Evropski parlament ima eno največjih tolmaških služb na svetu. Tolmači imajo pomembno vlogo, saj skrbijo za učinkovito komunikacijo v tej edinstveni instituciji, ki pri svojem delu vsakodnevno uporablja 24 jezikov.

Sprva so bili uradni jeziki Evropskih skupnosti 4 jeziki držav ustanoviteljic: nemščina, francoščina, nizozemščina in italijanščina, kar je pomenilo 12 mogočih jezikovnih kombinacij.

Ob širitvah so bili dodani naslednji jeziki:

    1973: angleščina, danščina in irščina ali gelščina (samo za prevod Akta o pristopu Irske in najpomembnejših dokumentov), kar je pomenilo 4 + 2 = 6 uradnih jezikov in 30 jezikovnih kombinacij.

    1981: grščina = 7 uradnih jezikov in 42 jezikovnih kombinacij.

    1986: španščina in portugalščina = 9 uradnih jezikov in 72 jezikovnih kombinacij.

    1995: finščina in švedščina = 11 uradnih jezikov in 110 jezikovnih kombinacij.

    2004: estonščina, madžarščina, litovščina, latvijščina, malteščina, poljščina, češčina, slovaščina in slovenščina = 20 uradnih jezikov in 380 jezikovnih kombinacij.

    2007: romunščina, bolgarščina in irščina = 23 uradnih jezikov in 506 jezikovnih kombinacij.

    2013: hrvaščina = 24 uradnih jezikov in 552 jezikovnih kombinacij.

Poleg uradnih jezikov se pogosto uporabljajo tudi jeziki držav kandidatk, pa tudi ruščina, kitajščina, arabščina, japonščina ipd.

Tolmačenje poslancem EP omogoča, da razumejo drug drugega in med seboj komunicirajo.

  • Aktivni jezik: jezik, v katerega se tolmači (jezik, ki ga poslanci poslušajo)
  • Pasivni jezik: jezik, iz katerega se tolmači (jezik, ki ga poslanci govorijo)
  • Pivot (vmesni jezik): štafetno tolmačenje, ki ga tolmači uporabljajo za manj razširjene jezike
  • Retour (tolmačenje v nematerni jezik): se uporablja za manj razširjene jezike, pri čemer tolmač tolmači v aktivni jezik in iz njega

Jezikovna kombinacija posameznega tolmača je sestavljena iz pasivnih in aktivnih jezikov, ki jih obvlada.

Sledite tolmačem EP-ja na: