Evropski parlament: Redni zakonodajni postopek  

Glavni navigacijski meni:

Kako deluje

Seznam obrazcev:

#1Predlog Komisije

Evropska komisija predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu

Akterji s pravico do pobude
  • Evropska investicijska banka      
  • Evropska centralna banka      
  • Evropski parlament      
  • Evropska državljanska pobuda      
  • četrtina držav članic      
Podrobno
  • Rok: 

    Za predložitev predlogov Komisije ni časovnih omejitev

     
  • Glasovanje: 

    Kolegij komisarjev sprejme predloge Komisije na podlagi pisnega postopka (brez razprave) ali ustnega postopka (z razpravo). Če je potrebno glasovanje, odloča Komisija z navadno večino.

     
  • Sprejeti dokument: 

    Dokument, ki ga predlaga Komisija, je: predlog uredbe (ali direktive ali sklepa) Evropskega parlamenta in Svetao [zadevni vsebini].

    Referenca dokumenta vsebuje COM(4-mestna številka leta)4-mestna številka

     
  • Statistični podatki: 

    Komisija je v 7. zakonodajnem obdobju (2009–2014) predstavila 584 predlogov za takratno soodločanje, medtem ko je bilo v 6. zakonodajnem obdobju (2004–2009) teh predlogov 508., v 5. (1999-2004) pa 432.
    V 7. zakonodajnem obdobju je bilo 89 odstotkov od vseh 658 predlogov Komisije vloženih v postopek soodločanja oz. navaden zakonodajni postopek. Ta delež je bil v 6. zakonodajnem obdobju 49-odstoten (vseh predlogov je bilo 1041), v 5. 42 odstoten (vseh predlogov je bilo 1028) in v 4. (1994-1999) 21-odstoten.

     
    

#2 Prva obravnava v Parlamentu

Evropski parlament med svojo prvo obravnavo preuči predlog Komisije in ga lahko bodisi sprejme bodisi spremeni.

Podrobno
  • Rok: 

    Prva obravnava Parlamenta ni časovno omejena

     
  • Glasovanje: 

    V odboru in na plenarnem zasedanju se glasuje z navadno večino oddanih glasov

     
  • Sprejeti dokument: 

    Parlament sprejme stališče Evropskega parlamenta v prvi obravnavi.

     
  • Statistični podatki: 

    V 7. zakonodajnem obdobju (2009-2014) je 14 % postopkov soodločanja obravnaval Odbor za okolje, 18,3 % postopkov Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, 10 % Odbor za trgovino in 10 % odbor za državljanske svoboščine.
    V 6. zakonodajnem obdobju (2004-2009) je 20 % postopkov soodločanja obravnaval Odbor za okolje, 18,3 % postopkov Odbor za pravne zadeve in 11,4 % Odbor za promet

     
    

#3 Prva obravnava v Svetu

Svet se lahko med prvo obravnavo odloči, da bo sprejel stališče Parlamenta, in v tem primeru je zakonodajni akt sprejet, ali pa stališče Parlamenta spremeni in Parlamentu vrne predlog v drugo obravnavo.

Podrobno
  • Rok: 

    Prva obravnava Sveta ni časovno omejena

     
  • Glasovanje: 

    Svet odloča s kvalificirano večino, razen če se njegovo stališče razlikuje od stališča Komisije. V tem primeru je potrebno soglasje.

     
  • Vključevanje državljanov: 

    Pozanimajte se, kakšno je stališče vaše vlade o predlagani zakonodaji ter pošljite svoje opombe in vprašanja ustreznim nacionalnim organom.

     
  • Sprejeti dokument: 

    Če Svet sprejme stališče Parlamenta brez sprememb, je zakonodajni akt sprejet in objavljen kot direktiva (ali uredba ali sklep) Evropskega parlamenta in Sveta.

    Če Svet predlaga spremembe k stališču Parlamenta v prvi obravnavi, je tako nastali dokument: stališče Sveta v prvi obravnavi-

     
  • Statistični podatki: 

    V 7. zakonodajnem obdobju je bilo 85 % zadev sprejetih v prvi obravnavi, v 6. (2004-2009) 72 %, v 5. (1999-2004) pa 29%.

    Od predloga Komisije do podpisa, ki sledi sprejetju akta v prvi obravnavi, je v 7. zakonodajnem obdobju povprečno trajalo 17 mesecev, 16 mesecev v 6. in 11 mesecev v 5. zakonodajnem obdobju.

     
Rezultat:
  1. Zakonodajni predlog je sprejet   Velika večina predlogov je sprejetih na tej stopnji.   
  2. Zakonodajni predlog preide v naslednji korak  
    

#4 Druga obravnava v Parlamentu

Parlament preuči stališče Sveta. Če ga potrdi, je akt sprejet. Če ga zavrne, akt ni sprejet in postopek je končan. Lahko pa predlaga tudi spremembe in predlog vrne Svetu v drugo obravnavo.

Podrobno
  • Rok: 

    Parlament ima tri mesece časa, da izpelje drugo obravnavo, z možnostjo enomesečnega podaljšanja.

     
  • Glasovanje: 

    Pristojni parlamentarni odbor odloča z navadno večino oddanih glasov.

    Na plenarnem zasedanju se odloča z navadno večino oddanih glasov, če se brez predlogov sprememb potrdi stališče Sveta iz prve obravnave. Vse predloge sprememb ali zavrnitve stališča Sveta mora odobriti absolutna večina poslancev Evropskega parlamenta.

     
  • Vključevanje državljanov: 

    Možnost uvedbe sprememb k osnutku besedila je minimalna. Spremembe so omejene na povrnitev prejšnjih predlogov sprememb Parlamenta, ki odražajo kompromis med Parlamentom in Svetom, ali na nov pravni položaj. Toda vseeno se lahko obrnete na svoje poslance v Parlamentu in jih prosite, naj glasujejo za ali proti predlogom sprememb in poročilu.

     
  • Sprejeti dokument: 

    Če Parlament potrdi stališče sveta iz prve obravnave, sprejme zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta o stališču Sveta iz prve obravnave. Zakonodajni akt je sprejet in objavljen kot direktiva (ali uredba ali sklep) Evropskega parlamenta in Sveta.

    Če Evropski parlament glasuje za spremembo stališča Sveta, sprejme stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v drugi obravnavi

     
  • Statistični podatki: 

    V 7. zakonodajnem obdobju je bilo 40 od 488 zadev v postopku soodločanja (8 %) sprejetih v tako imenovanih zgodnjih drugih obravnavah, ko Parlament brez sprememb sprejme predhodno dogovorjeno stališče (med Parlamentom, Svetom in Komisijo) Sveta iz prve obravnave, kar pomeni, da je akt sprejet. Postopek za dogovor v zgodnji drugi obravnavi je povprečno trajal 32 mesecev.

    V 6. zakonodajnem obdobju (2004-2009) je bilo 10 % predlogov sprejetih v zgodnjih drugih obravnavah, ki so povprečno trajale 25 mesecev. V 5. (1999-2004) je bilo takih predlogov 25%, sprejemanje pa je trajalo 23 mesecev.

     
Rezultat:
  1. Zakonodajni predlog je sprejet   
  2. Zakonodajni predlog ni sprejet   
  3. Zakonodajni predlog preide v naslednji korak  
    

#5 Druga obravnava v Svetu

Svet preuči stališče Parlamenta iz druge obravnave in bodisi odobri vse predloge sprememb Parlamenta, kar pomeni, da je akt sprejet, ali ne odobri vseh predlogov sprememb, kar pomeni, da je treba sklicati spravni odbor.

Podrobno
  • Rok: 

    Svet ima tri mesece časa, da izpelje svojo drugo obravnavo, z možnostjo enomesečnega podaljšanja.

     
  • Glasovanje: 

    Svet glasuje o predlogih sprememb Parlamenta, za katere je Komisija podala pozitivno mnenje, s kvalificirano večino, za spremembe, za katere je Komisija podala negativno mnenje, pa je potrebno soglasje.

     
  • Vključevanje državljanov: 

    Svet se lahko odzove samo na predloge sprememb Parlamenta. Svoje stališče o posameznih predlogih sprememb lahko sporočite svoji vladi.

     
  • Sprejeti dokument: 

    Če Svet potrdi stališče Parlamenta iz druge obravnave, je zakonodajni akt sprejet in objavljen kot direktiva (ali uredba ali sklep) Evropskega parlamenta in Sveta.

    Če Svet ne potrdi stališča Parlamenta iz druge obravnave, uradnega dokumenta ni.

     
  • Statistični podatki: 

    V 7. zakonodajnem obdobju je bilo 5 % od vseh zadev v postopku soodločanja dogovorjenih v drugi obravnavi (brez dogovorov v zgodnji drugi obravnavi). V 6. zakonodajnem obdobju je bil ta delež 13 %, v 5. pa 24%.

    Povprečno je sprejemanje predlogov v drugem branju v 7. zakonodajnem obdobju (brez dogovorov v zgodnji drugi obravnavi) trajalo 32 mesecev. Enako je bilo v 6. zakonodajnem obdobju, v 5. pa je trajalo 24 mesecev.

     
Rezultat:
  1. Zakonodajni predlog je sprejet   
  2. Zakonodajni predlog preide v naslednji korak  
    

#6 Sprava

Spravni odbor, v katerem je enako število poslancev Evropskega parlamenta in predstavnikov Sveta, se poskuša dogovoriti o skupnem besedilu. Če mu ne uspe, zakonodajni akt ni sprejet in postopek je končan. Če je dosežen dogovor o skupnem besedilu, se slednjega posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu v tretjo obravnavo.

Podrobno
  • Rok: 

    Spravni odbor je treba sklicati v šestih tednih (z možnostjo podaljšanja na osem tednov). V šestih (ali na podlagi skupnega dogovora v osmih) tednih mora sprejeti skupno besedilo.

     
  • Glasovanje: 

    Delegacija Parlamenta v spravnem odboru potrdi skupno besedilo z absolutno večino (najmanj 15 glasov od trenutno 28), predstavniki Sveta pa na splošno glasujejo s kvalificirano večino (čeprav je nekaj izjem, ki zahtevajo soglasje).

     
  • Vključevanje državljanov: 

    Za predloge sprememb dejansko ni možnosti, lahko pa poslance v Evropskem parlamentu, ki sodelujejo v spravnem odboru, in svojo vlado seznanite s točkami, za katere menite, da jih končni zakonodajni akt ne bi smel vsebovati.

     
  • Sprejeti dokument: 

    Odbor v primeru dogovora pripravi „skupno besedilo“ oziroma (na dolgo) „skupno besedilo, ki ga je odobril spravni odbor“.

     
  • Statistični podatki: 

    V 7. zakonodajnem obdobju je bilo v spravnemu postopku obravnavanih 2 % zadev (9 zadev) v primerjavi s 5 % v 6. zakonodajnem obdobju in 20% v 5. zakonodajnem obdobju. V zadnjih nekaj letih je bilo povprečje ena do dve spravi letno. Spravni odbor ni odobril skupnega besedila o:
    telefoniranju leta 1994
    odboru za vrednostne papirje leta 1998
    direktivi o delovnem času leta 2009
    uredbi o novih živilih leta 2011

     
Rezultat:
  1. Zakonodajni predlog ni sprejet   
  2. Zakonodajni predlog preide v naslednji korak  
    

#7a Tretja obravnava v Parlamentu

Evropski parlament preuči skupno besedilo in o njem glasuje na plenarnem zasedanju. Samega besedila ne more spreminjati. Če ga zavrne ali če o njem ne odloča, akt ni sprejet in postopek je končan. Če ga Parlament in Svet odobrita, je akt sprejet.

Podrobno
  • Rok: 

    Evropski parlament in Svet morata ukrepati v šestih (ali na podlagi skupnega dogovora v osmih) tednih od datuma odobritve skupnega besedila.

     
  • Glasovanje: 

    Parlament odobri skupno stališče z navadno večino oddanih glasov. Svet odobri skupno besedilo s kvalificirano večino.

     
  • Vključevanje državljanov: 

    Skupnega besedila ni mogoče spreminjati. Le poslance Evropskega parlamenta in/ali svojo vlado lahko prosite, da skupno besedilo odobrijo ali zavrnejo.

     
  • Sprejeti dokument: 

    Evropski parlament sprejme zakonodajno resolucijo o skupnem besedilu, ki ga je odobril spravni odbor v katerem skupno besedilo ali odobri ali zavrne.

    Svet ne pripravi nobenega uradnega dokumenta.

    Če je skupno besedilo odobreno, je zakonodajni akt sprejet in objavljen kot direktiva (ali uredba ali sklep) Evropskega parlamenta in Sveta.

     
  • Statistični podatki: 

    Parlament je doslej zavrnil tri skupna besedila:
    varstvo biotehnoloških izumov leta 1995
    ponudbe za prevzem leta 2001
    pristaniške storitve leta 2003
    Svet še ni zavrnil skupnega besedila.
    V 7. zakonodajnem obdobju je postopek od predloga Komisije do podpisa za zadeve, ki so uspešno prestale obravnavo v spravnem odboru, trajal povprečno 29 mesecev v primerjavi z 43 mesecev v 6. zakonodajnem obdobju in 31 meseci v 5. zakonodajnem obdobju.

     
Rezultat:
  1. Zakonodajni predlog je sprejet   
  2. Zakonodajni predlog ni sprejet   
    

#7b Tretja obravnava v Svetu

Svet preuči skupno besedilo. Besedila ne more spreminjati. Če ga zavrne ali se nanj ne odzove, se akt ne sprejme in postopek je končan. Če besedilo odobri in ga odobri tudi Parlament, je akt sprejet.

Podrobno
  • Rok: 

    Evropski parlament in Svet morata ukrepati v šestih (ali na podlagi skupnega dogovora v osmih) tednih od datuma odobritve skupnega besedila.

     
  • Glasovanje: 

    Parlament odobri skupno stališče z navadno večino oddanih glasov. Svet odobri skupno besedilo s kvalificirano večino.

     
  • Vključevanje državljanov: 

    Skupnega besedila ni mogoče spreminjati. Le poslance Evropskega parlamenta in/ali svojo vlado lahko prosite, da skupno besedilo odobrijo ali zavrnejo.

     
  • Sprejeti dokument: 

    Evropski parlament sprejme zakonodajno resolucijo o skupnem besedilu, ki ga je odobril spravni odbor v katerem skupno besedilo ali odobri ali zavrne.

    Svet ne pripravi nobenega uradnega dokumenta.

    Če je skupno besedilo odobreno, je zakonodajni akt sprejet in objavljen kot direktiva (ali uredba ali sklep) Evropskega parlamenta in Sveta.

     
  • Statistični podatki: 

    V 6. zakonodajnem obdobju je bilo v spravnemu postopku obravnavanih 5 % zadev (23 zadev) v primerjavi z 20 % v 5. zakonodajnem obdobju. V zadnjih nekaj letih je bilo povprečje ena do dve spravi letno. V prvi polovici 7. zakonodajnega obdobja (julij 2009-december 2011) je spravni odbor odločal o 7 zadevah (4 % vseh zadev).

     
Rezultat:
  1. Zakonodajni predlog je sprejet   
  2. Zakonodajni predlog ni sprejet   
    

Rezultat:

  1. Zakonodajni predlog je sprejet

    Ko Evropski parlament in Svet odobrita končno besedilo zakonodajnega predloga, ga predsednika in generalna sekretarja obeh institucij skupaj podpišejo. Besedila se po podpisu objavijo v Uradnem listu in postanejo uradna.

    • Uredbe so neposredno zavezujoče po celotni EU od datuma, ki je določen v Uradnem listu.
    • Direktive določajo končne rezultate, ki jih mora doseči vsaka posamezna država članica, vendar prepuščajo nacionalnim vladam, naj se same odločijo, kako bodo prilagodile svoje zakone, da bi te cilje dosegle. Vsaka direktiva določa datum, do katerega je treba prilagoditi nacionalne zakone.
    • Sklepi se uporabljajo v posebnih primerih, ki vključujejo posamezne organe ali posameznike, in so v celoti zavezujoči.
     
         
  2. Zakonodajni predlog ni sprejet

    Če je zakonodajni predlog na kateri koli stopnji postopka zavrnjen ali če Parlament in Svet ne moreta doseči kompromisa, predlog ni sprejet in postopek je zaključen. Nov postopek se lahko začne šele z novim predlogom Komisije.

     
     
                                                                                                 
Ta članek v obliki PDF 

Več informacij:

#1 Predlog Komisije:
Vključevanje državljanov 

  1. Če menite, da bi EU morala začeti zakonodajni postopek, imate na voljo več možnosti:
    1. sprožite državljansko pobudo – če v enem letu zberete najmanj 1 milijon podpisov državljanov EU v najmanj sedmih državah članicah, lahko zahtevate, da Evropska komisija ukrepa na področju, ki spada v njen mandat. Več o državljanski pobudi
    2. lobirajte pri svojem poslancu Evropskega parlamenta, ki lahko
      1. začne postopek, s katerim Parlament od Komisije zahteva, da pripravi zakonodajni predlog. To je mogoče le v primerih, ko Parlament meni, da je zakonodaja EU potrebna za lažje izvajanje Pogodb. Če Komisija predložitev predloga zavrne, mora to pojasniti.
      2. zahteva, da parlamentarni odbor pripravi samoiniciativno poročilo, ki lahko po tem, ko ga Parlament sprejme, čeprav ni zavezujoče, Komisijo prepriča, da pripravi nove predloge.
      3. zastavi Komisiji vprašanje, na podlagi katerega lahko ta preuči zakonodajo. Več o vprašanjih
      4. poda pisno izjavo, ki se, če jo podpiše več kot polovica poslancev Evropskega parlamenta, posreduje Komisiji z zahtevo, da ukrepa. Več o pisnih izjavah
    3. predložite peticijo Evropskem parlamentu. Več o peticijah
  2. Ko začne Komisija pripravljati ali revidirati zakonodajo, običajno sproži javno posvetovanje, da lahko zainteresirane strani in strokovnjaki predstavijo svoja stališča. Več o javnih posvetovanjih
 
Nazaj na domačo stran     

#2 Prva obravnava v Evropskem parlamentu:
Vključevanje državljanov 

Potem ko se predlog pošlje Parlamentu, poročevalec in „poročevalci v senci“ (poslanci, ki jih običajno imenuje vsaka politična skupina, da spremljajo postopek) navadno začnejo zbirati mnenja različnih strani. Svoje mnenje lahko predložite njim, kateremu koli drugemu članu odbora ali kateremu koli poslancu Evropskega parlamenta.


Predloge sprememb na stopnji odbora lahko vloži kateri koli poslanec Evropskega parlamenta, spremembe na stopnji plenarnega zasedanja pa mora vložiti pristojni odbor, politična skupina ali najmanj 40 poslancev Evropskega parlamenta.


Odbori včasih organizirajo javne predstavitve, ki se jih lahko udeležite.


Seje odborov in plenarna zasedanja se prenašajo v živo prek spleta. Lahko jih spremljate na: EPTV


Svojemu poslancu v Evropskem parlamentu lahko svetujete, za katere vložene predloge sprememb menite, da so koristni, ali kaj drugega.

 
Nazaj na domačo stran     
 
 

Celotno besedilo: 

#1 Predlog Komisije 

Celotno besedilo 
Evropska komisija pripravlja zakonodajne predloge na lastno pobudo ali na zahtevo drugih institucij ali držav EU ali na podlagi državljanske pobude, pogosto po javnih posvetovanjih. Končni predlog se sočasno posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom držav članic ter v nekaterih primerih Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru.
  1. Redni postopek se začne s predložitvijo zakonodajnega predloga Evropskemu parlamentu in Svetu
  2. Redni zakonodajni postopek se trenutno uporablja za 85 določenih političnih področij, ki pokrivajo večino področij pristojnosti EU
  3. „Pravico do pobude“ ima Evropska komisija. Večino zakonodajnih predlogov predloži Komisija. Vendar lahko tudi Parlament in Svet pozoveta Komisijo, naj predloži predloge, in v nekaj izrecno določenih primerih lahko predloge predložijo druge institucije
  4. Parlament lahko (z večino svojih poslancev) pozove Komisijo, naj predloži predlog v primerih, ko Parlament meni, da je zakonodaja EU potrebna za lažje izvajanje Pogodb. Če Komisija predložitev predloga zavrne, mora to pojasniti
  5. Svet (ki ukrepa z navadno večino) lahko od Komisije zahteva, da izvede morebitne študije, ki so po mnenju ministrov potrebne za uresničitev skupnih ciljev, in da mu predloži ustrezne predloge.
  6. V naslednjih zelo specifičnih primerih omogočajo Pogodbe začetek rednega zakonodajnega postopka:
    • na pobudo četrtine držav članic (pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, policijsko sodelovanje)
    • na priporočilo Evropske centralne banke (določeni členi Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke
    • na zahtevo Sodišča Evropske unije (ustanovitev specializiranih sodišč, dodanih Splošnemu sodišču, ki na prvi stopnji obravnavajo in odločajo o nekaterih vrstah ukrepov ali postopkov, uporabljenih na določenih področjih, nekatere določbe Statuta Sodišča Evropske unije
    • na zahtevo Evropske investicijske banke
  7. Komisija lahko predloži predlog tudi na podlagi evropske državljanske pobude.
  8. Predlog Komisije je rezultat obsežnega postopka posvetovanja, ki lahko poteka na več načinov (obvezna ocena učinka, poročila strokovnjakov, posvetovanje z nacionalnimi strokovnjaki, mednarodnimi organizacijami in/ali nevladnimi organizacijami, posvetovanje prek zelenih in belih knjig itn.).
  9. Postopek posvetovanja steče tudi med različnimi oddelki Komisije, da bi se upoštevali prav vsi vidiki obravnavane zadeve (medsektorsko posvetovanje)
  10. Predlog Komisije običajno sprejme kolegij komisarjev bodisi na podlagi pisnega postopka (brez razprave med komisarji) bodisi ustnega postopka (kolegij komisarjev razpravlja o zadevi) in je objavljen v Uradnem listu Evropske unije
  11. Komisija predloži svoj zakonodajni predlog (običajno za uredbo, direktivo ali sklep) Evropskemu parlamentu in Svetu, vendar tudi vsem nacionalnim parlamentom EU, in, kjer je primerno, Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru

Vloga nacionalnih parlamentov

  1. Če nacionalni parlamenti menijo, da osnutek zakonodaje ni v skladu z načelom subsidiarnosti, imajo v skladu s protokolom št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov in protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti v Pogodbi o Evropski uniji osem tednov časa, da predložijo obrazloženo mnenje o tem. Vsak nacionalni parlament ima po dva glasova. V dvodomnem parlamentarnem sistemu ima vsak dom po en glas.
  2. Če vsaj tretjina nacionalnih parlamentov meni, da osnutek zakonodaje ni v skladu z načelom subsidiarnosti, ga je treba ponovno pregledati („rumeni karton“). Ta prag se zniža na eno četrtino glasov, če je bil osnutek zakonodajnega predloga predložen na podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije (pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in policijsko sodelovanje). Po pregledu zaradi „rumenega kartona“ institucija, ki je osnutek izdelala (navadno Komisija), lahko odloči, da bo zakonodajo ohranila, spremenila ali umaknila.
  3. Poleg tega za redni zakonodajni postopek velja, da mora Komisija osnutek zakonodajnega predloga ponovno pregledati, če navadna večina nacionalnih parlamentov meni, da osnutek zakonodajnega predloga ni v skladu z načelom subsidiarnosti („oranžni karton“). Komisija se po tem pregledu odloči, ali bo predlog ohranila, spremenila ali umaknila. Če se Komisija odloči, da bo predlog ohranila, mora svoje stališče utemeljiti. Tedaj morata Evropski parlament in Svet preučiti, in sicer pred zaključkom prve obravnave, ali je predlog v skladu z načelom subsidiarnosti. Če Parlament z navadno večino svojih poslancev ali Svet z večino 55 % svojih članov menita, da predlog ni združljiv z načelom subsidiarnosti, se predlog opusti

Mnenja Odbora regij in Ekonomsko-socialnega odbora

  1. Komisija in Svet se morata v zvezi z nekaterimi vprašanji ali kadar Svet meni, da je to primerno, posvetovati z Ekonomsko-socialnim odborom (ESO) in Odborom regij (OR). Na primer, ESO mora podati svoje mnenje o ekonomski in socialni politiki, z Odborom regij pa se je treba posvetovati v zvezi z okoljem, izobraževanjem in prometom. Svet ali Komisija lahko določi rok za predložitev mnenj. Tudi Evropski parlament ima možnost posvetovanja z obema odboroma. Poleg tega lahko odbora podata svoja mnenja tudi na lastno pobudo
Nazaj na domačo stran     

#2 Prva obravnava v Parlamentu 

Celotno besedilo 
Predsednik Evropskega parlamenta predlog posreduje parlamentarnemu odboru, ta pa imenuje poročevalca, katerega naloga je izdelati osnutek poročila, ki vsebuje predloge sprememb predlaganega besedila. Odbor glasuje o tem poročilu in vseh predlogih sprememb nanj, ki so jih vložili drugi člani. Evropski parlament potem na podlagi poročila in predlogov sprememb odbora na plenarnem zasedanju razpravlja in glasuje o zakonodajnem predlogu. Rezultat je stališče Parlamenta. Parlament lahko predlog sprejme brez sprememb ali poda predloge sprememb. Predsednik lahko v redkih primerih pozove Komisijo, naj svoj predlog umakne. Stališče Parlamenta iz prve obravnave se posreduje Svetu.
  1. Ko pride zakonodajni predlog Evropske komisije v Evropski parlament, ga predsednik po posvetovanju z ustreznimi tehnicnimi službami dodeli pristojnemu odboru
  2. Izbira odbora je odvisna od vsebine predloga
  3. Če vsebina zadeva tudi druge odbore, lahko tudi ti odbori dobijo možnost, da podajo svoje mnenje.
  4. V primeru navzkrižja glede pristojnosti, če bi zadevo na primer skoraj enakovredno sodila v pristojnost dveh ali več odborov, o postopku odloča konferenca predsednikov na podlagi priporočila konference predsednikov odborov.
  5. Spori v zvezi s pristojnostjo se lahko rešujejo s postopki, v katere so vključeni pridruženi odbori, ali na skupnih sestankih odborov in z glasovanji.
  6. Pridruženi odbor obravnava predlog sočasno s pristojnim odborom, in sicer po skupno dogovorjenem časovnem razporedu. Poročevalci obeh odborov opredelijo tiste dele besedila, ki spadajo v njihovo izključno ali skupno pristojnost, in se natančno dogovorijo, kako bodo sodelovali. Poročevalci se medsebojno obveščajo in bi se morali vzajemno sporazumeti o besedilih, ki jih predlagajo odborom, ter o stališču o predlogih sprememb. Pristojni odbor bi moral brez glasovanja sprejeti predloge sprememb, ki jih predlaga pridružen odbor, če se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora.
  7. Če se pristojni in pridruženi odbor ne strinjata glede pristojnosti, konferenca predsednikov lahko določi, kateri odbor ima katere pristojnosti, ali se odloči za skupne seje odborov, če bi vsebino lahko enakovredno pripisali pristojnosti obeh odborov.
  8. V primeru skupnih sej odborov poročevalci pripravijo enoten osnutek poročila, ki ga vključeni odbori pregledajo in o njem glasujejo na skupnih sejah pod skupnim predsedstvom.
  9. Pristojni parlamentarni odbor najprej preveri pravno podlago predloga. Lahko zahteva mnenje pristojnega odbora za pravne zadeve, ki se lahko tudi na lastno pobudo odloči, da bo preveril pravno podlago.
  10. Če ima predlog finančne posledice, se mora pristojni odbor prepričati tudi o tem, da je združljiv z večletnim finančnim okvirom, tj. da je na voljo dovolj finančnih sredstev. Odbor, ki je pristojen za proračunska vprašanja, lahko tudi na lastno pobudo opravi takšno preverjanje.
  11. Pristojni odbor, politična skupina ali vsaj 40 poslancev Evropskega parlamenta lahko ugovarjajo, če menijo, da predlog ali deli predloga niso v skladu s pravicami, ki so zapisane v Listini EU o temeljnih pravicah.
  12. Ko se predlog dodeli v pristojnost enega odbora, ta odbor med svojimi člani imenuje enega poročevalca. V praksi koordinatorji, ki zastopajo politične skupine, odločajo o tem, katera politična skupina bo obravnavala poročilo. Ta skupina predlaga za poročevalca enega od svojih članov odbora ali stalnih namestnikov.
  13. Poročevalci so lahko izbrani vnaprej na podlagi letnega zakonodajnega programa Komisije, kar jim omogoča, da spremljajo predlog v njegovi pripravljalni fazi, še preden se ta predloži Parlamentu.
  14. Druge politične skupine lahko imenujejo poročevalca v senci, ki pripravi stališče skupine in spremlja delo poročevalca.
  15. Poročevalec spremlja predlog skozi različne stopnje postopka, pri čemer svetuje odboru (med obravnavo na stopnji odbora) in Parlamentu kot celoti (na stopnji plenarnega zasedanja) o splošnem pristopu.
  16. Poročevalec odboru predloži osnutek poročila, vključno s svojimi predlogi sprememb k predlogu Komisije.
  17. Parlamentarni odbor obravnava osnutek poročila običajno na več sejah.
  18. Pri obravnavi spornih ali „tehničnih“ zadev ni nič nenavadnega, če se organizirajo predstavitve s strokovnjaki ali naročajo raziskave ali ocene učinkov.
  19. Med razpravami odbora lahko Komisija zagovarja svoj predlog in odgovarja na vprašanja članov odbora.
  20. Ko Svet istočasno s Parlamentom prejme predlog Komisije in ga začne obravnavati, odbor običajno pozove Komisijo in Svet, naj ga obveščata o nadaljnjem razvoju predloga v Svetu in njegovih delovnih skupinah.
  21. Pridruženi odbori in odbori za mnenja predložijo svoja mnenja pristojnemu odboru.
  22. Vsak poslanec Evropskega parlamenta lahko vloži predloge sprememb do roka, ki ga določi pristojni odbor. O vseh predlogih sprememb mora glasovati pristojni odbor, ki glasuje z navadno večino
  23. Preden pristojni odbor dokončno glasuje o predlogu zakonodajnega akta, pozove Komisijo, naj pojasni svoje stališče do vseh predlogov sprememb, ki jih je sprejel odbor, Svet pa, da poda pripombe. Če Komisija ne more podati izjave ali če ni pripravljena sprejeti vseh predlogov sprememb, ki jih je sprejel odbor, lahko odbor preloži končno glasovanje.
  24. Ko odbor poročilo sprejme, se slednje uvrsti na dnevni red plenarnega zasedanja.
  25. Politična skupina ali najmanj 40 poslancev lahko vložijo predloge sprememb k poročilu in jih posredujejo za glasovanje na plenarnemu zasedanju. Splošno pravilo je, da je rok za vlaganje novih predlogov sprememb na plenarno zasedanje sreda opoldne en teden pred zasedanjem.
  26. Na plenarnem zasedanju razpravljajo o zakonodajnem predlogu na podlagi poročila, ki ga je sestavil pristojni odbor, v katerem so vsi predlogi sprememb, osnutek zakonodajne resolucije in, kjer je to primerno, obrazložitev poročevalca.
  27. Med plenarno razpravo, ki poteka pred glasovanjem, navzoči komisar razglasi in obrazloži stališče Komisije o vseh vloženih predlogih sprememb. Stališče Komisije o predlogih sprememb EP pripravi generalni direktorat, ki je zadolžen za to zadevo, potrdi pa ga kolegij komisarjev. V praksi ga pripravi skupina za medinstitucionalne odnose (GRI), ki jo sestavljajo člani kabinetov Komisije, pristojnih za medinstitucionalne odnose, pozneje pa ga ratificira kolegij.
  28. Parlament najprej glasuje o spremembah predloga Komisije. Potem glasuje o predlogu, ki je bil spremenjen ali ne, temu pa sledi glasovanje o predlogih sprememb osnutka zakonodajne resolucije. Parlament nazadnje glasuje o osnutku zakonodajne resolucije v celoti. Zakonodajna resolucija vsebuje samo izjavo, ki pove, ali Parlament potrjuje ali zavrača predlog ali ga spreminja.
  29. Na vseh zgoraj naštetih glasovanjih odloča navadna večina, tj. večina oddanih glasov.
  30. Če Parlament ne sprejme zakonodajne resolucije, se predlog vrne pristojnemu odboru.
  31. Parlament lahko:
    • v celoti zavrne predlog
    • potrdi predlog brez sprememb
    • potrdi predlog na podlagi sprememb
  32. Če spremenjeni predlog Komisije ne dobi večine oddanih glasov ali če je sprejet predlog o njegovi zavrnitvi, ki ga je vložil pristojni odbor ali najmanj štirideset poslancev, predsednik Parlamenta začasno ustavi glasovanje o zakonodajni resoluciji (ki običajno sledi zadnjemu glasovanju o spremenjenem predlogu) in pozove Komisijo, naj svoj predlog umakne. Če Komisija to stori, se zakonodajni postopek ustavi. Če Komisija poziv zavrne, se zadeva vrne parlamentarnemu odboru.
  33. Če se predlog Komisije v celoti sprejme, vendar na podlagi sprememb, se glasovanje o osnutku zakonodajne resolucije preloži, dokler Komisija ne pojasni svojega stališča do posameznih sprememb. Če Komisija ob koncu glasovanja o njenem predlogu v Parlamentu take izjave ne more podati, obvesti predsednika ali pristojni odbor, kdaj bo lahko podala svojo izjavo, predlog pa se uvrsti na osnutek dnevnega reda prvega naslednjega plenarnega zasedanja po tem datumu.
  34. Če Komisija izjavi, da ne namerava sprejeti vseh predlogov sprememb Parlamenta, poročevalec ali predsednik pristojnega odbora Parlamentu uradno predlaga, ali naj nadaljuje z glasovanjem o osnutku zakonodajne resolucije. Preden pa izrazi ta predlog, lahko zahteva, da predsednik obravnavo te točke prekine. Če se Parlament odloči, da bo glasovanje preložil, se zadeva vrne pristojnemu odboru v ponovno obravnavo. V tem primeru so dopustne le spremembe, ki jih vloži pristojni odbor in katerih namen je doseči kompromis s Komisijo.
  35. Predsednik posreduje Svetu in Komisiji besedilo predloga v obliki, ki jo je sprejel Parlament, in spremljajočo resolucijo kot stališče Parlamenta.
  36. Ko Parlament zaključi svojo prvo obravnavo, lahko Komisija sprejme „spremenjeni predlog“, tako da upošteva vrsto sprememb Parlamenta.
  37. Pogodba ne določa časovne omejitve za prvo obravnavo Parlamenta.

Opomba: Od Amsterdamske pogodbe se redni zakonodajni postopek lahko zaključi v prvi obravnavi. V zadnjih letih narašča trend doseganja dogovorov v prvi obravnavi.

Nazaj na domačo stran     

#3 Prva obravnava v Svetu 

Celotno besedilo 
Pripravljalno delo v Svetu poteka vzporedno s prvo obravnavo v Parlamentu, vendar pa lahko Svet svojo prvo obravnavo formalno izpelje le na podlagi stališča Parlamenta. Svet lahko: (1) sprejme stališče EP in v tem primeru je zakonodajni akt sprejet; ali (2) sprejme spremembe k stališču Parlamenta, ki predstavljajo stališče Sveta v prvi obravnavi, in le-tega pošlje Parlamentu v drugo obravnavo.
  1. Predlog Komisije se Svetu pošlje istočasno kot Evropskemu parlamentu.
  2. Pripravljalno delo v Svetu torej poteka vzporedno z delom v Evropskem parlamentu, vendar pa lahko Svet svoje stališče sprejme šele po tem, ko se odzove Parlament.
  3. Zaželeno je, da si instituciji izmenjujeta informacije o napredovanju obravnave in časovnem razporedu pogajanj v okviru rednega zakonodajnega postopka.
  4. Tako kot pri Parlamentu, tudi prva obravnava v Svetu ni časovno omejena.
  5. Sklepe Sveta pripravijo posebne delovne skupine, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic in vodijo predstavniki tiste države, ki po načelu rotacije šest mesecev predseduje Svetu EU, pomaga pa jim sekretariat Sveta. Delovne skupine poročajo Odboru stalnih predstavnikov (Coreper, I. ali II. del), ki pripravi vsak sklep Sveta, sprejet na ministrski ravni.
  6. Svet lahko, preden zavzame stališče iz prve obravnave, sprejme dva vmesna ukrepa:
    1. Svet lahko doseže načelni sporazum, za katerega se uporablja izraz splošni pristop, preden Evropski parlament poda svoje mnenje. To je redek primer in v glavnem se pojavi takrat, ko obstaja močna spodbuda, da bi dosegli sporazum v prvi obravnavi.
    2. Pogosteje se zgodi, da Svet najprej doseže „politični sporazum“, ki na splošno opredeljuje njegov predlog stališča v prvi obravnavi. Podrobnosti tega sporazuma, ki jih preverijo pravniki lingvisti (pravni strokovnjaki za vsak jezik, ki nadzorujejo pravno in jezikovno ustreznost besedil), potem dodela delovna skupina, Svet pa jih na naslednjem zasedanju uradno sprejme kot stališče iz prve obravnave.
    Svet v obeh primerih svoje stališče dokončno oblikuje šele, ko prejme predloge sprememb Parlamenta iz njegove prve obravnave in na njihovi podlagi spremenjen predlog Komisije.
  7. Stališče v prvi obravnavi se lahko sprejme brez razprave, če je bil v pripravljalni fazi dosežen sporazum (točka „A“ na dnevnem redu), ali na podlagi razprave (točka „B“) ali v izjemnih primerih po pisnem postopku. V prvih dveh primerih so razprave javne.
  8. Svet odloča s kvalificirano večino, razen o obdavčenju, socialni varnosti, zunanji politiki, obrambi in operativnem policijskem sodelovanju, ki zahtevajo soglasje.
  9. Za prvo obravnavo v Svetu so možni štirje scenariji:
    1. Če Parlament ni sprejel nobenih predlogov sprememb in Svet ne želi spreminjati predloga Komisije, lahko akt s kvalificirano večino potrdi. Akt je tako sprejet.
    2. Če je Parlament uvedel spremembe, je sprejetje akta odvisno od Sveta, ki mora vse spremembe potrditi s kvalificirano večino, če jih je Komisija vključila v svoj spremenjeni predlog, ali s soglasjem, če tega ni storila. Če Svet odobri vse spremembe Parlamenta, je akt sprejet.
    Ko je akt sprejet, se predloži v podpis predsednikoma in generalnima sekretarjema Parlamenta in Sveta ter se objavi v Uradnem listu.
    1. Čeprav Pogodba tega izrecno ne določa, na splošno velja, da lahko Svet s kvalificirano večino v celoti zavrne predlog Komisije.

      Komisija se lahko kadar koli med prvo obravnavo odloči, da svoj predlog umakne ali ga spremeni.
    2. Če Svet ne sprejme vseh sprememb Parlamenta ali če želi uvesti svoje spremembe, sprejme stališče iz prve obravnave.
  10. Besedilo stališča iz prve obravnave pošlje Parlamentu skupaj z izjavo o razlogih in vsemi izjavami Sveta in/ali Komisije za zapisnik Sveta. Komisija sporoči svoje stališče Parlamentu.
  11. Parlament se običajno s stališčem Sveta v prvi obravnavi seznani na plenarnem zasedanju po njegovem uradnem sprejetju. Časovni roki, ki jih Pogodba določa za naslednje faze postopka, začnejo teči po tem, ko Parlament na plenarnem zasedanju razglasi, da je prejel stališče Sveta v prvi obravnavi (na dan po razglasitvi, običajno v četrtek).
  12. V obdobju med iskanjem političnega sporazuma in uradnim obvestilom o stališču Sveta v prvi obravnavi se, kadar koli je mogoče, vzpostavljajo neformalni stiki, katerih cilj je, da bi lažje dosegli dogovor v (zgodnji) drugi obravnavi (znan tudi kot „dogovorjeno stališče v prvi obravnavi“).

Opomba: Kadar si sozakonodajalca prizadevata doseči dogovor v prvi obravnavi, pogosto organizirata neformalne sestanke, ki se jih udeležujejo predstavniki Parlamenta (poročevalec, in, kjer je primerno, poročevalci v senci), Sveta (predsedujoči delovni skupini in/ali Coreperju) in Komisije (pristojni oddelek za to zadevo in generalni sekretariat Komisije), tako imenovane „trialoge“.

Njihov cilj je zagotoviti, da bodo spremembe, ki jih Parlament sprejme na plenarnem zasedanju, sprejemljive za Svet. Komisija se pogosto znajde v posredniški in uredniški vlogi v zvezi s temi sporazumnimi besedili.

Nazaj na domačo stran     

#4 Druga obravnava v Parlamentu 

Celotno besedilo 
Evropski parlament ima tri (z možnostjo podaljšanja na štiri) mesece časa, da preuči stališče Sveta. Stališče Sveta se najprej posreduje pristojnemu odboru in ta pripravi priporočilo za drugo obravnavo v Parlamentu. Na plenarnem zasedanju se glasuje o priporočilu, ki lahko, čeprav v omejeni meri, vključuje predloge sprememb. Druga obravnava se lahko konča na štiri možne načine: (1) Parlament potrdi stališče Sveta in akt je sprejet; (2) Parlament ne sprejme odločitve v danem roku, zato je akt sprejet v obliki, kot ga je Svet spremenil v svoji prvi obravnavi; (3) Parlament zavrne stališče Sveta iz prve obravnave, zato akt ni sprejet in postopek je končan; (4) Parlament predlaga spremembe k stališču Sveta iz prve obravnave in posreduje svoje stališče Svetu v drugo obravnavo.
  1. Če se Svet ne strinja s stališčem Evropskega parlamenta iz prve obravnave, sprejme svoje stališče v prvi obravnavi in ga pošlje Parlamentu. Parlament prejme tudi sporočilo Komisije, v katerem ta obrazloži svoje stališče o stališču Sveta in utemelji, zakaj ga podpira ali mu nasprotuje.
  2. Dokumentacija, ki jo prejme Parlament, obsega:
    • stališče Sveta v prvi obravnavi,
    • vse izjave, zabeležene v zapisniku Sveta, ko je bilo stališče sprejeto,
    • razloge, na podlagi katerih je Svet sprejel svoje stališče,
    • stališče Komisije.
  3. Predsednik po prejetju in pregledu dokumentacije na plenarnem zasedanju razglasi, da je prejel stališče Sveta iz prve obravnave in sporočilo Komisije o njem. Dokument se samodejno posreduje pristojnemu odboru, ki je isti kot v prvi obravnavi. Dokumenti so na voljo v vseh uradnih jezikih.
  4. Druga obravnava je v nasprotju s prvo strogo časovno omejena. Parlament mora ukrepati v treh mesecih (ta rok se na zahtevo EP ali Sveta lahko podaljša na štiri mesece). Medtem ko je za Parlament datum začetka datum razglasitve stališča Sveta v prvi obravnavi na plenarnem zasedanju, Svet meni, da rok začne teči z datumom prejetja stališča Sveta v prvi obravnavi, ki je načeloma ponedeljek v tednu plenarnega zasedanja.
  5. Druga obravnava v odboru je v splošnem podobna postopku prve obravnave, toda besedilo, ki ga je treba spremeniti, je stališče Sveta iz prve obravnave in ne predlog Komisije. Poročilo pripravi samo pristojni odbor, drugi odbori ne dajejo svojih mnenj.
  6. Svet je lahko povabljen, da na prvem sestanku pristojnega odbora predstavi svoje stališče.
  7. Poročevalec (običajno poslanec Evropskega parlamenta, ki je izdelal poročilo za prvo obravnavo) pripravi osnutek „priporočila“, tj. poročilo za drugo obravnavo.
  8. Osnutek priporočila vključuje predloge sprememb, ki jih vloži poročevalec. Dodatne predloge sprememb lahko vložijo samo polnopravni člani ali namestniki članov pristojnega odbora.
  9. Za predloge sprememb iz druge obravnave v odboru in na plenarnem zasedanju veljajo omejitve. Dopustni so le, če je njihov namen:
    1. celoti ali delno obnoviti stališče Parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi,
    2. doseči dogovor med Parlamentom in Svetom;
    3. spremeniti del besedila Sveta, ki ni bil vključen v prvotni predlog Komisije ali se od njega vsebinsko razlikuje
    4. upoštevati novo dejstvo ali pravno stanje, ki je nastalo po prvi obravnavi.
  10. O dopustnosti predlogov sprememb odloča predsednik pristojnega odbora.
  11. Če so po prvi obravnavi potekale volitve v Evropski parlament, se predsednik lahko odloči, da omejitve ne veljajo.
  12. Odbor lahko pred glasovanjem zahteva, da opravita predsednik in poročevalec razpravo o predlogih sprememb v odboru ob navzočnosti predstavnika Sveta in pristojnega komisarja. Poročevalec lahko po razpravi vloži sporazumne predloge sprememb.
  13. Odbor odloča o predlogih sprememb in priporočilu za drugo obravnavo z navadno večino.
  14. Po glasovanju odbora se priporočilo posreduje plenarnemu zasedanju.
  15. Priporočilo predlaga odobritev, spremembo ali zavrnitev stališča Sveta iz prve obravnave in vključuje kratko utemeljitev predlagane odločitve.
  16. Stališče Sveta in priporočilo odbora iz druge obravnave se samodejno uvrstita na osnutek dnevnega reda plenarnega zasedanja za sredo pred rokom za drugo obravnavo v Parlamentu, lahko pa se obravnavata tudi na zgodnejšem plenarnem zasedanju.
  17. Predloge sprememb za plenarno zasedanje lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset posameznih poslancev
  18. Za predloge sprememb na plenarnem zasedanju veljajo enake omejitve kot na stopnji odbora. Predsednik Parlamenta odloča o dopustnosti predlogov sprememb, vloženih za plenarno zasedanje. Predsednikova odločitev je dokončna.
  19. Za predloge sprememb na plenarnem zasedanju veljajo enake omejitve kot na stopnji odbora. Predsednik Parlamenta odloca o dopustnosti predlogov sprememb, vloženih za plenarno zasedanje. Predsednikova odlocitev je dokoncna.
  20. Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb na plenarnem zasedanju pozove Komisijo, naj nakaže, ali jih je pripravljena sprejeti ali ne.
  21. Pristojni komisar v takšnih primerih pred glasovanjem med plenarno razpravo obrazloži stališče Komisije o predlogih sprememb. Tako kot pri prvi obravnavi, pripravi stališče Komisije skupina za medinstitucionalne odnose, komisarji pa ga potem ratificirajo.
  22. Tudi Svet je lahko povabljen, da izrazi svoje mnenje.
  23. Možni rezultati druge obravnave so:
    1. zavrnitev stališča Sveta iz prve obravnave,
    2. Parlament ne glasuje v predpisanem roku,
    3. odobritev stališča Sveta iz prve obravnave brez predlogov sprememb (dogovor v zgodnji drugi obravnavi),
    4. Parlament predlaga spremembe stališča Sveta iz prve obravnave.
  24. Zavrnitev stališča Sveta lahko predlaga pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Predlog mora sprejeti večina poslancev Evropskega parlamenta – tj. absolutna večina. O vsakem takšnem predlogu se glasuje pred glasovanjem o predlogih sprememb.
  25. 24. Z zavrnitvijo stališča Sveta iz prve obravnave se zakonodajni postopek konča: ponovno se lahko začne le z novim predlogom Komisije. Do januarja 2015 se je to zgodilo le enkrat – julija 2005 z direktivo o patentiranju programske opreme (direktiva o patentibilnosti računalniško izvedenih izumov). Stališče Sveta je zavrnila velika večina poslancev Evropskega parlamenta (648 za, 14 proti in 18 vzdržanih glasov), kar je predlog popolnoma zatrlo. Ta primer je sprožil vprašanje o tem, ali Komisija lahko umakne predlog, ki je bil sprejet v prvi obravnavi. Medtem ko si Komisija pridržuje pravico do umika predloga na kateri koli stopnji, Parlament in Svet trdita, da je, ko Svet enkrat sprejme svoje stališče v prvi obravnavi, podlaga za preostanek postopka to besedilo in ne predlog Komisije; zato Komisija ne more umakniti besedila, ki si ga ne more več „lastiti“.
  26. Če Parlament do izteka roka ne sprejme nobene odločitve, velja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta iz prve obravnave.
  27. Če Parlament brez predlogov sprememb odobri stališce Sveta iz prve obravnave, je potrebna navadna večina glasujočih poslancev.
  28. Ko je zakonodajni akt sprejet, se predloži v podpis predsednikoma in generalnima sekretarjema Parlamenta in Sveta in se objavi v Uradnem listu.
  29. Nazadnje lahko Parlament predlaga spremembe stališča Sveta iz prve obravnave. Te morajo izpolnjevati merila za drugo obravnavo in poslanci Evropskega parlamenta morajo vsako odobriti z absolutno večino.
  30. O rezultatih glasovanja sta obveščena Svet in Komisija.
  31. Pogodba izrecno zahteva, da Komisija poda pisno mnenje o predlogih sprememb Parlamenta, to pa določa, na kakšen način bo Svet moral glasovati: če na primer želi Svet sprejeti predlog spremembe Parlamenta, o katerem je Komisija izrazila odklonilno mnenje, mora to odločitev sprejeti soglasno.
Nazaj na domačo stran     

#5 Druga obravnava v Svetu 

Celotno besedilo 
Svet ima tri mesece časa (z možnostjo podaljšanja na štiri), da preuči stališče Parlamenta iz druge obravnave. Obveščen je tudi o stališču Evropske komisije o predlogih sprememb Parlamenta iz druge obravnave. Svet lahko (1) potrdi vse predloge sprememb Parlamenta, kar pomeni, da je zakonodajni akt sprejet, ali (2) ne potrdi vseh predlogov sprememb. V slednjem primeru predsednik Sveta v dogovoru s predsednikom Parlamenta skliče sestanek spravnega odbora.
  1. Ko Svet uradno prejme predloge sprememb Evropskega parlamenta iz druge obravnave v vseh uradnih jezikih, začne teči rok druge obravnave v Svetu.
  2. Svet ima tri mesece časa (v nekaterih primerih štiri), da ukrepa.
  3. Svet lahko sprejme ali zavrne predloge sprememb Parlamenta. Pred odločitvijo prejme mnenje Komisije o teh predlogih sprememb.
  4. Postopek je podoben pripravi stališča Sveta v prvi obravnavi: pristojna delovna skupina pripravi stališče, ki se predloži Coreperju in ga Svet sprejme.
  5. Da bi Parlament in Svet uspešno zaključila pogajanja, začneta pogajanja v drugi obravnavi, ko je predlog v Parlamentu, predvsem v primerih, ko obstaja možnost dogovora v drugi obravnavi.
  6. Ti neformalni stiki lahko potekajo v obliki dvostranskih srečanj med predstavniki Parlamenta in predsedstvom Sveta ali, kar je pogosteje, v obliki neformalnih tristranskih srečanj, ki vključujejo Komisijo. Ker so takšna srečanja priložnostna, ni zapisanega pravila o „standardnem“ formatu zastopanosti, temveč velja splošno pravilo, da se jih udeležujejo poročevalec Parlamenta (ki ga po potrebi spremljajo poročevalci v senci iz drugih političnih skupin) in predsednik ustrezne delovne skupine Sveta, ki mu pomaga uprava Sveta. Komisijo običajno zastopajo uradniki, pristojni za zadevo, ob pomoči generalnega sekretariata Komisije in pravne službe.
  7. Namen teh stikov je doseči dogovor o svežnju predlogov sprememb, ki so sprejemljivi za Svet in Parlament. Pomembno je tudi mnenje Komisije, saj določa, na kakšen način bo Svet moral glasovati o predlogih sprememb Parlamenta.
  8. Če so dogovori uspešni, pošlje predsednik Coreperja predsedniku pristojnega parlamentarnega odbora pismo, v katerem se Svet obvezuje, da bo odobril predloge sprememb Parlamenta, če bodo v skladu s skupnim sporazumom Sveta in Parlamenta.
  9. Sporazumni predlogi sprememb se potem vložijo v odboru ali, kar je pogosteje, tik pred plenarnim zasedanjem. Na splošno jih v imenu svojih skupin podpišejo poročevalec in toliko poročevalcev v senci, kolikor je strank v sporazumu, kar zagotavlja največje možno jamstvo, da bo dosežena potrebna večina. Politične skupine v Parlamentu usklajujejo svoje glasovanje v korist sprejetja dogovorjenih sprememb s Svetom.
  10. Število potrebnih glasov v drugi obravnavi Sveta je odvisno od mnenja Komisije in predlogov sprememb Parlamenta. Predloge sprememb, o katerih Komisija poda pozitivno mnenje, lahko Svet odobri s kvalificirano večino. Predloge sprememb, o katerih Komisija poda negativno mnenje, mora Svet sprejeti s soglasjem.
  11. Če Svet odobri vse predloge sprememb Parlamenta iz druge obravnave, velja, da je zakonodajni akt sprejet. Zakonodajni akt podpišejo predsednika ter generalna sekretarja Evropskega Parlamenta in Sveta, nato pa se objavi v Uradnem listu.
  12. Če Svet ne odobri vseh predlogov sprememb Parlamenta, predsednik Sveta v dogovoru s predsednikom Evropskega parlamenta v šestih tednih (z možnostjo podaljšanja za dva tedna) od zavrnitve Sveta skliče sestanek spravnega odbora.
Nazaj na domačo stran     

#6 Sprava 

Celotno besedilo 
V šestih tednih (z možnostjo podaljšanja na osem tednov) od dne, ko Svet zavrne sprejetje stališča Parlamenta iz druge obravnave, predsednika Sveta in Evropskega parlamenta skličeta spravni odbor, v katerem je enako število poslancev Evropskega parlamenta in predstavnikov Sveta. Spravni odbor ima šest tednov časa (z možnostjo podaljšanja na osem tednov), da na podlagi stališč Parlamenta in Sveta iz druge obravnave določi skupno besedilo. Če spravni odbor (1) skupnega besedila ne odobri, predlagani zakonodajni akt ni sprejet in postopek je končan. Če spravni odbor (2) odobri skupno besedilo, ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu v tretjo obravnavo.
  1. Če Svet ne potrdi vseh predlogov sprememb Parlamenta iz druge obravnave, se skliče spravni odbor.
  2. V okviru spravnega odbora se sozakonodajaca – Evropski parlament in Svet – neposredno pogajata, da bi dosegla dogovor v obliki skupnega besedila.
  3. Spravni odbor je treba sklicati v šestih (ali v primeru dogovorjenega podaljšanja osmih) tednih po zaključku druge obravnave v Svetu in po tem, ko je bil Parlament uradno obveščen, da Svet ne bo sprejel predlogov sprememb Parlamenta iz druge obravnave.
  4. O vsakem zakonodajnem predlogu, za katerega je potreben spravni postopek, se razpravlja ločeno v namensko ustanovljenem spravnem odboru.
  5. Spravni odbor skliče predsednik Sveta v soglasju s predsednikom Parlamenta. Na splošno velja, da je odbor sklican, ko ima prvi sestanek.
  6. Od datuma prvega sestanka ima šest tednov časa (na pobudo Parlamenta ali Sveta in z njunim soglasjem je ta rok mogoče podaljšati za največ dva tedna), da se dogovori o skupnem besedilu in ga odobri.
  7. Preden odbor uradno začne s svojim delom, se najprej odvijejo pripravljalni trialogi in tehnični sestanki, ko je jasno, da Svet ne bo mogel sprejeti predlogov sprememb Parlamenta iz druge obravnave. Sestanki spravnega odbora lahko tudi prekinejo pogajanja v okviru trialogov.
  8. Na trialogih in tehničnih sestankih se zberejo manjše skupine pogajalcev iz Parlamenta, Sveta in Komisije in vsaka od njih poroča svoji delegaciji v spravnem odboru.
  9. Parlament v trialogih zastopajo predsednik delegacije v spravnem odboru, predsednik pristojnega parlamentarnega odbora in porocevalec, ki jim pomagajo clani sekretariata za spravo Parlamenta in, ce je potrebno, clan pravne službe.
  10. Parlament v trialogih zastopajo predsednik delegacije v spravnem odboru, predsednik pristojnega parlamentarnega odbora in poročevalec, ki jim pomagajo člani sekretariata za spravo Parlamenta in, če je potrebno, član pravne službe.
  11. Svet zastopa namestnik ali stalni predstavnik (predsednik Coreperja I oziroma II) države članice, ki takrat predseduje Svetu, pomagajo pa mu člani sekretariata Sveta, vključno z njegovo pravno službo.
  12. Evropsko komisijo zastopa generalni direktor oddelka, ki je pristojen za zadevo, ob pomoči strokovnjakov, pravnega oddelka Komisije in uprave.
  13. Neformalnih trialogov o tehničnih zadevah se običajno udeležujejo strokovnjaki in javni uslužbenci iz vseh treh institucij.
  14. Pogajanja na trialogih temeljijo na „delovnem dokumentu v štirih stolpcih“, ki podrobneje opredeljuje stališči Parlamenta in Sveta:
    1. stališče Sveta v prvi obravnavi,
    2. predloge sprememb Parlamenta v drugi obravnavi,
    3. stališče Sveta o predlogih sprememb Parlamenta (sprejetje, zavrnitev ali morebitno sporazumno besedilo),
    4. stališče delegacije Parlament o predlogih Sveta.
  15. Med pogajanji si obe delegaciji prizadevata doseči kompromis v zvezi s predlogi sprememb, pri katerih so še naprej prisotne razlike. V ta namen se lahko manjšim delovnim skupinam na politični ali tehnični ravni naroči dodatno podrobno pripravljalno delo.
  16. Pogajalci predložijo rezultate vsakega trialoga delegacijama Parlamenta in Sveta, da jih potrdita. Po potrebi se organizirajo dodatni trialogi ali neuradni sestanki.
  17. Sam spravni odbor je sestavljen iz dveh številčno enakih delegacij Evropskega parlamenta in Sveta.
    1. Delegacijo Sveta sestavlja en predstavnik vsake države članice (ministri ali, kar je bolj običajno, predstavniki držav članic v Coreperju). Delegacijo Sveta vodi minister, ki predseduje Svetu, ki je pristojen za dano zadevo. Ukrepe sprejema s kvalificirano večino (razen za zadeve, v zvezi s katerimi zahteva Pogodba soglasje).
    2. Delegacijo Parlamenta sestavlja enako število poslancev Evropskega parlamenta – 28 – in 28 namestnikov (ki smejo glasovati samo, če član njihove politične skupine ni navzoč). Trije podpredsedniki Evropskega parlamenta so stalni člani spravnega odbora in mu izmenično sopredsedujejo. Drugih 25 poslancev Evropskega parlamenta v delegaciji imenujejo politične skupine, in sicer sorazmerno s številčnostjo vsake skupine v Parlamentu. Večina ponavadi prihaja iz parlamentarnega odbora, pristojnega za dano zadevo. V večini primerov si delegacija prizadeva delovati na podlagi soglasja. V primeru glasovanja se odločitve delegacije sprejemajo z večino njenih članov (tj. trenutno 15 glasov). Več informacij o delegaciji Parlamenta v spravnem odboru je spodaj.
    3. Tudi Komisija, ki jo načeloma zastopa pristojni komisar za dano zadevo, sodeluje v postopkih spravnega odbora, kjer si prizadeva uskladiti stališči Parlamenta in Sveta.
  18. Tako kot pri trialogih je glavno delovno gradivo skupni delovni dokument v štirih stolpcih (glejte točko 13), ki je preveden v vse uradne jezike. Odbor ima na voljo tudi predlog Komisije in njeno mnenje o predlogih sprememb Parlamenta iz druge obravnave.
  19. Spravnemu odboru skupaj predsedujeta podpredsednik Parlamenta in minister države članice, ki predseduje Svetu Evropske unije. Izmenično zaseda v prostorih Parlamenta in Sveta, največkrat v Bruslju.
  20. Večina sestankov spravnega odbora se začne s trialogom, kjer oba sozakonodajalca obrazložita svoje stališče na podlagi mandatov svojih institucij. Komisija ima vlogo pospeševalca.
  21. Institucija, ki gosti prvi sestanek spravnega odbora, mora urediti skupno besedilo in spremno pismo; ko Parlament in Svet dokončno sprejmeta zakonodajni akt, pa mora poskrbeti, da akt podpišeta predsednika obeh institucij in da se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
  22. Če delegaciji Parlamenta in Sveta v spravnem odboru ne dosežeta dogovora, predlog v celoti propade. Nov postopek se lahko začne šele na podlagi novega predloga Komisije. Do januarja 2015 so bili samo štirje primeri, ko spravni odbor ni dosegel dogovora o skupnem besedilu: telefoniranje (1994), odbor za vrednostne papirje (1998), direktiva o delovnem času (2009) in uredba o novih živilih (2011).
  23. Če delegaciji Parlamenta in Sveta dosežeta dogovor, mora spravni odbor odobriti „skupno besedilo“. Delegacija Sveta ga odobri s kvalificirano večino (ali s soglasjem, če je tako predvideno s Pogodbo), medtem ko delegacija Parlamenta odloča z navadno večino svojih članov.
  24. Takoj ko je v spravnem odboru dosežen sporazum o skupnem besedilu (ali pozneje v izmenjavi pisem med sopredsednikoma odbora), generalni sekretariat tiste institucije, kjer je potekal prvi sestanek, pripravi osnutek zakonodajnega besedila, načeloma v jeziku, ki se je uporabljal med pogajanji. Začasna različica se objavi na spletni strani Parlamenta, takoj ko je to mogoče po končanih pogajanjih, in sicer na naslovu: http://www.europarl.europa.eu/code/default_en.htm.
  25. Po pravnem/jezikovnem pregledu se zagotovi, da je dokument na voljo v vseh uradnih jezikih EU.
  26. Sopredsednika spravnega odbora pošljeta skupno besedilo skupaj s spremnim pismom predsedniku Parlamenta in predsedniku Sveta Evropske unije. Temu pismu se priložijo morebitne izjave institucij. Pismo se pošlje v vednost tudi predstavniku Komisije, ki je sodeloval v spravnem odboru.
  27. Dogovor, ki so ga dosegli v spravnem odboru, morata potrditi celoten Parlament in Svet. Instituciji ločeno glasujeta o skupnem besedilu brez možnosti vlaganja dodatnih predlogov sprememb.
Delegacija Parlamenta v spravnem odboru
  1. Evropski parlament v spravnem postopku zastopa delegacija, ki jo sestavlja enako število poslancev Parlamenta, kot je število članov Sveta. Za vsak spravni postopek se imenuje druga delegacija. Njena naloga je, da pri pogajanjih s Svetom zastopa celoten Parlament.
  2. Konferenca predsednikov na začetku vsakega mandata, ali če pride v zakonodajnem obdobju do večjih sprememb v celotni politični sestavi Evropskega parlamenta, določi politično sestavo delegacij v spravnem odboru, ki ustreza relativni moči političnih skupin.
  3. Na osnovi politične sestave Parlamenta po volitvah maja 2014 so parlamentarne delegacije v spravnem odboru sestavljene tako:
    • ELS: 9 članov,
    • S&D: 8 članov,
    • ECR: 3 članov,
    • ALDE: 2 člana,
    • GUE/NGL: 2 člana,
    • Zeleni: 2 člana,
    • EFDD: 2 člana
  4. Trije podpredsedniki, ki so posebej pristojni za spravo, so vključeni v vsako delegacijo in v kvoto članov iz vsake politične skupine. Vsako delegacijo vodi eden od treh podpredsednikov: med sabo določijo, kdo bo odgovoren za kateri spravni postopek in posledično, kdo bo predsedoval kateri delegaciji. Poročevalec(-lci) in predsednik pristojnega parlamentarnega odbora sta tudi člana delegacije po dolžnosti, vključena v kvoto svoje politične skupine.
  5. Preostale člane delegacije imenuje vsaka politična skupina za posamezni spravni postopek. Večina jih pripada pristojnemu odboru ali odborom, ki so podali svoje mnenje. Če gre za postopek s pridruženimi odbori, mora biti v delegaciji Parlamenta poročevalec iz vsakega pridruženega odbora. Politične skupine morajo imenovati tudi enako število namestnikov, ki lahko dejavno sodelujejo pri delu delegacije, vendar lahko glasujejo samo, če nadomeščajo polnopravnega člana.

Organizacija delegacije

  1. Delegacija Parlamenta skliče ustanovni sestanek, na katerem pooblasti pogajalsko skupino – običajno podpredsednika, ki predseduje delegaciji, predsednika pristojnega odbora in poročevalca(-ce) –, da bi se tristranski sestanki lahko začeli.
  2. Komisija je navzoča na tem in na vseh nadaljnjih sestankih delegacije Parlamenta. Njeni predstavniki morajo predstaviti in obrazložiti mnenje Komisije o predlogih sprememb Parlamenta iz druge obravnave in po možnosti posredovati tudi podatke o tekočih dogajanjih v Svetu, s katerimi so seznanjeni.
  3. Člani delegacije na zaporednih sestankih stalno spremljajo napredovanje spravnega postopka.
  4. Glavni cilj sestankov delegacije je obnoviti mandat pogajalske skupine in obravnavati sporazumna besedila. Odobrijo se nekatere spremembe ali sporazumni predlogi sprememb, za kar je potrebno splošno soglasje. Če ostajajo nerešena vprašanja, delegacija naroči pogajalski skupini, kako naj nadaljuje pogajanja s Svetom. Delegacija Parlamenta obravnava tudi postopkovna vprašanja, na primer ali je treba sklicati dodaten trialog ter ali se lahko skliče spravni odbor in, če se lahko, kdaj.
  5. Ob koncu spravnega postopka delegacija uradno sprejme ali zavrne doseženi dogovor. Prizadeva si za soglasno rešitev. Če pa je kljub temu potrebno glasovanje, je za sprejetje potrebna absolutna večina članov (vsaj 15 od 28 možnih).
  6. Delegaciji pomagajo ustrezna služba uprave Parlamenta, sekretariat za spravo in soodločanje ter specializirane službe: npr. pravna služba, odvetniki-lingvisti in tiskovna služba.
Nazaj na domačo stran     

#7Tretja obravnava v Evropskem parlamentu in Svetu 

Celotno besedilo 
Skupno besedilo se istočasno pošlje Parlamentu in Svetu, da ga odobrita. Ni določeno, po kakšnem zaporedju bi sozakonodajalca morala odločati. Imata šest (ali na podlagi skupnega dogovora osem) tednov časa, da se odločita, besedila pa ne moreta spreminjati. Parlament ima pred glasovanjem o skupnem besedilu razpravo na plenarnem zasedanju. Če Parlament in Svet odobrita skupno besedilo, je zakonodajni predlog sprejet. Če ga eden ali oba zavrneta ali če ni pravočasnega odziva, zakonodaja ni sprejeta in postopek je končan. Ponovno se lahko začne šele z novim predlogom Komisije.
  1. Če spravni odbor odobri skupno besedilo, ga morata potrditi celotni Evropski parlament in Svet v tretjih obravnavah. Obe instituciji ločeno glasujeta o skupnem besedilu in tega besedila ni mogoče dodatno spreminjati.
  2. Po uspešnem zaključku spravnega postopka se pripravi osnutek skupnega besedila na podlagi skupnega delovnega dokumenta in morebitnih sprememb, dogovorjenih v spravnem postopku. Osnutek se najprej izdela v enem jeziku, nato pa prevede v ostale uradne jezike. Članom delegacije se pošlje različica osnutka skupnega besedila v izvirnem jeziku.
  3. Dokončno oblikovano skupno besedilo, ki sta ga Parlament in tudi Svet pravno in jezikovno pregledala, sopredsednika spravnega odbora formalno pošljeta predsedniku Parlamenta in predsedniku Sveta Evropske unije. Njunemu pismu se priložijo morebitne izjave institucij.
  4. Tretja obravnava poteka v roku šestih tednov od datuma tega pisma. Ta rok se lahko podaljša za največ dva tedna na pobudo Parlamenta ali Sveta in na podlagi njunega soglasja.

Parlament

  1. Člani delegacije Evropskega parlamenta v roku šestih tednov (ki se lahko podaljša na osem tednov) prejmejo končno skupno besedilo v svojih jezikih skupaj s poročilom, v katerem so predstavljene različne stopnje in rezultati spravnega postopka, vključno z rezultati glasovanja delegacije ob zaključku spravnega postopka. Končno skupno besedilo, poročilo, ki ga pripravita poročevalec in predsednik delegacije, spremno pismo in morebitne izjave institucij se nato pošljejo službam Evropskega parlamenta za zasedanje. Na tej točki se skupno besedilo v različnih jezikovnih različicah objavi na spletni strani Parlamenta.
  2. Pred glasovanjem o skupnem besedilu poteka na plenarnem zasedanju razprava o izidu pogajanj in dogovoru, ki je bil (ali ni bil) dosežen s Svetom. Razprava se navadno začne z izjavami podpredsednika, ki je predsedoval delegaciji, in poročevalca. Poslanci nato glasujejo o skupnem besedilu. Sprejet je z navadno večino oddanih glasov; sicer je skupno besedilo zavrnjeno.

Svet

  1. Skupno besedilo mora potrditi tudi Svet, ki navadno raje glasuje po tretji obravnavi Parlamenta. Svet odloča s kvalificirano večino.
  2. Odobritev skupnega besedila v Svetu načeloma ne predstavlja težave, saj delegacijo Sveta v spravnem odboru sestavlja po en predstavnik vsake države članice. Svet do zdaj še ni zavrnil dogovora, doseženega s spravo.
  3. Če katera koli institucija skupnega besedila ne odobri, se zakonodajni postopek konča; ponovno se lahko začne le z novim predlogom Komisije.
  4. Če je besedilo sprejeto tako v Parlamentu kot v Svetu, se predloži v podpis predsednikoma in generalnima sekretarjema Evropskega parlamenta in Sveta, nato pa objavi v Uradnem listu.
 
Nazaj na domačo stran      
Ta članek v obliki PDF 

Pogodba 

Prečiščena različica pogodbe o delovanju Evropske Unijesl : Člen 294 (prejšnji člen 251 PES)

  1. Kadar se Pogodbi glede sprejetja akta sklicujeta na redni zakonodajni postopek, se uporablja v nadaljevanju navedeni postopek.
  2. Komisija poda predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.

Prva obravnava

  1. Evropski parlament sprejme stališče v prvi obravnavi in ga pošlje Svetu.
  2. Če Svet odobri stališče Evropskega parlamenta, je akt sprejet v besedilu, ki ustreza temu stališču.
  3. Če Svet ne odobri stališča Evropskega parlamenta, sprejme svoje stališče v prvi obravnavi in ga pošlje Evropskemu parlamentu.
  4. Svet izčrpno obvesti Evropski parlament o razlogih za sprejetje svojega stališča v prvi obravnavi. Komisija izčrpno obvesti Evropski parlament o svojem stališču.

Druga obravnava

  1. Če Evropski parlament v treh mesecih po takem obvestilu:
    1. odobri stališče Sveta v prvi obravnavi ali se ne izreče, se šteje, da je bil zadevni akt sprejet v besedilu, ki ustreza stališču Sveta;
    2. z večino svojih članov zavrne stališče Sveta v prvi obravnavi, se šteje, da predlagani akt ni sprejet;
    3. z večino svojih članov predlaga spremembe stališča Sveta v prvi obravnavi, se tako spremenjeno besedilo pošlje Svetu in Komisiji, ki o teh spremembah da svoje mnenje.
  2. Če Svet v treh mesecih po prejemu sprememb Evropskega parlamenta s kvalificirano večino:
    1. odobri vse spremembe, se šteje, da je akt sprejet;
    2. ne odobri vseh sprememb, predsednik Sveta v dogovoru s predsednikom Evropskega parlamenta v šestih tednih skliče sestanek spravnega odbora.
  3. Svet o spremembah, o katerih je Komisija dala negativno mnenje, odloča soglasno.

Spravni postopek

  1. Spravni odbor, ki ga sestavljajo člani Sveta ali njihovi predstavniki in enako število članov, ki predstavljajo Evropski parlament, ima nalogo, da na podlagi stališč Evropskega parlamenta in Sveta v drugi obravnavi v šestih tednih po sklicu, s kvalificirano večino članov Sveta ali njihovih predstavnikov in z večino članov, predstavnikov Evropskega parlamenta doseže soglasje o skupnem predlogu.
  2. Komisija sodeluje pri delu spravnega odbora ter daje vse potrebne pobude za približanje stališč Evropskega parlamenta in Sveta.
  3. Če spravni odbor v šestih tednih po sklicu ne odobri skupnega predloga, se šteje, da predlagani akt ni sprejet.

Tretja obravnava

  1. Če spravni odbor v tem roku odobri skupni predlog, lahko Evropski parlament, ki odloča z večino oddanih glasov, in Svet, ki odloča s kvalificirano večino, v šestih tednih od odobritve skupnega predloga, sprejmeta akt v skladu s skupnim predlogom. Če tega ne storita, se šteje, da akt ni sprejet.
  2. Trimesečni in šesttedenski rok iz tega člena se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljšata za največ en mesec oziroma dva tedna.

Posebne določbe

  1. Kadar je v primerih, predvidenih v Pogodbah, zakonodajni akt predložen v redni zakonodajni postopek na pobudo skupine držav članic, po priporočilu Evropske centralne banke ali na zahtevo Sodišča, se odstavek 2, drugi stavek odstavka 6 in odstavek 9 ne uporabljajo.

Evropski parlament in Svet v takih primerih Komisiji pošljeta predlagani akt s svojimi stališči v prvi in drugi obravnavi. Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo med postopkom zaprosita za mnenje, ki ga Komisija lahko da tudi na lastno pobudo. Prav tako lahko, če meni, da je to potrebno, sodeluje v spravnem odboru v skladu z odstavkom 11.


EN C 326/174 Official Journal of the European Union 26.10.2012

 
Ta članek v obliki PDF  Področja, za katera se uporablja redni zakonodajni postopek (PDF) Priročnik o rednem zakonodajnem postopku, Svet, 2010  

Slovar 

absolutna večina (v Evropskem parlamentu) 

Absolutna večina je večina vseh poslancev Evropskega parlamenta (vključno s tistimi, ki so odsotni ali ne glasujejo).V sedanji sestavi s 751 poslanci je prag za absolutno večino 376 glasov.

Amsterdamska pogodba 

Amsterdamska pogodba je začela veljati 1. maja 1999. Njen namen je bila reforma institucij EU v okviru priprav na pristop prihodnjih držav članic. Spremenila, preštevilčila in prečistila je pogodbi o EU in EGS ter razširila uporabo postopka soodločanja.

bela knjiga 

Bela knjiga Komisije je dokument, ki vsebuje predloge za ukrepe EU na določenem področju. V nekaterih primerih sledi zeleni knjigi, s katero se začne postopek posvetovanja na evropski ravni. Če Svet sprejme belo knjigo z odobravanjem, lahko to vodi v akcijski program Unije na zadevnem področju.

direktiva 

"Direktiva" je zakonodajni akt, ki določa cilj, ki ga morajo doseči vse države članice EU, vendar način prepušča posameznim državam članicam.

državljanska pobuda 

Državljanska pobuda določa, da lahko en milijon državljanov iz najmanj četrtine držav članic EU pozove Evropsko komisijo, naj pripravi predloge za nove zakone na področjih, za katera ima pooblastila.

Evropska centralna banka 

Evropska centralna banka upravlja z enotno valuto EU – evrom – in poskuša zagotavljati stabilnost cen v EU. Zadolžena je za oblikovanje in izvajanje ekonomske in denarne politike EU. Je ena od sedmih institucij EU.

Evropska investicijska banka 

Evropska investicijska banka (EIB) podpira projekte v državah EU ter vlaga v prihodnje države članice in države partnerice. Namesto financiranja iz proračuna EU si denar sposoja na kapitalskih trgih in ga pod ugodnimi pogoji posoja projektom, ki so v skladu s cilji politik EU. Je v lasti vseh 28 držav članic EU.

Evropska komisija 

Evropska komisija je izvršni organ EU in zastopa interese EU kot celote. Predlaga novo zakonodajo in zagotavlja njeno pravilno izvajanje. Je ena od sedmih institucij EU.

Evropski ekonomsko-socialni odbor 

Evropski ekonomsko-socialni odbor je posvetovalno telo Evropske unije. Šteje 353 članov, ki zastopajo civilno družbo, delodajalce in delavce. Z njim se je treba posvetovati pri odločitvah EU v zvezi z gospodarstvom in socialno politiko.

Evropski parlament 

Evropski parlament je sestavljen iz 751 neposredno izvoljenih poslancev iz 28 držav in predstavlja državljane EU. Skupaj s Svetom opravlja funkcijo sozakonodajalca pri skoraj celotni zakonodaji EU. Druge institucije EU so odgovorne pred njim. Je ena od 7 institucij EU.

Evropski svet 

Evropski svet sestavljajo predsedniki držav oziroma vlad držav članic. Sprejema odločitve o širokih političnih prioritetah in pomembnih pobudah. Nima zakonodajne moči. Je ena od sedmih institucij EU.

Evropsko računsko sodišče 

Evropsko računsko sodišče revidira finance EU. Njegov namen je izboljšati finančno upravljanje EU in poročati o porabi javnih sredstev. Je ena od sedmih institucij EU.

generalni sekretar Evropskega parlamenta 

Najvišji uradnik Parlamenta, ki je odgovoren za njegovo upravljanje. Zagotavlja nemoten potek parlamentarnih dejavnosti pod vodstvom predsednika in predsedstva Parlamenta. Skupaj s predsednikom preverja in podpisuje vse akte, ki sta jih skupaj sprejela Parlament in Svet.

generalni sekretar Sveta 

Vodja Generalnega sekretariata Sveta, ki pomaga Svetu in Evropskemu Svetu. Skupaj s predsednikom Sveta podpisuje vse akte, ki sta jih skupaj sprejela Parlament in Svet.

javno posvetovanje 

V primeru javnega posvetovanja Evropska komisija pozove razne zainteresirane strani, kot so javni organi, organi držav članic, podjetja, (zasebne) organizacije, industrijska združenja in državljani, naj ji pošljejo svoje mnenje o predlagani zakonodaji. Običajno imajo obliko vprašalnika z odprtimi in zaprtimi vprašanji.

Kolegij komisarjev 

Kolegij je sestavljen iz 28 evropskih komisarjev.

komisar 

Evropsko komisijo sestavljajo komisarji, vsakemu od njih pa predsednik Komisije določi odgovornost za specifično politično področje. Trenutno je komisarjev 28: po eden iz vsake države članice.

konferenca predsednikov 

Konferenca predsednikov je pristojna za organizacijo dela EP in zakonodajno načrtovanje, določanje pristojnosti odborov ter delegacij in njihove sestave ter za odnose z drugimi institucijami Evropske unije, nacionalnimi parlamenti in tretjimi državami. Sestavljajo jo predsednik parlamenta in predsedniki političnih skupin.

konferenca predsednikov odborov 

Konferenca predsednikov parlamentarnih odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in začasnih odborov. Njena naloga je izboljšati sodelovanje med odbori Evropskega parlamenta.

kvalificirana večina v Svetu 

Kvalificirana večina v Svetu zahteva 55 odstotkov držav članic, torej najmanj 16, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, lahko oblikujejo najmanj štiri članice Sveta.

Lizbonska pogodba 

Lizbonska pogodba je začela veljati 1. decembra 2009. Sestavljena je iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Lizbonska pogodba je povečala pooblastila Evropskega parlamenta, spremenila postopke glasovanja v Svetu, uvedla državljansko pobudo, ustvarila stalni položaj predsednika Evropskega sveta, novega visokega predstavnika za zunanje zadeve in novo Evropsko službo za zunanje delovanje ter jasneje opredelila, katere pristojnosti ima EU, katere države članice in katere so deljene. Soodločanje je preimenovala v redni zakonodajni postopek in povečala število področij, pri katerih se ta uporablja.

Maastrichtska pogodba 

Maastrichtska pogodba ali pogodba o Evropski uniji je začela veljati 1. novembra 1993. Ustanovila je Evropsko unijo (prej je bila EU znana kot Evropske skupnosti), uvedla postopek soodločanja in sodelovanje med vladami EU na področju obrambe, pravosodja in notranjih zadev. Tlakovala je pot ekonomski in monetarni uniji ter uvedla elemente politične unije (državljanstvo, skupna zunanja in notranja politika).

mnenje (odbora) 

Parlamentarni odbor, ki je pristojen za neko vprašanje, lahko druge odbore prosi za njihova mnenja. Predsedniki in pripravljavci mnenj teh odborov so pogosto povabljeni na zasedanja pristojnega odbora. Mnenje je pogosto pripravljeno v obliki pisnega poročila.

navadna večina (v Evropskem parlamentu) 

Predlog, ki je sprejet z navadno večino, se sprejme, če je število glasov za večje od števila glasov proti.

obravnava 

Parlamentarni odbor lahko organizira obravnavo s strokovnjaki, če meni, da bo to koristno za njegovo delo. Te obravnave so običajno javne.

Odbor regij 

Odbor regij je posvetovalni organ EU, sestavljen iz 353 predstavnikov lokalnih in regionalnih organov. Med sprejemanjem zakonodaje EU se je treba z njim posvetovati na naslednjih področjih: ekonomska in socialna kohezija, vseevropska infrastrukturna omrežja, zdravstvo, izobraževanje in kultura, politika zaposlovanja, socialna politika, okolje, poklicno usposabljanje in promet.

Odbor stalnih predstavnikov - COREPER 

Odbor Sveta, ki ga sestavljajo stalni predstavniki držav članic, ki pripravljajo vse delo Sveta. COREPER I sestavljajo namestniki stalnih predstavnikov, COREPER II pa stalni predstavniki.

Odbor v Evropskem parlamentu 

V 20 stalnih odborih Parlamenta poslanci pripravljajo, spreminjajo in sprejemajo zakonodajne predloge, o katerih nato med plenarnimi zasedanji glasuje Evropski parlament kot celota. Politična sestava odborov odraža sestavo Parlamenta. Parlament lahko ustanovi pododbore, posebne začasne odbore in preiskovalne odbore.

oranžni karton 

Ko Komisija predstavi nov zakonodajni predlog, ga pošlje nacionalnim parlamentom. Če je večina nacionalnih parlamentov mnenja, da osnutek zakonodaje ni v skladu z načelom subsidiarnosti, mora Komisija ponovno preučiti predlog. Če ga ne spremeni, mora svojo odločitev utemeljiti z obrazloženim mnenjem. Če Svet in Parlament glasujeta proti predlogu med prvo obravnavo, se predlog opusti.

parlamentarna vprašanja 

Poslanci naslavljajo parlamentarna vprašanja na druge institucije in organe EU. Prejemnik mora podati odgovor v za to določenem roku. Parlamentarna vprašanja so neposredna oblika parlamentarnega nadzora nad drugimi institucijami in organi EU.

peticije Evropskemu parlamentu 

Vsak državljan EU, prebivalec, podjetje, organizacija ali združenje s sedežem v EU lahko pošlje peticijo Evropskemu parlamentu na vsako temo, ki spada v neposredno pristojnost EU in ki jih neposredno zadeva. S takšnimi peticijami lahko Evropski parlament opozori na katerokoli kršitev pravic državljanov EU s strani države članice, lokalnih oblasti ali druge institucije.

pisna izjava 

Pisna izjava je besedilo z najmanj 200 besedami o zadevi, ki sodi med dejavnosti EU, ki jo vloži do pet poslancev Parlamenta. Če jo podpiše večina poslancev, se posreduje instituciji, na katero je naslovljena. Poslanci lahko s pisnimi izjavami začnejo ali obnovijo razpravo o zadevi, ki sodi v pristojnost EU.

plenarno zasedanje 

Plenarna zasedanja Parlamenta 12-krat letno potekajo v Strasbourgu, krajša plenarna zasedanja pa tudi v Bruslju. Na plenarnih zasedanjih se zbere vseh 751 poslancev, da bi razpravljali in glasovali o zakonodaji EU in sprejemali stališča o političnih vprašanjih.

Pogodba iz Nice 

Pogodba iz Nice je začela veljati 1. februarja 2003. Njen namen je bil reforma institucij, da bi lahko EU učinkovito delovala tudi po tem, ko število držav članic doseže 25. Uvedla je možnosti za spreminjanje sestave Komisije in spremenila sistem glasovanja v Svetu.

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) 

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) je nastala iz Rimske pogodbe, ki je bila sklenjena leta 1958, a je bila od takrat močno spremenjena. Določa podrobnosti v zvezi z organizacijo in delovanjem EU. Je ena od dveh temeljnih pogodb, na katerih danes temelji EU.

Pogodba o Evropski uniji (PEU) 

Lizbonska pogodba je Maastrichtsko pogodbo, ki je veljala od leta 1993, spremenila in preimenovala v Pogodbo o Evropski uniji. Ta ustanavlja EU kot pravno osebo, opredeljuje njene vrednote, cilje, institucije in pristojnosti. Je ena od dveh temeljnih pogodb, na katerih danes temelji EU.

Pogodbe 

Pogodba je obvezujoči sporazum med EU in državami članicami. Opredeljuje cilje EU, pravila institucij EU, način sprejemanja odločitev in razmerje med EU in državami članicami.

politična skupina 

Poslanci niso organizirani po narodnosti, pač pa po politični pripadnosti. V Evropskem parlamentu je trenutno 8 političnih skupin. Poslanci se lahko pridružijo katerikoli skupini. Nekateri poslanci niso povezani z nobeno skupino. Ti se imenujejo samostojni poslanci.

poročevalec 

Poslanec, ki ga imenuje parlamentarni odbor, pristojen za obravnavo zakonodajnega predloga, vodi predlog skozi EP in o njem pripravi poročilo.

poročevalec v senci 

Poročevalec v senci je poslanec, ki spremlja dokumentacijo ali poročilo EP v imenu politične skupine, ki ni poročevalčeva skupina.

poročilo 

Ko se predlog Komisije posreduje parlamentarnemu odboru, ta odbor imenuje poročevalca, ki pripravi poročilo; to poročilo je običajno sestavljeno iz predlogov sprememb k predlogu Komisije, obrazložitev predlogov sprememb in kratke obrazložitve, vključno s finančnim izkazom z oceno finančnega učinka predloga in njegovo združljivostjo z dolgoročnim proračunom.

poslanec Evropskega parlamenta 

Poslanci Evropskega parlamenta so neposredno izvoljeni s petletnim mandatom. Poslanci, ki jih je 751, zastopajo državljane EU.

pravica do pobude 

Pravica Komisije do pobude ji daje pooblastilo za pripravo predlogov bodisi zato, ker tako določajo Pogodbe, ali zato, ker Komisija meni, da je to potrebno. Svet in Evropski parlament lahko tudi pozoveta Komisijo, naj pripravi predloge.

predsednik Evropskega parlamenta 

Predsednik Evropskega parlamenta predseduje plenarnim zasedanjem, konferenci predsednikov in predsedstvu (ki je sestavljeno iz podpredsednikov EP) ter zastopa Parlament znotraj EU in na mednarodni ravni.

predsedstvo Sveta 

Država članica, ki predseduje Svetu Evropske unije, se menja vsakih 6 mesecev. Obstaja 10 sestav Sveta, vsaki pa predseduje pristojni minister iz države, ki trenutno predseduje Svetu, z izjemo Sveta za zunanje zadeve, ki mu stalno predseduje visoki predstavnik oz. predstavnica za zunanjo in varnostno politiko.

pridruženi odbor 

Če zadeva, o kateri razpravlja Parlament, sodi skoraj enakomerno v pristojnost dveh ali več odborov, se določi en pristojni odbor, drugi pa postanejo pridruženi odbori. Pristojni odbor in pridruženi odbori se dogovorijo o časovnem razporedu, na podlagi katerega potem sodelujejo, poročevalci pa se medsebojno obveščajo in se poskušajo vzajemno sporazumeti o besedilih, ki jih predlagajo odborom, in o stališčih v zvezi s predlogi sprememb. Območja pristojnosti si med seboj razdelijo.

redni zakonodajni postopek 

Z rednim zakonodajnim postopkom (prej soodločanje) Evropski parlament in Svet Evropske unije skupaj odločata o predlogih Komisije v zvezi s široko paleto področij (na primer ekonomsko upravljanje, priseljevanje, promet, okolje in zaščita potrošnikov). Na ta način se sprejme večina zakonodaje EU.

rumeni karton 

Ko Komisija predstavi nov zakonodajni predlog, ga pošlje nacionalnim parlamentom. Če je tretjina nacionalnih parlamentov mnenja, da osnutek zakonodaje ne upošteva načela subsidiarnosti, mora Komisija predlog ponovno pregledati, se odločiti, ali ga obdrži, spremeni ali umakne, ter utemeljiti svojo odločitev.

samoiniciativno poročilo 

Poleg zakonodajnih poročil lahko parlamentarni odbori pripravijo tudi „samoiniciativna poročila“ o vprašanjih, ki so v njihovi pristojnosti. S temi poročili se lahko osvešča o določeni temi.

sklep 

"Sklep" je obvezujoč za vse, na katere je naslovljen (npr. državo članico EU ali posamezno podjetje) in se neposredno uporablja.

skupina za medinstitucionalne odnose 

Organ Komisije, ki je odgovoren za usklajevanje političnih, zakonodajnih in upravnih odnosov z drugimi institucijami, zlasti z Evropskim parlamentom in Svetom. Sestavljajo ga člani kabinetov vseh komisarjev, ki so zadolženi za spremljanje medinstitucionalnih odnosov.

skupne seje odborov 

Če zadeve, ki jo Parlament prejme v obravnavo, ni mogoče dodeliti enemu samemu odboru, ker očitno spada v pristojnost več odborov, poročevalci pripravijo enoten osnutek poročila, o katerem pristojni odbori glasujejo na skupnih sejah, ki jih skupaj vodijo predsedniki teh odborov.

skupno besedilo 

Besedilo, ki ga sprejme odbor za sprave med spravnim postopkom. Parlament in Svet ločeno glasujeta o skupnem besedilu brez možnosti vlaganja dodatnih predlogov sprememb.

Sodišče Evropske unije 

Sodišče Evropske unije tolmači zakonodajo EU in zagotavlja, da se enako uporablja v vseh državah članicah. Pristojno je tudi za reševanje pravnih sporov med državami članicami, posamezniki, podjetji ali organizacijami ter institucijami EU. Je ena od sedmih institucij EU.

soglasje (v Svetu) 

Soglasje pomeni, da se morajo vse države članice sestati v Svetu in se dogovoriti glede predloga, preden ga je mogoče sprejeti. Po Lizbonski pogodbi le še majhno število politik velja za tako občutljivo, da o njih odloča s soglasjem.

soodločanje 

Strokovni izraz, ki se je prej uporabljal za to, kar se sedaj imenuje redni zakonodajni postopek. Neuradno je še vedno zelo razširjen.

sorazmernost 

Po načelu sorazmernosti mora biti delovanje EU omejeno na tisto, kar je nujno za doseganje ciljev iz Pogodb.

sprava 

Sprava je tretji in zadnji korak rednega zakonodajnega postopka. Do nje pride, če Parlament in Svet v prvih dveh obravnavah ne moreta doseči soglasja glede zakonodajnega predloga. Delegaciji Sveta in Parlamenta poskusita najti kompromis, ki bo sprejemljiv za oba.

spravni odbor 

Spravni odbor zaseda med spravnim delom rednega zakonodajnega postopka. Sestavljen je iz enakega števila predstavnikov držav članic in poslancev Parlamenta (trenutno 28/28). Odbor je zadolžen za pripravo skupnega besedila, ki ga nato predloži Svetu in Parlamentu v tretjo obravnavo.

spremenjeni predlog (predlog Komisije po prvi obravnavi v Evropskem parlamentu) 

Komisija lahko med prvo obravnavo v Parlamentu in prvo obravnavo v Svetu spremeni svoj predlog in vanj vključi predloge sprememb Parlamenta, ki po mnenju Komisije izboljšajo izvirni predlog in/ali pripomorejo k dogovoru med Parlamentom in Svetom.

subsidiarnost 

Po načelu subsidiarnosti EU ne sme ukrepati (razen na področjih, ki sodijo v njeno izključno pristojnost), razen če je ukrep EU bolj učinkovit kot ukrep na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Ves čas se preverja, ali so ukrepi na ravni EU upravičeni.

Svet Evropske unije 

Svet Evropske unije, splošno poznan kot Svet (prej Svet ministrov), predstavlja vlade držav članic EU. Svet skupaj z Evropskim parlamentom sprejema zakonodajo, ki jo predlaga Evropska Komisija. Je ena od sedmih institucij EU.

točka pod "A" 

Dnevni red Sveta se deli na točke pod "A" in "B". Točke pod "A" so tiste, pri katerih je bilo doseženo soglasje in jih je mogoče sprejeti brez razprave. To ne izključuje možnosti, da katerikoli član Sveta ali Komisije izrazi svoje mnenje, ko se o tej točki glasuje.

točka pod "B" 

Dnevni red Sveta se deli na točke pod "A" in "B". Točke pod "B" so tiste, glede katerih ni soglasja in o katerih bo potekala razprava. Pogosto gre za politično občutljive teme.

trialog 

Neformalna srečanja med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Njihov namen je doseči sporazum (v zvezi s svežnjem predlogov sprememb ali zakonodajnim besedilom), ki bo sprejemljiv za Svet in Parlament.

uradni jezik 

EU ima 24 uradnih jezikov: angleščino, bolgarščino, češčino, danščino, estonščino, finščino, francoščino, grščino, hrvaščino, irščino, italijanščino, latvijščino, litovščino, madžarščino, malteščino, nemščino, nizozemščino, poljščino, portugalščino, romunščino, slovaščino, slovenščino, španščino in švedščino. Vsa zakonodaja EU je objavljena v vseh uradnih jezikih.

Uradni list 

Uradni list Evropske unije (UL) vsebuje zakonodajo EU, informacije, objave in pripravljalne akte iz zakonodajnega postopka. Izide vsak delovnik v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Le pravni akti, ki so objavljeni v uradnem listu, so zavezujoči.

uredba 

„Uredba“ je oblika zakonodaje EU, ki se uporablja neposredno in ki je zavezujoča za vse države članice. Nacionalnim vladam ni treba posebej izvajati uredb EU.

zakonodaja EU 

Zakonodaja EU se deli na primarno in sekundarno. Pogodbe (primarna zakonodaja) so temelj vsega delovanja EU. Sekundarna zakonodaja EU – ki vključuje uredbe, direktive in sklepe – je izpeljana iz načel in ciljev, določenih v Pogodbah.

zelena knjiga 

Zelene knjige izdaja Evropska komisija, da bi spodbudila razpravo z zainteresiranimi stranmi na evropski ravni. Lahko vodijo do predlogov za ukrepe EU, ki se predstavijo v belih knjigah.

 
Ta članek v obliki PDF   

Deli