Inovacijska politika
Inovacije imajo v našem gospodarstvu vse pomembnejšo vlogo. Poleg tega, da koristijo potrošnikom in delavcem v Uniji, so nujne za ustvarjanje boljših delovnih mest, bolj zelene družbe in višje kakovosti življenja. Prav tako so osrednjega pomena za ohranjanje konkurenčnosti Evropske unije na svetovnih trgih. Inovacijska politika je posrednik med politiko na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter industrijsko politiko, njen cilj pa je ustvariti okvir, ki bo spodbujal udejanjanje zamisli na trgu.
Pravna podlaga
Člen 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) navaja, da „Unija in države članice skrbijo za zagotovitev pogojev, ki so potrebni za konkurenčnost industrije Unije“.
Členi od 179 do 190 Pogodbe o delovanju Evropske unije urejajo raziskave in tehnološki razvoj Unije ter vesoljsko politiko. Glavni instrument politike na tem področju je večletni okvirni program, ki določa cilje, prednostne naloge in paket finančne podpore. Okvirne programe na področju raziskav in tehnološkega razvoja sprejemata Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po predhodnem posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom.
Cilji
Pomen inovacijske politike je splošno priznan. Tesno je povezana tudi z drugimi politikami EU, na primer na področju zaposlovanja, konkurenčnosti, podnebja, okolja, industrije in energije. Naloga inovacij je rezultate raziskav pretvoriti v nove in boljše storitve in izdelke, da bi ostali konkurenčni na svetovnem trgu ter izboljšali kakovost življenja ljudi.
EU za raziskave in razvoj porabi manjši delež letnega BDP (2,3 % leta 2020) kot ZDA (3,45 % leta 2020) in Japonska (3,26 % leta 2020). Hkrati prihaja do bega možganov, saj se mnogi najboljši raziskovalci in inovatorji EU selijo v države z ugodnejšimi pogoji. Trg EU je razdrobljen in premalo odprt za inovacije. Da bi EU spremenila te trende, je razvila koncept tako imenovane Unije inovacij, s katero želi:
- postaviti EU na svetovni zemljevid znanosti;
- odpraviti ovire za inovacije, kot so dragi patenti, razdrobljenost trga, počasno uvajanje standardov in pomanjkanje znanja, ki onemogočajo hiter prenos zamisli na trg;
- korenito spremeniti način sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, in sicer z uvedbo evropskih partnerstev za inovacije med institucijami EU, nacionalnimi in regionalnimi organi ter podjetji.
Dosežki
A. Unija inovacij
Unija inovacij je bila ena od sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo. Cilj te strategije, ki jo je Komisija začela izvajati leta 2010, je bil izboljšati pogoje in dostop do financiranja za raziskave in inovacije v EU, da bi inovativne ideje lažje pretvorili v izdelke in storitve, ki bodo ustvarjali rast in delovna mesta. Unija inovacij naj bi ustvarila pravi enotni evropski trg za inovacije, ki bi pritegnil inovativne družbe in podjetja. V ta namen je bilo predlaganih več ukrepov na področju zaščite patentov, standardizacije, javnih naročil in pametne pravne ureditve. Za merjenje in spremljanje stanja po vsej EU in napredka, do katerega prihaja, je bilo uvedenih več instrumentov, in sicer:
- obsežen pregled uspešnosti EU inovacij, ki temelji na 32 kazalnikih, ter evropski trg znanja za patente in licence; evropski sistem inovacijskih kazalnikov je instrument Komisije, ki je bil razvit v okviru lizbonske strategije za zagotavljanje primerjalne ocene uspešnosti držav članic EU, drugih držav in sosedskih regij na področju inovacij;
- regionalni sistem inovacijskih kazalnikov, ki regije EU deli v štiri skupine inovacijske uspešnosti: „vodilni inovatorji“, „močni inovatorji“, „zmerni inovatorji“ in „novi inovatorji“. Takšna delitev omogoča natančnejše kartiranje inovacij na lokalni ravni.
Unija inovacij je predlagala tudi ukrepe za dokončanje evropskega raziskovalnega prostora, da bi omogočila večjo skladnost med raziskovalnimi politikami EU in nacionalnimi raziskovalnimi politikami ter odpravila ovire za mobilnost raziskovalcev. Komisija na področju izobraževanja podpira projekte za razvoj novih učnih načrtov, ki bodo poskušali premostiti razkorak na področju znanj in veščin za inovacije.
B. Obzorje 2020 in Obzorje Evropa
Obzorje 2020, vodilna pobuda Evrope 2020, s katero naj bi zagotovili konkurenčnost EU na svetovni ravni, je bila finančni instrument za podpiranje izvajanja Unije inovacij. Obzorje 2020 je bil 8. okvirni program EU za raziskave in inovacije (2014–2020) in prvi program, ki je združeval raziskave in inovacije in uvedel številne posebne zaveze Unije inovacij. Leta 2013 je Parlament sprejel večletni finančni okvir, ki je programu Obzorje 2020 dodelil proračun v višini 77 milijard evrov (v cenah iz leta 2013). Vendar se je leta 2015 s sprejetjem Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ta znesek znižal na 74,8 milijarde evrov.
Vmesna ocena Obzorja 2020 je bil opravljena leta 2018, rezultati so bili uporabljeni za določitev temeljev strukture in vsebine programa Obzorje Evropa, o katerem je bil leta 2018 objavljen predlog.
V odziv na pandemijo covida-19, je Komisija junija 2020 predstavila spremenjena predloga za oba pravna akta, da bi se v program Obzorje Evropa lahko stekala dodatna sredstva iz instrumenta EU za okrevanje, in sicer Next Generation EU. Evropski svet je julija 2020 sprejel dogovor o načrtu okrevanja za EU, ki združuje večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in sredstva, ki bodo na voljo prek instrumenta Next Generation EU. Program Obzorje Evropa je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/695, ki določa cilje programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje tega financiranja. Kar zadeva program Obzorje Evropa, je bil nazadnje sprejet dogovor o dodelitvi proračunskih sredstev iz instrumenta Next Generation EU v višini 5,4 milijarde EUR, še posebej za podporo zelenemu in digitalnemu okrevanju po krizi zaradi covida-19. To je del proračuna programa Obzorje Evropa, ki znaša 95,5 milijarde evrov za obdobje 2021–2027. Komisija je leta 2022 spremenila delovni program programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2022 in povečala proračun, tudi za WomenTechEU, ki podpira visokotehnološka zagonska podjetja, ki jih vodijo ženske, in izvedla druge ukrepe za povečanje evropskega inovacijskega potenciala.
C. Kohezijska politika
Kohezijska politika daje poudarek tudi raziskavam in inovacijam. V bolj razvitih regijah je vsaj 85 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj na nacionalni ravni namenjenih ciljem na področju inovacij, pri čemer so prednostne naloge za obdobje 2021–2027 naložbe v pametnejšo, bolj zeleno, povezano in socialno Evropo, ki je bližje svojim državljanom.
D. Finančni instrumenti
Unija inovacij je bila namenjena tudi spodbujanju naložb zasebnega sektorja. Zato med drugim predlagala povečanje naložb tveganega kapitala v EU. Da bi izboljšali dostop do posojil za projekte na področju raziskav in razvoja ter zagnali predstavitvene projekte, je Komisija v sodelovanju s skupino Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada izvajala skupno pobudo v okviru programa Obzorje 2020. Pobuda InnovFin – finančna sredstva EU za inovatorje je obsegala vrsto celovitih in dopolnilnih finančnih instrumentov ter svetovalnih storitev, ki jih ponuja skupina EIB in ki zajemajo vso vrednostno verigo raziskav in inovacij, podpira pa naložbe od najmanjših do največjih podjetij.
Poleg tega je Komisija leta 2014 predložila svoj naložbeni načrt za Evropo za sprostitev javnih in zasebnih naložb v realno gospodarstvo v višini najmanj 315 milijard evrov v triletnem davčnem obdobju. Evropski sklad za strateške naložbe je bil eden od treh stebrov naložbenega načrta za Evropo, ki si je prizadeval odpraviti nedelovanje trga, tako da obravnava tržne vrzeli in mobilizira zasebne naložbe. Pomagal je pri financiranju strateških naložb na ključnih področjih, kot so infrastruktura, raziskave in inovacije, izobraževanje, energija iz obnovljivih virov in energijska učinkovitost ter financiranje tveganj za mala in srednja podjetja (2.4.2.).
Poleg tega je bil razvit tudi Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), pri katerem je poudarek na finančnih instrumentih in podpori pri internacionalizaciji malih in srednjih podjetij.
E. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) je bil ustanovljen leta 2008 z Uredbo (ES) št. 294/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/819. Njegova naloga je povečati konkurenčnost Evrope, njeno trajnostno gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest s spodbujanjem in krepitvijo sodelovanja med vodilnimi podjetji, izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami. Njegov cilj je tudi spodbujati inovacije in podjetništvo v Evropi z ustvarjanjem okolja, v katerem bodo lažje porajale ustvarjalne in inovativne zamisli. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) te cilje dosega predvsem prek svojih skupnosti znanja in inovacij, ki združujejo več kot 1200 partnerjev iz podjetij, raziskav in izobraževanja (tako imenovani trikotnik znanja).
F. Svet za inovacije
Komisija je leta 2017 ustanovila 15-člansko skupino inovatorjev na visoki ravni, ki je pomagala pri oblikovanju Evropskega sveta za inovacije (EIC) v okviru predlogov Komisije za program, ki bo nasledil program Obzorje 2020, in sicer Obzorje Evropa. Svet za inovacije je vodilni inovacijski program EU za opredelitev, razvoj in razširitev prodornih inovacij, zlasti visokotehnoloških, in njegov proračun, ki znaša 10,1 milijarde EUR, bo namenjen podpori celotnega življenjskega cikla teh inovacij, od raziskav v zgodnji fazi do potrditve koncepta, prenosa tehnologije ter financiranja in širitve zagonskih podjetij in MSP. Komisija je leta 2021 podpisala memorandum o soglasju med EIC in EIT, da bi okrepila njuno sodelovanje pri podpori najboljših evropskih podjetnikov. V odziv na rusko vojaško agresijo v Ukrajini je Komisija ustrezno spremembo delovnega programa EIC za leto 2022 namenila 20 milijonov evrov za podporo ukrajinskim zagonskim podjetjem.
G. Evropski program za inovacije (EIC)
Komisija je leta 2022 sprejela novi evropski program za inovacije, v katerem je predlagala 25 posebnih ukrepov na petih vodilnih področjih, in sicer financiranje podjetij v razširitveni fazi; omogočanje inovacij s prostori za eksperimentiranje in javnim naročanjem; pospeševanje in krepitev inovacij v evropskih inovacijskih ekosistemih po vsej EU; spodbujanje, privabljanje in zadržanje visokotehnoloških talentov ter izboljšanje orodij za oblikovanje politik. Njegov namen je, da Evropa prevzame vodilno vlogo v novem valu visokotehnoloških inovacij, ki zahteva prodorne raziskave in razvoj v povezavi s obsežnimi kapitalskimi naložbami za reševanje perečih družbenih izzivov. Da bi stalno razvijali strateške vidike evropskega inovacijskega programa, je bil ustanovljen Evropski svetovalni odbor za inovacije, platforma za svetovanje in razprave o novih vprašanjih z visokimi predstavniki evropskih akademskih krogov in industrije.
Poročilo Komisije o uspešnosti na področju znanosti, raziskav in inovacij za leto 2022 se osredotoča tudi na inovacijsko uspešnost EU v svetovnem okviru in predlaga ukrepe za obravnavo vprašanj, kot so težave pri privabljanju in zadrževanju talentov.
Vloga Evropskega parlamenta
Parlament je sprejel številne resolucije v podporo inovacijski politiki EU, med katerimi so tudi:
- resolucija z dne 16. junija 2010 o strategiji EU 2020. Parlament je v njej odločno podprl politiko za celotno industrijo, ki bi ustvarjala najboljše okolje za ohranjanje in razvoj močne, konkurenčne in razgibane industrijske osnove v EU ter prehoda na trajnostno in energetsko učinkovito gospodarstvo;
- resolucija z dne 12. maja 2011 o Uniji inovacij: preoblikovanje Evrope za obdobje po krizi;
- resolucija z dne 26. oktobra 2011 o programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta. V njej je Parlament poudaril pomen razvoja tesnejšega sodelovanja med raziskovalnimi inštituti in industrijo ter spodbujanja in podpore industrijskim podjetjem, da vlagajo v raziskave in razvoj;
- resolucija z dne 6. julija 2016 o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU;
- resolucija z dne 25. novembra 2020 o novi industrijski strategiji za Evropo, v kateri je Parlament poudaril, da sta za zagotavljanje suverenosti in strateške avtonomije EU potrebni konkurenčna industrijska osnova ter ogromne naložbe v raziskave in inovacije na področju ključnih omogočitvenih tehnologij, inovativnih rešitev in ključnih vrednostnih verig;
- resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2022 o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam:evropska strategija za mednarodno sodelovanje v spreminjajočem se svetu, ki je pozdravila sporočilo Komisije o tem vprašanju in poudarila, da mora Unija razviti na pravilih temelječe večstransko sodelovanje, da se bo lahko spoprijela s ključnimi svetovnimi gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi izzivi, pri čemer bi morale imeti raziskave in inovacije osrednjo vlogo;
- resolucija z dne 22. novembra 2022 o izvajanju Evropskega sveta za inovacije, v kateri je Parlament pozval Komisijo, naj ponovno oceni njegovo izvajanje sklada EIC v okviru programa Obzorje Evropa, in podal priporočila za učinkovitejšo podporo prodornim inovacijam v Evropi.
Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za industrijo, raziskave in energetiko.
Kristi Polluveer