V zadnjem desetletju so v EU nastala velika makroekonomska neravnotežja (s čimer so se še bolj pokazali negativni učinki finančne krize, ki se je začela leta 2008) in precejšnje razlike v konkurenčnosti (zaradi katerih ni bilo mogoče učinkovito uporabiti ukrepov skupne monetarne politike). Leta 2011 je bil vzpostavljen postopek za makroekonomska neravnotežja. To je postopek nadzora in izvrševanja, njegov namen pa je zgodaj odkrivati in odpravljati makroekonomska neravnotežja v državah članicah, pri čemer se posebna pozornost namenja neravnotežjem, ki bi lahko imela učinek prelitja v druge države članice.

Pravna podlaga

  • Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU);
  • členi 119, 121 in 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Cilji

Postopek za makroekonomska neravnotežja je mehanizem nadzora in izvrševanja, ki je namenjen preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij v EU. Uvedeni nadzor je del evropskega semestra za gospodarsko usklajevanje (2.6.4).

Nadzor temelji na:

  1. Poročilu o mehanizmu opozarjanja, ki ga pripravi Komisija na podlagi preglednice kazalnikov in pragov. Kazalniki v preglednici se nanašajo na zunanja neravnotežja (tekoči računi, neto stanje mednarodnih naložb, realni efektivni menjalni tečaj, spremembe izvoznih deležev, stroški dela na enoto) in na notranja neravnotežja (cene stanovanj, kreditni tokovi v zasebnem sektorju, zadolženost zasebnega sektorja, javni dolg, stopnja brezposelnosti in spremembe v zvezi z obveznostmi finančnega sektorja, pa tudi drugi kazalniki zaposlenosti in brezposelnosti). Vsak kazalnik je opremljen s pragom, ki opozarja, da bi lahko nastopila neka težava; nekateri pragovi so različni za države članice v območju evra in tiste, ki niso v njem. Če država članica prestopi več pragov, Komisija opravi podrobni pregled, tj. dodatno ekonomsko analizo, da bi ugotovila, ali bi se lahko pojavila makroekonomska neravnotežja ali ta že obstajajo in ali so bila obstoječa makroekonomska neravnotežja odpravljena.
  2. Priporočilih za preventivne ukrepe. Če Komisija po podrobnem pregledu ugotovi makroekonomska neravnotežja, mora o tem obvestiti Parlament, Svet in Evroskupino. Svet lahko na priporočilo Komisije naslovi na ustrezno državo članico potrebna priporočila v skladu s postopkom iz člena 121(2) PDEU. Priporočila za preventivne ukrepe v okviru postopka za makroekonomska neravnotežja so del priporočil, ki jih Svet vsako leto julija v sklopu evropskega semestra naslovi na posamezno državo članico.
  3. Priporočilih za popravljalne ukrepe v okviru postopka za čezmerna neravnotežja. Če Komisija na podlagi podrobnega pregleda ugotovi, da v neki državi članici obstajajo čezmerna neravnotežja, mora o tem obvestiti Parlament, Svet, Evroskupino, ustrezne evropske nadzorne organe in Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB). Svet lahko v skladu s členom 121(4) PDEU na priporočilo Komisije sprejme priporočilo, v katerem ugotovi obstoj čezmernega neravnotežja in ustrezni državi članici priporoči, naj sprejme popravljalne ukrepe. V priporočilu predstavi vrsto in posledice neravnotežij ter navede podrobna politična priporočila, ki naj bi jim država članica sledila, in rok, v katerem mora predložiti načrt popravljalnih ukrepov.
  4. Načrtih popravljalnih ukrepov. Država članica, za katero je bil sprožen postopek za čezmerna neravnotežja, mora predložiti načrt popravljalnih ukrepov v roku, ki se določi v skladu s priporočilom Sveta. Svet mora načrt na podlagi poročila Komisije oceniti v dveh mesecih po njegovi predložitvi.
  5. Oceni popravljalnih ukrepov. Svet na podlagi poročila Komisije oceni, ali je zadevna država članica sprejela priporočene popravljalne ukrepe. Če oceni, da tega ni naredila, mora na priporočilo Komisije sprejeti sklep (z glasovanjem po pravilu obrnjene kvalificirane večine), ki potrjuje kršitev, in priporočilo, v katerem določi nov rok za sprejetje popravljalnih ukrepov. Svet mora o tem obvestiti Evropski svet.
  6. Možnih finančnih sankcijah. Državam članicam z območja evra, ki ne upoštevajo priporočil, pripravljenih v okviru postopka za čezmerna neravnotežja, se lahko naložijo postopne sankcije, ki segajo od obrestnih depozitov do letnih denarnih kazni. Obrestni depozit ali kazen naj bi znašala 0,1 % nacionalnega BDP.

Dosežki

Od vzpostavitve postopka za makroekonomska neravnotežja leta 2012 se je število držav članic:

  • v katerih se je izvedel podroben pregled, med letoma 2012 in 2016 povečalo z 12 na 19, leta 2018 znižalo na 12, leta 2019 pa na 13;
  • v katerih so bila prisotna neravnotežja, med letoma 2012 in 2015 povečalo z 12 na 16, potem pa leta 2018 padlo na 11, leta 2019 pa na 10;
  • v katerih so bila prisotna čezmerna neravnotežja, med letoma 2012 in 2017 povečalo z 0 na 6, potem pa v letih 2018 in 2019 padlo na 3.

Komisija sprožitve postopka za čezmerno neravnotežje zaenkrat še ni predlagala, čeprav Svet in Evropska centralna banka pozivata, naj se uporabi v celoti, po potrebi ob uporabi korektivnega dela.

V vseh državah z neravnotežji se izvaja posebni nadzor, ki je strožji za države s čezmernimi neravnotežji, obsega pa dialog z nacionalnimi organi, obiske strokovnjakov in redna poročila o napredku. To naj bi tudi pomagalo nadzirati, kako se v neki državi članici izvajajo posebna priporočila zanjo.

Če za državo članico velja, da tvega makroekonomska neravnotežja, se lahko nekatera ali vsa priporočila za posamezne države, ki jih je Svet sprejel v okviru evropskega semestra, podprejo s postopkom v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem. Z leti se je število teh priporočil povečalo, njihova raven izvajanja pa ne.

Vloga Evropskega parlamenta

Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Parlament postal sozakonodajalec pri določanju pravil za večstranski nadzor (člen 121(6) PDEU).

Z zakonodajnimi akti o makroekonomskem nadzoru je bil vzpostavljen gospodarski dialog. Za krepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti med Parlamentom, Svetom in Komisijo, ter večjo preglednost in odgovornost lahko pristojni odbor Parlamenta povabi predsednika Sveta, Komisijo, predsednika Evropskega sveta in/ali predsednika Evroskupine, da svoje odločitve ali dejavnosti predstavijo v okviru evropskega semestra. Parlament lahko v sklopu tega dialoga ponudi možnost za izmenjavo mnenj z državo članico, ki ji je Svet predložil priporočilo v postopku za čezmerna neravnotežja.

Pozno jeseni izrazi Parlament mnenje o potekajočem ciklu evropskega semestra (vključno s priporočili za posamezne države, ki jih sprejme Svet) in pri tem upošteva izid skupne seje s predstavniki pristojnih odborov nacionalnih parlamentov.

Pri postopku za makroekonomska neravnotežja Komisija v sodelovanju s Parlamentom in Svetom določi sklop makroekonomskih kazalnikov za vključitev v preglednico, ki se uporablja za spremljanje možnih makroekonomskih neravnotežij v državah članicah. Komisija bo do decembra 2019 pregledala izvajanje uredb o postopku v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem in o tem poročala. Poročila bodo zajemala oceno učinkovitosti teh uredb in napredek pri tesnejšem usklajevanju gospodarskih politik in stalni konvergenci med gospodarsko uspešnostjo držav članic. Po potrebi bo poročilom priložila predloge za spremembo uredb in jih poslala Parlamentu in Svetu.

Parlament spodbuja vključevanje nacionalnih parlamentov v okviru letnih srečanj s člani ustreznih odborov teh parlamentov. Poleg tega bi morali biti nacionalni parlamenti – v skladu s pravno in politično ureditvijo posameznih držav članic – ustrezno vključeni v evropski semester in pripravo programov za stabilnost, programov za konvergenco in nacionalnih programov reform, da bi povečali preglednost sprejetih odločitev, zavezanost tem odločitvam in odgovornost zanje.

 

Alice Zoppè