v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve 5. septembra 2019 predsednik Evropskega bančnega organa José Manuel Campa povedal, da Evropski bančni organ ni nadzorni organ za preprečevanja pranja denarja, temveč ima mandat za predlaganje smernic in spodbujanje sodelovanja in usklajevanja ter za ocenjevanje izvajanja zakonodaje za preprečevanje pranja denarja; ker je tudi poudaril, da so za izvajanje v osnovi odgovorni nacionalni organi;

J.  ker bi lahko v skladu s sporočilom Komisije z dne 24. julija 2019 z naslovom Za boljše izvajanje okvira EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma premislili o dodatni harmonizaciji pravilnika o preprečevanju pranja denarja oziroma financiranja terorizma, npr. s preoblikovanjem direktive o preprečevanju pranja denarja v uredbo, kar bi omogočilo vzpostavitev harmoniziranega upravnega okvira za preprečevanje pranja denarja, ki bi se uporabljal po vsej Uniji;

K.  ker je po ocenah Komisije iz omenjenega sporočila potreben močnejši mehanizem za usklajevanje in podpiranje finančnoobveščevalnih enot pri čezmejnem sodelovanju in analizah;

1.  je resno zaskrbljen, ker veliko držav članic ne izvaja direktive 4AMLD; zato pozdravlja, da je Komisija na podlagi preverjanja popolnosti sprožila postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice; poziva Komisijo, naj karseda hitro opravi temeljita preverjanja pravilnosti in po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev; poziva države članice, ki še niso prenesle direktive 4AMLD v svojo nacionalno zakonodajo, naj to karseda hitro storijo;

2.  je zaskrbljen, da bodo države članice prekoračile rok prenos direktive 5AMLD, ki je 10. januarja 2020, ter roka za vzpostavitev registrov o dejanskem lastništvu gospodarskih in drugih pravnih subjektov (10. januar 2020) in o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev; poziva države članice, naj nujno sprejmejo ukrepe za pospešitev prenosa;

3.  spoštuje priporočilo odbora Evropskega bančnega organa za kršitve prava Unije, ki je bilo obravnavano med izmenjavo mnenj s predsednikom Evropskega bančnega organa Joséjem Manuelom Campo v Odboru za ekonomske in monetarne zadeve 5. septembra 2019, o pranju denarja v zadevi Danske Bank, ki je doslej največji tovrstni odkriti primer v EU, v katerega so vpletene sumljive transakcije v vrednosti več kot 200 milijard EUR; obžaluje, da so nadzorniki držav članic kot člani odbora nadzornikov Evropskega bančnega organa z volilno pravico zavrnili priporočilo za kršitev prava Unije; poziva Komisijo naj zadevo še naprej spremlja in po potrebi sproži postopek za ugotavljanje kršitev;

4.  je skrajno zaskrbljen zaradi upravne in nadzorne razdrobljenosti območja za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma, ki je slabo prilagojeno vse večji čezmejni dejavnosti v Uniji in centraliziranemu bonitetnemu nadzoru v bančni uniji in drugih nebančnih sektorjih;

5.  poudarja, da ima veljavni okvir EU za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma pomanjkljivosti pri izvrševanju pravil EU, manjka pa tudi učinkovit nadzor; poudarja, da je bilo večkrat opozorjeno, da bi lahko zakonodaja o preprečevanju pranja denarja/financiranja terorizma, ki temelji na minimalnih standardih, pomenila tveganje za učinkovit nadzor, neprekinjeno izmenjavo informacij in usklajevanje; poziva Komisijo, naj v obvezni oceni učinka v okviru prihodnje revizije zakonodaje o preprečevanju pranja denarja oceni, ali bi bila uredba primernejši pravni akt od direktive;

6.  opozarja, da je potrebno boljše sodelovanje med upravnimi, in sodnimi organi ter organi kazenskega pregona v EU, zlasti pa med finančnoobveščevalnimi enotami držav članic, kot je Komisija poudarila v svojem poročilu; znova poziva Komisijo, naj v bližnji prihodnosti izvede oceno učinka, s katero bo ocenila možnost in ustreznost vzpostavitve mehanizma za usklajevanje in podporo; meni, da bi lahko dodatno podprli pobude, ki bi lahko pomagale izvrševati ukrepe za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma na ravni EU in na nacionalni ravni;

7.  je seznanjen z oceno Komisije v poročilu z dne 24. julija 2019, da bi lahko posebne nadzorne naloge pri preprečevanju pranja denarja podelili organu Unije;

8.  meni, da za zaščito celovitosti seznama tretjih držav z visokim tveganjem v postopku preverjanja in odločanja ne bi smeli upoštevati vidikov, ki presegajo področje pomanjkljivosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja/financiranja terorizma; poudarja, da lobiranje in diplomatski pritisk ne bi smela ogrožati zmožnosti institucij EU, da se učinkovito in neodvisno borijo proti pranju denarja in financiranju terorizma, povezanega z EU; poziva Komisijo, naj dodatno oceni možnost vzpostavitve „sivega seznama“ tretjih držav s potencialno visokim tveganjem na osnovi, analogni pristopu Unije k oblikovanju seznama z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene; je zaskrbljen, da bi lahko dolžina 12-mesečnega postopka, ki se konča s končno oceno in opredelitvijo tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, povzročila nepotrebne zamude za učinkovite ukrepe za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi pregleden postopek z jasnimi in konkretnimi merili uspešnosti za države, ki se zavežejo izvedbi reform, da ne bi bile uvrščene na seznam; jo poziva tudi, naj objavi svoje začetne in končne ocene držav na seznamu ter merila, ki jih je uporabila, s čimer bi zagotovila javni nadzor in preprečila njihove zlorabe;

10.  poziva, naj se ustreznemu oddelku pristojnega generalnega direktorata dodeli več človeških in finančnih virov, ter pozdravlja povečanje sredstev, namenjenih Evropskemu bančnemu organu;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (3AMLD), UL L 309, 25.11.2005, str. 15.
(2) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
(3) UL L 156, 19.6.2018, str. 43.
(4) UL L 186, 11.7.2019, str. 122.
(5) UL L 284, 12.11.2018, str. 22.
(6) UL L 284, 12.11.2018, str. 6.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0216.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0240.
(9) Poročilo finančnoobveščevalne skupine EUROPOLA „Od suma do ukrepanja“ (2017).
(10) C(2019)1326, C(2016)07495 in C(2017)01951.

Zadnja posodobitev: 20. september 2019Pravno obvestilo