Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Volitve v Evropski parlament
Organizacija in delovanje Evropskega parlamenta
Soodlocanje in ostali postopki
Proracunske pristojnosti
Nadzor nad proracunom
Demokraticni pregled nad delovanjem
Statut clanic
in Evropskih politicnih strank
Zacasni odbori
in preiskovalni odbori
Ostale institucije EU
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zaščita potrošnika
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


Ko Parlament vodi preiskavo

V obdobju 1996 - 1997 je Evropski parlament ustanovil dva preiskovalna odbora, enega o tranzitu na področju Skupnosti in drugega, bolj odmevnega, o ukrepih v zvezi z boleznijo norih krav. Preiskovalnih odborov v pravem pomenu besede v tem zakonodajnem obdobju ni bilo, pač pa so bili ustanovljeni štirje začasni odbori. Sicer po svoji naravi nedvomno manj spektakularni pa začasni odbori poslancem vseeno omogočajo, da sprožijo javno razpravo ter oblikujejo koristne in tehtne predloge. Tako so se začasni odbori ukvarjali s sistemom "Echelon" (sistem prestreganja komunikacij), s humano genetiko, s slinavko in parkljevko in z varnostjo na morju po brodolomu tankerjev Prestige in Erika.

Preiskovalni in začasni odbori ob stalnih parlamentarnih odborih in javnih predstavitvah pomenijo še dodatno sredstvo nadzora in obveščanja, s katerim razpolagajo poslanci. Parlament lahko na zahtevo četrtine poslancev ustanovi preiskovalni odbor, pod pogojem, da je zahtevo uradno potrdila konferenca predsednikov (torej vodje političnih skupin) in je dobila zeleno luč tudi na plenarnem zasedanju. Odbor ima nato 12 mesecev časa, da izvede preiskavo, rok pa je lahko podaljšan dvakrat za tri mesece. Vseeno pa je odbor pri preiskavi omejen le na domnevne kršitve zakonodaje Skupnosti ali domnevno nepravilno ravnanje pri njenem izvajanju s strani institucije skupnosti ali javne uprave ene izmed držav članic. Preiskava o bolezni norih krav se je naprimer osredotočila na ravnanje Komisije, Sveta in britanske vlade ob izbruhu te, za človeško zdravje tako zelo zaskrbljujoče bolezni. Rezultati dela odbora so bila stroga priporočila in notranja reforma Komisije, kar naj bi doprineslo k boljšemu varstvu potrošnikov.

Po drugi strani so začasni odbori ustanovljeni za obdobje 12 mesecev, mandat pa se jim lahko podaljša brez omejitev. Poleg tega lahko njihova preiskava preseže strogi okvir izvajanja zakonodaje Skupnosti. Prav iz tega razloga je bil oblikovan začasni in ne preiskovalni odbor v primeru sistema "Echelon", kjer je šlo za veliko več kot le kršitev zakonodaje Skupnosti, ki je na tem področju praktično še ni. Poleg tega bi bil preiskovalni odbor pri svojem delovanju veliko bolj omejen zaradi trenutno veljavnih pravil o ohranjanju tajnosti in javne oz. državne varnosti.

Echelon obstaja in pred njim se je potrebno zavarovati

Leta 1999 se Evropski parlament z začudenjem seznani s poročilom, za katerega je zaprosil britanskega preiskovalnega novinarja Duncana Campbella. Poročilo razkrije obstoj svetovnega sistema za prestrezanje komunikacij, imenovanega Echelon, čigar delovanje naj bi znatno presegalo klasično vohunjenje, predvsem zaradi zbiranja poslovnih tajnosti in prisluškovanja zasebnim pogovorom. Poročilo razkrije, da so v mrežo vključene Združene države Amerike, Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, in da Združene države s pomočjo sistema ameriškim podjetjem omogočajo prednosti pri sklepanju pogodb v primerjavi z njihovimi evropskimi konkurenti.

Parlament se zato odloči, da ustanovi začasni odbor, ki naj preveri navedbe in prouči možne ukrepe. Od julija 2000 se poslanci posvetujejo s številnimi izvedenci s področij telekomunikacij in varovanja podatkov, s člani varnostno obveščevalnih služb, novinarji, pravniki in nacionalnimi poslanci. Začasni odbor zaključke predstavi septembra 2001 v obliki resolucije, sprejete na plenarnem zasedanju. Evropski parlament zaključi, da mreža dejansko obstaja in da je njen namen prestreči zasebne in poslovne komunikacije.

Poslanci zato pozovejo vse države članice, naj razvijejo evropsko programsko opremo za dekodiranje, javnost in podjetja pa opozorijo, da se je potrebno zavarovati. Hkrati poslanci Komisijo pozovejo k okrepitvi njenega lastnega sistema varovanja, podjetja pa k tesnejšemu sodelovanju s protiobveščevalnimi službami. Prav na osnovi priporočil Parlamenta je Unija najela agencijo, zadolženo za varovanje informacijskih omrežij.

Humana genetika: občutljivo področje

Decembra 2000 prične z delom nov začasni odbor. Njegova naloga: proučiti najnovejša odkritja na področju humane genetike in drugih novih medicinskih tehnologij, kot npr. kloniranje ali raziskave na izvornih celicah. Po rojstvu prve klonirane ovce Dolly leta 1996, znanost in biotehnologija napredujeta s polno hitrostjo. Tako je leta 2000 britanska vlada sklenila, da podpre kloniranje v terapevtske namene. Tovrstni znanstveni razvoj pa nujno spremljajo etične, pravne, gospodarske in družbene posledice, na katere se Evropski parlament mora odzvati. Da bi lahko v celoti prevzel politično odgovornost in sprejel ustrezna priporočila, si Parlament zada nalogo, da se zadevo podrobno pouči.

Poslanci se dela lotijo januarja 2001. V naslednjih šestih mesecih pripravijo enajst posvetovanj s strokovnjaki in okroglo mizo z nacionalnimi poslanci. Glede na občutljivost in kontroverznost teme je k osnutku končnega poročila vloženih več kot 500 predlogov sprememb. Odbor končno osnutek sprejme z 18 glasovi za, 13 proti in 3 vzdržanimi. Izreče se proti terapevtskemu in reproduktivnemu kloniranju. Po njegovem je nesprejemljiva uporaba embrionalnih izvornih celic iz epruvete v vsakršne druge namene razen za nosečnost, kot tudi ni sprejemljivo financiranje raziskav o kloniranju človeka iz proračuna skupnosti. Povsem nesprejemljivo je tudi trgovanje s človeškimi zarodki ali embrionalnimi izvornimi celicami. Odbor zahteva pravni okvir za vse raziskave s področja novih medicinskih tehnologij in predlaga splošni okvir za varovanje človeških pravic. Nasprotuje patentiranju živih bitij, podpira pa raziskave na izvornih celicah odraslih ljudi.

Razprava na plenarnem zasedanju 29. novembra 2001 je zelo razgibana. Zaradi številnih nasprotujočih si predlogov sprememb obstaja nevarnost, da predlogi Parlamenta postanejo nerazumljivi. Ker nazadnje večina političnih skupin v predlogu resolucije ne najde svoje računice, je predlog z velikansko večino zavrnjen: 319 glasov proti, 37 za in 47 vzdržanih. Vseeno pa je delo začasnega odbora Parlamentu omogočilo, da se je dodobra podučil o teh kompleksnih vprašanjih in za razpravo pridobil veliko pozornost. Zavrnitev resolucije pa Parlamentu ne prepreči, da se opredeli o določenih vidikih. Septembra 2000 je z resolucijo prepovedal vsakršne raziskave o kloniranju človeka, oktobra 2001 pa se je skupščina izrekla proti patentiranju človeških bitij, njihovih celic ali genov.

Kako ukrepati ob slinavki in parkljevki?

Spomladi 2001 v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v manjši meri v Franciji in na Irskem izbruhne parkljevka in slinavka. Sprejeta je odločitev o zakolu, ki naj bi bila bolj sprejemljiva od cepljenja. Večina britanskih rejcev se cepljenju zoperstavi, ker bi to imelo za posledico prepoved uporabe njihove celotne proizvodnje v prehrambeni industriji. Samo v Veliki Britaniji gre v zakol 6,5 milijona živali. Gospodarski učinek epidemije je precejšen, velika je tudi zaskrbljenost javnosti. Je zakonodaja Skupnosti ustrezna? Je bila pravilno izvajana? Kako preprečiti druge izbruhe tovrstnih bolezni?

Evropski parlament se januarja 2002 odloči, da bo ustanovil posebni začasni odbor, ki naj poišče odgovore na ta vprašanja in pripravi predloge. V ta namen se odbor posvetuje s številnimi uradniki in odgovornimi nacionalnimi in evropskimi politiki, znanstveniki in s pristojnimi s kmetijskega sektorja. Več delegacij obišče najbolj prizadeta območja v Veliki Britaniji in na Nizozemskem.

Začasni odbor izsledke svojega dela predstavi decembra 2002 na plenarnem zasedanju, na katerem poslanci sprejmejo resolucijo, v kateri kot prvo možnost ob pojavu bolezni predlagajo cepljenje, da bi se na ta način izognili masivnem zakolu obolelih živali. Zaradi velike raznolikosti pojavne oblike virusa se izkaže, da preventivno cepljenje z enim samim cepivom ni možno.

Skladno z zaključki in priporočili Parlamenta Evropska komisija kmalu zatem predlaga novo direktivo za posodobitev metod v boju proti slinavki in parkljevki. Direktiva na podlagi zavzemanja poslancev priporoči urgentno cepljenje, ki pa ni obvezno. Do cepljenja naj pride le, če okužene črede ni mogoče pobiti v 24 urah, najbolj izpostavljene črede pa v 48 urah. V drugem poročilu potem Parlament podpre predlog Komisije, pri čemer pa vztraja, da predvideni ukrepi upoštevajo tudi družbene in psihološke posledice mogočih novih izbruhov.

Okrepiti varnost na morju

Po brodolomu Erike in Prestigea ter drugih nesrečah je bil v tem zakonodajnem obdobju ustanovljen še četrti začasni odbor. Cilj: proučiti, kako je do nesreč prišlo, oceniti njihove gospodarske in družbene posledice, preveriti izvajanje pravil Skupnosti in predlagati dodatne ukrepe.

Potek dela začasnega odbora je predstavljen v posebnem zapisu, posvečenemu vprašanju varnosti na morju, ki je predmet obravnave različnih zakonskih predpisov Skupnosti, pri katerih je Parlament odigral pomembno vlogo sozakonodajalca.



  
Porocevalci:
  
Sistem prestrezanja Echelon: Gerhard Schmid (PES, D)
Humana genetika in druge nove tehnologije na podrocju sodobne medicine: Francesco Fiori (EPP-ED, D)
Slinavka in parkljavka v Evropski uniji leta 2001: Wolfgang Kreissl-Dörfler (PES, D)
Ukrepi v boju proti slinavki in parkljavki: Wolfgang Kreissl-Dörfler (PES, D)
  
Sklepne listine, objavljene v Uradnem listu:
  
Sistem prestrezanja Echelon - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Humana genetika in druge nove tehnologije na podrocju sodobne medicine - Parlament je predlog resolucije zavrnil
Slinavka in parkljevka v Evropski uniji leta 2001 - besedilo, ki ga je sprejel Parlament
Ukrepi v boju proti slinavki in parkljavki

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004