Mednarodni in kabotažni cestni promet

Mednarodni in kabotažni cestni prevoz blaga in potnikov sta bila postopoma liberalizirana na podlagi več evropskih zakonodajnih aktov.

Pravna podlaga in cilji

Naslov VI Lizbonske pogodbe, zlasti člen 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Cilj je vzpostaviti liberaliziran trg storitev cestnega prevoza, ki bo temeljil na prostem dostopu do opravljanja te dejavnosti in odpravi vseh omejitev za prevoznika v zvezi z njegovim državljanstvom ali okoliščino, da ima sedež v državi članici, ki ni država, v kateri se storitev izvaja.

Dosežki

1. Dostop do trga (in opravljanja dejavnosti) cestnega prevoza blaga

Na podlagi tožbe Evropskega parlamenta zaradi nedelovanja je Sodišče v svoji sodbi z dne 22. maja 1985 (61983CJ0013) navedlo, da Svet pred koncem prehodnega obdobja, določenega v Rimski pogodbi (31. decembra 1969) ni uvedel določb glede: (a) svobode opravljanja mednarodnih prevoznih storitev; in (b) dovoljenja za prevoznike s sedežem v eni državi članici, da opravljajo nacionalne prevozne storitve v drugih državah članicah. EU je sedaj odpravila praktično vse pomanjkljivosti na teh dveh področjih, ki jih je izpostavilo Sodišče.

a. Mednarodni cestni prevoz blaga za najem ali plačilo

Uredbo Sveta (EGS) št. 881/92 z dne 26. marca 1992 je bila povzeta obstoječa zakonodaja o čezmejnem prevozu med državami članicami, določen pa je bil tudi sistem dovoljenj Skupnosti, ki se izdajajo prevoznikom blaga. Ta pravila so urejala prevoze iz države članice ali vanjo oziroma skozi eno ali več držav članic. Sistem dovoljenj se je uporabljal tudi za prevoze med državo članico in tretjo državo, če je EU s tretjo državo sklenila sporazum. Medtem ko so bili dotlej prevozi blaga med dvema državama članicama možni le na podlagi dvostranskih sporazumov in so poleg tega zanje veljale tudi nekatere omejitve, so bile z omenjeno uredbo s 1. januarjem 1993 odpravljene vse količinske omejitve (kvote) in dvostranska dovoljenja. Kot del svežnja o cestnem prevozu iz leta 2009 je bila uredba nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1071/2009 (glej spodaj).

Uredbo (ES) št. 484/2002 z dne 1. marca 2002 je bilo uvedeno potrdilo za vse voznike, ki so državljani tretje države in ki jih je najel prevoznik, ki poseduje dovoljenje Skupnosti. Ta dokument se je uporabljal tako za mednarodni kot kabotažni prevoz. S tem ukrepom naj bi preprečili, da bi se s kratkoročnimi pogodbami najemalo nezakonito zaposlene voznike iz tretjih držav, ki bi delali za prenizko plačilo, kar bi izkrivljalo konkurenco in negativno vplivalo na varnost na cestah. Uredba je bila nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1072/2009 z dne 21. oktobra 2009, ki je še vedno veljavna (glej oddelek o svežnju o cestnem prevozu iz leta 2009).

Evropska komisija je predlagala revizijo uredb (ES) št. 1071/2009 in (ES) št. 1072/2009 v okviru zakonodajne pobude „Evropa v gibanju“. Predlog, ki je bil objavljen 31. maja 2017, nosi naslov: „Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1071/2009 in Uredbe (ES) št. 1072/2009 za njuno prilagoditev razvoju v sektorju“ (COM(2017)0281). Parlament je svoje stališče sprejel v prvi obravnavi aprila 2019, redni zakonodajni postopek pa še poteka (2017/0123(COD)).

Nazadnje je tu še Direktiva 2006/1/ES z dne 18. januarja 2006, s katero je urejen čezmejni najem vozil, najetih brez voznikov, za cestni prevoz blaga. Komisija je predlagala tudi revizijo te direktive prek zakonodajne pobude „Evropa v gibanju“. Tudi ta predlog je bil objavljen 31. maja 2017, nosi pa naslov: „Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2006/1/ES o uporabi vozil, najetih brez voznikov, za cestni prevoz blaga“ (COM(2017)0282). Parlament je svoje stališče sprejel v prvi obravnavi aprila 2019, redni zakonodajni postopek pa še poteka (2017/0113(COD)).

b. Kabotaža

Za ureditev kabotaže – to je storitev cestnega prevoza blaga znotraj države članice, ki jih izvaja prevozno podjetje s sedežem v drugi državi članici – je bila 25. oktobra 1993 sprejeta Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93. V praksi gre za storitve prevoznikov s sedežem v drugi državi članici, ki mednarodno vožnjo končajo v državi gostiteljici, kjer pred prihodom do meje opravijo dodaten prevoz, da se tako izognejo prazni vožnji med povratkom. Ta uredba je prevoznim podjetjem, ki jim je ena od držav članic izdala dovoljenje Skupnosti, omogočala izvajanje storitev cestnega prevoza blaga v drugih državah članicah pod pogojem, da jih izvajajo začasno. Z Uredbo št. 1072/2009 (člen 8(2)) je bil opuščen pojem kabotaže na splošno, ki ga je nadomestila ožja formulacija „kabotaže po mednarodnem prevozu“ (ki določa, da se v sedmih dneh po mednarodnem prevozu v državo članico gostiteljico kabotaže dovoli opravljanje do treh kabotaž). Te določbe v zvezi s kabotažo se uporabljajo od 14. maja 2010, vendar, kot je navedeno zgoraj, jih bo spremenil predlog Komisije COM(2017)0281, ko ga bosta sprejela Parlament in Svet.

c. Sveženj o cestnem prevozu z dne 21. oktobra 2009

Evropska unija je postopoma ustvarila okoliščine, ki so omogočile uvedbo liberaliziranega notranjega trga cestnega prevoza. Za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev pa je bilo treba nadalje harmonizirati socialne, tehnične in fiskalne pogoje. Oktobra 2009 je bil na podlagi kompromisa med Evropskim parlamentom in Svetom sprejet sveženj o cestnem prevozu, ki ga sestavljajo uredbe (ES) št. 1071/2009, št. 1072/2009 in št. 1073/2009, ki v celoti veljajo od 4. decembra 2011, s tem svežnjem so bila določena nova skupna pravila za mednarodni prevoz blaga in kabotažo. Uredba (ES) št. 1071/2009 je uvedla strožja pravila v zvezi z dostopom do opravljanja dejavnosti cestnega prevoza blaga in si prizadevala za posodobitev ugleda panoge cestnega prevoza. Določena so bila štiri merila kakovosti za dostop do opravljanja dejavnosti prevoza blaga: dober ugled, finančno stanje, strokovna usposobljenost ter dejanski in stalni sedež v eni od držav članic. Z Uredbo (ES) št. 1072/2009 so bila pravila v zvezi s kabotažo še dodatno strnjena in harmonizirana. Z njo je bila zlasti odpravljena pravna negotovost, s katero so se srečevali cestni prevozniki, saj sta bili združeni uredbi (EGS) št. 881/92 in št. 3118/93, hkrati pa je bila razveljavljena Direktiva 2006/94/ES (o določenih vrstah cestnega prevoza blaga). Uredba (ES) št. 1073/2009 se nanaša na prevoz potnikov (glej naslednji razdelek za dodatne informacije).

2. Postopna liberalizacija mednarodnega avtobusnega prevoza potnikov

Za razliko od cestnega prevoza blaga je bilo odpiranje trga prevoza potnikov počasnejše. Uredba (EGS) št. 684/92 z dne 16. marca 1992 je prispevala k odpiranju trga mednarodnega avtobusnega prevoza potnikov, saj je omogočila kateremu koli prevoznemu podjetju iz EU, da opravlja storitve potniškega prometa za več kot devet ljudi (skupaj z voznikom) med državami članicami. Ta uredba je bila dopolnjena in spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 11/98 z dne 11. decembra 1997, s katero je bila uvedena licenca Skupnosti, ki jo podjetju, ki opravljajo avtobusni prevoz potnikov za najem ali plačilo, izdajo pristojni organi države članice, v kateri ima podjetje sedež.

Uredbo Sveta (ES) št. 12/98 z dne 11. decembra 1997 je bila dovoljena kabotaža za vse občasne prevoze, posebne linijske prevoze (za določene vrste potnikov), če jih ureja pogodba, sklenjena med organizatorjem in prevoznikom (na primer prevoz delavcev ali študentov), ter linijske prevoze, če se zagotavljajo kot del mednarodnih linijskih prevozov (in ne ob koncu linijskega prevoza). Kabotaža potnikov se je podobno kot kabotaža za prevoz blaga opravljala le začasno.

S svežnjem o cestnem prevozu, sprejetem leta 2009, sta bili Uredba (EGS) št. 684/92 in Uredba Sveta (ES) št. 12/98 združeni v eno samo uredbo (Uredba (ES) št. 1073/2009) za pojasnitev in poenostavitev pravil za mednarodni cestni prevoz potnikov (avtobusni prevozi) na ozemlju EU in pogojev, pod katerimi lahko prevozniki iz druge države članice opravljajo nacionalne prevoze v državi članici. Uredba (ES) št. 1073/2009 potrjuje načelo prostega opravljanja storitev, hkrati pa določa pogoje za izdajo in odvzem dovoljenj Skupnosti, njihov rok veljavnosti ter podrobna pravila glede uporabe in oblike teh dovoljenj in njihovih overjenih kopij. Tudi v tem primeru je izvajanje storitve kabotaže potnikov, podobno kot pri prevozu blaga, dovoljeno, če to ni glavni namen prevozne storitve (tj. mora potekati po zaključku mednarodnega linijskega prevoza).

Uredba (ES) št. 1073/2009 je spremenila tudi Uredbo (ES) št. 561/2006 o harmonizaciji določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom. Prav tako je bila dopolnjena z Uredbo Komisije (EU) št. 361/2014 z dne 9. aprila 2014 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe (ES) št. 1073/2009 glede dokumentov za mednarodni avtobusni prevoz potnikov. Komisija želi kot del zakonodajnega programa za leto 2017 „Evropa v gibanju“ spremeniti Uredbo (ES) št. 561/2006 z naslednjim predlogom: „Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 glede minimalnih zahtev za najdaljši dnevni in tedenski čas vožnje, najkrajše odmore ter dnevni in tedenski čas počitka, ter Uredbe (EU) št. 165/2014 glede določanja položaja s tahografi“ (COM(2017)0277) (nadaljnje informacije o tahografih in števcih prevožene poti 3.4.3). Parlament je svoje stališče sprejel v prvi obravnavi aprila 2019, redni zakonodajni postopek pa še poteka (2017/0122(COD)).

Parlament je svoje stališče o predlogu Komisije za spremembo Uredbe (ES) št. 1073/2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov (COM(2017)0647) sprejel na prvi obravnavi februarja 2019. Redni zakonodajni postopek še poteka (2017/0288(COD)).

Vloga Evropskega parlamenta

Na področju cestnega prevoza je Parlament s številnimi resolucijami in poročili pozival in podpiral postopno odpiranje trgov prevoza blaga in potnikov v cestnem prometu. Pri tem je vedno znova opozarjal, da sta hkrati potrebni tudi liberalizacija in harmonizacija, poudarjal pa je tudi socialne vidike in varnost v prometu. Zlasti v zvezi s kabotažo blaga se je zavzel za večjo liberalizacijo, da bi se tako tovornjaki redkeje vračali prazni (glej odstavek 18 resolucije z dne 6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa[1]). Poleg tega je v svoji resoluciji z dne 15. decembra 2011 o načrtu za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu[2] Parlament Komisijo pozval, naj pred koncem leta 2013 pripravi poročilo o stanju na trgu cestnega prevoza v Skupnosti. V tem poročilu naj bi Komisija ocenila, ali je bil dosežen zadosten napredek pri harmonizaciji pravil, zlasti na področju socialne zakonodaje in varnosti, da bi bilo mogoče preučiti nadaljnje odpiranje domačih trgov cestnega prometa, vključno z odpravo omejitev kabotaže. Komisija je v zvezi s tem naredila prvi korak junija 2012, ko je objavila poročilo skupine na visoki ravni, v katerem je priporočila postopno odpiranje evropskega trga za cestni prevoz blaga. Skupina na visoki ravni je priporočila zlasti uvedbo dveh različnih vrst kabotaže: (1) kabotažo, ki je omejena na krajše obdobje in je povezana z mednarodnim prevozom, in (2) kabotažo, ki ni povezana z obstoječim mednarodnim prevozom in bi jo bilo treba registrirati, da bi tako zagotovili, da se za zadevnega voznika uporabijo določbe delovnega prava, ki veljajo v državi gostiteljici. Komisija je nato 14. aprila 2014 objavila poročilo o stanju na trgu cestnega prevoza v Uniji.

resoluciji z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu[3] je Parlament med drugim pozval k boljšemu izvajanju in po potrebi k pojasnitvi ali pregledu skupnih predpisov glede dostopa do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga. S tem je pozval Komisijo, naj sprejme ukrepe proti nezakoniti praksi, ki vodi k nelojalni konkurenci in spodbuja socialni damping. V zvezi s tem Parlament priporoča sprejetje socialnega kodeksa, ki bi obravnaval tudi problem prikrite samozaposlitve, da bi bolje upoštevali poseben položaj delavcev v mednarodnem cestnem prometu in zagotovili pošteno konkurenco. Parlament je 18. maja 2017 sprejel še resolucijo o cestnem prometu v Evropski uniji[4], ki zajema vprašanja, kot so izboljšanje konkurenčnosti in inovacij v cestnem sektorju, lajšanje čezmejne mobilnosti na cesti, izboljšanje socialnih pogojev in varnostnih predpisov ter spodbujanje cestnega prometa z nizkimi emisijami.

Na seji 20. junija 2017 je odbor TRAN razpravljal o poročilu Komisije (COM(2017)0116) o Uredbi (ES) št. 1071/2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika.

 

[1]UL C 351 E, 2.12.2011, str. 13.
[2]UL C 168 E, 14.6.2013, str. 72.
[3]UL C 316, 22.9.2017, str. 155.
[4]UL C 307, 30.8.2018, str. 123.

Esteban Coito