Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(1), z dne 16. februarja 2017 o razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(2), z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti euroobmočja(3) in z dne 13. februarja 2019 o stanju razprave o prihodnosti Evrope(4),

–  ob upoštevanju predloga kandidatke za predsednico Komisije Ursule von der Leyen z dne 16. julija 2019 v okviru političnih smernic za naslednjo Evropsko komisijo za obdobje 2019–2024 in organizacijo konference o prihodnosti Evrope („konferenca“),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 12. decembra 2019 o splošnem pristopu h konferenci o prihodnosti Evrope,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za ustavne zadeve z dne 9. decembra 2019 o organizaciji konference o prihodnosti Evrope,

–  ob upoštevanju izida seje delovne skupine konference predsednikov glede konference o prihodnosti Evrope z dne 19. decembra 2019,

–  ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.  ker se je volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament leta 2019 povečala, kar kaže na vse večjo angažiranost državljanov in zanimanje za evropski proces povezovanja, pa tudi na pričakovanja, da bo Evropa obravnavala sedanje in prihodnje izzive;

B.  ker je treba obravnavati tako notranje kot zunanje izzive, s katerimi se sooča Evropa, pa tudi nove družbene in nadnacionalne izzive, ki niso bili v celoti predvideni ob sprejetju Lizbonske pogodbe; ker številne krize, v katerih se je znašla Unija, kažejo na to, da so potrebne reforme na več področjih upravljanja;

C.  ker je evropska integracija vse od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti leta 1957, ki so jo nato potrdili vsi voditelji držav in vlad ter vsi nacionalni parlamenti držav članic ob vsakem krogu pridružitev in sprememb pogodb, vedno temeljila na načelu oblikovanja „vse tesnejše zveze med narodi Evrope“;

D.  ker je splošno mnenje, da bi morala biti konferenca o prihodnosti Evrope proces, ki bi trajal dve leti, začel pa bi se na dan Evrope, 9. maja 2020 (ob 70. obletnici Schumanove deklaracije) in zaključil do poletja 2022;

E.  ker bi moral biti ta proces priložnost za tesno vključevanje državljanov EU po načelu „od spodaj navzgor“, ki bi jim bilo treba prisluhniti, saj s svojimi mnenji prispevajo k razpravam o prihodnosti Evrope;

F.  ker je Evropski parlament edina institucija EU, ki jo neposredno izvolijo državljani EU, in bi moral imeti vodilno vlogo v tem procesu;

Cilj in obseg konference

1.  pozdravlja predlog konference o prihodnosti Evrope in meni, da je po desetih letih od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe sedaj pravi čas, da se državljanom EU na novo omogoči sodelovanje v poglobljeni razpravi o prihodnosti Evrope, da bi oblikovali Unijo, v kateri želimo skupaj živeti;

2.  meni, da je konferenca priložnost, da ugotovimo, kaj EU počne dobro, in katere nove ukrepe potrebuje za še boljše delovanje, povečanje zmogljivosti za ukrepanje in večjo demokratičnost; meni, da bi si morala prizadevati za pristop od spodaj navzgor za neposredno vključevanje državljanov v smiseln dialog, in da bi bilo treba dolgoročno predvideti stalni mehanizem za sodelovanje z državljani pri načrtovanju prihodnosti Evrope;

3.  meni, da bi bilo treba pred začetkom konference začeti fazo poslušanja, da bi državljanom po vsej Evropski uniji omogočili, da izrazijo svoje ideje, podajo predloge in predstavijo svojo vizijo o tem, kaj Evropa pomeni zanje; predlaga, naj bodo metodologije, ki se uporabljajo za zbiranje in obdelovanje prispevkov državljanov, enotne in skladne po vseh državah članicah in na ravni EU;

4.  meni, da bi morala biti udeležba državljanov v procesu konference organizirana tako, da bi bila raznolikost naših družb v celoti zastopana; meni, da bi bilo treba posvetovanja organizirati na najbolj učinkovitih, inovativnih in ustreznih platformah, vključno s spletnimi orodji, doseči pa bi morala vse dele EU, da bi lahko vsak državljan imel besedo pri delu konference; meni, da bo zagotavljanje udeležbe mladih bistvenega pomena za dolgoročne učinke konference;

5.  poudarja, da bi moral biti proces konference odprt in pregleden in bi moral potekati v skladu z vključujočim, participativnim in uravnoteženim pristopom do državljanov in zainteresiranih strani; poudarja, da bi morala biti udeležba državljanov, organizirane civilne družbe in različnih zainteresiranih strani na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ključni element tega inovativnega in izvirnega procesa;

6.  predlaga, da bi konferenco vodila vrsta organov z določenimi oziroma ad hoc odgovornostmi, vključno z institucionalnimi organi in neposredno vključenostjo državljanov;

7.  predlaga, da bi moralo plenarno zasedanje konference omogočati odprt forum za razprave med različnimi udeleženci brez vnaprej določenega rezultata, obenem pa upoštevati prispevke agor državljanov in se pri tem ne omejevati na vnaprej določena politična področja ali načine vključevanja; predlaga, da bi se nemara lahko vnaprej določile prednostne naloge politike, vendar seznam ne bi smel biti izčrpen, na primer:

poudarja, da je to neizčrpen seznam politik, ki bi lahko služil kot vodilo za konferenco; predlaga, da se v pomoč pri določanju dnevnega reda in razprav v okviru procesa konference uporabijo posebne raziskave Eurobarometra;

8.  meni, da bi morala konferenca preučiti pobude, ki so se izvajale pred volitvami leta 2019; meni, da bi bilo treba za dobro in pravočasno pripravo na naslednje evropske volitve leta 2024 med konferenco obravnavati delo v zvezi z vprašanji, kot so sistem vodilnih kandidatov in nadnacionalni seznami, pri tem pa upoštevati obstoječe roke in uporabljati vse razpoložljive medinstitucionalne, politične in zakonodajne instrumente;

Organizacija, sestava in vodenje konference

9.  predlaga, naj bi bila konferenca sestavljena iz različnih organov z različnimi odgovornostmi, kot so: plenarno zasedanje konference, agore državljanov, agore mladih, usmerjevalni odbor in izvršni usklajevalni odbor; poziva, naj bodo vsi organi na vseh ravneh konference uravnoteženi glede na spol;

10.  predlaga, da bi v celotnem procesu konference izvajali več tematskih agor državljanov, ki bodo odražale politične prednostne naloge, sestavljati pa bi jih moralo največ 200 do 300 državljanov s po vsaj tremi državljani iz vsake države članice, kar se bi izračunalo v skladu z načelom padajoče sorazmernosti; poudarja, da bi jih bilo treba izvajati na različnih lokacijah v Uniji in da bi morale biti reprezentativne (glede na geografsko lego, spol, starost, socialno-ekonomsko ozadje in/ali raven izobrazbe);

11.  predlaga tudi, da bi naključni izbor sodelujočih državljanov opravile neodvisne institucije v državah članicah v skladu z zgoraj navedenimi merili in da bi se opredelila merila za zagotavljanje, da izvoljeni politiki, visoki predstavniki vlad in predstavniki poklicnih interesov ne bi mogli sodelovati v agorah državljanov; poziva, naj imajo agore državljanov različne udeležence na različnih lokacijah, medtem ko naj se vseh sej posamezne tematske agore udeležujejo vedno isti udeleženci, da bi zagotovili skladnost in doslednost; vztraja na najmanj dveh sejah vsake tematske agore državljanov, da bi lahko prispevali k plenarnemu zasedanju konference in pridobili splošne povratne informacije o razpravah na drugem srečanju v obliki dialoga; poudarja, da bi si morale agore državljanov prizadevati za soglasje, če to ne bi bilo mogoče, pa lahko izrazijo manjšinsko mnenje;

12.  predlaga, da bi morali poleg agore državljanov potekati še vsaj dve agori mladih: ena na začetku konference in ena proti koncu, saj si mladi, ki so prihodnost Evrope in na katere bodo vse danes sprejete odločitve o prihodnji usmeritvi EU najbolj vplivale, zaslužijo svoj forum; poziva, naj se določi starost udeležencev, in sicer od 16 do 25 let, ter naj izbira, velikost, status in način dela temeljijo na enakih merilih, kot se uporabljajo za agore državljanov;

13.  zahteva, da se za vse državljane (tudi mlade), ki sodelujejo v procesu konference, uredi povrnitev potnih stroškov in stroškov nastanitve in, kadar je to primerno, dovoljeno odsotnost z delovnega mesta ter povrnitev socialnih stroškov (npr. izguba dohodka, dnevno varstvo in posebna ureditev za invalide);

14.  poziva, naj bo sestava plenarnega zasedanja konference sledeča:

15.  poudarja, da bodo za zagotovitev povratnih informacij predstavniki tematskih agor državljanov in mladih povabljeni na plenarno zasedanje konference, da bi predstavili svoje ugotovitve in o njih razpravljali, tako da jih konferenca lahko upošteva pri razpravi na plenarnem zasedanju;

16.  vztraja, da morajo biti predstavniki Sveta na ministrski ravni in da bi morali predstavniki Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov zagotoviti uravnoteženo politično zastopanost, ki bi odražala njihovo raznolikost; poudarja, da bodo institucionalne strani pri konferenci sodelovale kot enakovredne partnerice in da bo zagotovljena stroga enakopravnost med Evropskim parlamentom na eni ter Svetom in nacionalnimi parlamenti na drugi strani; vztraja, da si je treba prizadevati za dosego soglasja o priporočilih plenarnega zasedanja konference oziroma vsaj za to, da bi priporočila predstavljala mnenje večine predstavnikov vseh treh institucij EU in nacionalnih parlamentov;

17.  predlaga, da bi se konferenca sestala na plenarnem zasedanju vsaj dvakrat na polletje v Evropskem parlamentu; predlaga, da bi konferenca na svojem prvem plenarnem zasedanju sprejela delovni načrt in da bi se po vsakem plenarnem zasedanju pripravilo poročilo s sklepi ter poročila delovnih skupin za udeležence konference in splošno javnost; meni, da bi bilo treba končne sklepe sprejeti na zadnjem zasedanju konference, kjer bi bili povzeti rezultati procesa konference kot celote;

18.  poudarja, da je treba zagotoviti podporo, in sicer izvesti pripravljalna srečanja ter urediti sodelovanje uveljavljenih in izkušenih organizacij civilne družbe in drugih strokovnjakov; priznava pomen strokovnega znanja nevladnih organizacij, univerz, raziskovalnih središč in možganskih trustov v Evropi ter jih poziva, naj podprejo proces konference na različnih ravneh in zagotovijo podporo različnim organom;

19.  meni, da bi morala konferenca poiskati načine za vključevanje predstavnikov držav kandidatk za članstvo v EU v razprave o prihodnosti Evrope;

20.  meni, da bi morale tri glavne institucije EU, in sicer predsednika Evropskega parlamenta in Evropskega sveta ter predsednica Evropske komisije, zagotavljati pokroviteljstvo na najvišji ravni, meni, da bi morali pokrovitelji na visoki ravni jamčiti za proces in zagotavljati nadzor nad njim ter obeležiti začetek procesa konference;

21.  meni, da bi morali za učinkovito usmerjanje procesa kot celote in vseh zadevnih organov zagotoviti, da bosta proces konference upravljala usmerjevalni odbor in izvršni usklajevalni odbor;

22.  predlaga, da bi usmerjevalni odbor sestavljali:

poziva, naj bo usmerjevalni odbor sestavljen tako, da bo zagotavljal politično in institucionalno ravnovesje ter da bodo vsi sestavni deli usmerjevalnega odbora enakovredno upoštevani;

23.  meni, da bi moral biti usmerjevalni odbor odgovoren za pripravo plenarnih zasedanj konference (dnevni red, plenarna poročila in sklepi), pa tudi za organizacijo agor državljanov in mladih ter nadzor nad dejavnostmi in organizacijo procesa konference;

24.  nadalje predlaga, da bi izvršni usklajevalni odbor sestavljali predstavniki treh glavnih institucij EU pod vodstvom Parlamenta; vztraja, da morajo biti člani izvršnega usklajevalnega odbora tudi člani usmerjevalnega odbora; priporoča, da bi bil izvršni usklajevalni odbor odgovoren za vsakodnevno vodenje procesa konference, zlasti za praktično organizacijo konference, delovnih skupin, agor državljanov in drugih pobud, ki jih določi usmerjevalni odbor;

25.  predlaga, da bi konferenci pomagal sekretariat, katerega člani bi morali biti iz treh glavnih institucij EU;

Komunikacija o procesu konference in politični memorandum

26.  meni, da je komunikacija z državljani ter njihova udeležba v procesu, delu in izidu konference bistvenega pomena; poudarja, da bi bilo treba vsa obstoječa in nova komunikacijska orodja za digitalno in fizično udeležbo usklajevati med tremi institucijami, začenši z obstoječimi viri Parlamenta in njegovimi pisarnami za stike, da bi lahko državljani spremljali celotni proces konference in postopke, potem ko se bodo začela plenarna zasedanja in agore državljanov in mladih;

27.  meni, da bi bilo treba vsa zasedanja konference (vključno s plenarnimi zasedanji in agorami državljanov in mladih) prenašati prek spleta in jih odpreti za javnost; vztraja, da bi bilo treba objaviti vse dokumente, ki se nanašajo na konferenco, vključno s prispevki zainteresiranih strani, in da bi morali biti vsi postopki v uradnih jezikih Unije;

28.  meni, da bi se morali Parlament, Komisija in Svet v memorandumu o soglasju dogovoriti o procesu konference, njenem konceptu, strukturi, časovnem okviru in obsegu;

Izidi

29.  poziva, naj se v okviru konference pripravi konkretna priporočila, ki jih bodo morale institucije obravnavati in preoblikovati v ukrepe, da bi izpolnili pričakovanja državljanov in deležnikov po dve leti trajajočem postopku in razpravah;

30.  poziva, naj se vsi udeleženci konference v skladu s svojimi vlogami in pristojnostmi zavežejo, da bodo zagotovili ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi izidov konference;

31.  se zavezuje, da bo nemudoma in dejansko ukrepal na podlagi izidov konference, in sicer z zakonodajnimi predlogi, sprožitvijo postopka spremembe pogodbe ali na drug način; poziva drugi dve instituciji, naj storita enako;

o
o   o

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednici Komisije, predsedniku Evropskega sveta in trenutnemu predsedstvu Sveta.

(1) UL C 252, 18.7.2018, str. 215. (2) UL C 252, 18.7.2018, str. 201. (3) UL C 252, 18.7.2018, str. 235. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0098.