Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2028(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A9-0017/2019

Predložena besedila :

A9-0017/2019

Razprave :

PV 22/10/2019 - 14
CRE 22/10/2019 - 14

Glasovanja :

PV 23/10/2019 - 11.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0038

Sprejeta besedila
PDF 188kWORD 54k
Sreda, 23. oktober 2019 - Strasbourg Začasna izdaja
Splošni proračun Evropske unije za leto 2020 – vsi oddelki
P9_TA-PROV(2019)0038A9-0017/2019

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2019 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020 (11734/2019 – C9-0119/2019 – 2019/2028(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2020, oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. marca 2019 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2020(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki ga je Komisija sprejela 5. julija 2019 (COM(2019)0400) (v nadaljnjem besedilu: predlog proračuna),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki ga je Svet sprejel 3. septembra 2019 in ga 13. septembra 2019 posredoval Evropskemu parlamentu (11734/2013 – C9-0119/2019),

–  ob upoštevanju člena 2.1c Pariškega sporazuma, ki ga je Evropska unija ratificirala 5. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju panoramskega pregleda iz leta 2017 z naslovom Ukrepanje EU na področju energetike in podnebnih sprememb, ki ga je pripravilo Evropsko računsko sodišče,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),

–  ob upoštevanju člena 94 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenj drugih zadevnih odborov,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0017/2019),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 14. marca 2019 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2020 opredelil jasne politične prednostne naloge za proračun za leto 2020, da bi ta bil most do prihodnosti Evrope in zagotavljal evropsko dodano vrednost; ponovno izraža odločno zavezanost tem prednostnim nalogam in podaja naslednje stališče, da se zagotovi ustrezna raven financiranja za njihovo uresničitev;

2.  ponavlja mnenje Parlamenta, da bi moral proračun za leto 2020 tlakovati pot do večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in zagotoviti trdno izhodišče za novo generacijo programov in politik Unije; poleg tega opozarja, da je leto 2020 zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira in je zato zadnja priložnost, ko se Unija lahko približa uresničitvi političnih zavez za to obdobje, tudi kar zadeva uresničitev podnebnega cilja EU in ciljev trajnostnega razvoja OZN ter uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic in cilja Unije, da do leta 2050 doseže ogljično nevtralno gospodarstvo; v zvezi s tem poudarja, da mora proračun Unije oceniti in vključiti skupen učinek politik Unije na enakost spolov (priprava proračuna, ki upošteva vidik spola), s tem pa spodbujati vključevanje vidika spola in enake možnosti;

3.  je seznanjen s stališčem Sveta o predlogu proračuna, da se v primerjavi s predlogom Komisije odobritve za prevzem obveznosti zmanjšajo za 1,51 milijarde EUR; meni, da so zmanjšanja, ki jih predlaga Svet, v nasprotju s prednostnimi nalogami Unije, da jih absorpcijske zmogljivosti ne upravičujejo in da bi pomenila odpravo vseh posebnih zvišanj sredstev, ki jih je Parlament zahteval in pridobil v prejšnjih proračunskih letih; zato sklene, da bo kot po splošnem pravilu sredstva v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, obnovil na ravni iz predloga proračuna, in sicer tako za odhodke iz poslovanja kot za upravne odhodke, ter da bo uporabil predlog proračun kot izhodišče, na katerem bo oblikoval svoje stališče;

4.  je trdno prepričan, da je bistveno obravnavati podnebni izziv in varovati okolje tako, da se bo spodbudilo zaposlovanje, ustvarila delovna mesta, povečala konkurenčnost, spodbudil trajnostni razvoj in zagotovila družbena blaginja; poudarja ključno vlogo novih in nastajajočih tehnologij pri doseganju tega cilja; poudarja, da mora Unija biti zgled in navdih za druge države po svetu, da bi več vložile v odhodke, povezane s podnebjem; pozdravlja odločne pozive k ukrepanju, ki so jih voditelji Unije izrazili na nedavnem vrhu OZN o podnebnih spremembah, in nedavno sprejete zaveze več držav članic, da bodo povečale porabo na področjih, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter trajnostna prometna in energetska infrastruktura; meni, da bi bilo treba takšne izjave pospremiti s konkretnimi ukrepi držav članic, tudi kadar se sestanejo v okviru Sveta;

5.  želi spomniti na obveznosti Unije v okviru Pariškega sporazuma in na zavezo Unije, da bo v obdobju 2014–2020 dosegla cilj, da bo 20 % njenih odhodkov povezanih s podnebjem; je seznanjen, da je 21 % odobritev za prevzem obveznosti, predlaganih v predlogu proračuna za leto 2020, povezanih s podnebjem in da bi bilo treba vsaj 3,5 milijarde EUR nameniti za odhodke, povezane s podnebjem, da bi dosegli 20-odstotni cilj; obžaluje, da ima v sedanjem večletnem finančnem okviru proračun Unije omejene možnosti, da sam obravnava podnebni izziv, in poudarja veliko večjo potrebo po naložbah na tem področju, ki po ocenah Komisije znašajo med 175 in 290 milijardami EUR letno; poudarja, da bi bilo treba storiti vse, kar je mogoče, da bo skupni cilj v zvezi s proračunom Unije uresničen do konca leta 2020;

6.  poudarja, da bi moral proračun za leto 2020 Unijo pripraviti na še bolj ambiciozen cilj za vključitev podnebja in biotske raznovrstnosti v večletni finančni okvir 2021–2027, da bi izpolnili pričakovanja evropskih državljanov; zahteva preglednejšo, strožjo in celovitejšo metodologijo, pripravljeno v skladu z mednarodno uveljavljenimi metodologijami, vključno s prenovljenimi kazalniki uspešnosti za opredelitev in spremljanje odhodkov, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo; z zanimanjem pričakuje konkreten predlog o evropskem zelenem dogovoru, ki ga je prihodnja predsednica Komisije predstavila v političnih smernicah; v zvezi s tem želi spomniti na svojo odločno zavezanost reformi sistema lastnih sredstev Unije, vključno z uvedbo več novih lastnih sredstev, ki bodo bolje usklajena z glavnimi političnimi prednostnimi nalogami Unije, vključno z bojem proti podnebnim spremembam;

7.  želi spomniti, da se je v svoji resoluciji iz marca 2019 zavezal, da bo Komisijo pozval, naj v vse trgovinske sporazume EU s tretjimi državami vključi obvezno določbo, v skladu s katero bodo morale ratificirati in izvajati Pariški sporazum za boj proti podnebnim spremembam;

8.  zato predlaga, naj proračun za leto 2020 pomembno prispeva k reševanju okoljskih izzivov in podnebnih sprememb ter čim bolj nadoknadi obstoječe zaostanke pri doseganju cilja Unije, da bo 20 % njenih odhodkov v obdobju 2014–2020 povezanih s podnebjem; predlaga, naj se znatno, in sicer za več kot 2 milijardi EUR nad ravnmi iz predloga proračuna, povečajo ravni proračunskih vrstic v različnih razdelkih, še zlasti v podrazdelku 1a, ki veliko prispevajo k doseganju cilja glede odhodkov za podnebje; ta povečanja previdno namenja za vrstice, pri katerih je stopnja izvrševanja izjemno visoka in ki imajo operativne zmogljivosti za absorpcijo dodatnih sredstev v letu 2020;

9.  poudarja, da mladi ostajajo ena glavnih prednostnih nalog za proračun Unije; poudarja, da – kljub pozitivnim trendom upadanja stopnje brezposelnosti mladih v Uniji – pomanjkanje prihodnjih priložnosti za mlade v nekaterih delih Unije predstavlja resnično družbeno krizo, pri čemer so velike razlike med državami članicami in regijami; zato sklene okrepiti pobudo za zaposlovanje mladih nad raven, ki jo predlaga Komisija, tudi za zagotovitev nemotenega prehoda na Evropski socialni sklad plus (ESS+) v naslednjem večletnem finančnem okviru;

10.  poudarja, da mora Unija v celoti spoštovati vse svoje zaveze glede pomoči državam v razvoju pri boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju nanje;

11.  okrepi finančna sredstva za kritje prihodnjega povpraševanja v okviru programa Erasmus +, ki je glavni program za izobraževanje in usposabljanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ter za mlade in šport v Evropi; poudarja, da je program Erasmus+ eden ključnih programov Unije, ki je splošno znan med njenimi državljani in je prinesel oprijemljive rezultate z jasno evropsko dodano vrednostjo; želi spomniti na svojo zavezo, da se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 potrojijo finančna sredstva za ta program; poudarja, da je treba nadaljevati in dodatno okrepiti pripravljalni ukrep DiscoverEU, in sicer glede na njegovo načrtovano vključitev v program Erasmus+ za obdobje 2021–2027; poziva, naj se posebna pozornost nameni ukrepom mobilnosti pri izobraževanju odraslih, zlasti za starejše v program Erasmus+;

12.  predlaga dodatne usmerjene okrepitve drugih proračunskih vrstic, ki so povezane s prednostnimi nalogami Parlamenta na področjih, kot so MSP, digitalizacija, umetna inteligenca, raziskave raka, sodelovanje na področju varnosti in pravosodja, carine, migracije in zunanja politika, vključno z razvojno in humanitarno pomočjo;

13.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb decentraliziranih agencij; zato meni, da bi vsako zmanjšanje sredstev, ki ga predlaga Svet, ogrozilo pravilno delovanje agencij in jim onemogočilo opravljanje njihovih nalog; predlaga ciljno povečanje sredstev za agencije, ki bodo zaradi novih izzivov opravljale dodatne naloge ali se bodo spoprijemale z večjim obsegom dela;

14.  sklene, ob upoštevanju, da so rezerve v nekaterih razdelkih za leto 2020 zelo majhne oziroma jih sploh ni, da je treba za ustrezno financiranje zgoraj navedenih nujnih prednostnih nalog uporabiti instrument prilagodljivosti in skupno razliko do zgornje meje za obveznosti v celoti, ter uporabiti varnostno rezervo, pri čemer njen del ostane na voljo za financiranje nepredvidenih dogodkov, do katerih bi lahko prišlo v naslednjem letu; opozarja tudi, da bodo prilagodljivosti, določene v uredbi o večletnem finančnem okviru, prenehale veljati ob koncu tega obdobja;

15.  poudarja, da je treba v celoti ponovno uporabiti sprostitve za raziskave, kot je določeno v členu 15(3) finančne uredbe; globoko obžaluje, da je Svet znova zavrnil uporabo te zakonodajne določbe, katere delno uporabo je Komisija predlagala v predlogu proračuna; izjavlja, da bo vztrajal pri svojem stališču, ki odraža črko in duh finančne uredbe; namerava razrešiti to vprašanje v letošnjem proračunskem spravnem postopku; predlaga, da se v celoti ponovno uporabijo te sprostitve, da se okrepijo štiri proračunske vrstice programa Obzorje 2020 z najvišjo ravnjo raziskovalnih dejavnosti, povezanih s podnebjem;

16.  določa skupno raven odobritev za prevzem obveznosti v proračunu za leto 2020 (vsi oddelki) na 170 971 519 973 EUR, kar pomeni povečanje za 2 699 813 994 EUR v primerjavi s predlogom proračuna; poleg tega sklene dati na voljo znesek v višini 280 700 000 EUR za odobritve za prevzem obveznosti na podlagi sprostitev v skladu s členom 15(3) finančne uredbe; določa skupno raven odobritev plačil v proračunu za leto 2020 (vsi oddelki) na 159 146 168 195 EUR;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

17.  poudarja, da program Obzorje 2020 zagotavlja zelo veliko evropsko dodano vrednost in bistveno prispeva k razvoju zelene tehnologije ter podnebju in okolju prijaznih inovacij, s čimer se postavljajo temelji za brezogljično prihodnost in podpira prehod na bolj krožno gospodarstvo; poleg tega poudarja pomen programa za druga pomembna področja evropskih raziskav, kot so digitalizacija, umetna inteligenca in raziskave raka; zato znatno poveča sredstva za program Obzorje 2020 nad raven iz predloga proračuna, in sicer za 737,8 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti; poleg tega, v skladu s členom 15(3) finančne uredbe, da na voljo celoten znesek v višini 280,7 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, ki so bile sproščene leta 2018 zaradi neizvajanja raziskovalnih projektov, za proračunske vrstice programa Obzorje 2020, ki so najpomembnejše za raziskovalne projekte, povezane s podnebjem, in poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni pravični geografski porazdelitvi teh sredstev;

18.  je prepričan, da bi moral biti boj proti raku absolutna prednostna naloga Unije in da bi bilo treba v zvezi s tem okrepiti znatna prizadevanja; poudarja, da so raziskave raka pomemben steber v tem procesu; zato sprejme povečanje finančnih sredstev, ki bo namenjeno za raziskave raka v ustreznih proračunskih vrsticah programa Obzorje 2020, ki prav tako izkazujejo zelo visoko stopnjo izvrševanja proračuna; poudarja, da je treba raziskave na tem področju brez odlašanja pospešiti, tudi glede na obsežnejše naložbe, predvidene za naslednji večletni finančni okvir;

19.  želi spomniti, da je položaj Evrope kot vodilnega ponudnika informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) odvisen od virov za razvoj in testiranje novih tehnologij IKT, pa tudi zagotavljanja pomoči zagonskim in tehnološkim podjetjem z namenom povečanja za trg relevantne zmogljivosti; v zvezi s tem ponavlja, da je treba zagotoviti dodatno financiranje za Evropske raziskovalne ustanove in MSP, pri čemer se je treba osredotočiti na razvijanje in izpopolnjevanje tehnologij, kot so iskalniki, prevajalske storitve in podobne pionirske tehnologije;

20.  poudarja, da ima Instrument za povezovanje Evrope (IPE) pomembno vlogo pri spodbujanju strateškega razvoja vseevropskega omrežja, ki bo izjemno zmogljivo in trajnostno ter bo povezovalo področja prometne infrastrukture, s posebnim poudarkom na železniškem omrežju, vključno z nočnimi vlaki, energetske infrastrukture in infrastrukture IKT ter občutno prispevalo k prehodu v podnebno nevtralno družbo; zato predlaga povečanje sredstev za IPE-Promet in IPE-Energetika v skupnem znesku 545 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad ravnmi iz predloga proračuna;

21.  meni, da je treba okrepiti tudi druge pomembne prednostne naloge v tem podrazdelku; v zvezi s tem opozarja na MSP, ki so bistven del gospodarstva Unije in imajo ključno vlogo pri zagotavljanju naložb visoke kakovosti in ustvarjanju delovnih mest v vseh državah članicah; v zvezi s tem sprejme povečanje programa COSME, da bi se okrepil potencial programa pri spodbujanju podjetništva, tudi podjetništva žensk, s čimer bi se povečala konkurenčnost podjetij iz Unije in njihov dostop do trgov, ter poziva, naj se poudarek nameni digitalnemu preoblikovanju MSP; želi spomniti, da je bila predlagana dodelitev v predlogu proračuna za program COSME celo pod tem, kar je bilo predvideno v finančnem načrtovanju, in sprejme povečanje v višini 50 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad ravnmi iz predloga proračuna;

22.  poudarja, da je program Erasmus+ še naprej zelo cenjen in izjemno priljubljen program, saj število prijav močno presega razpoložljiva sredstva, in da pomaga spodbujati močan občutek skupne evropske identitete; zato sprejme povečanje v višini 123,4 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad ravnmi iz predloga proračuna, da bi obravnavali nizke stopnje uspešnosti in več ljudem omogočili koristiti ta program;

23.  predlaga ciljno usmerjena povečanja stopenj odobritev za Evropski organ za delo (ELA), Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA), Agencijo Evropske unije za železnice (ERA) in Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) ter stopenj odobritev in števila osebja za Agencijo za evropski GNSS, Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Agencijo Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER);

24.  zato poveča raven odobritev za prevzem obveznosti za podrazdelek 1a za 1 503 766 221 EUR nad zneskom iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), ki se financira z uporabo razpoložljive razlike do zgornje meje in posebnih instrumentov; poleg tega da za ta podrazdelek na voljo znesek v višini 280 700 000 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti na podlagi sprostitev v skladu s členom 15(3) finančne uredbe;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

25.  opozarja, da so trajnostna rast ter ciljno usmerjene naložbe ključne za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in večjo blaginjo za vse ter da je zato treba strukturne sklade in naložbe učinkoviteje usmerjati v spodbujanje vključujoče rasti, zmanjševanje neenakosti in pospeševanje navzgor usmerjene konvergence;

26.  obžaluje, da raven brezposelnosti mladih, ki je aprila 2019 po ocenah znašala 14,2 %, ostaja nesprejemljivo visoka in posebej pereča v nekaterih državah članicah in regijah Unije; poudarja pomen povečanja zaposljivosti in podjetniške zmogljivosti mladih, ob hkratnem odpravljanju neenakosti; je prepričan, da so za boj proti brezposelnosti potrebna znatna finančna prizadevanja; je odločen zagotoviti dodatno financiranje za pobudo za zaposlovanje mladih v zadnjem letu sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba pospešiti izvajanje tega programa in še izboljšati njegovo učinkovitost, da bo nacionalnim politikam zaposlovanja zagotovil večjo evropsko dodano vrednost; zato predlaga povečanje odobritev za prevzem obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih za 363,3 milijona EUR nad ravni iz predloga proračuna;

27.  poveča financiranje za tehnično pomoč za spoprijemanje z zapletenostjo postopkov vodenja projektov, in sicer od priprave vlog do finančnega upravljanja in spremljanja učinka, ki predstavlja veliko ovira za boljše črpanje sredstev iz strukturnih skladov;

28.  poveča raven odobritev za prevzem obveznosti za podrazdelek 1b za 373 278 264 EUR nad zneskom iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), ki se financira z uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

29.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je spet le 8,3 % vseh obveznosti povezanih z ustavitvijo izgube biotske raznovrstnosti, kar je najnižja raven od leta 2015, čeprav vrste izginjajo kot še nikoli prej in vse hitreje; poziva k zadostnemu povečanju in dodelitvi sledljivih sredstev, da se zagotovi dolgoročna in enotna zaščita biotske raznovrstnosti v Uniji; v skladu s splošno prednostno nalogo boja proti podnebnim spremembam nameni občutno povečanje odobritev za prevzem obveznosti v znesku 233 milijonov EUR za proračunske vrstice, ki zadevajo program LIFE+, v naslovih 7 in 34; pričakuje, da bo Komisija zagotovila potrebno absorpcijsko sposobnost za učinkovito uporabo teh dodatnih sredstev in poskrbela za pravičnejšo geografsko razporeditev teh okolju prijaznih skladov, kot bo to veljalo v programih naslednjega večletnega finančnega okvira;

30.  predlaga potrebna povečanja za izbrane proračunske vrstice, zlasti za financiranje ukrepov za odpravljanje posledic afriške prašičje kuge v več državah članicah; je seznanjen, da je bolezen pustila hude posledice ter da je bilo od začetka leta 2019 zabeleženo veliko število okužb in ubitih več deset tisoč živali; ugotavlja, da tretje države vlagajo v raziskave za razvoj cepiva proti afriški prašičji kugi in da bi morala tudi Unija vlagati v raziskave in razvoj cepiva, s katerim bi lahko v najkrajšem možnem času zajezili širjenje in pojavljanje afriške prašičje kuge;

31.  opozarja, da bo treba raven odobritev za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) še prilagoditi, in sicer tako, da bodo upoštevani namenski prejemki, ki bodo predvidoma na voljo v letu 2020, kot je navedeno v pisnem predlogu spremembe Komisije;

32.  predlaga ciljno povečanje ravni odobritev in osebja za Evropsko agencijo za okolje;

33.  poveča torej odobritve za prevzem obveznosti za 267,3 milijona EUR v razdelku 2 (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), kar se financira z uporabo razpoložljive razlike do zgornje meje; poudarja, da proračuna za kmetijstvo ne bi smeli več zmanjševati, saj kmetijski sektor pogosto prizadenejo krize, za odzivanje nanje pa so potrebna proračunska sredstva;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

34.  okrepi financiranje za prednostne naloge Parlamenta na področjih notranje varnosti, migracij, temeljnih pravic in spoštovanja pravne države ter za spodbujanje nediskriminacije in enakosti ter boja proti nasilju na podlagi spola, saj se zanje že začetka sedanjega večletnega finančnega okvira uporabljajo nerealistično nizke zgornje meje; odločno nasprotuje zmanjšanjem sredstev za Sklad za notranjo varnost (ISF) in Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), ki ju predlaga Svet, in zavrača njegov predlog, da se 400 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti prerazporedi v rezervo, dokler ne bo napredka pri reformi uredbe Dublin III(7), saj se tako prepreči, da bi države članice, ki so najbolj izpostavljene, prejele podporo za humano obvladovanje migracijskega pritiska;

35.  poudarja, da je izjemno pomembno vlagati v ustrezno financiranje in ravni zaposlenih za vse agencije, ki delujejo na področjih migracij, varnosti, mejnega nadzora in temeljnih pravic, zlasti Europol, Eurojust, Evropsko javno tožilstvo, Frontex in Agencijo za temeljne pravice; poudarja, da mora imeti Evropsko javno tožilstvo potrebna sredstva, da bo lahko temeljito preiskovalo in preganjalo čezmejne kriminalne dejavnosti;

36.  poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje sklad, s katerim bi podprli operacije iskanja in reševanja, da bi povečali njihov obseg v Sredozemlju;

37.  ponovno poudarja, da je pripravljen uporabiti proračun Unije kot orodje za učinkovit boj proti obstoječim neenakostim in za spodbujanje enakosti spolov, zlasti s povečanjem sredstev za cilj projekta Daphne v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo ter za človekov razvoj v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje; poudarja, da so potrebna zadostna sredstva za boj proti nasilju na podlagi spola in nasilju nad begunkami in dekleti ter drugimi ranljivimi skupinami, kot so osebe LGBTQI+;

38.  predlaga 10-odstotno povečanje odobritev za prevzem obveznosti za podprograma MEDIA in Kultura v okviru programa Ustvarjalna Evropa, da se odpravijo njuno kronično pomanjkanje sredstev in nizke stopnje uspešnosti prijav; prav tako poveča odobritve za multimedijske ukrepe, ki so ključnega pomena v boju proti dezinformacijam in za spodbujanje neodvisnega novinarstva;

39.  predlaga tudi ciljno povečanje prispevka Unije za Evropsko agencijo za zdravila;

40.  zato okrepi razdelek 3 za 121 799 746 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad ravnmi iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), ki se financirajo z dodatno uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

41.  poudarja, da mora proračun Unije več prispevati za ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za podnebno diplomacijo v državah, ki jih zajemata instrument za razvojno sodelovanje in mehanizem Unije na področju civilne zaščite; poudarja, da ima proračun Unije možnost zagotoviti finančno pomoč za zmanjšanje tveganja nesreč in uporabiti inovativne finančne instrumente, vključno z načrtom EU za zunanje naložbe, da bi podpiral pripravo in financiranje razvojnih projektov, povezanih s podnebjem, v Afriki;

42.  predlaga občutno povečanje sredstev za države Zahodnega Balkana v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, zlasti na področjih delovanja demokratičnih institucij, pravne države, dobrega upravljanja in javne uprave; poudarja pomen smiselnega financiranja, saj se bo morala Unija skupaj z državami članicami soočiti s številnimi izzivi v evropskem sosedstvu pri podpiranju političnih reform in uskladitvi s pravnim redom Unije na Zahodnem Balkanu;

43.  opozarja, da je pomembno, glede na stalne varnostne grožnje in slabšanje varnostnega okolja na vzhodnih mejah Unije ter glede na zahtevne reforme, s katerimi se soočajo vzhodnoevropske partnerske države, zagotoviti zadostno financiranje za podporo preprečevanju kriz in konfliktov, stabilnosti, demokraciji in krepitvi zaupanja ter okrepiti prizadevanja za podporo zmanjšanju revščine in gospodarskemu razvoju v regiji; opozarja tudi, da države južnega sosedstva potrebujejo dodatno finančno podporo, saj se soočajo z ogromnim pritiskom, vključno s konflikti v Siriji in Libiji, porastom ekstremizma ter s tem povezanimi gibanji beguncev in migrantov;

44.  je močno zaskrbljen zaradi odločitve ZDA, da bodo ukinile letni finančni prispevek za Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), in meni, da bi morala Unija prispevati k zapolnitvi nastale vrzeli; priznava učinkovito vlogo agencije UNRWA pri ohranjanju neprekinjenih osnovnih storitev za milijone palestinskih beguncev, kar v skladu z globalno strategijo EU na Bližnjem vzhodu prispeva k regionalni stabilnosti in boju proti radikalizaciji;

45.  je zelo zaskrbljen zaradi odločitve administracije ZDA, da zaradi odločitve razsodišča Svetovne trgovinske organizacije v zadevi Airbus uvede tarife za več proizvodov EU; se zavezuje, da bo to vprašanje obravnaval v prihajajočem spravnem obdobju proračunskega postopka za leto 2020, in sicer z zagotavljanjem potrebnih povečanj za izbrane proračunske vrstice, zlasti za financiranje ukrepov za obravnavanje in ublažitev vpliva trgovinskih ovir ZDA na podjetja v Uniji;

46.  meni, da je treba povečati odobritve v proračunski vrstici za turško skupnost na Cipru, kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe, blaginji maronitov, ki se želijo ponovno naseliti, in vseh oseb iz enklav, kakor je bilo dogovorjeno v tretjem dunajskem sporazumu, ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

47.  poudarja odgovornost Unije, da podpre zaščito Arktike; poudarja, kako pomembno je vlagati v bolj usklajeno politiko EU za Arktiko;

48.  poziva k povečanju sredstev za projekte, osredotočene na podporo beguncem iz Venezuele, ki so zbežali v sosednje države, tudi na ozemlja držav članic EU na Karibih;

49.  meni, da je – glede na resna in stalna prizadevanja Turčije, da bi ogrozila regionalno stabilnost z agresivnim obnašanjem do držav članic, kakor tudi z njenim nedavnim enostranskim vojaškim posredovanjem v severovzhodni Siriji, s katerim cilja na kurdsko prebivalstvo in povzroča nadaljnje razseljevanje sirskih beguncev ter resno ogroža dostop do humanitarne pomoči, zaradi česar prihaja do hudega trpljenja civilistov, spodkopavanja stabilnosti celotne regije, pa tudi z njenimi pomanjkljivostmi na področjih demokracije, pravne države in temeljnih pravic – upravičeno ukiniti sredstva za Turčijo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in zamrzniti; 100 milijonov EUR (znesek se prenese v rezervo); poudarja pa, da zamrznitev in ukinitev ne smeta ciljati na civilno prebivalstvo, sirske begunce ali študente v Turčiji;

50.  obsoja turško invazijo v severovzhodno Sirijo, ki je kriva za veliko število žrtev med civilnim prebivalstvom, povečuje število beguncev in dodatno destabilizira regijo; zato namerava ob upoštevanju sedanjega razvoja dogodkov ustrezno ukrepati in prilagoditi svoje stališče o proračunskih vrsticah, namenjenih Turčiji, hkrati pa ohraniti finančno podporo akterjem civilne družbe v spravnem postopku za letni proračun za leto 2020;

51.  obžaluje omejeno vlogo Parlamenta pri nadzoru in upravljanju skrbniškega sklada EU; šteje za temeljno, da Parlament lahko spremlja dejavnosti operativnega odbora, in poziva Komisijo, naj zagotovi podrobne informacije o odločitvah, sprejetih v tem odboru, in poskrbi za zastopanje Parlamenta na njegovih sejah;

52.  okrepi razdelek 4 za skupaj 257 217 394 EUR nad ravnmi iz predloga proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), kar se financira z dodatno uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 5 – Uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

53.  obnovi zneske iz predloga proračuna za vrstice za upravne odhodke, vključno z odhodki za upravno podporo in podporo raziskavam v razdelkih 1 do 4; predlaga povečanje odobritev za prevzem obveznosti za 5,5 milijona EUR v primerjavi s predlogom proračuna za konferenco o evropski demokraciji/prihodnosti Evrope; poudarja, da bi morala biti konferenca sposobna delovati s potrebno stopnjo samostojnosti, Parlament pa bi moral pri tem sodelovati pod enakimi pogoji kot druge evropske institucije; poudarja tudi, da bi morala konferenca dopuščati udeležbo in omogočati sodelovanje številnih državljanov, vključno z mladimi;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

54.  opozarja na pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvajanje novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi Unije; v zvezi s tem poudarja, da bi morala Komisija pri tistih, ki utirajo pot novim programom, ki jih podpirata sedanji predsednik Komisije in Parlament, kot je sklad za pravičen prehod, posebno pozornost nameniti temu, da bi se izvajali v obliki, ki bi dobila kar najširšo podporo Parlamenta; sprejme – na podlagi temeljite analize vseh prejetih predlogov in ob popolnem upoštevanju ocene Komisije glede njihovega izpolnjevanja pravnih zahtev in izvedljivosti – uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki odražajo politične prednostne naloge Parlamenta; poziva Komisijo, naj začne čim prej izvajati pilotne projekte in pripravljalne ukrepe ter naj zagotovi povratne informacije o njihovi uspešnosti in rezultatih na terenu;

Plačila

55.  opozarja na izjemno veliko razliko do zgornje meje za plačila v predlogu proračuna, ki znaša 20 067,6 milijona EUR, in je posledica zelo poznega začetka izvajanja programov za obdobje 2014–2020 in ustreznega kopičenja neporabljenih plačil, zlasti v podrazdelku 1b; poudarja, da je treba preprečiti večje kopičenje zahtevkov za plačila na začetku naslednjega večletnega finančnega okvira, ki bi lahko privedlo do še ene krize s plačili v proračunu Unije, kot je nastopila v sedanjem obdobju in ki bi lahko preprečila urejen začetek izvajanja naslednje generacije programov za obdobje 2021–2027;

56.  zato poveča plačila za evropske strukturne in investicijske sklade za skupaj 3 milijarde EUR na podlagi pričakovanja, da bodo države članice v zadnjem letu sedanjega večletnega finančnega okvira še pospešile izvajanje svojih operativnih programov in bolje upoštevale svoje napovedi; poveča rezervacije jamstvenega sklada EFSI za 948 milijonov EUR, da se na proračunsko nevtralen način prenesejo že v leto 2020 tisti letni obroki, ki so bili doslej načrtovani za leta od 2021 do 2023, ko se torej pričakuje, da bo pritisk na plačila višji; okrepi tudi odobritve za plačila v vrsticah, kjer se povečajo odobritve za prevzem obveznosti;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

57.  obnovi odobritve, določene v ocenah na podlagi natančne in odgovorne analize potreb Parlamenta za leto 2020 ter sprejete z veliko večino na plenarnem zasedanju v omenjeni resoluciji z dne 28. marca 2019; se zaveda, da člen 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije Komisiji omogoča, da prilagodi osnutek načrta prihodkov in odhodkov drugih institucij; kljub temu izraža presenečenje in globoko zaskrbljenost nad tem, da je Komisija zmanjšala proračun Parlamenta, kar ni v skladu s tradicijo dobrega sodelovanja med obema institucijama;

58.  poveča sredstva v dveh vrsticah nad ravni iz predloga proračuna zaradi novih elementov, ki vplivata na prehodna nadomestila v proračunu za leto 2020 in ju ni bilo mogoče preprečiti, in sicer: višji delež poslancev, ki na evropskih volitvah niso bili ponovno izvoljeni (63 %, za izračun pa je bilo uporabljeno povprečje 50 %), in odlog brexita do 31. oktobra 2019; poveča tudi sredstva v vrstici za evropske politične fundacije, saj je njihovo delo ključno za spodbujanje demokracije ter boj proti lažnim novicam in dezinformacijam;

59.  v skladu z ocenami, ki jih je sprejel Parlament:

   (a) poziva predsedstvo, naj si prizadeva za tehnično rešitev, da bi poslanci lahko uveljavljali svojo pravico do glasovanja, tudi kadar so na porodniškem, očetovskem ali daljšem bolniškem dopustu;
   (b) ponovno poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike; se torej ne strinja s sedanjo prakso „prerazporeditve neizkoriščenih sredstev“ ob koncu leta za prispevanje k sedanjim gradbenim projektom, saj se sistematično izvaja v zvezi z istimi poglavji, naslovi in pogosto na točno istih proračunskih vrsticah; meni, da bi bilo treba nepremičninsko politiko financirati na pregleden način in iz namenskih proračunskih vrstic;
   (c) opozarja na svoj poziv predsedstvu, naj ukrepa, da bi se s 1. januarjem 2020 v celoti uskladila nadomestila za službena potovanja med tremi kraji dela Parlamenta, ki jih prejemajo uradniki, drugi uslužbenci in akreditirani parlamentarni pomočniki;
   (d) znova poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj revidirata izvedbene določbe o delu delegacij in misij zunaj Evropske unije; poudarja, da bi bilo treba pri tej reviziji preučiti, ali bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance na uradnih parlamentarnih delegacijah in misijah;
   (e) poziva generalnega sekretarja, naj čim prej predstavi izvedbena pravila za zagotavljanje statutarnih pravic akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, da ne bi prihajalo do diskrecijskih razlag in obstoječih neenakosti, ki jim preprečujejo celovito opravljanje njihovega dela, kot je določeno v statutu poslancev in statutu pomočnikov;
   (f) poziva, naj se v celoti izvajajo ukrepi, ki jih je Parlament priporočil v svoji resoluciji z dne 26. oktobra 2017 o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabi v Evropski uniji(8), in sicer naj se izvedejo usposabljanja za preprečevanje nadlegovanja za vse osebje in poslance, zunanja revizija obeh obstoječih odborov za preprečevanje nadlegovanja ter preoblikovanje teh dveh obstoječih odborov v en sam neodvisen odbor z zdravniki in odvetniki kot stalnimi člani; zahteva dodatno podporo za kritje stroškov dodatnega osebja, ki je pristojno za reševanje primerov nadlegovanja v Parlamentu, kjer je v temu namenjeni službi zbrano osebje s strokovnim znanjem s področij medicine, psihologije, prava in upravljanja človeških virov, ter za kritje sodnih in zdravstvenih stroškov žrtev nadlegovanja v skladu s členom 24 kadrovskih predpisov;
   (g) ponovno poziva generalnega sekretarja, naj predstavi podrobne ocene in razčlenitev stroškov pripravljalnih tehničnih del za obnovo stavbe SPAAK, ki bo predvidoma stala 12,4 milijona EUR;
   (h) ponovno poziva k pogostejši uporabi videokonferenc in drugih tehnologij, da bi varovali okolje in prihranili sredstva ter zlasti zmanjšali število službenih poti osebja med tremi kraji dela;

Drugi oddelki (oddelki IV–X)

60.  ugotavlja, da predlog proračuna v glavnem odraža ocene različnih institucij, ki sodijo v druge oddelke proračuna, in se zato z nekaterimi izjemami ujema z njihovimi finančnimi potrebami; meni, da bi zmanjšanja sredstev, ki jih predlaga Svet, zato škodljivo vplivala na delovanje teh institucij in posledično na njihov bistven prispevek k delovanju Unije; v zvezi s tem predlaga, da se v skoraj vseh primerih obnovijo ravni iz predloga proračuna, tudi kar zadeva kadrovska načrta evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropske službe za zunanje delovanje; ne spremeni, v skladu z neformalnim dogovorom, obravnave v Svetu, kar zadeva Svet in Evropski svet;

61.  meni, da je treba v majhnem številu primerov in ob upoštevanju ocen institucij povečati sredstva v vrsticah nad zneske iz predloga proračuna in predlagati dodatna delovna mesta; zato predlaga:

   (a) v zvezi s Sodiščem in zaradi njegove vse večje delovne obremenitve, naj se obnovi 11 delovnih mest, ki jih v svojih ocenah predlaga Sodišče (7 delovnih mest AD in 4 delovna mesta AST), a jih Komisija ni vključila v predlog proračuna, ter naj se zagotovijo potrebne odobritve za plače in nadomestila;
   (b) v zvezi z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij, naj se v nekaj vrsticah povečajo odobritve nad ravni iz predloga proračuna, da se ohrani raven odobritev, podobna lanski;
   (c) v zvezi z evropskim varuhom človekovih pravic, naj se dodata dve delovni mesti AD nad predlog proračuna in obenem nekoliko zmanjšajo sredstva v treh proračunskih vrsticah, da se uravnotežijo zneski, ki se obnovijo v dveh drugih vrsticah;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s spremembami k predlogu splošnega proračuna, posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0210.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0326.
(7) Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0417.

Zadnja posodobitev: 24. oktober 2019Pravno obvestilo