Generalni sekretariat
Generalni sekretariat Evropskega parlamenta se nahaja v Luksemburgu in v Bruslju in zaposluje približno 5000 uradnikov iz vseh držav Unije. Vodi ga generalni sekretar.
Predsedstvo določi organizacijsko shemo generalnega sekretariata ter upravna in finančna pravila uradnikov in druge zaposlene.
Naloga generalnega sekretariata je usklajevanje zakonodajnega dela in priprava plenarnih zasedanj ter drugih sej.
Politične skupine imajo svoje lastne sodelavce, evropski poslanci pa parlamentarne pomočnike.
Delo Evropskega parlamenta poteka v vseh uradnih jezikih, po širitvi v letu 2007, v 23 jezikih. Vsi dokumenti, ki se obravnavajo na plenarnih zasedanjih in drugih sejah, se morajo prevesti v te jezike.
Evropski parlament ima na voljo tudi službo za tolmačenje, ki omogoča, da se lahko vsak poslanec izraža v svojem materinem jeziku.
Posledično je v Evropskem parlamentu zaposleno največje število prevajalcev na svetu, saj kar tretjina zaposlenih dela na tem področju.
Glasovanje
Glasovanje je postopek pri katerem se ugotavlja volja večine. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe je prišlo do nekaterih sprememb na podločju glasovanja.
1.) Svet ministrov:
Lizbonska pogodba razširja glasovanje s kvalificirano večino na 33 novih členov, skupaj po novem tak način velja za 96 členov. Ta način glasovanja omejuje nevarnost blokade, ki je povezana z odločanjem s soglasjem. Za občutljiva področja, kot npr. davki, socialna varnost, zunanja politika in skupna obramba, še velja odločanje s soglasjem.
Kvalificirana večina, izračunana v skladu s tehtanjem glasov (določeno število glasov vsake države članice - določene v skladu z njeno demografsko težo) bo v skladu s kompromisom iz Ioannine veljala do leta 2014 oz. po vsej verjetnosti do leta 2017, ko jo bo zamenjala t.i. dvojna večina držav članic in državljanov, ki jo določa Lizbonska pogodba ter v skladu s katero je večina dosežena, če je za stvar 55 odstotkov držav in 65 odstotkov prebivalstva, pri čemer mora manjšina, ki lahko prepreči sprejetje, šteti vsaj 4 države članice. Kot omenjeno pa soglasje še vedno ostaja na najobčutljivejših področjih, kot sta npr. skupna zunanja in varnostna politika.
2.) Evropski parlament:
Odloča z navadno večino, pomembnejše odločitve pa sprejema s absolutno večino. Predlog nezaupnice Evropski komisiji in spremembe ali zavrnitev skupnega stališča Sveta EU pri postopku soodločanja zahtevajo absolutno večino glasov vseh poslancev, za zavrnitev proračuna pa je potrebnih dve tretjini oddanih glasov ob prisotnosti večine poslancev.
Soodločanje je z Lizbonsko pogodbo postalo "redni zakonodajni postopek", ki bo veljal v skoraj vseh zakonodajnih postopkih EP-ja, kar hkrati pomeni povečanje zakonodajne pristojnosti Evropskega parlamenta in mu kot omenjeno zagotavlja tudi večjo vlogo pri potrjevanju proračuna EU. Z Lizbonsko pogodbo se je postopek zakonodajnega soodločanja razširil na skoraj 50 novih področij.
3.) Evropski svet:
Evropski svet odloča soglasno, razen če Pogodbi ne določata drugače. Za glasovanje morata biti prisotni dve tretjini članov Evropskega sveta, pri čemer predsednik evropskega sveta ter predsednik Komisije ne štejeta za izračun sklepčnosti. Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Evropskega sveta prenese glasovalna pravica največ enega drugega člana. Kadar Evropski svet odloča z glasovanjem, njegov predsednik in predednik Komisije ne glasujeta. Postopkovni sklepi se sprejmejo z navadno večino, Evropsko komisijo pa Evropski svet imenuje s kvalificirano večino. Predsednika Evropskega sveta izvoli Evropski svet po sistemu kvalificirane večine.
GUE/NGL
Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice (GUE/NGL) je sedaj šesta največja politična skupina v Evropskem parlamentu s 35 poslanci iz 13 držav članic poslanci iz sedemnajstih političnih strank.
Sestavljena je iz tradicionalnih komunističnih strank, reformiranih strank in združenih levičarskih skupin.
Povezava: http://www.guengl.eu/showPage.jsp
print this page