Maastrichtska pogodba ali Pogodba o Evropski uniji
Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) je bila podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu in je stopila v veljavo 1. novembra 1993.
Maastrichtska pogodba je pomenila do tedaj najobsežnejšo revizijo ustanovnih pogodb. S to pogodbo je bila ustanovljena Evropska unija, ki jo je ponazarjala trostebrna struktura: prvi steber kot nosilni element procesa združevanja, ki je ponazarjal nadnacionalni značaj Unije in je zajemal vse tri evropske skupnosti (EGS, ESPJ in Euratom) skupaj z evropskimi institucijami (Komisija, Svet EU, Evropski parlament in Sodišče); celotni acquis in skupne politike. Drugi steber je predstavljal skupno zunanjo in varnostno politiko ter tretji steber, ki je zajemal sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev.
Maastrichtska pogodba je zasnovala tudi nadaljnji razvoj Ekonomske in monetarne unije; uvedla je evropsko državljanstvo, okrepila zakonodajno vlogo Evropskemu parlamentu in ustanovila Odbor regij kot posvetovalni organ, prek katerega lahko regije sodelujejo v procesu odločanja.
Medvladna konferenca
Medvladna konferenca (angl. Intergovernmental Conference - IGC) je izraz ki opisuje pogajanja med vladami držav članic z namenom dopolnjevanja Pogodb.
Medvladne konference igrajo pomembno vlogo v procesu evropske integracije, saj so institucionalne spremembe vedno rezultat tovrstnih pogajanj.
Tovrstne konference skliče Svet EU po posvetovanju z Evropskim parlamentom na pobudo države članice ali Komisije.
Delo, ki ga je potrebno opraviti pred tovrstno konferenco, je zaupano skupini, ki je sestavljena iz predstavnikov vlad in po običaju je vključen tudi predstavnik Komisije. Evropski parlament je vseskozi vključen s pomočjo opazovalcev in pogovori s predsednikom Evropskega parlamenta.
Končne odločitve sprejmejo voditelji držav članic in vlad na srečanju Evropskega sveta.
Mnenje
Mnenje je lahko na primer izjava Evropskega Parlamenta v posvetovalnem postopku, notranji delovni dokument v odboru, izjava Odbora regij ali Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Lahko je tudi izjava Evropske Komisije o pogojih za širitev EU, ki so potrebni za začetek formalnih pogajanja, ali izjava Sodišča ali Računskega sodišča ali Evropske centralne banke.
Za razliko od
priporočil se mnenje navadno nanaša na dejansko pobudo EU, ki se jo obravnava ali načrtuje.