| Več kot polovica evropskih volilcev.... so volilke. Temu dejstvu navkljub pa po vsej Uniji ženske še vedno zasedajo relativno malo vodilnih položajev. Zelo aktivno prizadevanje Parlamenta za povečano sodelovanje žensk v politiki in pri sprejemanju odločitev ni novost tega zakonodajnega obdobja EP, pač pa je le nadaljevanje dela, zastavljenega v prejšnjih mandatih. Pred evropskimi volitvami 2004 so poslanci politične stranke pozvali, da povečajo delež žensk na svojih listah. Okrepili so tudi strategijo Skupnosti, s katero želijo omogočiti bolj uravnoteženo zastopanost žensk v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju.
Povprečen delež žensk v vladah in nacionalnih parlamentih držav članic Evropske unije je približno 25%. Najvišji je v nordijskih državah, kjer je tradicija enakovrednega političnega udejstvovanja žensk najbolj ukoreninjena: tako je bil leta 2003 delež žensk v švedskem parlamentu 43,5%, na Danskem 38% in na Finskem 37,5%. Nasprotno pa na dnu te lestvice, v Italiji, v parlamentu sedi le 11,5% poslank in v Grčiji le 8,7%. Tudi kar zadeva žensko zastopanost v vladah sta na prvih mestih Švedska z 52,6% in Finska s 44,4% deležem žensk na ministrskih položajih, medtem ko je povprečje v Uniji 23%.
Stranke naj se bolj odprejo ženskam
Delež žensk v Evropskem parlamentu je večji od povprečja v nacionalnih parlamentih. Po prvih splošnih neposrednih volitvah leta 1979 je 69 od 410, torej 16,8% sedežev pripadlo izvoljenim poslankam. Delež je prešel na 29.8% leta 1999 in na kar 31% leta 2003, in sicer na račun različnih menjav polnopravnih članov tekom zakonodajnega obdobja. A to je še vedno premalo. Leta 2001 je Parlament predlagal, da je vsak od spolov zastopan z vsaj 40% deležem na vseh političnih področjih in v vseh komisijah na evropski, nacionalni in mednarodni ravni.
Vseeno pa se zdi, da bo cilj skoraj nedosegljiv po širitvi, saj je v desetih novih državah, ki se bodo pridružile Uniji, zastopanost žensk v politiki še manjša. Tako so naprimer nove države članice, ko so maja 2003 prejele povabilo, da v EP pošljejo opazovalce, poslale le 14% žensk, kar je zgovorna in zaskrbljujoča številka, ki bi lahko naznanjala manjšo zastopanost žensk v izvoljeni skupščini Unije 25-tih. Zato je Evropski parlament z resolucijo, sprejeto novembra 2003, stranke v celotni razširjeni Uniji pozval, naj uvedejo sisteme kvot, kot naprimer sistem, imenovan "zadrga", po katerem bi se na listah sistematično izmenjavali moški in ženske, oziroma naj sprejmejo ustrezne ukrepe za bolj uravnoteženo zastopanost. Po mnenju Parlamenta bi morala biti delež zastopanosti žensk na listah za evropske volitve vsaj 30% v vseh 25 državah. Politične stranke je tudi pozval, naj ponovno preučijo svoj notranji ustroj, ki pogosto postavlja ovire za enakovredno zastopstvo žensk, medtem ko je na države članice naslovil poziv, da pripravijo programe za dvig osveščenosti.
V resoluciji o uravnoteženem sodelovanju žensk in moških v procesih odločanja, sprejeti leta 2001, je Parlament vztrajal pri nujni promociji načela enakosti ne le v političnem in gospodarskem življenju, pač pa tudi v šolstvu in strokovnem usposabljanju, ki naj ponudi enake možnosti tako moškim kot ženskam. Prav tako je poudaril nujno potrebo po bolje organiziranih oblikah varstva in oskrbe za otroke in druge vzdrževane družinske člane, s čimer družinska bremena ne bi več predstavljale sistematične ovire za polno poklicno udejstvovanje žensk.
Leta 2002 je Parlament s še novo resolucijo opozoril na zaskrbljujoče majhno zastopanost žensk na vodilnih položajih znotraj socialnega partnerstva. Čeprav ženske predstavljajo 42% aktivnega prebivalstva in 40% vseh članov sindikatov, so tako znotraj sindikatov kot v političnih organih zelo slabo zastopane. Tudi socialne partnerje so povabili, da pripravijo akcije, s katerimi bi dejansko povečali zastopanost in sodelovanje žensk v družbeno-gospodarskem življenju.
Enakost kot temeljna vrednota
Čeprav je bila Konvencija o prihodnosti Evrope v največji meri dogovor med moškimi, s samo 17 ženskami v skupaj 105 članski ekipi za pripravo besedila, je enakost med moškimi in ženskami vseeno našla mesto med temeljnimi cilji, ki jih osnutek Ustave zastavlja Uniji. A za mnoge evropske poslance je bilo to še premalo. Tako so predstavniki Parlamenta pri medvladni Konferenci vztrajali, da je načelo navedeno med temeljnimi vrednotami (člen 2 osnutka Ustave) in ne le med cilji (člen 3). Njihova prizadevanja so se obrestovala v času italijanskega predsedstva, saj zadnja verzija besedila v členu 2, med vrednotami Unije, navaja "pluralizem, nediskriminacijo, strpnost, pravičnost, solidarnost in načelo enakosti med ženskami in moškimi."
Skupna strategija Unije
Leta 2000 je Evropska unija sprejela petletni akcijski program Skupnosti (2001-2005), s katerim želi konkretno spodbuditi enakost med moškimi in ženskami. Komisija je program predlagala na izrecno zahtevo Parlamenta, zaradi vztrajanja te institucije pa je bilo za program odobrenih 50 milijonov evrov za obdobje vseh petih let. Pri programu od vsega začetka lahko sodelujejo države kandidatke, njegov cilj pa je promocija in širjenje vrednot in dobre prakse, na katerih je mogoče zgraditi enakost med ženskami in moškimi in s pomočjo katerih bodo ljudje bolje doumeli in se bolje spoprijeli s pojavi neposredne in posredne diskriminacije, ne le v gospodarskem, družbenem in političnem življenju, ampak tudi v medijih, v vzgoji in izobraževanju, na področju zdravja in športa. V ta namen program razpolaga s sredstvi za programe za osveščanje, informacijske akcije, nadnacionalne programe in izmenjave izkušenj.
Parlament je vztrajal, da ga sproti vsako leto obveščajo o doseženem napredku in rezultatih programa, kar mu daje vlogo "psa čuvaja", ki bdi nad dejanskim sprejemanjem obvez. A če je bil po eni strani Parlament zadovoljen s sprejetimi prednostnimi nalogami (enakost plač leta 2001, jasna razmejitev med poklicnim in zasebnim življenjem leta 2002, sodelovanje žensk pri sprejemanju odločitev leta 2003), pa je po drugi strani moral Komisijo pozvati, naj predlaga dodatne zakonodajne ukrepe še zlasti za zmanjšanje razlik v plačah, za zbiranje ustreznejših statističnih podatkov, pa tudi za vključitev načela enakosti med moškimi in ženskami in spoštovanje pravic žensk v politiki sodelovanja med Unijo in tretjimi državami.
|
