Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 18. julij 2019 - StrasbourgKončna izdaja
Razmere v Hongkongu
 Razmere na ameriško-mehiški meji
 Rusija, zlasti položaj okoljskih aktivistov in ukrajinskih političnih zapornikov
 Razmere v Venezueli

Razmere v Hongkongu
PDF 125kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. julija 2019 o razmerah v Hongkongu (2019/2732(RSP))
P9_TA(2019)0004RC-B9-0013/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Hongkongu,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 12. junija 2019 o protestih, ki v Hongkongu potekajo zaradi predlaganih reform na področju izročanja,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice ESZD z dne 1. julija 2019 o nedavnih dogodkih v Hongkongu,

–  ob upoštevanju temeljnega zakona Posebnega upravnega območja (PUO) Hongkong, ki je bil sprejet 4. aprila 1990 in je začel veljati 1. julija 1997,

–  ob upoštevanju skupne izjave vlade Združenega kraljestva in vlade Ljudske republike Kitajske o vprašanju Hongkonga z dne 19. decembra 1984, znane tudi kot skupne izjave Kitajske in Velike Britanije,

–  ob upoštevanju skupnega poročila z naslovom „Posebno upravno območje Hongkong: poročilo za leto 2018“, ki sta ga Komisija in njena podpredsednica/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko 8. maja 2019 posredovali Evropskemu parlamentu in Svetu,

–  ob upoštevanju skupne izjave z 21. vrhunskega srečanja EU in Kitajske dne 9. aprila 2019,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, ter njegovega 37. kroga v Pekingu 1. in 2. aprila 2019,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in njene podpredsednice/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 z naslovom „EU-Kitajska: strateška vizija“,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju splošnega rednega pregleda za Kitajsko, ki ga je OZN izvedla novembra 2018,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega odnosa med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da te vrednote vključi v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.  ker je vlada Posebnega upravnega območja Hongkong predlagala, da bi z zakonom o spremembi zakonodaje o storilcih kaznivih dejanj na begu in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 2019 nadomestila odloka o storilcih kaznivih dejanj na begu in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah;

C.  ker je hongkonška voditeljica Carrie Lam 9. julija 2019 vsesplošno osovraženo zakonodajo razglasila za „mrtvo“; ker pa ni naznanila, da bo predlagani zakon v celoti umaknjen;

D.  ker bi utegnil predlagani zakon olajšati izročitve na Kitajsko iz političnih razlogov, kjer bi bile izročene osebe izpostavljene pravosodnemu sistemu s hudimi pomanjkljivostmi na področju človekovih pravic; ker hongkonško sodišče v skladu s predlaganimi spremembami ne bi imelo nedvomne in izrecne pristojnosti ter zakonske obveznosti preveriti, ali v primerih, s katerimi se ukvarjajo sodišča na celinskem delu Kitajske in v drugih državah, prihaja do kršitev človekovih pravic;

E.  ker kitajsko sodstvo ne deluje neodvisno od vlade in Kitajske komunistične partije ter se ga pogosto povezuje tudi s samovoljnimi pridržanji, mučenjem in drugimi oblikami slabega ravnanja, resnimi kršitvami pravice do poštenega sojenja, prisilnimi izginotji in različnimi sistemi pridržanja brez možnosti stikov in sojenja;

F.  ker se mnogi državljani Hongkonga – od zagovornikov demokracije do podjetnikov – bojijo izročitve na celinski del Kitajske;

G.  ker so prebivalci Hongkonga množično preplavili ulice, kjer miroljubno uveljavljajo svojo temeljno pravico do zbiranja in protestiranja; ker se je 12. junija 2019 pred stavbo zakonodajnega sveta in na bližnjih ulicah zbrala večdesettisočglava množica protestnikov ter od vlade zahtevala, naj umakne predlagane spremembe k državni zakonodaji o izročanju;

H.  ker je več kot 70 nevladnih organizacij za človekove pravice, med njimi Amnesty International, Human Rights Watch, Human Rights Monitor, hongkonška odvetniška zbornica ter hongkonško pravniško združenje, v skupnem pismu izvršno predsednico Lamovo pozvalo, naj njena vlada umakne predlog zakona o izročanju, saj ogroža spoštovanje človekovih pravic;

I.  ker je hongkonška policija nasilno vedenje manjše skupine protestnikov izkoristila kot povod za to, da je z odvečno in čezmerno silo zatrla miroljubno večino, pri tem pa uporabila solzivec, gumijaste naboje, izstrelke v vrečkah in obrambna razpršila, dogodek označila kot izgred ter na podlagi tega aretirala več deset oseb; ker je bilo več oseb obtoženih povzročanja izgreda, za kar je zagrožena desetletna zaporna kazen;

J.  ker so bili prebivalci Hongkonga v minulih letih priča množičnim demonstracijam v podporo demokraciji in popolnemu izvajanju temeljnega zakona, tudi protestom tako imenovanega gibanja dežnikov iz leta 2014, pa tudi demonstracijam za svobodo medijev in med drugim zaradi izginotja hongkonških prodajalcev knjig;

K.  ker so ob koncu leta 2015 izginili štirje hongkonški državljani, med njimi Gui Minhai, in en tuji državljan, pri čemer so bili vsi povezani z založbo Mighty Current in njeno knjigarno; ker so več mesecev pozneje v javnost pricurljale informacije, da so pridržani na skrivnih lokacijah na celinskem delu Kitajske; ker se je eden od prodajalcev knjig, ki se je vrnil v Hongkong, medtem iz strahu pred izročitvijo preselil na Tajvan;

L.  ker temeljni zakon vsebuje določbe, ki zagotavljajo varstvo človekovih pravic in svoboščin posameznika; ker člen 27 temeljnega zakona zagotavlja svobodo govora, tiska in objavljanja ter svobodo združevanja, zbiranja, sprevodov in demonstracij; ker je v členih 45 in 68 temeljnega zakona določeno, da so izvršni predsednik in vsi člani zakonodajnega sveta navsezadnje izvoljeni na splošnih volitvah;

M.  ker EU podpira načelo ene države in dveh sistemov ter visoko stopnjo avtonomije Hongkonga;

1.  poziva vlado Posebnega upravnega območja Hongkong, naj umakne zakon o spremembi zakonodaje o storilcih kaznivih dejanj na begu in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah iz leta 2019;

2.  poziva vlado Posebnega upravnega območja Hongkong, naj nemudoma izpusti miroljubne protestnike in vse osebe, ki so bile med protesti ali tik pred njimi pridržane zaradi miroljubnega izvajanja svobode do izražanja, ter umakne vse obtožbe zoper nje;

3.  poziva, naj se izvede neodvisna, nepristranska, učinkovita in hitra preiskava policijskega nasilja nad protestniki;

4.  poudarja, da se EU strinja s številnimi pomisleki državljanov Hongkonga v zvezi s predlagano reformo o izročanju ter jih je tudi posredovala vladi Posebnega upravnega območja Hongkong; poudarja, da bo imel zakon daljnosežne posledice za Hongkong in njegove prebivalce ter za EU in tuje državljane, vplival pa bo tudi na poslovno okolje v državi;

5.  poziva Hongkong, naj poskrbi, da bo njegova zakonodaja povsem v skladu z mednarodnimi zavezami na področju človekovih pravic, tudi z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju;

6.  se zaveda, da je močna zaskrbljenost zaradi predlaganega zakona o izročitvah v zadnjih tednih ogromno prebivalcev Hongkonga, po nekaterih ocenah jih je bilo 9. junija 2019 več kot milijon, teden pozneje pa do dva milijona, privedla do tega, da so se udeležili večinoma miroljubnih množičnih demonstracij;

7.  poudarja, da so se v Hongkongu večinoma spoštovale pravice državljanov, vendar izraža močno zaskrbljenost zaradi čedalje slabših razmer na področju državljanskih in političnih pravic ter svobode tiska; je močno zaskrbljen zaradi vse večjih pritiskov na novinarje in posledično vse pogostejše samocenzure, zlasti pri poročanju o občutljivih vprašanjih na celinskem delu Kitajske ali novicah v zvezi z vlado Posebnega upravnega območja Hongkong;

8.  poudarja, da temeljni zakon zagotavlja svobodo govora, tiska in objavljanja ter svobodo združevanja, zbiranja, sprevodov in demonstracij; poziva hongkonške in kitajske oblasti, naj vsem državljanom zagotovijo varstvo človekovih pravic in svoboščin iz temeljne zakonodaje;

9.  ostro obsoja nenehno in čedalje pogostejše vmešavanje Kitajske v notranje zadeve Hongkonga, pa tudi izjavo, ki jo je pred kratkim podala kitajska vlada, da je skupna izjava Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 zgodovinski dokument, ki ni več veljaven; poudarja, da je kitajska vlada s skupno izjavo zavezana ohranjati visoko stopnjo avtonomije ter pravice in svoboščine Hongkonga;

10.  v zvezi s tem zaskrbljeno ugotavlja, da opozicijski kandidati, med njimi Anges Chow in nekdanji oblikovalec zakonodaje Lau Siu-Lai, zaradi svoje politične pripadnosti ali stališč niso smeli kandidirati na volitvah v zakonodajni svet;

11.  poziva EU, države članice in mednarodno skupnost, naj si prizadevajo za uvedbo ustreznih mehanizmov za nadzor nad izvozom, s katerimi bi Kitajski, predvsem pa Hongkongu, onemogočili dostop do tehnologije, ki se uporablja za kršenje temeljnih pravic;

12.  meni, da je potrebna sistematična reforma, s katero bi za položaj izvršnega predsednika in članov zakonodajnega sveta uvedli neposredne volitve, kakor je navedeno v temeljnem zakonu, in poziva k dogovoru o sistemu volitev, ki bi bil povsem demokratičen, pravičen, odprt in pregleden, prebivalcem Posebnega upravnega območja Hongkong pa omogočal, da bi na vse vodstvene položaje izvolili svoje kandidate ali kandidirali zanje;

13.  znova poziva, naj se nemudoma izpusti založnik Gui Minhai, sicer švedski državljan;

14.  poudarja, da je EU zavezana krepitvi demokracije, vključno s pravno državo, neodvisnostjo sodstva, temeljnimi svoboščinami in pravicami, preglednostjo ter svobodo obveščanja in izražanja v Hongkongu;

15.  opozarja, kako pomembno je, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi še naprej opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, saj je to skladno z zavezo EU, da v svojem odnosu do te države nastopa odločno, jasno in enotno; nadalje opozarja, da se je Kitajska s svojim procesom reform in vedno večjim globalnim udejstvovanjem odločila pristopiti k mednarodnemu okviru človekovih pravic, in sicer s podpisom cele vrste mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; zato poziva EU, naj stopi v dialog s Kitajsko in poskrbi, da bo ta izpolnila dane zaveze;

16.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, ESZD in države članice, naj vse svoje pomisleke izrazijo v dialogu z vladama Posebnega upravnega območja Hongkong in Kitajske;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in parlamentu Ljudske Republike Kitajske ter izvršni predsednici in svetu Posebnega upravnega območja Hongkong.


Razmere na ameriško-mehiški meji
PDF 127kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. julija 2019 o razmerah na ameriško-mehiški meji (2019/2733(RSP))
P9_TA(2019)0005RC-B9-0014/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da se morajo upoštevati predvsem koristi otroka in da ima vsak otrok pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin,

–  ob upoštevanju izjav članov kongresa ZDA po obisku centrov za pridržanje julija 2019,

–  ob upoštevanju Konvencije o statusu beguncev (konvencija iz leta 1951) in Protokola o statusu beguncev iz leta 1967,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2008,

–  ob upoštevanju političnih pobud sedanje administracije ZDA v zvezi z migracijami in azilom ter protokolov za zaščito migrantov,

–  ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 8. julija 2019,

–  ob upoštevanju izjave vršilca dolžnosti ministra ZDA za domovinsko varnost z dne 9. julija 2019,

–  ob upoštevanju memoranduma urada generalnega inšpektorja za ministrstvo za domovinsko varnost za vršilca dolžnosti ministra ZDA za domovinsko varnost o razmerah v sprejemnem centru Rio Grande Valley z dne 2. julija 2019,

–  ob upoštevanju globalnega dogovora o migracijah, ki ga je 19. decembra 2018 sprejela Generalna skupščina OZN,

–  ob upoštevanju deklaracije o neodvisnosti ZDA iz leta 1776,

–  ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker tako ZDA kot EU človekove pravice štejejo za neodtujljivo in temeljno pravico vseh ljudi;

B.  ker je v zadnjih letih večplastna kriza nasilja in zakoreninjene revščine celotne družine vodila, vključno z mladimi in otroki, vodila k begu iz Mehike in severnega trikotnika Srednje Amerike – Salvador, Gvatemala in Honduras – ter iskanju varnosti, zaščite in ekonomske stabilnosti v ZDA;

C.  ker so ZDA zgodovinsko gledano država priseljevanja in vključujejo raznolike skupnosti;

D.  ker ima vsaka suverena država pravico odločiti o pogojih vstopa in bivanja tujih državljanov, vendar mora ob tem spoštovati vse ustrezne mednarodne obveznosti v okviru človekovih pravic;

E.  ker so bile ZDA leta 2018 daleč največja donatorica agenciji OZN za begunce, UNHCR, in so skupaj prispevale 1.589.776.543 USD;

F.  ker so ZDA sprejele stroge ukrepe, ki vplivajo na migrante in prosilce za azil, ki vstopijo v državo v iskanju svoje neodtujljive pravice do življenja ter svobode in v prizadevanju za srečo;

G.  ker so na meji med ZDA in Mehiko kritične humanitarne razmere, pri čemer migrante in prosilce za azil v ZDA, ko prestopijo mejo, takoj pridržijo; ker so razmere, s katerimi se soočajo otroci, še zlasti zaskrbljujoče in obsojanja vredne, saj jih na stotine životari v šotoriščih na meji ali so zaprti v prostorih za pridržanje, ki ne dosegajo minimalnih standardov človekovih pravic, saj so prenatrpani in nimajo ustreznih zdravstvenih prostorov, dostojne hrane in ustrezne sanitarne oskrbe;

H.  ker je urad generalnega inšpektorja ZDA za ministrstvo za domovinsko varnost v memorandumu o razmerah v sprejemnem centru Rio Grande Valley poudaril „nujna vprašanja, ki zahtevajo takojšnjo pozornost in ukrepe,“ zaradi „resne prenatrpanosti in podaljšanega pridržanja tujih otrok brez spremstva, družin in posameznih odraslih, ki potrebujejo takojšnjo pomoč“, ter pozval k „takojšnjim ukrepom za odpravo nevarne prenatrpanosti in podaljšanega pridržanja otrok in odraslih na območju Rio Grande Valley“;

I.  ker prikrajšanje otrok za svobodo na podlagi migracijskega statusa njihovih staršev nikoli ni v najboljšem interesu otroka, presega zahtevo nujnosti, je izjemno nesorazmerno in lahko pomeni kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje z migrantskimi otroki; ker bi moral biti odvzem svobode odraslim migrantom in prosilcem za azil skrajni ukrep, in če do njega pride, bi moral trajati najkrajši možni čas, in sicer ob varovalih dolžnega postopanja in ob popolnem upoštevanju vseh ustreznih mednarodnih standardov na področju človekovih pravic;

J.  ker je bilo po podatkih, ki jih je organizaciji Amnesty International razkrila agencija ZDA za carinsko in mejno zaščito, med letom 2017 in avgustom 2018 približno 8000 družin ločenih, potem ko so prestopile mejo; ker te ocene ne zajemajo številnih drugih primerov ločitve, kot so tiste med otroki in njihovimi starejšimi sorojenci, tetami in strici, starimi starši in daljnimi sorodniki;

K.  ker je zvezni sodnik v San Diegu junija 2018 administraciji ZDA odredil, naj ustavi ločevanje; ker pa je carinska in mejna zaščita ZDA glede na podatke, ki jih je prejel zvezni sodnik, ločevanje kljub temu nadaljevala, pri čemer je bilo od junija 2018 vsaj 245 otrok ločenih od svojih družin, v mnogih primerih brez jasne dokumentacije, ki bi omogočala slediti lokaciji otrok;

L.  ker je ministrstvo ZDA za zdravje in socialne zadeve odkrilo 2737 ločenih otrok, pri tem pa ugotovilo, da jih je bilo od leta 2017 ločenih še več tisoč, ne da bi jih mogla administracija identificirati, in sicer zaradi odsotnosti učinkovitega sistema sledenja;

M.  ker dejanje ločitve družine in pridržanja za nedoločen čas pomeni slabo ravnanje; ker so otroci, ki živijo v institucijah ločeno od svojih družin, zelo dovzetni za čustveno, fizično in psihološko zlorabo, ki lahko vodi k trajnim težavam v razvoju, poškodbam in globokim travmam, poleg tega pa ima hude negativne družbene posledice;

N.  ker je iz poročil ameriške zveze za državljanske svoboščine in različnih izjav uradnih govorcev ministrstev ZDA za zdravje in socialne zadeve ter za domovinsko varnost razvidno, da je od lani v imigracijskem pridržanju umrlo vsaj šest otrok, in sicer po skoraj desetletju, v katerem glede na poročila ni umrl noben otrok v pridržanju carinske in mejne zaščite ZDA;

O.  ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) doslej v letu 2019 vsaj 197 ljudi umrlo, ko so poskušali iz Mehike vstopiti v ZDA, med njimi vsaj 13 otrok; ker število umrlih v zadnjih petih letih stalno narašča, pri čemer je med letoma 2014 in 2018 umrlo več kot 1900 ljudi;

P.  ker so v zadnjih tednih mehiški organi znatno okrepili izvrševanje migracijskih politik, zaradi česar se je povečalo število pridržanih in deportiranih migrantov;

Q.  ker so migranti, predvsem iz Srednje Amerike, ki se soočajo z zelo težkimi razmerami, prisiljeni potovati v ZDA in prečkati njihovo mejo; ker zaradi pritiska na južno in severno mejo na tisoče migrantov, povečini žensk in otrok, resno ogroža svoja življenja;

R.  ker mehiška vlada navaja, da se država trenutno sooča s hudo krizo javne varnosti; ker ZDA prosilce za azil na podlagi svojih protokolov za zaščito migrantov vrača v Mehiko, tudi v dve severni zvezni državi, ki sta med najbolj nasilnimi v državi (Baja California in Chihuahua), ter živijo v izjemno negotovih razmerah in jim grozi, da postanejo žrtve hudih kaznivih dejanj, vključno z ugrabitvijo, spolnim napadom in nasiljem;

S.  ker množično zavračanje prosilcev za azil, nezakonito ločevanje družin ter samovoljno pridržanje in pridržanja prosilcev za azil za nedoločen čas brez možnosti pogojnega izpusta predstavljajo krute politike in so v očitnem nasprotju tako s pravom ZDA na področju azila kot mednarodnim pravom;

T.  ker je predstavniški dom ZDA 27. junija 2019 sprejel sveženj v znesku 4,6 milijarde ameriških dolarjev za reševanje razmer na meji med ZDA in Mehiko;

U.  ker so uradi OZN za človekove pravice v Mehiki in Srednji Ameriki zabeležili številne kršitve in zlorabe človekovih pravic migrantov in prosilcev za azil, ki prečkajo ta območja, vključno s prekomerno uporabo sile, samovoljnim odvzemom prostosti, ločevanjem družin, odrekanjem dostopa do storitev, vračanjem in samovoljnimi izgoni;

V.  ker je Konvencijo OZN o otrokovih pravicah podpisalo in ratificiralo 195 pogodbenic; ker so ZDA edina država članica OZN, ki ni ratificirala te konvencije;

W.  ker partnerstvo med EU in ZDA zgodovinsko temelji na močnih političnih, kulturnih, gospodarskih in zgodovinskih vezeh ter na skupnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, spodbujanje miru in stabilnosti, človekove pravice in pravna država; ker so trdni odnosi med EU in ZDA bistveni za izgradnjo bolj demokratičnega, varnejšega in uspešnejšega sveta;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi položaja migrantov in prosilcev za azil ob meji med ZDA in Mehiko, zlasti otrok migrantov;

2.  obžaluje številne smrtne žrtve med ljudmi, ki so na poti proti meji med ZDA in Mehiko; izraža globoko solidarnost z vsemi žrtvami in njihovimi družinami;

3.  je zaskrbljen zaradi obupnih razmer, v katerih migranti in prosilci za azil, zlasti otroci, bivajo v centrih za pridržanje priseljencev v ZDA, kjer ni ustreznega zdravstvenega varstva, dostojne hrane in primerne sanitarne oskrbe; globoko obžaluje, da je v zadnjih mesecih umrlo sedem mladoletnih migrantov, ki jih je pridržalo ministrstvo za domovinsko varnost ZDA, in podpira vsa prizadevanja kongresa in administracije ZDA, da bi zagotovila nadzor, preiskavo, preglednost in odgovornost v zvezi z okoliščinami teh smrti;

4.  poudarja, da je treba pri ukrepih za upravljanje meja spoštovati mednarodne obveznosti ZDA na področju človekovih pravic in da ne bi smeli temeljiti na ozkih politikah, namenjenih odkrivanju, pridržanju in hitri odstranitvi migrantov brez urejenega statusa;

5.  poziva, naj se zagotovijo človekove pravice, varnost in dostop do azilnih postopkov, ki so skladni s človekovimi pravicami, tudi s spoštovanjem načela nevračanja in zagotavljanjem dostojnih pogojev sprejema;

6.  obžaluje uporabo ločevanja družin, ki lahko sistematično povzroča travme pri otrocih in njihovih družinah, in ki jo sedanja administracija ZDA očitno uporablja kot orodje politike priseljevanja, usmerjeno v odvračanje ljudi, ki iščejo varnost;

7.  poudarja, da ločevanje družin in pridržanje priseljencev nikoli nista v interesu otroka;

8.  je seznanjen z memorandumom urada generalnega inšpektorja in podobnimi poročili ter poziva ZDA, naj revidirajo vse svoje obstoječe migracijske politike in prakse, ki kršijo mednarodno pravo na področju človekovih pravic, vključno z osrednjo pravico do iskanja azila, načelom nevračanja in pravico do človekovega dostojanstva;

9.  poziva vlado ZDA, naj preneha ločevati družine in nujno spet združi z njihovimi družinami vse otroke, ki so še vedno ločeni od svojih staršev ali skrbnikov, da bi zagotovila njihovo rehabilitacijo, ter naj pri tem posebno pozornost nameni potrebam teh otrok;

10.  poziva ustrezne organe v ZDA, naj takoj zagotovijo, da bodo imeli vsi pridržani dostop do osnovnih pravic, kot so pravice do vode, hrane, zdravstvenega varstva in zatočišča;

11.  poziva organe v ZDA, naj nujno najdejo nadomestne rešitve za migrante in prosilce za azil, tako otroke kot odrasle, ki ne bodo vključevale odvzema prostosti; zahteva, da se prizadete otroke vrne k njihovim družinam;

12.  poziva vlado ZDA, naj ratificira Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki so jo ZDA podpisale leta 1995, a potem nikoli sprejele, in so tako edina država na svetu, ki ni sprejela te konvencije; poziva vlado ZDA, naj ratificira tretji izbirni protokol k tej konvenciji, in sicer o postopku obveščanja za pritožbe;

13.  izraža resno zaskrbljenost zaradi nedavnih racij agencije ZDA za izvrševanje zakonodaje na področjih carine in priseljevanja, usmerjenih zoper migrante brez dokumentov, predvsem iz Srednje Amerike, njihove starše in otroke, ki vodijo v kriminalizacijo teh ljudi;

14.  meni, da odzivanje na migracijske tokove z represijo ali kriminalizacijo spodbuja ksenofobijo, sovraštvo in nasilje;

15.  je zaskrbljen zaradi nedavnih sprememb migracijske politike, ki jih je sprejela mehiška oblast, in poziva vlado te države, naj pri obravnavanju migracij upošteva mednarodne standarde in pravo človekovih pravic;

16.  meni, da vojska ni pravi instrument za reševanje migracijskih vprašanj; poudarja, da bi morali razmere na meji reševati specializirani policisti, ki so ustrezno usposobljeni in imajo navodila, naj spoštujejo človekove pravice in dostojanstvo migrantov;

17.  priznava, da so migracije svetovni izziv, in poziva države izvora in tranzita ter ciljne države, naj s celovitim pristopom sodelujejo pri odpravljanju izvirnih vzrokov migracijskih tokov; v zvezi s tem ponovno izraža celovito podporo oblikovanju in izvajanju globalnega dogovora o beguncih ter globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki nudita lepo priložnost za izboljšanje upravljanja migracij in reševanje z njimi povezanih izzivov;

18.  ponovno izraža naklonjenost odprti in pravični trgovini ter trdno prepričanje, da gospodarska prisila in grožnje s povračilnimi carinami niso produktivne ter suverenim državam ne pomagajo pri iskanju konstruktivnih in vzdržnih rešitev za politične izzive, kot so migracije;

19.  izreka priznanje posameznikom in organizacijam civilne družbe, ki migrantom zagotavljajo najosnovnejše pravice, kot so pravica do vode, hrane, zdravstvene oskrbe, ustreznega zatočišča in druge tovrstne pomoči na obeh straneh meje in po vsej regiji; ponovno poziva, naj se humanitarna pomoč ne kriminalizira, in še enkrat nujno poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 5. julija 2018 sprejme smernice v zvezi s tem;

20.  pozdravlja izjavo visokega komisarja OZN za človekove pravice; bi si želel napotitev misije za ugotavljanje dejstev Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) ali ustreznih strokovnjakov OZN, da bi raziskali razmere na področju človekovih pravic ob meji med ZDA in Mehiko;

21.  se zavezuje, da bo pozorno spremljal razvojno pomoč EU za to regijo, da bi zagotovil učinkovite standarde razvoja, saj lahko pripomorejo k odpravljanju izvirnih vzrokov prisilnih migracij;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in njegovi vladi, kongresu ZDA ter vladi in parlamentu Mehike.


Rusija, zlasti položaj okoljskih aktivistov in ukrajinskih političnih zapornikov
PDF 143kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. julija 2019 o Rusiji, zlasti položaju okoljskih aktivistov in ukrajinskih političnih zapornikov (2019/2734(RSP))
P9_TA(2019)0006RC-B9-0012/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in o razmerah na Krimu zlasti tistih z dne 11. junija 2015 o strateških vojaških razmerah na območju Črnega morja po nezakoniti priključitvi Krima k Rusiji(1), 10. septembra 2015 o Rusiji, zlasti primerih Estona Kohvera, Olega Sencova in Aleksandra Kolčenka(2), 4. februarja 2016 o razmerah na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti glede krimskih Tatarov(3), 12. maja 2016 o krimskih Tatarih(4), 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu(5), 5. oktobra 2017 o primerih voditeljev krimskih Tatarov Ahtema Čijgoza in Ilmija Umerova ter novinarja Mikole Semene(6), 8. februarja 2018 o Rusiji, primeru Ojuba Titieva in centru za človekove pravice Memorial(7), 14. junija 2018 o Rusiji, zlasti primeru ukrajinskega političnega zapornika Olega Sencova(8), 25. oktobra 2018 o razmerah v Azovskem morju(9), 14. februarja 2019 o Rusiji in primeru Ojuba Titijeva(10), 12. decembra 2018 o izvajanju pridružitvenega sporazuma EU z Ukrajino(11) in 12. marca 2019 o stanju političnih odnosov med EU in Rusijo(12),

–  ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 25. maja 2018 o primerih več pridržanih na nezakonito priključenih območjih Krima in v Sevastopolu ali pridržanih s tega območja, 10. januarja 2019 o primerih nezakonito pridržanih ukrajinskih državljanov, 17. januarja 2019 o nezakonitem zadrževanju ukrajinskih pripadnikov vojaških sil s strani Rusije, 22. marca 2019 o obsodbi Pavla Hriba, in 17. aprila 2019 o daljšem nezakonitem pridržanju ukrajinskih pripadnikov vojaških sil,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 28. junija 2018 o ukrajinskih državljanih, ki so pridržani v Ruski federaciji kot politični zaporniki,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2019 o stopnjevanju napetosti v Azovskem morju in ožini Kerč ter grožnjah evropski varnosti,

–  ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. junija 2019 o krepitvi postopka odločanja v parlamentarni skupščini glede poverilnih pisem in glasovanja,

–  ob upoštevanju sklepa Mednarodnega sodišča za pomorsko mednarodno pravo z dne 25. maja 2019 v zadevi št. 26 v zvezi s pridržanjem treh plovil ukrajinske mornarice,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju ustave Ruske federacije, zlasti 2. poglavja o človekovih in državljanskih pravicah in svoboščinah,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine in resolucije generalne skupščine OZN št. 71/205 z dne 19. decembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol (Ukrajina),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev,

–  ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije človekovih pravic, katere pogodbenica je Ruska federacija, in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, člena 9 Splošne deklaracije človekovih pravic, ki določa, da nihče ne sme biti samovoljno zaprt, pridržan ali izgnan, člena 19 te deklaracije, ki zagotavlja pravico do svobode mnenja in izražanja, in člena 20 te deklaracije, ki zagotavlja pravico do svobode mirnega zbiranja in združevanja,

–  ob upoštevanju poročila Beneške komisije z dne 18. marca 2019 o financiranju združenj,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 13. junija 2016 o ruskem zveznem zakonu št. 129-FZ (zvezni zakon o nezaželenih dejavnostih tujih in mednarodnih nevladnih organizacij),

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne z dne 12. avgusta 1949,

A.  ker se je Ruska federacija kot podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter kot polnopravna članica Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi zavezala načelom demokracije, pravne države in spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic;

B.  ker Evropska unija ne priznava izvrševanja ruske zakonodaje na Krimu in v Sevastopolu ter pričakuje, da bodo vsi nezakonito pridržani ukrajinski državljani na Krimskem polotoku in v Rusiji nemudoma izpuščeni;

C.  ker EU še naprej v celoti podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja ter ponovno poudarja, da je politika nepriznavanja nezakonite priključitve Krima in Sevastopola izjemno pomembna;

D.  ker ruski organi in politično vodstvo vztrajajo pri represivnem in avtoritarnem režimu proti svojim državljanom, civilni družbi, politični opoziciji in medijskim delavcem; ker je ruski zdrs v avtoritarni režim negativno vplival na odnose med EU in Rusijo ter na stabilnost v Evropi in po svetu; ker se represija kaže tudi z izločitvijo opozicijskih kandidatov iz volitev, kar se trenutno dogaja kandidatom Ilji Jašinu, Ljubov Sobol in Ivanu Ždanovu na občinskih volitvah v Moskvi;

E.  ker je z zakonom o nezaželenih organizacijah iz leta 2015 generalni tožilec Rusije pooblaščen, da brez sodnega postopka prepove tuje in mednarodne organizacije, za katere se šteje, da so „nezaželene“; ker se zakon vse pogosteje uporablja za kaznovanje ruskih nevladnih organizacij in aktivistov civilne družbe;

F.  ker se je v več primerih poročalo o mučenju ter krutem in poniževalnem ravnanju; ker te obtožbe doslej niso bile ustrezno raziskane; ker so bila priznanja in podpora za lažne obremenilne dokaze pridobljena z mučenjem; ker so bili tarče tudi krimski odvetniki, ki žrtvam nudijo pravno pomoč, in zagovorniki človekovih pravic, ki prijavijo primere prisilnih izginotij s političnim ozadjem na Krimu, pa tudi novinarji, ki poročajo o položaju krimskih Tatarov;

G.  ker se mnogi zaporniki in priporniki v zaporih znajdejo v težkih in nečloveških razmerah, kar ogroža njihovo telesno in duševno zdravje; ker zaporniki nujno potrebujejo zdravstveno oskrbo in zdravljenje;

H.  ker je Ruska federacija z uporabo vojaške sile 25. novembra 2018 v bližini ožine Kerč zajela 24 ukrajinskih mornarjev s treh plovil, ki jih je zasegla; ker so ti ukrajinski pripadniki vojaških sil od 25. novembra 2018 nezakonito pridržani;

I.  ker so separatistične sile, ki jih podpira Rusija, v Doneškem bazenu zajele najmanj 130 Ukrajincev, med njimi vsaj 25 vojakov;

J.  ker je Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo v svojem sklepu z dne 25. maja 2019 z 19 glasovi za in enim proti sklenilo, naj Ruska federacija „takoj izpusti ukrajinska mornariška plovila Berdjansk, Nikopol in Jani Kapu ter jih vrne Ukrajini“, „nemudoma izpusti 24 pridržanih ukrajinskih pripadnikov vojaških sil in jim dovoli, da se vrnejo v Ukrajino“, in da naj se obe strani „vzdržita ravnanja, ki bi lahko poslabšalo ali razširilo spor“;

K.  ker se je Evropska unija odzvala na stopnjevanje nasilja v ožini Kerč in Azovskem morju, kar vključuje nezakonito pridržanje 24 ukrajinskih pripadnikov vojaških sil, tako da je 15. marca 2019 na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, dodala osem ruskih uradnikov;

L.  ker je v skladu s poročilom Urada visokega komisarja za človekove pravice z dne 25. junija 2019 Rusija 27. marca 2019 izvedla 26 hišnih preiskav in nato aretirala 24 oseb, med katerimi je večina aktivistov iz vrst krimskih Tatarov, ki zdaj prestajajo do 20-letne nezakonite zaporne kazni; ker je Rusija v prvih polovici leta 2019 nezakonito aretirala vsaj 37 ukrajinskih državljanov na nezakonito zasedenem Krimu; ker so skoraj vsi predstavniki avtohtonih krimskih Tatarov;

M.  ker je bilo od začetka junija 2018 več kot 70 ukrajinskih državljanov v različnih regijah Ruske federacije in na zasedenem Krimu pridržanih iz političnih razlogov; ker je od marca 2019 po ocenah centra za človekove pravice Memorial v Rusiji 297 političnih zapornikov, kar je 50 več kot pred štirimi leti, vključno s režiserjem Olegom Sencovom, dobitnikom nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2018;

N.  ker so zamaskirani moški decembra 2017 brutalno napadli vodjo nevladne organizacije Environmental Watch za severni Kavkaz Andreja Rudomaha in njegove sodelavce Viktorja Čirkova, Aleksandra Saveljeva in Vero Holodno, ter so po napadu Andreju Rudomahu diagnosticirali pretres možganov in več zlomov obraznih kosti; ker kljub materialnim dokazom, vključno s posnetki sistema CCTV in prstnimi odtisi napadalcev, ki jih imajo preiskovalni organi na voljo, preiskava ni prinesla oprijemljivih rezultatov, storilci in načrtovalci brutalnega napada pa ostajajo nekaznovani; ker namesto tega proti Andreju Rudomahu poteka kazenska preiskava zaradi klevetanja poslanca državne dume;

O.  ker morajo v skladu z ruskim zakonom o tujih agentih vse nevladne organizacije, ki prejemajo tuja finančna sredstva in se ukvarjajo s politično dejavnostjo, zaprositi za vključitev na poseben vladni seznam tujih agentov, za katere se izvaja dodaten podrobni vladni nadzor, in morajo v vseh svojih objavah, sporočilih in poročilih zapisati, da jih je pripravil tuji agent;

P.  ker je bila ena najstarejših in najuglednejših okoljevarstvenic v državi Aleksandra Koroljeva, vodja nevladne organizacije Ekozaščita! s sedežem v Kaliningradu, prisiljena zapustiti državo in v tujini zaprositi za azil zaradi kazenske ovadbe zaradi neplačila denarnih kazni, naloženih organizaciji, ker je večkrat zavrnila zahtevo, da se prijavi kot „tuja agentka“; ker ji v primeru obsodbe grozi do dve leti zaporne kazni;

Q.  ker je Ekozaščita! ena od 49 ruskih nevladnih organizacij, ki so vložile pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (vloga št. 9988/13), v katerih trdijo, da zakon o tujih agentih krši več norm na področju človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja in združevanja, kar je potrdil komisar Sveta Evrope za človekove pravice;

R.  ker sta bili v zadnjih mesecih proti okoljevarstvenikoma Andreju Borovikovu in Vjačeslavu Jegorovu sproženi najmanj dve kazenski zadevi zaradi ponavljajočih se kršitev zakonodaje o javnih zborovanjih v zvezi z okoljskimi protesti v arhangelški in moskovski regiji;

S.  ker sta Evropska unija in Ukrajina v skupni izjavi po zadnjem vrhu EU-Ukrajina 8. julija 2019 pozvali k takojšnji izpustitvi vseh nezakonito pridržanih in zaprtih ukrajinskih državljanov na Krimskem polotoku in v Rusiji, vključno s tatarskimi aktivisti;

T.  ker so štirje ukrajinski politični zaporniki – dobitnik nagrade Saharova za svobodo misli za leto 2018 Oleg Sencov, Oleksander Kolčenko, Oleksander Šumkov in Volodimir Baluh – junija 2018 gladovno stavkali v protest zaradi pridrževanja ukrajinskih političnih zapornikov v Rusiji;

U.  ker je parlamentarna skupščina Sveta Evrope delegaciji Ruske federacije dovolila, da se vrne v Svet Evrope, ki je vodilna evropska organizacija za človekove pravice, in ji 25. junija 2019 ponovno podelila pravico do glasovanja, pri čemer je vztrajala, da mora ponovno sodelovanje spremljati skladnost z vrednotami in normami organizacije;

1.  poziva ruske oblasti, naj brez odlašanja in brezpogojno izpustijo vse nezakonito in samovoljno pridržane ukrajinske državljane(13), tako v Rusiji kot na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine, ter naj poskrbijo za njihovo varno vrnitev, vključno s krimskimi Tatari, pred kratkim priprtimi protestniki, ki so 10. julija 2019 protestirali na Rdečem trgu, ukrajinskimi državljani, ki so bili pridržani na podlagi politično motiviranih obtožb, in 24 člani posadke ukrajinskih pomorskih plovil;

2.  poziva ruske oblasti, naj takoj prenehajo nadlegovati Aleksandro Koroljevo in organizacijo Ekozaščita!, pa tudi vse zagovornike človekovih pravic in okoljske aktiviste v državi, ter jim dovolijo, da bodo lahko opravljali svoje zakonite dejavnosti brez vmešavanja;

3.  poziva ruske oblasti, naj umaknejo tako imenovani zakon o tujih agentih in si prizadevajo za podporo in polno izvajanje vseh priporočil Beneške komisije Sveta Evrope v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi na tem področju;

4.  poziva Rusijo, naj objavi popoln seznam zapornikov, pridržanih na zasedenih ukrajinskih ozemljih v doneški in luganski regiji, ter naj jim omogoči stik z družinami in odvetniki;

5.  odločno obsoja nenehne ruske kršitve temeljnih načel in norm mednarodnega prava, zlasti pa to, da država zavrača spoštovanje sklepov mednarodnih in drugih sodišč; poziva Rusko federacijo, naj izvaja sklepe Evropskega sodišča za človekove pravice glede kršitev človekovih pravic oseb, ki so pridržane na Krimskem polotoku in v Ruski federaciji;

6.  poudarja, da ruska vojaška in civilna sodišča niso pristojna soditi za dejanja, ki so se zgodila zunaj mednarodno priznanega ozemlja Rusije, in opozarja, da sodni postopki v teh primerih ne morejo biti legitimni;

7.  Rusko federacijo poziva, naj mednarodnim medvladnim organizacijam zagotovi neoviran dostop do zasedenih ukrajinskih ozemelj Krima in Donbasa, še zlasti misiji OZN za spremljanje stanja na področju človekovih pravic, misiji OVSE za oceno človekovih pravic na Krimu, komisarju Sveta Evrope za človekove pravice, drugim konvencijam in institucionalnim mehanizmom Sveta Evrope ter mednarodnim humanitarnim organizacijam, zlasti Mednarodnemu odboru Rdečega križa;

8.  poziva ruske oblasti, naj polno sodelujejo s posebnimi postopki OZN, tudi tako, da posebnega poročevalca o človekovih pravicah in okolju, posebnega poročevalca o položaju zagovornikov človekovih pravic in posebnega predstavnika za pravice do svobodnega mirnega zbiranja in združevanja povabijo na obisk v državo, da bodo lahko poročali o položaju okoljskih aktivistov in zagovornikov človekovih pravic;

9.  poudarja, da so zagovorniki človekovih pravic v Ruski federaciji, vključno z okoljskimi aktivisti, pogosto žrtve nadlegovanja, nadzora, fizičnih napadov, groženj, racij in preiskav v svojih pisarnah in domovih ter klevetanja in kampanj blatenja, pravosodnega nadlegovanja, samovoljnega pridržanja in slabega ravnanja, pa tudi kršitev pravic do svobode izražanja, združevanja in zbiranja;

10.  predlaga, naj Evropska unija razmisli o uvedbi stalnega spremljanja sojenj žrtvam političnega preganjanja v Ruski federaciji in na zasedenem Krimu, ter poziva delegacijo EU v Rusiji in veleposlaništva držav članic, naj še naprej spremljajo in se udeležujejo sojenj borcev za človekove pravice in ukrajinskih političnih zapornikov ter naj v Ruski federaciji in na zasedenem Krimu organizirajo misije, v katerih bodo tudi neodvisni zdravniki za ukrajinske državljane, pridržane iz političnih razlogov, da bi spremljali njihove razmere v zaporu in zdravstveno stanje;

11.  poziva ruske oblasti na vseh ravneh, naj priznajo ključno vlogo okoljskih aktivistov pri varstvu okolja in zagotavljanju spoštovanja okoljskih pravic ter naj javno obsodijo vse napade nanje ter njihovo ustrahovanje, nadlegovanje in kriminalizacijo;

12.  poziva ruske oblasti, naj prenehajo omejevati miroljubne in zakonite dejavnosti okoljskih organizacij, tako da sprožajo izmišljene kazenske postopke zoper lokalne okoljevarstvene aktiviste, aretirajo udeležence v mirnih lokalnih protestih in jim nalagajo nesorazmerno visoke kazni;

13.  poziva ruske oblasti, naj sprejmejo ustrezne pravne ukrepe in uporabijo vsa razpoložljiva pravna sredstva, da bi preprečili napade na okoljske aktiviste in jih ustavili; poziva ruske oblasti, naj zagotovijo dejansko preiskavo in odgovornost v primeru Andreja Rudomaha in drugih napadov na okoljevarstvenike;

14.  poziva posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice, delegacijo EU v Rusiji in veleposlaništva držav članic EU, naj položaju okoljskih aktivistov nenehno namenjajo pozornost; poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe v podporo ruskim okoljskim aktivistom in zagovornikom človekovih pravic;

15.  izraža zaskrbljenost zaradi poročil o razmerah v pridržanju, vključno z obtožbami o mučenju in slabem ravnanju ter zavrnitvi dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe, zato ponovno poziva ruske oblasti, naj vsem pridržanim osebam zagotovijo polno spoštovanje pravic in vsem zapornikom ustrezno zdravstveno oskrbo in zdravljenje ter naj spoštujejo medicinsko etiko, vključno z nevsiljevanjem zdravljenja ali prisilnim hranjenjem v primeru gladovne stavke, kar bi lahko pomenilo mučenje in druge oblike slabega ravnanja;

16.  poziva k podaljšanju sklepa Sveta o podaljšanju omejevalnih ukrepov; je trdno prepričan, da sankcije EU ne smejo biti odpravljene, dokler Rusija ne bo izpolnila svojih mednarodnih obveznosti, vključno s spoštovanjem sporazumov iz Minska; poziva države članice, naj ostanejo neomajne in enotne v zavezanosti dogovorjenim sankcijam proti Rusiji in naj razmislijo o uvedbi ukrepov proti posameznikom, ki so odgovorni za pridržanje političnih zapornikov in njihovo sojenje; poziva mednarodno skupnost, naj bolj pritiska za izpustitev vseh političnih zapornikov, pridržanih na ozemlju, ki ga je zasedla Rusija;

17.  poziva naslednjega podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj oblikuje novo, celovito strategijo za odnose med EU in Rusijo, ki bo usmerjena k krepitvi miru in stabilnosti; poudarja, da bi moral potreben dialog temeljiti na trdnih načelih, vključno s spoštovanjem mednarodnega prava in ozemeljske celovitosti ruskih sosed, hkrati pa krepiti medosebne stike z državljani Rusije; poudarja, da bo sankcije proti Rusiji mogoče odpraviti le, če bo država popolnoma spoštovala svoje obveznosti; poudarja pa, da bi morala biti EU, če bo Rusija nadaljevala s kršenjem mednarodnega prava, po potrebi pripravljena sprejeti nadaljnje sankcije, vključno s ciljnimi sankcijami zoper posameznike, ter omejiti dostop do finančnih sredstev in tehnologije;

18.  ponovno izraža podporo evropskemu režimu sankcij v primeru kršitev človekovih pravic, tako imenovanemu zakonu Magnickega, ki bi kaznoval storilce hudih kršitev človekovih pravic, in poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje delo na tem področju; poudarja, da kršiteljem človekovih pravic ne bi smeli izdajati vizumov EU in tudi ne bi smeli imeti dostopa do svojega premoženja v državah članicah;

19.  ponovno odločno obsoja agresivno dejanje Ruske federacije zoper Ukrajino 25. novembra 2018 v bližini ožine Kerč pred obalo nezakonito zasedenega Krima; poudarja, da je Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo Rusiji ukazalo, naj nemudoma in brezpogojno izpusti plovila in vojake; poudarja, da je neizvajanje sklepa tega sodišča še ena huda kršitev mednarodnih obveznosti; meni, da so ruski „pogoji“ za izpustitev plovil in vojakov, navedeni v sporočilu Ukrajini z dne 25. junija 2019, v očitnem nasprotju s tem sklepom in ga morda še dodatno kršijo, saj bi utegnili otežiti ali podaljšati razširitev spora;

20.  poziva posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice, naj stalno spremlja razmere na področju človekovih pravic na Krimskem polotoku in na območjih vzhodne Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom;

21.  poziva Rusko federacijo, naj v celoti izvaja resolucije generalne skupščine OZN z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine, z dne 19. decembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol (Ukrajina), z dne 19. decembra 2017 in z dne 22. decembra 2018 ter sklep Meddržavnega sodišča glede začasnih ukrepov v primeru Ukrajina proti Rusija v zvezi z izvajanjem Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

22.  z zaskrbljenostjo opozarja, da so številne ruske sodbe, izrečene ukrajinskim političnim zapornikom, povezane z vohunjenjem (tudi v zadevah Pavla Hriba, Aleksija Stognija, Hliba Šabilija, Volodimira Prisiča, Volodimira Dudke, Dimitra Štiblikova, Jevhenija Panova, Andrija Zahteja, Viktorja Šurja in Dimitrija Dolgopolova), ki opozarja na obdobje zatiranja sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so bili na tej podlagi pridržani in obsojeni številni državljani takratne Sovjetske zveze;

23.  protestira zoper odločitev ruskega državnega tožilstva, s katero je bil svetovni kongres v Ukrajini razglašen za grožnjo nacionalni varnosti Rusije;

24.  pričakuje, da bo sklep parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. junija 2019 privedel do takojšnjega izboljšanja razmer na področju spoštovanja človekovih pravic in standardov Sveta Evrope v Rusiji, zlasti kar zadeva izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine.

(1) UL C 407, 4.11.2016, str. 74.
(2) UL C 316, 22.9.2017, str. 198.
(3) UL C 35, 31.1.2018, str. 38.
(4) UL C 76, 28.2.2018, str. 27.
(5) UL C 263, 25.7.2018, str. 109.
(6) UL C 346, 27.9.2018, str. 86.
(7) UL C 463, 21.12.2018, str. 31.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0259.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0435.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0115.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0518.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0157.
(13) Med njimi so: Oleg Sencov, Aleksander Kolčenko, Aleksij Černi, Mikola Karpjuk, Stanislav Klih, Valentin Vigivski, Jurij Primov, Rustem Vajtov, Ruslan Zejtuljajev, Ferat Sajfuljajev, Viktor Šur, Andrej Kolomijec, Roman Suščenko, Pavlo Grib, Aleksij Sizonovič, Enver Mamutov, Rustem Abiltarov, Zevri Absejtov, Remzi Memetov, Genadij Limeško, Evgenij Panov, Glib Šablij, Volodimir Prisič, Igor Kjaško, Tejmur Abdiljajev, Uzir Adsuljajev, Rustem Ismailov, Aider Saledinov, Emil Džemadenov, Volodimir Baluh, Dimitro Štiblikov, Muslim Alijev, Emir Usein Kuku, Vadim Siruk, Inver Bekirov, Refat Alimov, Arsen Dzeparov, Aleksander Šumkov, Tofik Abdulgaziev, Izet Abduljaev, Vladlen Abdulkadirov, Medžit Abdurahmanov, Biljal Adilov, , Osman Arifmemetov, Farhod Bazarov, , Servet Gaziev, Džemil Gafarov, Reza Izetov, Alim Karimov, Sejran Murtaza, Jašar Mujedinov, Erfan Osmanov, Sejtveli Sijetabdijev, Rustem Sijethalilov, Ruslan Sulejmanov, Šaban Umerov, Marlen Asanov, Sejran Sakijev, Memet Beljalov, Timur Ibrahimov, Server Zekirjaiev, Ernes Ametov, Oleksij Besarabov, Volodimir Dudka, Oleksij Stognij, Mikola Šiptur, Evgen Karakašev, Nariman Memedeminov, Oleksandr Stešenko, Enver Seitosmanov, Server Mustafajev, Edem Smailov, Edem Bekirov, Diljaver Gafarov, Renat Sulejmanov, Eskender Abdulganjev, Rustem Emiruseinov, Arsen Abhajrov, Raim Ajvazov, Ajder Dzeparov, Taljat Abdurahmanov, Sejran Mustafajev, Arsen Kubedinov, Mustafa Degermendži, Ali Asanov, Arsen Junusov, Eskender Kantemirov, Eskender Emirvaljev, Sulejman Kadirov, Taljat Junusov, Mikola Semena, Musa Abkerimov, Vitalij Kugarenko Asan Čapuh, Bekir Degermendži, Kjazim Ametov, Ruslan Trubah, Šaban Umerov, Rustem Sejthalilov, Riza Izetov, Farid Bazarov, Džemil Gafarov, Sejran Murtazi, Alim Kerimov, Tofik Abdulgarjev, Biljala Adilov, Medžit Abdurahmanov, Rustem Šejhaljev, Alim Šejhaljev, Sejtveli Sejtabdijev, Jašar Muedinov, Asan Janikov, Enver Ametov, Ruslan Sulejmanov, Akim Bekirov, Erfan Osmanov, Server Gaziev, Remzi Bekirov, Osman Arifmetov, Vlaslen Abdulkadirov, Izet Abduljajev, Tair Ibragimov, Ajder Dzeparov, Eldar Kantermirov, Ruslan Mesutov, Ruslan Nagajev, Enver Omerov, Riza Omerov, Eskander Sulejmanov in Lenur Halilov.


Razmere v Venezueli
PDF 127kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. julija 2019 o razmerah v Venezueli (2019/2730(RSP))
P9_TA(2019)0007RC-B9-0006/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli(1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli(2), z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli(3), z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli(4), z dne 27. aprila 2017 o razmerah v Venezueli(5), z dne 8. februarja 2018 o razmerah v Venezueli(6), z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli(7), z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo(8), z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Venezueli(9), z dne 31. januarja 2019 o razmerah v Venezueli(10) ter z dne 28. marca 2019 o izrednih razmerah v Venezueli(11),

–  ob upoštevanju poročila visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice o Venezueli z dne 4. julija 2019,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli z dne 10. januarja 2019, 26. januarja 2019 ter 24. februarja 2019, 28. marca 2019, 4. aprila 2019, 30. aprila 2019, 18. junija 2019 in 16. julija 2019,

–  ob upoštevanju poročila Organizacije ameriških držav o venezuelskih migrantih in beguncih z dne 8. marca 2019,

–  ob upoštevanju četrtega mednarodnega tehničnega srečanja v okviru quitskega postopka, ki je 4. in 5. julija 2019 potekalo v Buenos Airesu,

–  ob upoštevanju izjave skupine iz Lime z dne 30. aprila 2019,

–  ob upoštevanju izjave skupine iz Lime z dne 3. maja 2019,

–  ob upoštevanju izjave z dne 3. junija 2019 o razmerah v Venezueli, podane na skupni seji mednarodne kontaktne skupine in skupine iz Lime,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/1656 z dne 6. novembra 2018 o spremembi Odločbe (SZVP) 2017/2074 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli(12), s katerim je do 14. novembra 2019 podaljšal ciljno usmerjene omejevalne ukrepe, ki se že izvajajo,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

–  ob upoštevanju venezuelske ustave,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker se je politična, gospodarska, institucionalna, družbena in humanitarna kriza, ki ima več razsežnosti, med letoma 2018 in 2019 znatno poslabšala; ker vse večje pomanjkanje zdravil in hrane, množične kršitve človekovih pravic, hiperinflacija, politično zatiranje, korupcija in nasilje ogrožajo življenja ljudi in jih silijo v beg iz države;

B.  ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet od 19. do 21. junija 2019 obiskala državo; ker je venezuelsko de facto vlado pozvala, naj nemudoma sprejme konkretne ukrepe, s katerimi bo v državi zaustavila in odpravila hude kršitve človekovih pravic; ker je bilo ugotovljeno tudi, da Venezuela že več kot desetletje sprejema in izvaja vrsto zakonov, politik in praks, ki omejujejo demokratični prostor, slabijo javne institucije in zmanjšujejo neodvisnost sodstva;

C.  ker več kot 7 milijonov ljudi v državi potrebuje humanitarno pomoč; ker Madurova de facto vlada krši pravico do hrane, vključno z obveznostjo države, da obvaruje svoje prebivalstvo pred lakoto; ker je po podatkih OZN 3,7 milijona Venezuelcev podhranjenih, kar je zlasti škodljivo za otroke in nosečnice; ker 94 % prebivalstva živi pod pragom revščine, 62 % pa v skrajni revščini; ker 70 % otrok ne obiskuje šole; ker so nekatere ženske prisiljene ponujati spolne odnose v zameno za hrano in so pogosto žrtve nasilja;

D.  ker so zdravstvene razmere v državi zelo slabe, saj v bolnišnicah primanjkuje osebja, materiala, zdravil in elektrike, zaradi česar je med novembrom 2018 in februarjem 2019 umrlo vsaj 1557 ljudi; ker v štirih največjih venezuelskih mestih, vključno s Caracasom, primanjkuje od 60 do 100 % osnovnih zdravil; ker se povečuje umrljivost porodnic in morajo številne ženske za porod zapustiti državo;

E.  ker je iz države pobegnilo že več kot 3,4 milijona Venezuelcev; ker bo skupno število Venezuelcev, ki so bili prisiljeni v migracijo, do konca leta 2019 preseglo 5 milijonov, kar pomeni, da je to druga največja migrantska in begunska kriza na svetu; ker so zaradi migracijskih tokov pod pritiskom zlasti sosednje države, vse bolj pa tudi Evropska unija in ozemlja držav članic v Karibih;

F.  ker je bilo po podatkih Urada visokega komisarja OZN za begunce v zadnjem letu in pol med varnostnimi operacijami v Venezueli ubitih 7000 ljudi; ker de facto oblasti kot del politike družbenega nadzora uporabljajo posebne enote venezuelske nacionalne policije (FAES) in druge varnostne sile; ker je družinam zunajsodno ubitih med protesti še vedno onemogočeno, da bi uveljavile svojo pravico do resnice, pravičnosti in odškodnine;

G.  ker režim uporablja mučenje kot sistemsko orodje za ustrahovanje in odvračanje protestnikov ter tako ustvarja ozračje terorja; ker je bilo v poročilu Sveta OZN za človekove pravice ugotovljeno, da se varnostne in obveščevalne službe, zlasti bolivarska obveščevalna služba (SEBIN) in generalni direktorat za vojaške protiobveščevalne dejavnosti (DGCIM), redno zatekajo k takšnim praksam; ker politične zapornike v Venezueli mučijo, mnogi pa so v osamitvi in brez možnosti, da bi vzpostavili stik z odvetnikom ali svojimi družinskimi člani, ki se bojijo za njihovo življenje in telesno nedotakljivost;

H.  ker je bila 22 poslancem, vključno s predsednikom narodne skupščine, odvzeta poslanska imuniteta; ker sta dva poslanca v priporu, 16 pa jih je zaprosilo za zaščito na veleposlaništvih, zapustilo državo ali se skrivajo;

I.  ker so žrtve nasilnih in kaznivih dejanj tudi domorodna ljudstva; ker je bilo 63 pripadnikov domorodnih skupnosti samovoljno pridržanih in mučenih, 7 jih je umrlo, več kot 23 pa jih je bilo poškodovanih in so zato morali poiskati zdravstveno oskrbo v bolnišnicah zunaj države;

J.  ker rudarjenje in izkoriščanje nafte, zlasti v oddaljenih regijah in regijah z veliko biotsko raznovrstnostjo, uničuje življenjske pogoje manjšin, kot so domorodne in temnopolte skupnosti, saj se srečujejo s hudim nasiljem in razseljevanjem, ki ga izvajajo vojaške sile, organizirane kriminalne združbe in oborožene skupine, če nasprotujejo tem dejavnostim in uveljavljajo svoje pravice;

K.  ker je 29. junija 2019 v priporu umrl mornariški kapitan Rafael Acosta Arévalo, ki so ga zaradi domnevno načrtovanega atentata na Nicolása Maduro aretirali in mučili; ker so de facto oblasti zasegle in še 11 dni nezakonito prikrivale njegove posmrtne ostanke, preden so ga pokopale, ne da bi spoštovale pravice njegove družine in njeno željo po žalovanju;

L.  ker je 2. julija 2019 šestnajstletnik Rufo Chacón izgubil vid, potem ko so ga državni uradniki med protestom zaradi pomanjkanja gospodinjskega plina ustrelili v obraz;

M.  ker se je EU na krizo odzvala in za nujno in razvojno pomoč namenila 117,6 milijona EUR, pri tem pa je sodelovala z ranljivimi skupinami prebivalstva tako v Venezueli (60 % sredstev) kot v njenih sosednjih državah (40 % sredstev); ker so Združeni narodi za svoj regionalni načrt za pomoč beguncem in migrantom doslej uspeli zbrati le približno 22 % skupnega potrebnega zneska (159 milijonov USD od načrtovanih 738 milijonov USD);

1.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi hudega izrednega stanja v Venezueli, zaradi česar so življenja prebivalcev države resno ogrožena;

2.  ponovno poudarja, da v celoti podpira zakonitega začasnega predsednika Juana Guaidója in narodno skupščino, ki je legitimen demokratični organ Venezuele in katere pooblastila je treba ponovno uveljaviti in spoštovati, vključno s privilegiji in varnostjo poslancev; obsoja, da je bila 22 poslancem odvzeta poslanska imuniteta in dvema poslancema odvzeta prostost; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi nelegitimnosti predsedniških volitev maja 2018;

3.  obsoja hudo represijo in nasilje, ki sta privedla do pobojev in smrtnih žrtev; izraža solidarnost s prebivalci Venezuele in izreka iskreno sožalje družinam in prijateljem žrtev;

4.  v skladu s poročilom visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet poudarja neposredno odgovornost Nicolása Madura ter oboroženih in obveščevalnih sil v službi njegovega nelegitimnega režima za vsesplošno uporabo nasilja, s katerim skušajo zatreti demokratično tranzicijo in ponovno vzpostavitev pravne države v Venezueli; obsoja vsa samovoljna pridržanja, mučenje in zunajsodne poboje, ki so prepovedani z mednarodnimi konvencijami, vključno s tistimi, katerih podpisnica je Venezuela;

5.  v skladu s poročilom visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet obsoja zlorabe, ki so jih zakrivili organi kazenskega pregona, in brutalno zatiranje, ki ga izvajajo varnostne sile; poziva, naj se s podporo mednarodne skupnosti ustanovi nepristranski in neodvisni nacionalni mehanizem, s katerim bodo preiskali zunajsodne usmrtitve, do katerih je prišlo med varnostnimi operacijami, in zagotovili, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja in da bodo družinam žrtev omogočena pravna sredstva ter da bodo zaščitene pred ustrahovanjem in povračilnimi ukrepi;

6.  poziva, da je treba nujno zagotoviti razpoložljivost in dostopnost hrane, zdravil in zdravstvenih storitev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti storitvam za matere in otroke; poziva venezuelske de facto oblasti, naj zagotovijo, da bo humanitarna pomoč brez politične pristranskosti razdeljena med vse prebivalce;

7.  poudarja, da je treba ustaviti, javno obsoditi, kaznovati in preprečiti vsa dejanja preganjanja in selektivne represije iz političnih razlogov; poziva, naj se izpusti vse osebe, ki jim je bila samovoljno odvzeta prostost;

8.  opozarja, da je treba prenehati vse ustrahovanje domorodnih ljudstev, tudi njihovih voditeljev, in napade nanje ter da bi morale oblasti poskrbeti za njihovo zaščito in storiti vse potrebno za zaščito njihovih individualnih in kolektivnih pravic, vključno z njihovo pravico do posesti;

9.  poudarja, da se pri iskanju virov dohodka za premagovanje gospodarske krize ne smejo izvajati veleprojekti, ki škodujejo okolju, podnebju in preživetju skupnosti na tem območju; poziva k brezpogojni zaščiti domorodnih in temnopoltih prebivalcev na oddaljenih območjih, ki varujejo okolje pred dejavnostmi, kot je pridobivanje zlata na območju Arco Minero del Orinoco v Venezueli;

10.  opozarja na vse hujšo migracijsko krizo v vsej regiji in pozdravlja prizadevanja ter solidarnost sosednjih držav, zlasti Kolumbije, Ekvadorja in Peruja; prosi Komisijo, naj še naprej sodeluje s temi državami, ne le tako, da nudi humanitarno pomoč, ampak tudi z zagotavljanjem več sredstev in izvajanjem razvojne politike;

11.  ponovno potrjuje, da je mirna, demokratična in vključujoča rešitev edini način za trajni izhod iz tega političnega zastoja in hude socialne in humanitarne krize, ki jo je zastoj povzročil; poudarja, da je treba v trajnem dialogu upoštevati načrt, ki ga je sprejela venezuelska narodna skupščina; podpira že potekajoči proces mediacije pod okriljem Norveške in pozdravlja, da sta obe strani pristali, da bosta sodelovali v trajnem dialogu za mir; poudarja, da bi bilo treba, če naj bo postopek mediacije uspešen, izvajati minimalne ukrepe za nadaljnjo krepitev zaupanja; vztraja, da mora biti edini cilj dialoga ustvarjanje ugodnih razmer za svobodne, pregledne in verodostojne predsedniške volitve, ki bodo temeljile na določenem časovnem razporedu, poštenih pogojih za vse akterje in na preglednosti, na njih pa bodo sodelovali tudi verodostojni mednarodni opazovalci;

12.  poziva Svet k uvedbi dodatnih sankcij zoper premoženje nezakonitih državnih organov in posameznikov, odgovornih za kršitve človekovih pravic in zatiranje, ki ga imajo v tujini; meni, da jim morajo organi EU omejiti gibanje in jim zamrzniti premoženje ter vizume, enako pa velja tudi za njihove najbližje sorodnike;

13.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj vodi politiko EU o razmerah v Venezueli in še naprej sodeluje s kontaktno skupino in z demokratičnimi državami iz te regije, ki jo zastopa skupina iz Lime;

14.  ponovno izraža podpira preiskavam Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s številnimi kaznivimi dejanji in zatiranjem, ki jih je zagrešil venezuelski režim; poziva Evropsko unijo in države članice, naj se pridružijo pobudi držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča za preiskovanje hudodelstev zoper človečnost, ki jih je storila de facto vlada Nicolása Madura, zato da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja;

15.  podpira pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije skupaj Svetom OZN za človekove pravice za ugotavljanje odgovornosti posameznikov pri sistematičnih kršitvah človekovih pravic v Venezueli;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, legitimnemu začasnemu predsedniku republike in narodne skupščine Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom držav v skupini iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) UL C 285, 29.8.2017, str. 145.
(2) UL C 294, 12.8.2016, str. 21.
(3) UL C 316, 30.8.2016, str. 190.
(4) UL C 86, 6.3.2018, str. 101.
(5) UL C 298, 23.8.2018, str. 137.
(6) UL C 463, 21.12.2018, str. 61.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0436.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0061.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0327.
(12) UL L 276, 7.11.2018, str. 10.

Pravno obvestilo