Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2019/2956(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B9-0040/2020

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/01/2020 - 10.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0005

Sprejeta besedila
PDF 226kWORD 68k
Sreda, 15. januar 2020 - Strasbourg Začasna izdaja
Evropski zeleni dogovor
P9_TA-PROV(2020)0005RC-B9-0040/2020

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2019/2956(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773) ter poglobljene analize v podporo sporočilu,

–  ob upoštevanju okoljskega akcijskega programa EU do leta 2020 in njene vizije za leto 2050,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), Kjotskega protokola k omenjeni konvenciji ter Pariškega sporazuma,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 4. decembra 2019 z naslovom „Evropsko okolje – stanje in napovedi za obdobje do leta 2020“,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) z naslovom Globalno segrevanje za 1,5 °C, njegovega petega ocenjevalnega poročila (AR5) in ustreznega zbirnega poročila, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

–  ob upoštevanju poročila OZN o vrzelih v zvezi z emisijami za leto 2019, objavljenega 26. novembra 2019, ter prvega zbirnega poročila o proizvodnji fosilnih goriv iz decembra 2019 (poročilo o proizvodni vrzeli za leto 2019),

–  ob upoštevanju ocenjevalnega poročila o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) z dne 31. maja 2019,

–  ob upoštevanju napovedi iz leta 2019 na področju svetovnih virov, ki jih je pripravil Mednarodni forum za vire programa OZN za okolje,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela (MOD),

–  ob upoštevanju revidirane Evropske socialne listine Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju 26. konference pogodbenic UNFCCC, ki bo novembra 2020, in tega, da morajo vse pogodbenice UNFCCC prispevke, določene na nacionalni ravni, v skladu s cilji Pariškega sporazuma povečati,

–  ob upoštevanju 15. konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15), ki bo potekala oktobra 2020 v Kunmingu na Kitajskem in na kateri bodo morale pogodbenice določiti globalni okvir za zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti za čas po letu 2020,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP25)(3),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019,

–  ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,

A.  ker je ta resolucija prvi splošni odziv Parlamenta na sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru; ker bo Parlament vzporedno z napredkom pri zelenem dogovoru objavljal podrobnejša stališča o posameznih ukrepih in političnih odločitvah ter bo uporabil vsa svoja zakonodajna pooblastila za pregled in spremembo predlogov Komisije in tako zagotovil, da bodo podpirali vse cilje zelenega dogovora;

1.  poudarja, da so nujno potrebni ambiciozni ukrepi, da bi obravnavali podnebne spremembe in okoljske izzive ter da bi omejili globalno segrevanje na 1,5 °C in preprečili množično izgubo biotske raznovrstnosti; zato pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru; se strinja z zavezo Komisije, da bo EU preobrazila v bolj zdravo, trajnostno, pravično in cvetočo družbo z neto ničelnimi emisijami toplogrednih plinov; poziva k prehodu na podnebno nevtralno družbo najpozneje do leta 2050 in naj bo to evropska zgodba o uspehu;

2.  poudarja, da je treba vsem, ki živijo v Evropi, brez diskriminacije zagotoviti temeljno pravico do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja ter stabilnega podnebja, da se mora ta pravica izvajati z ambicioznimi politikami in da mora biti v celoti izvršljiva prek pravosodnega sistema na nacionalni ravni in ravni EU;

3.  je trdno prepričan, da bi moral evropski zeleni dogovor spodbujati celostni pristop na podlagi znanosti in združiti vse sektorje na poti k istemu cilju; meni, da je vključevanje različnih politik v celostno vizijo dejanska dodana vrednost evropskega zelenega dogovora in bi ga bilo zato treba okrepiti; meni, da je zeleni dogovor katalizator vključujoče in nediskriminatorne preobrazbe družbe, pri kateri so podnebna nevtralnost, varstvo okolja, trajnostna raba virov ter zdravje in kakovost življenja državljanov v okviru omejitev planeta ključni cilji;

4.  poudarja, da bi moral biti zeleni dogovor jedro evropske strategije za novo trajnostno rast, pri tem pa upoštevati omejitve planeta ter ustvarjati gospodarske priložnosti, spodbujati naložbe in zagotavljati kakovostna delovna mesta; meni, da bo to v korist evropskim državljanom in podjetjem ter bo omogočilo sodobno in konkurenčno gospodarstvo, gospodarno z viri, gospodarska rast pa bo ločena od svetovnih emisij toplogrednih plinov EU, uporabe virov in ustvarjanja odpadkov; poudarja, da mora zeleni dogovor voditi v socialni napredek, izboljšati dobrobit vseh ter zmanjšati socialne neenakosti, ekonomska neravnotežja med državami članicami in razlike med spoloma in generacijami; meni, da pravičen prehod ne bi smel zapostavljati nobene osebe in nobenega kraja ter bi moral obravnavati socialne in ekonomske neenakosti;

5.  meni, da bi morali biti cilji trajnostnega razvoja OZN jedro procesa priprave in izvajanja politik EU, da bo EU spodbujala model človekovega razvoja, ki je združljiv z zdravim planetom; v zvezi s tem poudarja, da mora evropski zeleni dogovor združevati socialne pravice, okoljsko celovitost, regionalno kohezijo, trajnost in panoge, ki bodo kos izzivom prihodnosti in ki bodo konkurenčne na svetovni ravni, in sicer v korist vseh;

6.  poudarja, da mora biti cilj zelenega dogovora uspešno, pravično, trajnostno in konkurenčno gospodarstvo, ki deluje za vse in v vseh regijah v Evropi; meni, da bi moral zeleni dogovor ustvariti gospodarske priložnosti in medgeneracijsko pravičnost; poudarja, da je pomembno upoštevati in krepiti socialni dialog na vseh ravneh in v vseh sektorjih, da bi zagotovili pravičen prehod; poudarja, da je treba v ukrepe in cilje zelenega dogovora vključiti vidik spolov, med drugim vključevanje načela enakosti spolov in ukrepe, ki upoštevajo vidik spola; ponavlja, da je treba prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in trajnostno družbo izvesti v povezavi z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic, ter vztraja, da morajo biti vse pobude, sprejete v okviru evropskega zelenega dogovora, v celoti skladne z omenjenim stebrom;

7.  poudarja, da bo treba pritegniti znatne javne in zasebne naložbe, če naj Unija doseže cilje zelenega dogovora, in meni, da je to temeljni pogoj za njegov uspeh; meni, da mora EU za uspešen prehod na zeleno gospodarstvo ter za pozitivne in trajnostne družbene, industrijske in gospodarske spremembe zagotoviti dolgoročno naložbeno varnost in regulativno predvidljivost, pa tudi ustrezen finančni okvir, sredstva ter tržne in davčne spodbude; znova poudarja, da bi moral zeleni dogovor Evropo usmeriti na pot dolgoročne trajnostne rasti, blaginje in dobrobiti, ter zagotoviti, da bodo naše okoljske, gospodarske in socialne politike zagotavljale pravičen prehod;

8.  poudarja, da je za globalne izzive na področju podnebnih sprememb in degradacije okolja potreben globalni odziv; poudarja, da mora biti odziv EU ambiciozen, pa tudi, da je treba spodbuditi druge regije v svetu, da si bodo prizadevale za iste cilje; poudarja vlogo EU kot svetovne voditeljice pri okoljskih in podnebnih ukrepih;

9.  predlaga, da bi morali vsi ukrepi v okviru zelenega dogovora temeljiti na znanosti in na celostnih ocenah učinka;

10.  priznava, da je kot institucija odgovoren za zmanjšanje svojega ogljičnega odtisa; predlaga sprejetje ukrepov za zmanjšanje svojih emisij, tudi z nadomestitvijo voznega parka z brezemisijskimi vozili, in poziva vse države članice, naj se dogovorijo za en sam sedež Evropskega parlamenta;

Povečanje podnebnih ambicij EU do leta 2030 oziroma 2050

11.  meni, da bo pravno obvezujoča zaveza EU, da bo najpozneje do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, učinkovito orodje za mobilizacijo družbenih, političnih, gospodarskih in tehnoloških sil, potrebnih za prehod; močno poudarja, da gre pri prehodu za skupna prizadevanja vseh držav članic in da mora vsaka država članica prispevati k dosegi podnebne nevtralnosti v EU najpozneje do leta 2050; poziva Komisijo, naj do marca 2020 predstavi predlog evropskega podnebnega zakona;

12.  poziva k ambicioznemu podnebnemu zakonu s pravno zavezujočim domačim ciljem za vso gospodarstvo, da se najpozneje do leta dosežejo ničelne neto emisije toplogrednih plinov, in z vmesnimi cilji EU za leti 2030 in 2040, ki bodo vključeni v ta zakon najpozneje, ko ga sozakonodajalca sprejmeta, in sicer na podlagi ocen učinka in trdnega okvira upravljanja; poudarja, da mora podnebni zakon odražati najboljše razpoložljive znanstvene ugotovitve, njegov cilj mora biti omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C, poleg tega pa ga je treba posodabljati ob upoštevanju sprememb pravnega okvira EU in cikla pregleda Pariškega sporazuma; meni, da mora podnebni zakon vključevati tudi specifične elemente prilagajanja podnebnim spremembam, in sicer tako, da se zahteva, da vse države članice sprejmejo akcijske načrte za prilagajanje podnebnim spremembam;

13.  poziva, naj se podnebni cilj EU za leto 2030 poveča na 55 % zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi ustrezen predlog, da bo lahko EU ta cilj kot svoj posodobljeni nacionalno določeni prispevek sprejela dovolj zgodaj pred konferenco COP26; poziva tudi, naj se ta cilj nato vključi v evropski podnebni zakon;

14.  meni, da mora biti EU dejavna in imeti odločno vodilno vlogo pri pripravah na konferenco COP26, na kateri bi morale pogodbenice skupne podnebne zaveze povečati in stremeti k kar najvišji ravni ambicij; ob upoštevanju tega meni, da bi morala EU karseda hitro v letu 2020 sprejeti večji nacionalno določeni prispevek, da bi druge države nečlanice EU, zlasti velike onesnaževalke, spodbudila, da storijo enako; v zvezi s tem poudarja, da se je treba o povečanju nacionalno določenega prispevka dogovoriti dovolj zgodaj pred načrtovanim septembrskim vrhom EU-Kitajska in pred vrhom EU-Afrika;

15.  priznava, da imajo lahko države članice različne scenarije za doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 na pravičen in stroškovno učinkovit način, saj imajo različne izhodiščne položaje in sredstva, nekatere pa napredujejo hitreje kot druge, da pa bi moral zeleni prehod postati gospodarska in družbena priložnost za vse evropske regije;

16.  poudarja, da bo treba neto emisije v vseh gospodarskih sektorjih zmanjšati na skoraj ničelno stopnjo, da bi skupaj prispevali k doseganju cilja podnebne nevtralnosti; poziva Komisijo, naj po potrebi in na podlagi ocen učinka predstavi predloge za revizijo zakonodajnih ukrepov EU na področju podnebja in energije do junija 2021, da bi lahko izpolnili srednje- in dolgoročne podnebne cilje; poziva Komisijo, naj za boj proti podnebnim spremembam uporabi tudi dodaten potencial druge veljavne zakonodaje EU, kot so direktiva o okoljsko primerni zasnovi, zakonodaja EU o odpadkih, ukrepi na področju krožnega gospodarstva in uredba o fluoriranih plinih; poleg tega poudarja, da lahko države članice z naravnimi rešitvami dosežejo cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in ohranitve biotske raznovrstnosti, vendar vztraja, da morajo te rešitve dopolnjevati zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri viru;

17.  meni, da mora za nove in višje cilje glede toplogrednih plinov sistem EU za trgovanje z emisijami ustrezati svojemu namenu; poziva Komisijo, naj hitro pregleda direktivo o sistemu za trgovanje z emisijami, pri tem pa obravnava linearni faktor zmanjšanja, pravila za dodeljevanje brezplačnih pravic ter morebitno potrebo po spodnji cenovni meji za ogljik;

18.  glede na vztrajne globalne razlike v ambicijah glede podnebnih ciljev podpira namero Komisije, da si bo prizadevala za mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s Svetovno trgovinsko organizacijo; vidi razvoj takšnega mehanizma kot del širše strategije za konkurenčno razogljičeno gospodarstvo EU, ki ohranja podnebne cilje EU, hkrati pa zagotavlja enake konkurenčne pogoje; je seznanjen s stališčem Komisije, da bi bil takšen mehanizem alternativa obstoječim ukrepom glede selitev virov CO2, ki se trenutno uporabljajo v sistemu EU za trgovanje z emisijami; poudarja, da sedanjih ukrepov za obravnavanje selitve virov CO2 ne bi smeli preklicati dokler se ne vzpostavi nov sistem in poziva Komisijo, naj preden pripravi predloge opravi poglobljeno analizo različnih potencialnih oblik mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, in sicer pred pregledom podnebne zakonodaje, ki naj bi potekal junija 2021; meni, da bi moral prihodnji mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah ohraniti finančne spodbude za uspešen prehod na zeleno gospodarstvo, pa tudi za tiste, ki imajo vodilno vlogo na področju podnebja, da bi moral podpirati trg blaga z nizkimi emisijami ogljika v EU, ter da bi moral zagotoviti učinkovito ceno ogljika v EU, hkrati pa spodbujati oblikovanje cen ogljika v drugih delih sveta; meni, da mora upoštevati posebnosti vsakega sektorja in da bi lahko bil v izbranih sektorjih uveden postopoma, pri čemer bi morali preprečiti nepotrebne dodatne upravne stroške, zlasti za evropska mala in srednja podjetja;

19.  pozdravlja načrtovani predlog za revizijo direktive o obdavčitvi energije v zvezi z okoljskimi vprašanji, da bi uporabili načelo „onesnaževalec plača“, pri tem pa je treba upoštevati nacionalne fiskalne politike in preprečiti povečanje neenakosti;

20.  poziva k novi in ambicioznejši strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam; opozarja, da je v EU in njenih državah članicah potrebnih več prizadevanj na področjih zaščite pred podnebnimi spremembami, krepitve odpornosti, preprečevanja in pripravljenosti; poudarja, da je treba privabiti javne in zasebne naložbe v prilagajanje podnebnim spremembam, in poziva, naj bodo politike pri rabi sredstev EU res usklajene, da bosta prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje ključni merili pri vsem ustreznem financiranju EU; hkrati meni, da morajo biti preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje močan solidarnostni instrument z zadostnimi sredstvi; poziva, naj se sredstva proračuna EU in združeni viri stalno in v zadostni meri dodeljujejo za mehanizem EU na področju civilne zaščite;

21.  pozdravlja napoved Komisije, da bo oblikovala evropski podnebni pakt; poudarja, da mora evropski podnebni pakt združiti državljane, regije, lokalne skupnosti, civilno družbo, podjetja (tudi mala in srednja podjetja) ter sindikate kot dejavne udeležence v prehodu na podnebno nevtralnost, kar pa mora temeljiti na pristnem dialogu ter preglednih in participativnih procesih, tudi pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju politik; meni, da je pomembno sodelovati z deležniki iz energetsko intenzivnih sektorjev in ustreznimi socialnimi partnerji, zlasti delodajalci, delavci, nevladnimi organizacijami in akademskimi krogi, da bi prispevali k iskanju trajnostnih rešitev pri prehodu na ogljično nevtralna gospodarstva;

Zagotavljanje čiste, cenovno ugodne in varne energije

22.  poudarja osrednjo vlogo energije pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov in pozdravlja namero Komisije, da bo nadaljevala z razogljičenjem energetskega sistema, da bi Unija najkasneje do leta 2050 dosegla ničelno stopnjo neto emisij; poziva, naj se direktiva o energiji iz obnovljivih virov prilagodi v skladu s tem ciljem in naj se določijo zavezujoči nacionalni cilji za vsako državo članico; pozdravlja tudi dejstvo, da se energetska učinkovitost obravnava prednostno; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ vključijo v vse sektorje in politike, kar je bistveno za zmanjšanje energetske odvisnosti EU in emisij iz proizvodnje energije, hkrati pa zagotavlja lokalna delovna mesta v prenovi in zmanjšuje stroške energije za državljane; poziva k reviziji direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb v skladu z ambicioznejšimi podnebnimi cilji EU ter k okrepitvi njihovega izvajanja s pomočjo zavezujočih nacionalnih ciljev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim državljanom, hkrati pa upoštevati tudi potrebo po gospodarski predvidljivosti za zadevne sektorje;

23.  poudarja, da za doseganje ciljev Pariškega sporazuma bistveno izvrševanje na nacionalni ravni in na ravni EU; poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo nacionalni energetski in podnebni načrti popolnoma v skladu s cilji EU; opozarja na pristojnost držav članic, da odločajo o svoji mešanici virov energije v okviru EU za podnebje in energijo;

24.  poudarja, da bodo morali vsi sektorji začeti več uporabljati energijo iz obnovljivih virov in postopno opuščati fosilna goriva, če želimo izpolniti cilje EU na področju podnebja in trajnosti; poziva k reviziji smernic za vseevropsko energetsko omrežje (TEN-E), preden po sprejet naslednji seznam projektov skupnega interesa, da bi zakonodajni okvir uskladili s prednostno nalogo uvedbe pametnih omrežij in preprečili nezmožnost opustitve ogljično intenzivnih naložb; poudarja, da je potreben strateški pristop do energetskih grozdov EU, da bi izkoristili najučinkovitejše naložbe v obnovljive vire energije; zato pozdravlja napoved o strategiji za pridobivanje vetrne energije na morju; meni, da bi morale politike EU zlasti spodbujati inovacije ter uvedbo trajnostnega shranjevanja energije in zelenega vodika; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo uporaba virov energije, kot je zemeljski plin, samo prehodne narave, ker naj bi najkasneje do leta 2050 dosegli cilj podnebne nevtralnosti;

25.  poudarja, da je bistveno zagotoviti dobro delujoč, popolnoma povezan in konkurenčen energetski trg v Evropi, ki je usmerjen k odjemalcem; poudarja pomen čezmejnih povezav za popolnoma povezan energetski trg; pozdravlja napoved Komisije, da bo do sredine leta 2020 predlagala ukrepe za pametno povezovanje, in poudarja, da bo imelo nadaljnje povezovanje energetskega trga EU pomembno vlogo pri krepitvi zanesljivosti oskrbe z energijo in doseganju gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov; poudarja, da je treba Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev dodeliti ustrezna finančna sredstva, da se okrepi in poveča regionalno sodelovanje držav članic;

26.  vztraja, da je treba do leta 2020 hitro opustiti neposredne in posredne subvencije za fosilna goriva v EU in v vseh državah članicah;

27.  pozdravlja napovedani val prenove javnih in zasebnih stavb in spodbuja osredotočenost na obnovo šol in bolnišnic ter socialnih in najemniških stanovanj, da bi pomagali gospodinjstvom z nizkimi dohodki; poudarja, da je treba obstoječi stavbni fond obnoviti v stavbe s skoraj ničelno porabo energije, da bi najpozneje do leta 2050 dosegli ogljično nevtralnost: poudarja, da je v stavbnem sektorju mogoče prihraniti veliko energije in da ima potencial za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem, kar lahko spodbudi zaposlovanje ter malim in srednjim podjetjem pomaga pri širitvi; meni, da je nujno potreben pameten in v prihodnost usmerjen zakonodajni okvir; zato pozdravlja predloge za zmanjšanje nacionalnih regulativnih ovir za prenovo ter revizijo uredbe o gradbenih proizvodih; poziva, naj države članice strogo izpolnjujejo svoje obveznosti, da bodo javne stavbe prenovile v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti; spodbuja promocijo lesa v gradbeništvu in ekološkega gradbenega materiala;

28.  poudarja, da mora biti energetski prehod socialno trajnosten in ne sme še poslabšati energetske revščine ter pozdravlja zavezo Komisije v zvezi s tem; meni, da morajo imeti skupnosti, ki se spopadajo z energetsko revščino, na voljo potrebna orodja, da lahko z izobraževanjem in svetovalnim storitvami in spodbujanjem dolgoročnih naložb sodelujejo pri zelenem prehodu; poziva k ciljno usmerjenim ukrepom v tesnem sodelovanju z državami članicami in izmenjavi dobrih praks, da bi zmanjšali energijsko revščino, hkrati pa podpirali enak dostop do financiranja za prenove za povečanje energetske učinkovitosti; meni, da stroškov prenove za povečanje energetske učinkovitosti ne bi smeli kriti gospodinjstva z nizkimi dohodki; poudarja tudi vlogo daljinskega ogrevanja pri zagotavljanju cenovno dostopne energije;

29.  na splošno podpira idejo tržnih ukrepov kot enega od orodij za doseganje podnebnih ciljev; vendar izraža zadržke do razširitve sistema EU za trgovanje z emisijami na stavbne emisije, saj bi s tem javnemu ukrepanju odvzeli odgovornost in bi lahko to vodilo k višjim stroškom energije za najemnike in lastnike domov; meni, da je za vsak tak ukrep potrebna nadaljnja analiza;

Pritegnitev industrije k prizadevanjem za čisto in krožno gospodarstvo

30.  meni, da je prehod na sodobno, ogljično nevtralno, z viri zelo učinkovito in konkurenčno industrijsko bazo v EU najkasneje do leta 2050 ključni izziv in priložnost ter pozdravlja napoved Komisije, da bo do marca 2020 pripravila novo industrijsko strategijo ter tudi novo strategijo za mala in srednja podjetja; poudarja, da se industrijska konkurenčnost in podnebna politika medsebojno krepita in da bo inovativna in podnebno nevtralna reindustrializacija ustvarila lokalna delovna mesta in zagotovila konkurenčnost evropskega gospodarstva;

31.  poudarja, da bi se morala industrijska strategija osredotočiti na spodbujanje vrednostnih verig za ekonomsko uspešne in trajnostne proizvode, procese in poslovne modele, katerih namen je doseči podnebno nevtralnost, učinkovit rabo virov, krožnost in nestrupeno okolje, hkrati pa ohranjati in razvijati mednarodno konkurenčnost in preprečiti selitev evropskih industrij; se strinja s Komisijo, da so energetsko intenzivne panoge, kot so jeklarska, kemična in cementna industrija, bistvene za evropsko gospodarstvo in da sta bistvenega pomena posodobitev in razogljičenje teh industrij;

32.  poziva Komisijo, naj poskrbi za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo prehodov, pri tem pa nameni posebno pozornost najbolj zapostavljenim regijam, območjem, ki jih je prizadel industrijski prehod (zlasti premogovniška območja in območja, odvisna od ogljično intenzivne industrije, kot je proizvodnja jekla), redko poseljenim območjem in okoljsko občutljivim ozemljem;

33.  poudarja, da morata industrijska strategija in strategija za mala in srednja podjetja določiti jasne načrte za zagotovitev celovitega niza spodbud in priložnosti financiranja za inovacije, za uvajanje prebojnih tehnologij in za nove trajnostne poslovne modele ter za odpravo nepotrebnih regulativnih ovir; poziva EU, naj podpre vodilna podjetja na področju podnebja in virov, pri tem pa uporabi tehnološko nevtralen pristop, ki bo skladen z najboljšimi razpoložljivimi znanstvenimi spoznanji ter dolgoročnimi podnebnimi in okoljskimi cilji EU; poudarja vlogo, ki jo ima okoljsko varno zajemanje in shranjevanje ogljika, saj naredi težko industrijo podnebno nevtralno, kadar ni na voljo nobenih neposrednih možnosti za zmanjšanje emisij;

34.  opozarja na temeljno vlogo digitalnih tehnologij pri podpiranju zelenega prehoda, na primer z bolj učinkovito rabo virov in energije ter izboljšanim okoljskim spremljanjem, pa tudi s podnebnimi koristmi, ki jih prinašajo popolna digitalizacija prenosa in distribucije ter pametne aplikacije; meni, da bi morala industrijska strategija, kot predlagano, vključevati zeleno in digitalno preoblikovanje ter opredeliti ključne cilje in ovire v zvezi s polnim izkoriščanjem potenciala digitalne tehnologije; poziva Komisijo, naj pripravi strategije in zagotovi sredstva za uvedbo inovativnih digitalnih tehnologij; hkrati poudarja pomen izboljšanja energetske učinkovitosti in krožnega gospodarstva samega digitalnega sektorja ter pozdravlja zaveze Komisije v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj vzpostavi metodologijo za spremljanje in količinsko opredelitev večjega vpliva digitalnih tehnologij na okolje, ne da bi pri tem ustvarjala nepotrebna upravna bremena;

35.  poudarja, da mora industrijska strategija ustrezno upoštevati učinke na delovno silo, pa tudi usposabljanje, prekvalifikacijo in izpopolnjevanja delavcev; poziva Komisijo, naj natančno preuči regionalno razsežnost te strategije in zagotovi, da nihče in nobena regija ni zapostavljena; vztraja, da je treba v strategijo vključiti socialni dialog, v katerem bodo delavci obsežno sodelovali;

36.  zahteva ambiciozen nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki si mora prizadevati za zmanjševanje celotnega odtisa proizvodnje in porabe EU z vidika okolja in porabe virov, obenem pa zagotavljati močne spodbude za inovacije, trajnostna podjetja ter za trge podnebno nevtralnih in nestrupenih krožnih proizvodov, pri čemer morajo biti učinkovita raba virov, ničelna stopnja onesnaževanja in preprečevanje nastajanja odpadkov osrednje prednostne naloge; poudarja močno sinergijo med podnebnimi ukrepi in krožnim gospodarstvom, predvsem v energetsko in ogljično intenzivnih panogah; poziva k vzpostavitvi cilja na ravni EU za učinkovito rabo virov;

37.  poziva Komisijo, naj za prednostne sektorje, kot so gospodarski odpadki, tekstil plastika, elektronika, gradbeništvo in hrana, predlaga cilje za ločeno zbiranje odpadkov, zmanjšanje količine odpadkov, ponovno rabo in recikliranje ter tudi druge posebne ukrepe, kot je daljša odgovornost proizvajalca poziva Komisijo, naj oblikuje ukrepe za podporo trgu za reciklirane materiale v Evropi, ki bodo obsegali skupne standarde kakovosti ter obvezne cilje za uporabo predelanih materialov v prednostnih sektorjih, kjer je to izvedljivo; poudarja, da je pomembno razvijati cikle nestrupenih materialov, pospešiti nadomeščanje snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, ter spodbujati raziskave in inovacije za razvoj nestrupenih proizvodov; poziva Komisijo, naj preuči uvedbo ukrepov za obravnavo uvoženih proizvodov, ki vsebujejo snovi ali sestavine, ki so v EU prepovedane, in meni, da te ne bi smele ponovno priti na trg EU prek recikliranih proizvodov;

38.  podpira ukrepe za trajnostne proizvode, vključno z razširitvijo področja okoljsko primerne zasnove z zakonodajo, ki zagotavlja bolj trajne, popravljive proizvode, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, ter z močnim delovnim programom za okoljsko primerno zasnovo in ekološko označevanje, ki bo veljal od leta 2020 dalje in bo zajemal tudi pametne telefone in drugo novo opremo IT; poziva k pripravi zakonodajnih predlogov o pravici do popravila, odpravi načrtovane zastarelosti in univerzalnih polnilnikih za mobilno opremo IT; podpira načrte Komisije za pripravo zakonodajnih predlogov za zagotovitev varne, krožne in trajnostne vrednostne verige baterij za vse baterije in pričakuje, da bo ta predlog vključeval vsaj ukrepe na področju okoljsko primerne zasnove, cilje glede ponovne rabe in recikliranja ter trajnostno in družbeno odgovorno pridobivanje virov; poudarja, da je treba v Evropi vzpostaviti močan in trajnosten grozd za baterije in shranjevanje energije; poudarja, da je treba spodbujati lokalno potrošnjo in proizvodnjo na podlagi načel zavrnitve, zmanjšanja, ponovne uporabe, recikliranja in popravila, da bi preprečili poslovne strategije načrtovane zastarelosti, pri katerih so proizvodi zasnovani tako, da imajo kratko življenjsko dobo in jih je treba nadomestiti, ter da je treba potrošnjo prilagoditi omejitvam planeta; meni, da je pravica do popravila in nadaljnje podpore za storitve IT nujna za doseganje trajnostne potrošnje; poziva k vključitvi teh pravic v pravo EU;

39.  poziva Komisijo, naj dodatno okrepi ukrepe EU v zvezi z onesnaževanjem s plastiko, predvsem v morskem okolju, in poziva k širši omejitvi plastičnih predmetov za enkratno uporabo in k njihovi nadomestitvi; podpira oblikovanje zakonodaje za obravnavo pretirane uporabe embalaže in za zagotovitev, da od leta 2030 dalje na trgu EU ne bo več dovoljena embalaža, ki se je ne da ponovno uporabiti ali reciklirati na gospodarsko vzdržen način, pri čemer bo zagotovljena varnost hrane; poziva k oblikovanju ukrepov za čezmejno uskladitev sistemov kavcije; poziva Komisijo, naj na celovit način obravnava mikroplastiko, med drugim s sprejetjem obsežne postopne opustitve namenoma dodane mikroplastike in z novimi ukrepi, vključno z regulativni ukrepi, proti nenamernemu izpustu plastike, na primer od tekstila, pnevmatik in plastičnih palet; ugotavlja, da namerava Komisija pripraviti regulativni okvir za biološko razgradljivo plastiko in plastiko, ki temelji na rabi biomase; poudarja, da je potrebno popolnoma krožno gospodarstvo na področju plastike;

40.  poziva k vzpostavitvi ekološkega enotnega trga EU za spodbujanje povpraševanja po trajnostnih proizvodih s posebnimi določbami, kot je razširitev uporabe zelenih javnih naročil; v zvezi s tem pozdravlja zaveze Komisije, da bo predlagala nadaljnjo zakonodajo in smernice za zelena javna naročila; poziva institucije EU, naj bodo pri javnih naročilih zgled drugim; poudarja, da je treba pregledati in revidirati pravila EU o javnih naročilih, da bi zagotovili resnično enake konkurenčne pogoje za podjetja EU, zlasti za tista, ki proizvajajo trajnostne proizvode ali ponujajo storitve, na primer na področju javnega prevoza;

41.  poudarja pomen opolnomočenih in dobro obveščenih potrošnikov; poziva k oblikovanju ukrepov, s katerimi bomo zagotovili, da bodo imeli potrošniki na voljo pregledne, primerljive in usklajene informacije o proizvodu, vključno z oznakami proizvodov, ki bodo temeljile na zanesljivih podatkih in potrošniških raziskavah, da bodo imeli bolj zdravo in trajnostno izbiro, ter da bodo obveščeni o trajnosti in popravljivosti proizvodov ter njihovem okoljskem odtisu; poudarja, da je treba potrošnikom zagotoviti učinkovita, jasno razumljiva in izvršljiva pravna sredstva, ki bodo upoštevala trajnostne vidike in bodo dali prednost ponovni rabi ali popravilu pred zavržbo proizvodov, ki ne delujejo dobro;

42.  meni, da bodo imeli obnovljivi materiali iz trajnostnih virov pomembno vlogo pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo, in poudarja, da je treba spodbuditi naložbe v razvoj trajnostnega biogospodarstva, kjer bodo fosilne surovine nadomeščene z obnovljivimi surovinami in biosurovinami, na primer v stavbah, tekstilu, kemijskih proizvodih, embalaži, ladjedelništvu in, kjer je mogoče zagotoviti trajnost, proizvodnji energije; poudarja, da bo to treba storiti na način, ki bo trajnosten in bo spoštoval ekološke omejitve; poudarja potencial biogospodarstva za ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest, tudi v podeželskih regijah EU, in za spodbujanje inovacij; poziva k podpori raziskavam in inovacijam na področju trajnostnih biogospodarskih rešitev, ki bodo upoštevale potrebo po varovanju edinstvene biotske raznovrstnosti in ekosistemov; poziva k učinkovitemu izvajanju strategije EU za biogospodarstvo kot dela evropskega zelenega dogovora;

Pospeševanje prehoda na trajnostno in pametno mobilnost

43.  pozdravlja prihodnjo strategijo za trajnostno in pametno mobilnost in se strinja s Komisijo, da bodo morali vsi načini prevoza (cestni, železniški, letalski in vodni prevoz) prispevati k razogljičenju prometnega sektorja v skladu s ciljem doseganja podnebno nevtralnega gospodarstva, pri čemer se zaveda, da bo to izziv in priložnost; podpira uporabo načela, da plača onesnaževalec; poziva k dolgoročni celostni strategiji za pravičen prehod, ki bo upoštevala tudi prispevek prometnega sektorja h gospodarstvu EU, to, da je treba zagotoviti visoko raven cenovno sprejemljive in dostopne prometne povezljivosti, pa tudi socialne vidike in varstvo pravic delavcev;

44.  pozdravlja predlog Komisije o okrepitvi večmodalnega prevoza za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje emisij; meni pa, da je večmodalnost najlaže doseči s konkretnimi zakonodajnimi predlogi; pozdravlja namero Komisije, da bo predlagala ukrepe za povečanje medsebojne povezanosti cest, železniških prog in notranjih vodnih poti za zagotovitev resničnega prehoda na druge oblike prevoza; poziva k povečanju in podpiranju naložb v večjo povezljivost železniških omrežij EU, da bi omogočili enak dostop do javnega železniškega prevoza v vsej EU in povečali privlačnost železniškega potniškega prevoza; poudarja, da je enotno evropsko železniško območje osnovni pogoj za prehod na druge oblike prevoza, in Komisijo poziva, naj do konca leta 2020 pripravi strategijo, tej pa naj sledijo konkretni zakonodajni predlogi, da bi odpravili razdrobljenost notranjega trga;

45.  poudarja, da je brezemisijski prevoz po vodnih poteh bistvenega pomena za razvoj trajnostnega večmodalnega prevoza; Komisijo poziva, naj razvije usklajen evropski okvir pravil za celinske plovne poti; poziva jo tudi, naj dejavno podpira intermodalnost, ki vključuje celinske plovne poti, zlasti čezmejno povezovanje nacionalnih sistemov plovnih poti, ki ga je treba izboljšati;

46.  ponovno poudarja, da lahko enotno evropsko nebo (SES) zmanjša emisije iz letalstva brez večjih stroškov, vendar samo po sebi v letalstvu ne bo prineslo znatnega zmanjšanja emisij v skladu z dolgoročnim ciljem EU; poziva k jasnemu regulativnemu načrtu za razogljičenje letalstva, ki bo temeljil na tehnoloških rešitvah, infrastrukturi, zahtevah za trajnostna alternativna goriva in učinkovite operacije, skupaj s spodbudami za prehod na druge oblike prevoza;

47.  pozdravlja predlog Komisije, da pregleda direktivo o infrastrukturi za alternativna goriva in uredbo o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T), da bi pospešila uvajanje brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil in plovil; pozdravlja tudi, da se Komisija osredotoča na širitev infrastrukture za polnjenje električnih vozil; kljub temu poziva k celovitejšemu načrtu mobilnosti v mestih, da bi tam zmanjšali zastoje in izboljšali življenjske razmere, na primer s podporo brezemisijskemu javnemu prevozu ter infrastrukturi za kolesarje in pešce, zlasti na mestnih območjih;

48.  meni, da je bistveno zagotoviti zadostne naložbe v razvoj ustrezne infrastrukture za brezemisijsko mobilnost in da je treba v ta namen ustrezno prilagoditi vsa ustrezna sredstva EU (instrument za povezovanje Evrope, program InvestEU itd.) in posojila Evropske investicijske banke v sektorju prevoza; poziva države članice, naj se zavežejo ustreznemu financiranju in hitrejšemu uvajanju inovativnih strategij, infrastrukture za polnjenje in alternativnih goriv; meni, da bi morali prihodke od davkov in pristojbin za prevoz nameniti za pomoč pri tem prehodu, da bodo stroški bolj družbeno sprejemljivi; pozdravlja predlog Komisije glede razvoja pametnih sistemov za upravljanje prometa in rešitev v smislu mobilnosti kot storitve, predvsem na mestnih območjih; poziva Komisijo, naj podpre razvoj inovativnih aplikacij, novih tehnologij, novih poslovnih modelov ter novih razvijajočih se in inovativnih sistemov mobilnosti po vsej Evropi; poziva Komisijo, naj mesta, ki imajo praktične izkušnje in znanje, vključi v razpravo o izvajanju prihodnjih politik mobilnosti na ravni EU;

49.  pozdravlja namero Komisije, da bo pomorski sektor vključila v sistem trgovanja z emisijami; poudarja, da bi morala EU zagovarjati zelo ambiciozne cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v pomorskem sektorju na mednarodni ravni in na ravni EU, novi ukrepi EU pa ne bi smeli ogrožati mednarodne konkurenčnosti ladij, ki plujejo pod zastavo EU; meni, da bi morali biti ukrepi EU in mednarodni ukrepi usklajeni, da bi preprečili nastajanje dvojnih predpisov za podjetja, in da niti ukrepanje niti neukrepanje na svetovni ravni ne bi smelo EU onemogočati, da sprejme ambicioznejše ukrepe na ravni Unije; nadalje poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za prenehanje uporabe težkega kurilnega olja in da so nujno potrebne naložbe v raziskave novih tehnologij za razogljičenje pomorskega sektorja, pa tudi v razvoj brezemisijskih in okolju prijaznih ladij;

50.  podpira predlagane ukrepe za zmanjšanje emisij v letalskem sektorju in okrepitev sistema EU za trgovanje z emisijami v skladu s podnebnimi ambicijami EU ter postopno odpravo brezplačnih pravic letalskih prevoznikov za lete znotraj EU; hkrati poziva Komisijo in države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, za okrepitev sheme za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika v mednarodnem letalstvu (CORSIA) ter naj podprejo sprejetje dolgoročnega cilja zmanjšanja emisij v letalstvu, ki ga je sprejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva, pri tem pa ohranijo zakonodajno avtonomijo EU pri izvajanju direktive o sistemu za trgovanje z emisijami; poudarja, da sta Evropski parlament in Svet kot sozakonodajalca edini instituciji, ki odločata o prihodnjih spremembah te direktive; poudarja, da bi bilo treba to direktivo spremeniti le, če bi bila sprememba skladna z zavezo EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu;

51.  poudarja, da je pomembno zagotoviti enake konkurenčne pogoje za različne oblike prevoza; zato poziva Komisijo, naj v okviru revizije direktive o obdavčitvi energije pripravi predloge za usklajene ukrepe, s katerimi bi v državah članicah odpravili davčno oprostitev za letalska in pomorska goriva, pri čemer pa je treba preprečiti neželene škodljive okoljske, gospodarske ali družbene posledice;

52.  z zanimanjem pričakuje prihodnje predloge Komisije za strožje standarde glede emisij onesnaževal zraka za vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem (Euro 7) in za revidirane standarde emisijskih vrednosti CO2 za osebna in kombinirana vozila, pa tudi za tovornjake, da bomo od leta 2025 na poti k brezemisijski mobilnosti; poziva Komisijo, naj oblikuje metodologije za oceno življenjskega kroga; opozarja na rezultate poglobljene analize, ki je bila priložena sporočilu Komisije z naslovom Čist planet za vse: evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, in sicer, da bodo morali biti vsi novi avtomobili, ki bodo dani na trg EU po letu 2040, brezemisijski, če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, in poziva k oblikovanju usklajenega političnega okvira in shem prehoda za podporo temu cilju; ugotavlja, da bo potrebna revizija sedanjih pravil, da bodo vodilne države lahko uporabile strožje ukrepe na nacionalni ravni, če bodo tako želele;

53.  pozdravlja načrt Komisije, da bo obravnavala onesnaženost zraka zaradi pomorskega in letalskega prometa ter bo med drugim sprejela ureditev za dostop ladij, ki najbolj onesnažujejo, v pristanišča EU, in regulativne ukrepe za preprečevanje onesnaževanja z ladij, ki so zasidrane v pristaniščih; poudarja, da je treba spodbujati razvoj brezemisijskih pristanišč, ki bodo uporabljala obnovljive vire energije; poudarja, da sta uvedba območij za spremljanje emisij, ki so predvidena v Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL), in zmanjšanje hitrosti v ladijskem prevozu ustrezni rešitvi za zmanjšanje emisij, ki ju je enostavno izvajati;

54.  je seznanjen z načrti Komisije, da bo preučila možnost, da bi se v okviru evropskega trgovanja z emisijami trgovalo tudi z emisijami iz stavb in cestnega prometa; zavrača neposredno vključitev teh emisij v sistem EU za trgovanje z emisijami in vzpostavitev kakršnih koli vzporednih sistemov; odločno poudarja, da sistem določanja cen ne bi smel nadomestiti ali oslabiti sedanjih ali prihodnjih standardov emisij CO2 za avtomobile in tovornjake ter dodatno obremeniti potrošnike;

„Od vil do vilic“: zasnova poštenega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema

55.  pozdravlja predlog Komisije, da bo v letu 2020 predstavila strategijo „vil do vilic“, s katero bo zagotovila trajnejšo prehransko politiko, in sicer z združitvijo prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam, zaščito okolja ter ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti, da bodo Evropejci imeli na voljo cenovno dostopno, visokokakovostno in trajnostno hrano, obenem pa bo zagotovljeno dostojno življenje ženskam in moškim v kmetijstvu in ribištvu ter konkurenčnost kmetijskega sektorja; meni, da bi morala biti skupna kmetijska politika v celoti usklajena s povečanimi prizadevanji EU na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti; pozdravlja tudi zavezo Komisije, da bo zagotovila, da bo evropska hrana postala svetovni standard za trajnost; poziva Komisijo, naj s pomočjo strategije „od vil do vilic“ oblikuje resnično dolgoročno vizijo za trajnostne in konkurenčne prehranske sisteme, krati pa naj v trgovinskih sporazumih spodbuja vzajemnost proizvodnih standardov EU;

56.  poudarja, da bodo imeli trajnostno kmetijstvo in kmetje pomembno vlogo pri spoprijemanju z izzivi evropskega zelenega dogovora; poudarja pomen in potencial evropskega kmetijstva v smislu prispevanja k podnebnim ukrepom, krožnemu gospodarstvu in večji biotski raznovrstnosti ter spodbujanja trajnostne rabe obnovljivih surovin; poudarja, da je treba kmetom v EU zagotoviti potrebna orodja za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje tem spremembam, kot so naložbe v prehod na bolj trajnostne kmetijske sisteme; poudarja, da bi moral biti cilj strategije „od vil do vilic“ ambiciozno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in degradacije tal v kmetijstvu;

57.  poudarja, da je treba okrepiti položaj kmetov v agroživilski preskrbovalni verigi; poudarja, da bi bilo treba obravnavati vpliv konkurenčnega prava EU na trajnostnost verige preskrbe s hrano, na primer z bojem proti nepoštenim trgovinskim praksam, in nagraditi proizvajalce visokokakovostne hrane za zagotavljanje javnih dobrin, kot so večje koristi za okolje in dobrobit živali, ki se trenutno ne odražajo dovolj v cenah zunaj kmetijskih gospodarstev;

58.  poziva k trajnostni skupni kmetijski politiki, ki bo s svojimi ukrepi dejavno podpirala in spodbujala kmete, da bi v večji meri delovali v korist okolju in podnebju ter da bi bolje obvladovali nestanovitnost in krize; poziva Komisijo, naj preuči, kako sedanji predlog o reformi skupne kmetijske politike prispeva k zavezam EU v zvezi z varstvom okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti, da bi ga v celoti uskladila s cilji evropskega zelenega dogovora, pri čemer naj upošteva, da je treba v Evropi ohraniti enake konkurenčne pogoje, da bi zagotovili močno, odporno in trajnostno kmetijsko proizvodnjo; poudarja, da morajo strateški načrti skupne kmetijske politike v celoti odražati ambicije zelenega dogovora, in poziva Komisijo, naj bo pri svoji oceni strateških načrtov v zvezi s tem stroga, zlasti pa naj preverja ambicioznost in učinkovitost ekoshem držav članic ter pozorno spremlja rezultate njihovega izvajanja; poudarja, kako pomemben je na rezultatih temelječ in usmerjen pristop v okviru novega modela izvajanja, ki vključuje tudi večjo poenostavitev in preglednost konkretnih rezultatov in ciljev glede dodane vrednosti; meni, da je treba kmetom pomagati pri prehodu na bolj trajnostno kmetijstvo, in v ta namen podpira, da bi za skupno kmetijsko politiko zagotovili proračun, ki bo omogočal doseganje vseh njenih ciljev, vključno z izpolnjevanjem okoljskih ciljev EU;

59.  ponavlja, da je zmanjšanje odvisnosti od pesticidov eden od prednostnih ciljev trajnostnega kmetijstva; v zvezi s tem pozdravlja zavezo Komisije, da bo obravnavala vpliv pesticidov na okolje in zdravje ter bistveno zmanjšala uporabo in tveganje kemičnih pesticidov, pa tudi uporabo gnojil in antibiotikov, med drugim z zakonodajnimi ukrepi; poudarja, da bi morala strategija „od vil do vilic“ vključevati zavezujoče cilje za zmanjšanje uporabe nevarnih pesticidov; se zavzema za strategijo EU, s katero bi za znanstveno utemeljene trajnostne alternativne rešitve olajšali dostopa do trga; prav tako poziva Komisijo, naj se odzove na pozive iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov(4);

60.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so kmetijstvo, ribištvo in proizvodnja hrane še vedno glavni krivci za izgubo kopenske in morske biotske raznovrstnosti; meni, da je izguba opraševalcev, vključno s čebelami, še posebej zaskrbljujoča z vidika prehranske varnosti, saj imajo poljščine, odvisne od opraševanja, pomembno vlogo v naši prehrani; poziva Komisijo in države članice, naj čim prej poskrbijo za popolno sprejetje smernic o čebelah, ki jih je leta 2013 izdala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), države članice pa naj ustrezno uskladijo svoje ocene pesticidov;

61.  poudarja, da so pametne kmetijske tehnike in proizvodne metode potrebne, da bi zagotovili dovolj hranljivih živil za rastoče prebivalstvo in zmanjšali izgube hrane in živilskih odpadkov; odločno poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo ukrepe za zmanjšanje razmetavanja s hrano in boj proti goljufijam s hrano; poziva k izvršljivemu cilju 50-odstotnega zmanjšanja živilskih odpadkov v vsej Uniji do leta 2030 na podlagi skupne metodologije; poudarja, da lahko kratke verige preskrbe s hrano pozitivno prispevajo k zmanjšanju živilskih odpadkov;

62.  poudarja, da bi bilo treba revidirati zakonodajo o materialih, namenjenih za stik z živili, in mejnih vrednostih ostankov pesticidov, in sicer bi morala temeljiti na najnovejših znanstvenih dognanjih; poziva Komisijo, naj prepove živilske aditive, ki so škodljivi za zdravje ljudi; opozarja na pomembno vlogo zdrave hrane pri zmanjševanju kardiovaskularnih bolezni in raka; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti pravni okvir za uvožene prehrambne proizvode, da bi ti izpolnjevali evropske okoljske standarde, vključno z mehanizmi izvrševanja;

63.  ugotavlja, da državljani EU menijo, da bi moralo biti zagotavljanje varne, zdrave in kakovostne hrane vsem potrošnikom glavna prednostna naloga skupne kmetijske in ribiške politike; meni, da lahko digitalna sredstva za obveščanje dopolnjujejo informacije na nalepki, ne morejo pa jih nadomestiti; zato pozdravlja namero Komisije, da preuči nove načine za boljše obveščanje potrošnikov; poziva Komisijo, naj razmisli o izboljšanem označevanju živil, na primer glede navajanja hranilne vrednosti, države porekla nekaterih živil ter vpliva na okolje in dobrobit živali, da bi odpravila razdrobljenost enotnega trga ter zagotovila objektivne, pregledne in potrošnikom prijazne informacije;

64.  poudarja, da lahko kmetijstvo EU pomaga pri zmanjševanju emisij, in sicer s trajnostnimi praksami, kot so precizno in organsko kmetovanje, agroekologija, kmetijsko gozdarstvo, večja dobrobit živali ter preprečevanje človeških in živalskih bolezni, vključno s trajnostnim upravljanjem gozdov, zajemanjem ogljika ter boljšim upravljanjem hranil, ter tako prispeva k doseganju ciljev zelenega dogovora; poudarja, da je treba kmete spodbujati, da bodo začeli uporabljati te metode, ki bodo ugodno vplivale na podnebje, okolje in biotsko raznovrstnost, in sicer na pošten, pravočasen in gospodarsko vzdržen način; pozdravlja, da se bodo v okviru strategije „od vil do vilic“ obravnavale tudi prednosti novih tehnologij, vključno z digitalizacijo, da bi izboljšali učinkovitost, rabo virov in okoljsko trajnost, hkrati pa v sektorju zagotovili ekonomsko korist; ponovno poziva, naj se izvede obsežen evropski strateški načrt za oskrbo z rastlinskimi beljakovinami, ki bo temeljil na trajnostnem razvoju vseh kulturnih rastlin po vsej EU;

65.  poziva Komisijo, naj v strategijo od njive do mize vključi proizvode iz ribištva in ribogojstva, da bi okrepila trajnostno vrednostno verigo v ribiškem sektorju (od ribolova do porabe); se zaveda, da lahko ribiški sektor prispeva k ciljem evropskega zelenega dogovora; še posebej poudarja, da mora sektor delovati v skladu z okoljskimi, podnebnimi in trajnostnimi cilji EU ter v skladu z znanostjo; poudarja, da je treba evropskim ribičem ustrezno pomagati pri prehodu na trajnostni ribolov; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za izboljšanje sledljivosti vseh morskih proizvodov, vključno z označevanjem porekla za konzervirane ribje proizvode in zavrnitvijo proizvodov, ki škodujejo morskemu okolju ali ga izčrpavajo;

66.  meni, da je treba zvišati obstoječe standarde glede dobrobiti živali in po potrebi oblikovati nove, ki bodo temeljili na novih znanstvenih dognanjih, ter začeti postopke za ugotavljanje kršitev v primerih, ko gre v državah članicah za sistemsko neizpolnjevanje zahtev pri izvajanju in izvrševanju veljavne zakonodaje o dobrobiti živali; poziva Komisijo, naj brez nepotrebnega odlašanja predstavi novo strategijo za dobrobit živali, ki bo utrla pot k okvirni zakonodaji o dobrobiti živali in zagotovila, da se zaščita živali upošteva v vseh ustreznih politikah;

Ohranjanje in obnova ekosistemov in biotske raznovrstnosti

67.  močno obžaluje, da v Evropi in svetu še naprej zaskrbljujoče hitro izginja biotska raznovrstnost in da se sedanji cilji, vključno s cilji iz Aičija o zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti, ne dosegajo; poudarja, da je treba ohraniti in ponovno vzpostaviti biotsko raznovrstnost, in pozdravlja zavezo Komisije, da se pred 15. konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti marca 2020 pripravi nova strategija za biotsko raznovrstnost; poudarja, da bi si morala EU prizadevati za ambiciozen in zavezujoč globalni sporazum o biotski raznovrstnosti po letu 2020 z jasnimi in zavezujočimi cilji za zaščitena območja tako v EU kot na svetovni ravni; meni, da je treba do leta 2030 v EU in na svetovni ravni nujno zaustaviti trend upada biotske raznovrstnosti in ga obrniti, vključno s posebnimi ukrepi za evropska čezmorska ozemlja;

68.  poudarja, da mora strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030 vključevati tako ambiciozne izvršljive pravne ukrepe kot zavezujoče cilje za okrepitev varstva in obnove občutljivih ekosistemov, pa tudi celovite ukrepe, osredotočene na vzroke za izginevanje biotske raznovrstnosti; poudarja, da je treba povečati učinkovitost in obseg zaščitenih območij, da se bodo lahko prilagodila podnebnim spremembam in da bo lahko biotska raznovrstnost okrevala; poziva Komisijo, naj v strategijo za biotsko raznovrstnost vključi cilj za postopno odpravo nevarnih kemikalij in jo poveže s strategijo za nestrupeno okolje; je seznanjen, da Komisija namerava opredeliti ukrepe za izboljšanje in obnovo poškodovanih ekosistemov ter predlagati načrt za obnovo narave; meni, da področja z bogato biotsko raznovrstnostjo, ki so del mestne zelene infrastrukture, pripomorejo k reševanju onesnaženosti zraka, hrupa, vplivov podnebnih sprememb, vročinskih valov, poplav in težav na področju javnega zdravja; pozdravlja, da bo Komisija podala predloge za zelena evropska mesta in povečanje biotske raznovrstnosti v mestnih okoljih.

69.  poudarja, da je skladnost politik na ravni EU in na nacionalni ravni odločilna za uspešno zaščito narave in biotske raznovrstnosti; meni, da je pri izvajanju pomembna izmenjava najboljših praks in izkušenj med državami članicami; poziva Komisijo, naj sproži postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki ne spoštujejo naravovarstvene zakonodaje; poziva Komisijo, naj izboljša direktivo o okoljski odgovornosti v skladu s priporočili Evropskega parlamenta iz resolucije, ki jo je sprejel 26. oktobra 2017;

70.  meni, da so dejavniki podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti globalni in presegajo nacionalne meje; zato podpira predlog Komisije o zavezujočem globalnem cilju za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti, ki bi ga določili na konferenci OZN o biotski raznovrstnosti oktobra 2020; poziva Komisijo in države članice, naj se pridružijo prizadevanjem za dogovor o ambicioznem globalnem cilju za zaščitena morska in kopenska območja;

71.  opozarja, da so gozdovi nepogrešljivi za naš planet in biotsko raznovrstnost; pozdravlja namero Komisije, da si bo prizadevala odpraviti svetovno krčenje gozdov, in jo poziva, naj še stopnjuje svoje ukrepe; poziva Komisijo, naj nemudoma predstavi predlog za evropski pravni okvir, ki bi temeljil na potrebni skrbnosti, za zagotavljanje trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov za proizvode, ki se dajejo na trg EU, s posebnim poudarkom na odpravi glavnih vzrokov za krčenje gozdov zaradi uvoženih proizvodov ter spodbujanje uvoza, ki ne povzroča krčenja gozdov v tujini;

72.  poziva Komisijo, naj predstavi novo ambiciozno strategijo EU za gozdove, ki bo ustrezno priznala pomembno, večnamensko ter vseobsegajočo vlogo evropskih gozdov, sektorja in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v boju proti podnebnim spremembam in izginjanju biotske raznovrstnosti, tudi ob upoštevanju družbenih, gospodarskih in okoljskih vidikov; opozarja na potrebo po ukrepih za boj proti nezakoniti sečnji v Evropi; poudarja, da bi morala prizadevanja za pogozdovanje, ponovno pogozdovanje in obnovo stremeti k povečanju biotske raznovrstnosti in shranjevanja ogljika;

73.  poudarja, da je nedovoljena trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami glavni razlog za izginjanje biotske raznovrstnosti; poudarja, da se akcijski načrt za boj proti nedovoljeni trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami iz leta 2016 zaključi leta 2020; odločno poziva Komisijo, naj obnovi in okrepi določbe akcijskega načrta, jih v celoti vključi v strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in zagotovi ustrezno financiranje; poziva Komisijo, naj sodelovanje s partnerskimi državami opredeli kot ključni element v boju proti kriminalu, povezanem s prostoživečimi vrstami, in zmanjšanju biotske raznovrstnosti;

74.  priznava vlogo modrega gospodarstva pri boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da mora biti modro gospodarstvo, vključno z energijo iz obnovljivih virov, turizmom in industrijo, resnično trajnostno, saj je uporaba morskih virov neposredno ali posredno odvisna od dolgoročne kakovosti in odpornosti oceanov; meni, da bi bilo treba morja umestiti visoko na agendo evropskega zelenega dogovora; poziva Komisijo, naj zagotovi „modro“ razsežnost zelenega dogovora in v celoti vključi razsežnost oceanov kot bistveni element zelenega dogovora, pri čemer naj v celoti prizna ekosistemske storitve, ki jih zagotavljajo oceani, in pripravi akcijski načrt za oceane in akvakulturo, vključno s konkretnimi ukrepi, ki bodo povezali strateško vizijo na različnih področjih pomorske politike, kot so promet, inovacije in znanje, biotska raznovrstnost, modro gospodarstvo, emisije in upravljanje;

75.  meni, da bi moral biti cilj skupne ribiške politike odprava prelova in obnova staležev rib, pri katerih je presežen največji trajnostni donos, razvoj sistemov trajnostnega morskega in sladkovodnega ribogojstva ter vzpostavitev učinkovitega in celostnega sistema upravljanja, ki bo temeljil na ekosistemih in bo upošteval vse dejavnike, ki vplivajo na staleže rib in morski ekosistem, vključno s podnebnimi spremembami in onesnaževanjem; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za revizijo skupne ribiške politike v zvezi s tem;

76.  poudarja, da so potrebna prizadevanja za ohranjanje oceanov in obalnih območij, tako za blažitev podnebnih sprememb kot za prilagajanje nanje, da bi zaščitili in obnovili morske in obalne ekosisteme, ter poziva k pripravi predloga za določitev zavezujočega cilja za razširitev mreže zavarovanih morskih območij na vsaj 30 % na ravni EU v strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030, da bi tako izboljšali varstvo oceanov; poudarja, da je treba povečati finančna sredstva in vire zmogljivosti za izboljšanje znanja o morju v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, podnebjem in onesnaževanjem, da bi bolje razumeli vpliv dejavnosti na morske ekosisteme in stanje staležev rib ter oblikovali ustrezne akcijske načrte za prilagajanje in blažitev;

77.  poudarja pomen spodbujanja vodilne vloge EU v svetu na področju upravljanja oceanov, tudi kar zadeva trgovino, s spodbujanjem sprejetja mednarodnega mehanizma v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu za zaščito biotske raznovrstnosti in morskih ekosistemov zunaj območij nacionalnih jurisdikcij in s politiko ničelne tolerance do nezakonitega ribolova, vključno s skupno strategijo za odstranjevanje onesnaževal s sosednjimi državami; poudarja, da je treba okrepiti prispevek EU k pobudi OZN za desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, da bi bolj tesno sodelovala v oceanski znanosti in prispevala k doseganju ciljev trajnostnega razvoja;

Cilj ničelnega onesnaževanja za nestrupeno okolje

78.  pozdravlja načrte Komisije za pripravo akcijskega načrta za popolno odpravo onesnaževanja zraka, vode in tal, ki bi moral obravnavati tudi onesnaževanje voda z zemljišč in bi se moral osredotočati na preprečevanje onesnaževanja; meni, da je obžalovanja vredno, da je bila predložitev strategije za nestrupeno okolje odložena, in poziva Komisijo, naj čim prej v letu 2020 predloži ambiciozno medsektorsko strategijo za nestrupeno okolje, da bi zagotovili, da bodo vsi Evropejci, vključno s potrošniki, delavci in ranljivimi prebivalci, ustrezno zaščiteni pred škodljivimi snovmi;

79.  meni, da bi morala strategija za nestrupeno okolje odpraviti vse regulativne vrzeli v zakonodaji EU o kemikalijah ter učinkovito prispevati k hitremu nadomeščanju snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, in drugih nevarnih kemikalij, vključno z endokrinimi motilci, zelo obstojnimi kemikalijami, nevrotoksikanti in imunotoksikanti, pa tudi k odpravi kombinacij učinkov kemikalij, nanooblik snovi in izpostavljenosti nevarnim kemikalijam iz proizvodov; ponavlja, da bi morala vsakršna prepoved teh kemikalij upoštevati vse vidike trajnosti; poudarja, da je potrebna jasna zaveza k zagotavljanju sredstev za boljše raziskave varnejših alternativ in k spodbujanju zamenjave škodljivih kemikalij, čiste proizvodnje in trajnostnih inovacij; poudarja, da je treba zmanjšati testiranje na živalih pri ocenah tveganja, ter poziva k povečanju prizadevanj in sredstev v ta namen;

80.  poziva Komisijo, naj do junija 2020 predstavi ambiciozen zakonodajni predlog za odpravo endokrinih motilcev v kozmetičnih izdelkih, igračah in materialih, namenjenih za stik z živili, ter akcijski načrt, ki bo zagotovil celovit okvir s cilji in roki, da bi se čim bolj zmanjšala izpostavljenost državljanov kemikalijam, ki povzročajo endokrine motnje; poudarja, da mora novi celoviti okvir za endokrine motilce zagotavljati, da se bosta upoštevala učinek mešanice in kombinirana izpostavljenost;

81.  poziva Komisijo, naj sprejme jasne zakonodajne ukrepe proti farmacevtskim sredstvom v okolju, ki so v okolje zašli pri proizvodnem procesu farmacevtskih sredstev ter njihovi uporabi in odlaganju; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da farmacevtska sredstva prispevajo k protimikrobni odpornosti, kadar se z odplakami gnoja sproščajo v okolje;

82.  poudarja, da mora biti akcijski načrt za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal celovita in horizontalna strategija za zaščito zdravja državljanov pred degradacijo okolja in onesnaževanjem; poziva Komisijo, naj glede na najnovejše znanstvene ugotovitve in smernice Svetovne zdravstvene organizacije zviša raven varstva kakovosti zraka; poziva k boljšemu spremljanju onesnaževanja zraka v državah članicah z izvajanjem zanesljivih in usklajenih merilnih metod ter enostavnim dostopom do informacij za evropske državljane; poziva k obsežnemu ukrepanju zoper vsa relevantna onesnaževala, da bomo obnovili naravne funkcije podtalnih in površinskih voda; poudarja, da bi se morali pri reviziji direktive o industrijskih emisijah osredotočiti na preprečevanje onesnaževanja, usklajevanje s politikami za krožno gospodarstvo in razogljičenje; poziva tudi k pregledu direktive Seveso;

Financiranje evropskega zelenega dogovora in zagotavljanje pravičnega prehoda

83.  pozdravlja, da se zavedamo, da bomo za doseganje zelenega dogovora potrebovali veliko finančnih sredstev; pozdravlja tudi, da se v sporočilu priznava, da bi bilo treba trajnost še močneje vključiti v vse sektorje; meni, da bi morala Komisija predlagati celovit finančni načrt na podlagi usklajenega sklopa predlogov za spodbujanje javnih in zasebnih naložb na vseh ravneh; meni, da ta načrt potrebujemo, če želimo zadostiti velikim finančnim potrebam in zagotoviti dodatne naložbe, ki so potrebne za uresničevanje ciljev evropskega zelenega dogovora, kar presega konservativni znesek 260 milijard EU, kot ga je določila Komisija, saj v tem znesku na primer niso upoštevane naložbene potrebe za prilagajanje podnebnim spremembam in za druge okoljske izzive, kot je biotska raznovrstnost, ali javne naložbene potrebe za obravnavanje socialnih stroškov; poudarja, da so stroški poglobljenega razogljičenja zdaj bistveno nižji od stroškov, ki nastanejo zaradi podnebnih sprememb;

84.  podpira, da naj bi s trajnostnim naložbenim načrtom pripomogli k zapolnitvi naložbenih vrzeli, pomagali financirati prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo in v vseh regijah EU zagotovili pravičen prehod poudarja, da bi bilo treba pri tem upoštevati izkušnje iz prejšnjih programov (Junckerjev načrt) in posebno pozornost nameniti naložbam z evropsko dodano vrednostjo; poziva k usklajenemu ukrepanju za odpravo naložbene vrzeli v EU, vključno s proračunom EU, financiranjem s sredstvi Evropske investicijske banke in drugih finančnih institucij in programi EU, kot je program InvestEU;

85.  pozdravlja, da je Evropska investicijska banka 14. novembra 2019 sprejela novo posojilno politiko na področju energije ter novo strategijo za podnebne ukrepe in okoljsko trajnost, in meni, da bo s tem pozitivno prispevala k doseganju evropskega zelenega dogovora; pozdravlja, da se bo ta banka preoblikovala v novo podnebno banko EU, pri čemer bo 50 % njenih dejavnosti do leta 2025 namenjenih podnebnim ukrepom in okoljski trajnosti, do leta 2021 bo nehala podpirati projekte v zvezi s fosilnimi gorivi, do leta 2020 pa bodo vse njene dejavnosti financiranja v skladu z načeli in cilji Pariškega sporazuma; spodbuja Evropsko investicijsko banko, naj dejavno podpira projekte za pravičen prehod, na primer raziskave, inovacije in digitalizacijo, dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev, socialne naložbe in razvoj spretnosti; poziva k naložbeni politiki Evropske investicijske banke za namensko financiranje pobud evropskega zelenega dogovora, obenem pa upošteva morebitno dodatnost, ki jo lahko nudi financiranje Evropske investicijske banke v kombinaciji z drugimi viri; poudarja, da je nadvse pomembno, da se to financiranje uskladi z drugimi finančnimi instrumenti, saj skupina EIB ne more sama financirati vseh pobud evropskega zelenega dogovora; pozdravlja nedavne izjave novoimenovane predsednice te banke, da bo njena institucija v vlogi denarnega in bančnega nadzornika prispevala k boju proti podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj pri tem brez poseganja v mandat te banke sodeluje z njo in zagotovi usklajeno ukrepanje, kakor je bilo obljubljeno v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru;

86.  poudarja, da je treba obravnavati sedanje tržno neravnovesje med majhno ponudbo trajnostnih finančnih produktov in velikim povpraševanjem po njih; poudarja vlogo trajnostnega financiranja in meni, da je hitro sprejetje in razvoj trajnostnega financiranja v ključnih finančnih institucijah bistveno za popolno preglednost stopnje trajnosti finančnega sistema EU in uspešno razogljičenje svetovnega gospodarstva; vztraja, da je treba graditi na uspešni trajnostni finančni strategiji, in poudarja, da je treba hitro uveljaviti akcijski načrt EU za trajnostno financiranje, vključno z zeleno oznako za finančne produkte, standardom za zelene obveznice in vključitvijo okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov v bonitetni okvir bank, in pozdravlja ustanovitev mednarodne platforme za trajnostno financiranje;

87.  poudarja, da je treba podpreti pravičen prehod, in pozdravlja, da se je Komisija k temu zavezala; meni, da bo dobro zasnovan mehanizem za pravičen prehod, vključno s skladom za pravičen prehod, pomembno orodje za lajšanje tega prehoda in doseganje ambicioznih podnebnih ciljev ob hkratnem obravnavanju socialnih učinkov; podarja, da bo močno financiranje tega instrumenta, tudi z dodatnimi proračunskimi sredstvi, ključno za uspešno izvajanje evropskega zelenega dogovora; meni, da za pravičen prehod ni dovolj le sklad, temveč potrebujemo celosten politični pristop, podprt z naložbami, ki mora zagotavljati, da nihče ne bo zapostavljen, in v zvezi s tem želi spomniti na vlogo socialnih politik v državah članicah; meni, da ta mehanizem ne bi smel pomeniti zgolj neto prenosa sredstev nacionalnim vladam, prav tako se ne bi smel uporabljati za plačevanje obveznosti podjetij, temveč bi moral konkretno pomagati delavcem v vseh sektorjih in skupnostim v EU, ki jih je razogljičenje najbolj prizadelo, kot so premogovniške in ogljično intenzivne regije, pri prehodu na čisto gospodarstvo prihodnosti, obenem pa ne bi smel odvračati od proaktivnih projektov in pobud; meni, da bi moral sklad med drugim spodbujati izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev, da se pripravijo na nove zaposlitvene možnosti, zahteve in kompetence ter se jim prilagodijo, ter podpirati ustvarjanje visokokakovostnih in trajnih delovnih mest; odločno poudarja, da mora biti financiranje pravičnega prehoda pogojeno z napredkom pri konkretnih in zavezujočih načrtih za razogljičenje v skladu s Pariškim sporazumom, zlasti s postopnim opuščanjem premoga in preoblikovanjem ogljično intenzivnih gospodarskih regij; meni, da je pomembno zagotoviti ustrezen okvir za spremljanje, kako v državah članicah porabijo ta sredstva; vseeno poudarja, da tega prehoda ne moremo zagotoviti zgolj s sredstvi in da je treba oblikovati celovito strategijo EU, ki bo temeljila na iskrenem dialogu in partnerstvu z ljudmi in skupnostmi, ki jih to zadeva, vključno s sindikati

88.  poudarja, da bo imel pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora pomembno vlogo večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in da je nujno potreben občuten premik, kar zadeva politična in finančna prizadevanja, vključno z novimi proračunskimi sredstvi, če želimo doseči cilje tega dogovora in zagotoviti pravičen prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo, temelječe na najvišjih merilih socialne pravičnosti, tako da nihče ne bo zapostavljen; pričakuje, da bodo proračunska sredstva v naslednjem finančnem programskem obdobju v skladu s temi cilji in hkrati poudarja, da bi večletni finančni okvir z manj sredstev pomenil očiten korak nazaj;

89.  poziva k vzpostavitvi mehanizma, ki bi zagotavljal dobro usklajevanje, skladnost in doslednost med vsemi razpoložljivimi politikami in instrumenti financiranja EU ter naložbami, tudi Evropske investicijske banke, da bi se izognili prekrivanju in okrepili sinergijo, dopolnjevanje in dodatnost njihovega financiranja ter spodbudili trajnostne zasebne in javne naložbe, s čimer bi se zagotovila boljša optimizacija in vključevanje finančne podpore za evropski zeleni dogovor; v zvezi s tem poudarja, da podpira načelo vključevanja ciljev v večletni finančni okvir, da bi dosegli skladnost politike; meni, da bo imel boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam, agresivnemu davčnemu načrtovanju in pranju denarja pomembno vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in oblikovanju pravične družbe in močnega gospodarstva;

90.  poziva k uvedbi ambicioznih zavezujočih ciljev glede porabe na področju biotske raznovrstnosti in glede vključevanja podnebnih vprašanj, ki bodo presegali deleže namenske porabe, določene v vmesnem poročilu Parlamenta o večletnem finančnem okviru, vključno s strogo in celovito metodologijo za opredelitev in spremljanje ustreznih odhodkov na področju podnebja in biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da nobeno javno financiranje EU z nobeno politiko EU ne bo v nasprotju s cilji Pariškega sporazuma in drugimi okoljskimi cilji EU ter mednarodnimi zavezami in obveznostmi;

91.  podpira uvedbo košarice dobro usmerjenih novih zelenih lastnih virov, ki bo ustrezala ciljem evropskega zelenega dogovora ter spodbujala in pospešila socialno pravičen zeleni prehod; meni, da so predlogi Komisije izhodišče na tem področju;

92.  meni, da bi morala načrtovana revizija pravil o državni pomoči odražati politične cilje evropskega zelenega dogovora in da bi moral biti njen cilj povečati in poenostaviti naložbe v trajnostne rešitve, zagotoviti hitro odpravo neposrednih in posrednih subvencij za premog in fosilna goriva v EU in oblikovati smernice, ki bodo povsem skladne s ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov in okoljskimi cilji, za nacionalne, regionalne in lokalne organe, ki bodo imeli ključno vlogi pri učinkovitem in inovativnem izvajanju evropskega zelenega dogovora; meni, da bi morala revidirana pravila dopuščati nacionalno podporo za strukturne spremembe zaradi odprave uporabe premoga, in sicer na podlagi enake pogojenosti kot v primeru sklada za pravičen prehod; meni, da s to revizijo ne bi smeli oslabiti močnega sklopa pravil EU o konkurenci;

93.  poudarja, da bodo morale zeleni dogovor v precejšnji meri financirati države članice iz svojih proračunov; pozdravlja, da namerava Komisija sodelovati z državami članicami pri pripravi bolj zelenih nacionalnih proračunov; izraža zaskrbljenost, da bo brez vzdržne fiskalne politike in verodostojnih javnih financ držav članic prihodnji model financiranja zelenega dogovora ogrožen; zato poziva k uvedbi okvira, ki bo omogočal doseganje ciljev iz evropskega zelenega dogovora z javnimi trajnostnimi naložbami, pri čemer poudarja, da izbrani model financirana nikakor ne sme ogroziti vzdržnosti javnih financ v EU; poudarja, da bi morale biti trajnostne naložbe v okviru zelenega dogovora resnično dodatne in ne bi smele povzročiti izpodrivanja tržnega financiranja; v zvezi s tem želi spomniti, da bi lahko izkoristili prevladujoče okolje nizkih obrestnih mer za zasebne in javne naložbe;

94.  poziva, naj se preobrazbena agenda evropskega zelenega dogovora odrazi v bolj zelenem evropskem semestru; poudarja, da evropskega semestra v sedanji obliki ne bi smeli oslabiti; meni, da bi bilo treba v proces evropskega semestra vključiti cilje trajnostnega razvoja OZN, da bo postal močno gonilo sprememb v smeri trajnostne blaginje za vse v Evropi; zato podpira, da se v semester vključijo tudi socialni in okoljski kazalniki in cilji, pri čemer morajo države članice predstaviti nacionalne načrte za njihovo uresničitev; poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi ocenjevanje skladnosti proračunov držav članic s posodobljenimi podnebnimi cilji EU;

Praktična uporaba izsledkov raziskav in spodbujanje inovacij

95.  poudarja, da je vodilna vloga Evrope na področju raziskav in inovacij temeljnega pomena za njeno prihodnost ter nujna za doseganje njenih okoljskih in podnebnih ciljev, zagotavljanje na znanosti temelječe strategije za doseganje ogljično nevtralne Evrope najpozneje do leta 2050 in čisti prehod družbe, ob hkratnem zagotavljanju gospodarske konkurenčnosti in blaginje; pozdravlja, da je Komisija poudarila, da je treba delovati medsektorsko in interdisciplinarno; poudarja, da je treba podnebje in podnebno preverjanje sistematično vključiti v vse programe EU za raziskave in inovacije; se zaveda, da imajo lahko nove tehnologije še koristnejšo vlogo pri prehodu na trajnostno gospodarstvo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo raziskave prilagoditvenih tehnologij;

96.  poudarja pomen ciljno usmerjenega programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027, ki ponuja priložnost za vključitev široke palete akterjev, vključno z evropskimi državljani, v spoprijemanje s perečim globalnim izzivom podnebnih sprememb in za premik k bolj sodelovalni praksi na področju raziskav in inovacij za izvajanje evropskega zelenega dogovora; poudarja, da je treba ohraniti ambiciozen proračun programa Obzorje Evropa v višini 120 milijard EUR v tekočih cenah, da bomo lahko premagali pomembne inovacijske izzive pri prehodu na podnebno nevtralnost, pri čemer ne gre pozabiti, da je treba vsaj 35 % proračuna tega programa nameniti za uresničevanje podnebnih ciljev; poudarja, da bi bilo treba v drugih skladih EU večji proračunski delež nameniti za raziskave in inovacije na področju čistih tehnologij; prosi Komisijo, naj čim bolj izkoristi priložnosti, ki jih ponuja širše inovacijsko okolje, temelječe na znanosti in znanju, saj bodo nekatere nove ključne omogočitvene tehnologije bistvenega pomena za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2015;

97.  poudarja, da mora EU ohraniti in nadalje razvijati vodilna civilna vesoljska programa Copernicus in Galileo ter Agencijo EU za vesoljski program, ki zagotavljajo dragocen prispevek pri spremljanju stanja okolja in zbiranju podatkov; poudarja, da bi morale storitve programa Copernicus na področju podnebnih sprememb čim prej postati v celoti operativne in tako zagotavljati stalen pretok podatkov, ki je potreben za učinkovite ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

98.  poudarja, da je treba okrepiti prenos tehnologije in izmenjavo znanja na področju blaženja podnebnih sprememb, prilagajanja, zaščite in obnove biotske raznovrstnosti, učinkovite rabe virov in kroženja materialov ter nizkoogljičnih in brezemisijskih tehnologij, tudi pri zbiranju podatkov, da se podpre uresničevanje ciljev evropskega zelenega dogovora; vztraja, da je treba podpirati uvajanje na trg, saj je to ključno gonilo za pretvorbo bogatega znanja EU v inovacije; meni, da je evropski zeleni dogovor tudi priložnost za vzpostavitev povezav med različnimi udeleženimi sektorji, ki bi morali imeti simbiotične koristi; v zvezi s tem meni, da biogospodarstvo omogoča, da se ustvarijo simbiotične koristi v različnih sektorjih in dopolni krožno gospodarstvo;

99.  znova poudarja, da bi morale politike EU podpirati znanstveno odličnost in participativno znanost, krepiti sodelovanje med univerzami in industrijo ter spodbujati inovacije in oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih, hkrati pa spodbujati mednarodno sodelovanje na tem področju, vključno s spodbujanjem izmenjave primerov dobre prakse, da bi delavce, učitelje in mlade opremili z znanji in spretnostmi za nove poklice, povezane z zelenim prehodom; pozdravlja, da namerava Komisija posodobiti program z novimi znanji in spretnostmi za Evropo ter program jamstva za mlade, da bi se povečala zaposljivost v zelenem gospodarstvu, ter spodbuja države članice, naj vlagajo v sisteme izobraževanja in usposabljanja, vključno z ukrepi na področju poklicnega usposabljanja; meni, da je skladno s cilji sporočila, da bi v programu Erasmus+ za obdobje 2021–2027 spodbujali zeleno mobilnost;

Neškodovanje – vključevanje trajnosti v vse politike EU

100.  pozdravlja koncept načela neškodovanja in zavezo Komisije, da bodo vsi ukrepi EU pomagali doseči trajnostno prihodnost in pravičen prehod, tudi z uporabo zelenih proračunskih orodij, in da bo v skladu s tem posodobila smernice za boljše pravno urejanje; vztraja, da je treba Pariški sporazum, Konvencijo o biološki raznovrstnosti in agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 v notranjih in zunanjih politikah izvajati usklajeno; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam, da bodo v celoti in pravilno izvajale svojo veljavno in prihodnjo okoljsko in podnebno zakonodajo ter zagotovi, da bodo v primeru neizvajanja sledile posledice;

101.  poudarja bistveno vlogo, ki jo ima previdnostno načelo skupaj z načelom neškodovanja kot vodilo ukrepov EU na vseh področjih politike, pri čemer bi bilo treba v največji možni meri upoštevati tudi načelo skladnosti politik za razvoj; meni, da bi moralo biti previdnostno načelo temelj vseh ukrepov v sklopu evropskega zelenega dogovora, da se zavarujeta zdravje in okolje; vztraja, da mora EU pri predstavitvi predlogov za pravične in usklajene ukrepe za reševanje podnebnih in okoljskih izzivov uporabljati načelo, da plača onesnaževalec;

102.  poudarja, da je treba vse prihodnje zakonodajne predloge opreti na celovite ocene učinka, v katerih bodo opredeljeni socialno-ekonomski, okoljski in zdravstveni učinki različnih možnosti, vključno s skupnimi vplivi na podnebje in okolje ter stroški neukrepanja, pa tudi učinki na mednarodno konkurenčnost podjetij EU, vključno z MSP, in potrebo po preprečevanju selitve virov CO2, učinki na različne države članice, regije in sektorje, učinki na zaposlovanje in učinki na dolgoročno varnost naložb; poudarja, da je treba javnosti dokazati koristi vsakega predloga, zagotoviti skladnost politike s cilji zmanjšanja toplogrednih plinov in omejiti svetovno segrevanje na 1,5 C ter zagotoviti, da ne prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti; pozdravlja, da bo obrazložitveni memorandum vseh zakonodajnih predlogov in delegiranih aktov vseboval izrecno razlago, kako vsaka posamezna pobuda podpira načelo neškodovanja; poziva, da bi ga razširili tudi na izvedbene ukrepe in ukrepe po regulativnem postopku s pregledom;

103.  ponavlja, kako pomembno je, da se državljanom EU zagotovi dejanski dostop do pravnega varstva in dokumentov, ki jih zagotavlja Aarhuška konvencija; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo EU spoštovala Konvencijo, in pozdravlja, da razmišlja o pregledu uredbe o Aarhuški konvenciji;

104.  poziva Komisijo, naj izpolni prvi scenarij iz dokumenta za razmislek o trajnostni Evropi do leta 2030, k čemur jo je že pozval v resoluciji z dne 14. marca 2019 o Letnem strateškem poročili o izvajanju in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja(5), v kateri je med drugim zahteval, da se v načrte EU in držav članic o boljši pripravi zakonodaje kot prvo načelo vključi trajnost;

105.  poudarja, da se morajo cilji evropskega zelenega dogovora odražati v osmem okoljskem akcijskem programu, ki mora biti tudi popolnoma usklajen s cilji trajnostnega razvoja in spodbujati napredek pri njihovem uresničevanju;

106.  opozarja na velik podnebni in okoljski odtis, ki ga ima potrošnja EU v državah zunaj nje; poziva Komisijo, naj razvije cilj za zmanjšanje globalnega odtisa potrošnje in proizvodnje EU ob upoštevanju meja zmogljivosti planeta; v zvezi s tem pozdravlja, da Komisija namerava spodbujati trajnostne dobavne verige, da bi povečali koristi krožnega gospodarstva doma in po svetu;

EU kot globalna voditeljica

107.  poudarja, da lahko EU kot največji enotni trg na svetu določi standarde, ki se uporabljajo v globalnih vrednostnih verigah, in meni, da bi morala svoj politični vpliv razširiti z uporabo „diplomacije zelenega dogovora“ in „podnebne diplomacije“; meni, da bi morala EU spodbuditi razpravo v drugih državah, da bodo imele višje podnebne ambicije, in da bi morala okrepiti svoje ambicije pri določanju novih standardov za trajnostno rast in uporabiti svojo gospodarsko težo za oblikovanje minimalnih mednarodnih standardov glede na okoljske in podnebne cilje EU; poudarja, da mora EU prevzeti večjo vlogo pri zagotavljanju pravičnega in urejenega prehoda povsod po svetu, zlasti v tistih regijah, ki so močno odvisne od proizvodnje fosilnih goriv;

108.  pozdravlja globalna podnebna gibanja, kot je gibanje Petki za prihodnost, ki podnebno krizo postavljajo v ospredje javne razprave in zavesti;

109.  meni, da je evropski zeleni dogovor priložnost za oživitev evropske javne razprave; poudarja, kako pomembno je vključevanje državljanov, nacionalnih in regionalnih parlamentov, civilne družbe in deležnikov, kot so nevladne organizacije, sindikati in podjetja, v pripravo in izvajanje evropskega zelenega dogovora;

110.  poudarja, da je lahko trgovina pomembno orodje za spodbujanje trajnostnega razvoja in boj proti podnebnim spremembam; meni, da bi bilo treba z evropskim zelenim dogovorom zagotoviti, da bodo vsi mednarodni trgovinski in naložbeni sporazumi vsebovali trdna, zavezujoča in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju, tudi o podnebju in okolju, ki bodo v celoti spoštovala mednarodne zaveze, zlasti Pariški sporazum in bodo skladna s pravili Svetovne trgovinske organizacije; pozdravlja, da namerava Komisija napraviti Pariški sporazum za osrednjo sestavino vseh prihodnjih trgovinskih sporazumov in zagotoviti, da bodo vse kemikalije, materiali, hrana in drugi proizvodi, ki prihajajo na evropski trg, popolnoma skladni z ustreznimi predpisi in standardi EU;

111.  meni, da neuspeh konference COP 25 v Madridu, kjer niso dosegli soglasja o višji svetovni ravni podnebnih ambicij, ter umik Združenih držav Amerike iz Pariškega sporazuma, poudarja vse večjo potrebo po vodilni vlogi EU na svetovnem odru in bo od nje zahteval, da okrepi podnebno in okoljsko diplomacijo ter dvostranske zaveze s partnerskimi državami, zlasti pred konferenco COP 26 v Glasgowu in konferenco COP 15 v Kunmingu na Kitajskem; meni, da bo konferenca COP 26 odločilni trenutek, ki bo ogrozil ali okrepil celovitost Pariškega sporazuma;

112.  pozdravlja poudarek na podnebni diplomaciji in vztraja, da mora EU, če želi doseči rezultate, nastopiti enotno, zagotoviti doslednost in skladnost vseh svojih politik in v celotnem političnem ciklu, v skladu z načelom skladnosti politik za razvoj ter pristopiti k podnebni in okoljski diplomaciji EU na celosten način, z ustvarjanjem povezav med podnebnimi spremembami, zaščito biotske raznovrstnosti, trajnostnim razvojem, kmetijstvom, reševanjem sporov in varnostjo, migracijami, človekovimi pravicami ter humanitarnimi pomisleki in pomisleki s področja enakosti spolov; poudarja, da bi bilo treba pri vseh zunanjih dejavnostih EU opraviti „zeleno preverjanje“;

113.  poziva Komisijo, naj v svojih prizadevanjih, da bi EU prevzela vodilno mesto v mednarodnih pogajanjih o podnebju in biotski raznovrstnosti, pripravi konkreten akcijski načrt za zaveze iz prenovljenega petletnega akcijskega načrta za enakost spolov, o katerem so se dogovorili na konferenci COP25 (okrepljeni delovni program iz Lime), naj spodbuja enakost spolov in proces Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in naj imenuje stalni organ za spol in podnebne spremembe z zadostnimi proračunskimi sredstvi, da bo lahko v EU in po svetu izvajal in spremljal podnebne ukrepe z odgovornostjo za enakost spolov;

114.  opozarja, da podnebne spremembe ogrožajo razvojni napredek in zmanjševanje revščine ter bi lahko do leta 2030 v skrajno revščino pahnile milijone ljudi; zato vztraja, da bi morala biti zeleni dogovor in izvajanje Agende 2030 med seboj tesno povezana;

115.  ponavlja, da je treba obravnavati dolgoročne dramatične posledice podnebnih sprememb za gospodarski razvoj v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah in v malih otoških državah v razvoju; meni, da države, ki v ozračje izpuščajo velike količine CO2, kot so države članice EU, moralno dolžne pomagati državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe; meni, da bi moralo sodelovanje EU z državami v razvoju vključevati podnebne strategije, ki bi bile njegov bistveni del, v okviru pristopa, ki bi temeljil na potrebah in bi bil njim prilagojen, vključevati lokalne in regionalne deležnike, tudi vlade, zasebni sektor in civilno družbo, ter usklajevati nacionalne načrte in podnebne strategije partnerskih držav;

116.  poudarja, da bi morala Evropska unija zagotoviti dodatno finančno in tehnično pomoč državam v razvoju pri prehodu na zeleno gospodarstvo; zlasti poziva EU, naj poveča finančna sredstva za boj proti podnebnim spremembam v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah, majhnih otoških državah v razvoju in nestabilnih državah, ter naj prednostno obravnava naložbe v krepitev odpornosti, inovacije, prilagajanje in nizkoogljične tehnologije ter podnebju prijazno in odporno infrastrukturo za odziv na zaostrovanje naravnih katastrof; meni, da si je treba bolj prizadevati za izmenjavo znanja, krepitev zmogljivosti in prenos tehnologije v države v razvoju;

117.  poudarja, da celovita strategija za Afriko in prihodnji partnerski sporazum AKP-EU zagotavljata edinstvene priložnosti za uresničitev zunanjih vidikov evropskega zelenega dogovora, pregled partnerstva EU z državami v razvoju na področju podnebnih sprememb in okolja ter uskladitev politik EU z njenimi najnovejšimi mednarodnimi zavezami;

118.  podpira namero Komisije, da bi odpravili izvoz odpadnih virov iz EU in okrepili krožno gospodarstvo po vsem svetu; poziva k uvedbi splošne prepovedi plastike za enkratno uporabo;

119.  poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za mednarodni sporazum o boju proti širjenju protimikrobne odpornosti in vse večjemu pojavu nalezljivih bolezni; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno obravnavajo tveganje pomanjkanja zdravil;

o
o   o

120.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0217.
(2) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.
(3) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0079.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0023.
(5) Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0220.

Zadnja posodobitev: 16. januar 2020Pravno obvestilo