Evropski parlament v akciji
Pomembni dosežki
1999-2004

 
Evropski parlament
Reforma EU
Širitev
Državljanske pravice
Pravosodje
in notranje zadeve
Zunanji odnosi
Okolje / Zaščita potrošnika
Okoljevarstvena odgovornost
Onesnaževanje zraka
Toplogredni plini
Avtomobilsko gorivo II
Elektronski odpadki
Odpadna embalaža
Varna hrana
Genetsko spremenjeni organizmi (GSO)
Tobak
Obremenitev s hrupom
Kozmetika
Cloveška tkiva in celice
Transport /
Regionalna politika
Kmetijstvo / Ribištvo
Ekonomska
in monetarna politika
Zaposlovanje in socialna politika / Ženske pravice
Notranji trg / Industrija / Energija / Raziskave
 

EPP-ED PSE Group ELDR GUE/NGL The Greens| European Free Alliance UEN EDD/PDE


EU vleče učinkovite poteze pri trgovanju z emisijami

V primerjavi z ostalim svetom ima Evropa nesporno vodilno vlogo v boju proti globalnemu segrevanju. Januarja 2005 bo namreč EU vzpostavila prvi čezmejni sistem za trgovanje s pravicami za izpuščanje toplogrednih plinov, s čimer Evropa znatno prehiteva načrt svetovne sheme, ki naj bi bila v okviru Kjotskega protokola vzpostavljena leta 2008. Nov načrt, pri katerem je Evropski parlament odigral pomembno vlogo, bo EU omogočil uresničitev skupne zaveze iz Kjotskega protokola, da do leta 2012 zmanjša obseg toplogrednih plinov za 8 % v primerjavi z letom 1990.

Večina držav članic je bila soočena z nevarnostjo, da ne uresniči zavez iz Kjotskega protokola. Z novim sistemom trgovanja z emisijami na ravni EU pa se članice tovrstni nevarnosti lahko izognejo, saj bodo stroški zmanjševanja emisij nižji, evropska podjetja pa se bodo lahko ustrezno preusmerila še pred uveljavitvijo globalne sheme iz Kjotskega protokola leta 2008.

Nova shema EU predvideva, da s 1. januarjem 2005 približno 10 000 evropskih podjetij prične s kupovanjem in prodajo kuponov za emisijo ogljikovega dioksida. Vsaka država bo za podjetja določila dovoljene kvote emisij in če bo določenemu podjetju uspelo proizvesti manj emisij, kot jih določa kvota, bo razliko lahko prodalo. Povedano drugače, če bo tovarna presegla zanjo določeno omejitev, bo lahko kupila "pravico do onesnaževanja" od drugih podjetij v Evropi, ki so izpuste toplogrednih plinov zmanjšala.

Evropska unija upa, da bo z vzpostavitvijo trga emisijskih kuponov podjetja spodbudila k zmanjševanju emisij. Dobički od prodaje emisijskih kuponov naj bi podjetja spodbudilo k razvoju in uporabi čistih tehnologij. Posebna shema v okviru celotne EU bo, v večji meri kot posamične nacionalne sheme, hkrati preprečevala izkrivljanje konkurence znotraj industrije. Shema naj bi predvidoma zmanjšala stroške realizacije ciljev, ki jih Evropski uniji nalaga Kjotski protokol, za 1,3 milijarde evrov letno do 2010, kar predstavlja 35% celotnih stroškov.

Sistem bo prišel v veljavo postopno, najprej s poskusnim obdobjem med leti 2005 in 2007, temu pa bo sledila druga faza med 2008 in 2012. Države članice EU morajo nacionalne načrte pripraviti do marca 2004.

Obvezna shema

Vlade nekaterih držav so hotele, da sistem temelji na prostovoljni osnovi, toda Parlament je podprl stališče Evropske komisije, da je vzpostavitev sistema obvezna v celotni EU in sicer zaradi okoljevarstvenih razlogov in v izogib izkrivljanja trgov.

Vlade so se zavzemale za določitev možnih izjem, na osnovi katerih bi se iz programa lahko izključile cele industrijske panoge. Parlament pa je vztrajal, da se dopuščanje izjem omeji le na posamezne elektrarne in tovarne, kajti splošne izjeme bi škodovale sistemu.

Prvotno naj bi se shema nanašala samo na onesnaževanje z ogljikovim dioksidom in le na elektroindustrijo ter na železarsko in papirno in nekovinsko industrijo, katerih emisije skupaj predstavljajo približno 46% vseh emisij ogljikovega dioksida. Po načrtu naj bi se Komisija na podlagi poročila o napredku naknadno odločila, ali naj se vključijo še druge industrijske panoge in drugi plini. Poslanci Evropskega parlamenta so dosegli, da se državam članicam dovoli postopno vključevanje drugih panog na prostovoljni osnovi. Poleg tega se bo poročilo Komisije o napredku še posebej osredotočilo na to, ali naj se vključijo tudi kemične snovi, aluminij in transportna industrija. Po zaslugi Parlamenta lahko od leta 2008 dalje vsaka država članica uveljavi pravico do lastne presoje o vključitvi tudi drugih toplogrednih plinov.

Onesnaževalec plača

Druga težava je bila, na kakšni osnovi naj nacionalne oblasti dodelijo pravice za izpuščanje toplogrednih plinov. Komisija je predlagala, da se emisijski kuponi podjetjem delijo brezplačno glede na ugotovljene emisijske vrednosti v preteklosti. Vendar so bili poslanci Evropskega parlamenta mnenja, da bi to škodovalo načelu "onesnaževalec plača" in bi bilo nepošteno do podjetij, ki šele vstopajo na trg, hkrati pa bi lahko vodilo do izkrivljanja trga. Predlagali so kombiniran sistem, kjer bi bila večina kuponov razdeljenih brezplačno, del pa bi jih bil prodan na dražbi. Sklenjen je bil kompromis, ki vladam omogoča, da prva tri leta po uveljavitvi sheme, torej po 1. januarju 2005, na dražbi prodajo 5% kuponov, v drugi fazi pa 10%. Po letu 2012 se bo na dražbah lahko prodalo večje količine kuponov.

Parlament je zastopal stališče, da posamezne vlade ne morejo prosto izdajati neomejenega števila emisijskih kuponov. Vsaka država članica EU bo torej morala omejiti kvote, ki jih razdeli, njihovo končno število pa mora biti v skladu z načeli, katerim se je zavezala v Kjotskem protokolu.

V skladu s Kjotskim protokolom si industrializirane države pri doseganju zastavljenih ciljev glede zmanjševanja emisij lahko pomagajo s "fleksibilnimi mehanizmi", kot je npr. financiranje projektov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v drugih državah ali preselitev čistih tehnologij v države v razvoju. Vseeno pa je na vztrajanje Parlamenta Komisija z direktivo jasno določila, da morajo države dajati prednost "domačim" ukrepom.

Kjotski protokol

Tekom dvajsetega stoletja se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno eno stopinjo Celzija, segrevanje ozračja pa naj bi se v prihodnjih sto letih še nadaljevalo ali celo stopnjevalo. Poleg naravnih pojavov, kot so nihanja v aktivnosti Sonca, so za podnebne spremembe delno odgovorni tudi ljudje. Zaradi onesnaževanja, ki ga povzročajo, toplota ostaja ujeta v atmosferi, s tem pa prihaja do učinka tople grede. Poleg nekaterih drugih plinov, kot so metan, dušikov oksid in fluorovodik, je glavni krivec ogljikov dioksid

(CO2), ki se proizvaja v industriji, transportu in ogrevalnih sistemih.
V Evropski uniji živi 5% svetovnega prebivalstva, ki proizvede kar 15% vseh toplogrednih plinov. Zavedajoč se teže tega podatka, je EU namerno odigrala konstruktivno vlogo pri pogajanjih o Kjotskem protokolu, glede katerega se je mednarodna skupnost leta 1997 strinjala, da je potreben za okrepitev in uveljavitev okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah. Protokol postavlja zavezujoče cilje glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

Uvedba trgovanja z emisijami toplogrednih plinov med državami članicami je del širšega akcijskega načrta, s katerim naj bi Unija spodbudila uporabo čistih in obnovljivih energetskih virov, s tem pa svojo infrastrukturo pripravila na posledice klimatskih sprememb.



  
Porocevalec:
  
Onesnaževanje zraka, toplogredni plini: Jorge Moreira da Silva (EPP-ED, P)
  
Uradni list - sklepne listine: še ni objavljeno
  
Onesnaževanje zraka, toplogredni plini

 

 

 
  Publishing deadline: 2 April 2004