Proračun EU se skoraj izključno (99 %) financira iz virov lastnih sredstev. Letni prihodki morajo v celoti pokriti letne odhodke. O sistemu virov lastnih sredstev odloča Svet s soglasjem, pri čemer upošteva mnenje Evropskega parlamenta, države članice pa ga morajo ratificirati.

Pravna podlaga

  • Člena 311 in 332(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter člena 106a in 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;
  • Sklep Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[1], Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije[2] in Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev[3]. Ti pravni akti so, potem ko so bili ratificirani, začeli veljati 1. oktobra 2016 in se uporabljajo retroaktivno od 1. januarja 2014.

Cilj

Zagotoviti Evropski uniji finančno samostojnost v mejah proračunske discipline.

Kako deluje?

Medtem ko je imela Evropska skupnost za premog in jeklo že od samega začetka zagotovljena lastna sredstva, pa so Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za atomsko energijo (Euratom) prek prispevkov sprva financirale države članice. EGS so bila lastna sredstva zagotovljena s sklepom z dne 21. aprila 1970 o virih lastnih sredstev. Lastna sredstva za kritje letnih odobritev plačil so trenutno omejena na največ 1,20 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU[4]. V praksi je v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (1.4.3) zgornja meja določena pri približno 1 % BND EU. Ker mora biti proračun vedno uravnotežen, ta zgornja meja velja tudi za odhodke (1.4.3).

Prihodki

1. Tradicionalna lastna sredstva

Sestavljajo jih carinske in kmetijske dajatve ter prelevmani za sladkor in izoglukozo. Uvedena so bila s sklepom iz leta 1970 in od takrat se tudi pobirajo. Tradicionalna lastna sredstva zdaj običajno predstavljajo približno 15 % prihodkov iz lastnih sredstev[5].

2. Lastna sredstva iz naslova DDV

Ta vir je trenutno zamišljen tako, da se del ocenjenega DDV, ki ga pobirajo države članice, prenese v proračun Unije. Čeprav je bil predviden že v sklepu iz leta 1970, se ni uporabljal, dokler sistemi DDV v državah članicah leta 1979 niso bili usklajeni. Iz naslova DDV običajno izvira približno 13 % vseh prihodkov iz lastnih sredstev.

3. Lastna sredstva iz naslova BND

Ta vir lastnih sredstev je bil zasnovan kot obdavčitev BND držav članic v enotnem odstotku, ki se vsako leto določi v proračunskem postopku, in je bil uveden s Sklepom Sveta 88/376/EGS. Sprva je bilo predvideno, da se bodo sredstva iz tega vira pobirala le, če preostala lastna sredstva ne bi v celoti pokrila odhodkov, vendar se zdaj z njimi financira znaten del proračuna EU. Lastna sredstva iz naslova BND so se od konca 90. let prejšnjega stoletja potrojila in zdaj običajno predstavljajo 72 % prihodkov iz lastnih sredstev.

4. Drugi prihodki in saldo, prenesen iz prejšnjega leta

Med druge prihodke sodijo davki, ki jih uslužbenci EU plačujejo od svojih plač, prispevki držav, ki niso članice EU, za določene programe EU in denarne kazni, ki jih plačujejo podjetja zaradi ugotovljene kršitve zakonov o konkurenci ali drugih zakonov. Saldo iz vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje leto kot prihodek. Drugi prihodki, saldi in tehnične prilagoditve običajno predstavljajo manj kot 10 % skupnih prihodkov.

5. Popravni mehanizmi

V sedanjem sistemu virov lastnih sredstev se poleg tega popravljajo proračunska neravnovesja med državami članicami. Britanski rabat, dogovorjen leta 1984, pomeni, da se prispevek Združenega kraljestva zmanjša, in sicer v višini dveh tretjin razlike med zneskom, ki ga je Združeno kraljestvo v proračun prispevalo (brez tradicionalnih lastnih sredstev), in zneskom, ki ga je iz njega prejelo. Ta rabat je bil leta 2007 prilagojen, da bi iz izračuna postopoma izključili nekmetijske odhodke v državah članicah, ki so pristopile leta 2004 ali pozneje. Rabat financirajo vse ostale države članice, razen Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Švedske, katerih prispevek k financiranju britanskega rabata je znižan. Za te države je v obdobju 2007–2013 poleg tega veljala nižja vpoklicna stopnja za DDV, Nizozemska in Švedska pa sta bili v istem obdobju upravičeni tudi do nižjega prispevka iz naslova BND.

Zdi se, da bo sedanje stanje glede obstoječega popravnega mehanizma za Združeno kraljestvo in njegovega financiranja ostalo nespremenjeno, tudi glede znižane vpoklicne stopnje za lastna sredstva iz naslova DDV za obdobje 2014–2020 za Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko (0,15 %). V okviru popravnih mehanizmov so trenutno predvidena tudi bruto znižanja letnih prispevkov iz naslova BND za obdobje 2014–2020 za Dansko (130 milijonov EUR), Nizozemsko (695 milijonov EUR), Švedsko (185 milijonov EUR), za obdobje 2014–2016 pa tudi za Avstrijo (30 milijonov EUR v letu 2014, 20 milijonov EUR v letu 2015 in 10 milijonov EUR v letu 2016). Odstotek tradicionalnih lastnih sredstev, ki ga države članice lahko zadržijo za kritje stroškov pobiranja teh sredstev, je bil s 25 % znižan na 20 %.

Reformi virov lastnih sredstev EU naproti

V Lizbonski pogodbi je določeno, da mora biti proračun v celoti financiran iz lastnih sredstev, Svet pa je pooblaščen, da po posvetovanju s Parlamentom soglasno sprejme sklep o sistemu virov lastnih sredstev[6]. Predvideno je tudi, da se lahko uvedejo nove kategorije virov lastnih sredstev ali odpravijo obstoječe. Nadalje je določeno, da lahko Svet izvedbene ukrepe za te sklepe sprejme samo, če jih Parlament odobri.

Leta 2014 je bila ustanovljena skupina na visoki ravni, ki naj bi v dialogu z nacionalnimi parlamenti opravila splošen pregled sistema lastnih sredstev. Sestavljena je bila iz predstavnikov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, predsedoval pa ji je Mario Monti. Ta tako imenovana Montijeva skupina je bila ustanovljena, ker je Parlament med pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 vztrajal pri tem.

Svoje končno poročilo je predstavila januarja 2017, potem ko je dve leti preučevala preglednejše, preprostejše, pravičnejše in bolj demokratično odgovorne načine za financiranje evropskega proračuna. Njena glavna ugotovitev je bila, da je treba proračun EU (tako prihodke kot odhodke) reformirati, da se bo mogoče odzvati na trenutne izzive in doseči oprijemljive rezultate za evropske državljane.

Komisija je v razmisleku o prihodnosti financ EU, ki ga je objavila junija 2017, predstavila pet scenarijev in njihove posledice za prihodkovno stran.

2. maja 2018 je nato podala predloge za poenostavitev sedanjega vira lastnih sredstev iz naslova DDV in uvedbo košarice novih virov lastnih sredstev, sestavljenih iz:

  • 20 % prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami;
  • vpoklicne stopnje 3 %, ki bi se uporabljala za novo skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (ki bi bila uvedena postopoma, ko bo sprejeta potrebna zakonodaja);
  • nacionalnega prispevka, izračunanega glede na količino nereciklirane odpadne plastične embalaže v vsaki državi članici (0,80 EUR na kilogram).

Komisija ocenjuje, da bi ti novi viri lastnih sredstev predstavljali približno 12 % skupnega proračuna EU in vanj prispevali do 22 milijard EUR na leto.

Komisija predlaga, da bi obstoječe rabate v roku petih let postopno odpravili, nato pa ukinili vse rabate, in da bi se delež carinskih prihodkov, ki jih države članice zadržijo za kritje stroškov pobiranja, z 20 % zmanjšal na 10 %. Poleg tega predlaga, da bi se zgornja meja za letne razpise za lastna sredstva, ki trenutno znaša 1,20 % BND EU, dvignila na 1,29 %, da bi se upoštevali manjši skupni BND EU-27, vse večja uporaba instrumentov, za katere jamči proračun EU, in predlog, da bi bil Evropski razvojni sklad vključen v proračun EU.

Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament je v zadnjih nekaj letih v več resolucijah (na primer v resoluciji z dne 17. decembra 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti) opozoril na težave, povezane s sistemom virov lastnih sredstev, predvsem na njegovo preveliko kompleksnost. Pripravil je predloge za zagotovitev finančne neodvisnosti Unije ter se zavzemal za reforme, da bi pobiranje prihodkov postalo lažje, preglednejše in bolj demokratično.

Na osnovi novih določb Lizbonske pogodbe je večkrat pozval k temeljiti reformi sistema virov lastnih sredstev, na primer v resoluciji z dne 15. aprila 2014 o pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

Parlament je v zakonodajni resoluciji z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev poudaril, kako pomembna je Montijeva skupina in da sedanji sistem financiranja Unije (poleg drugih slabosti, ki jih ima) preprečuje, da bi večina v Svetu s finančnimi načrti za vsakoletni proračun predvidevala zadostno raven odobritev plačil za izpolnjevanje pravnih obveznosti in političnih zavez EU.

Evropski parlament je v resoluciji z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije slednjo pozval, naj do konca leta 2017 pripravi ambiciozen zakonodajni sveženj o lastnih sredstvih od leta 2021, ki bo temeljil na vodilnih načelih enostavnosti, pravičnosti in preglednosti.

resoluciji z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 je znova poudaril, da je treba zmanjšati delež prispevkov iz naslova BND, in pozval, naj se lastna sredstva iz naslova DDV bistveno spremenijo ali v celoti odpravijo. Pozval je tudi, naj se uvede en ali več novih virov lastnih sredstev ter postopno odpravijo vse oblike rabatov.

resoluciji z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU je ponovno izrazil svojo predanost popolni reformi sistema virov lastnih sredstev EU. Poudaril je, da bi moral za zagotovitev pravičnejših in stabilnejših financ EU vsak tak nov sistem zajemati uravnotežen del novih lastnih sredstev EU, s katerimi bi podprli cilje politike EU, in da bi ga bilo treba uvesti postopno.

resoluciji z dne 14. marca 2018 o reformi sistema virov lastnih sredstev Evropske unije je Parlament navedel razloge za reformo obstoječega sistema virov lastnih sredstev, vključno s tem, da je treba odpraviti njegove pomanjkljivosti in EU omogočiti, da financira svoje politike in obravnava nove izzive. Pozval je k sprejemljivemu in uravnoteženemu sistemu lastnih sredstev, orisal načela in predpostavke, na katerih bi vzpostavili novi sistem, naštel merila, ki se uporabljajo za opredelitev novih lastnih sredstev, in predstavil različne možnosti za to.

resoluciji z dne 30. maja 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih je pozdravil predloge Komisije z dne 2. maja 2018 o virih lastnih sredstev in spomnil na svoje stališče, da s Parlamentom ne bo mogoče doseči dogovora o naslednjem večletnem finančnem okviru, če ne bo ustreznega napredka na področju lastnih sredstev.

Parlament je v resoluciji z dne 14. novembra 2018 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 pozval Komisijo, naj upošteva mnenje št. 5/2018 Evropskega računskega sodišča, in podrobneje pojasnil predloge za uvedbo košarice novih virov lastnih sredstev, ki bodo ustrezali bistvenim strateškim ciljem EU, hkrati pa fiskalno nevtralni za državljane.

Svoje mnenje je po volitvah ponovil v resoluciji z dne 10. oktobra 2019 o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih. Države članice je pozval, naj zlasti uvedejo mehanizem za ogljično prilagajanje na mejah, saj bi se z njim na pravičen način odzvali na vsesplošne zahteve po odločnem vodenju v boju proti podnebnim spremembam, hkrati pa v mednarodni trgovini zagotovili enake konkurenčne pogoje.

 

[4]Tehnična prilagoditev finančnega okvira za leto 2018 v skladu z gibanjem BND (ESR 2010), COM(2017)0473, 15.9.2017.
[6]Vsak takšen sklep morajo ratificirati države članice.

Alix Delasnerie