Contact Webmaster Evropa A-Ž

A B C C D E F G H I J K L M N O P Q R S C T U V W X Y Z Z

 

Obdobje za premislek
Spomladi leta 2005 so državljani Francije in Nizozemske na referendumu zavrnili Pogodbo o Ustavi za Evropo. Na podlagi zavrnitve pogodbe, ki je predstavljala okvir za prihodnji razvoj Evropske unije, je Evropski svet na junijskem srečanju razglasil »obdobje za premislek«. V tem obdobju naj bi se v vsaki državi članici izvedla široka in poglobljena javna razprava o prihodnosti Evrope.
 
Evropski parlament je 19. januarja 2006 sprejel Resolucijo o obdobju za razmislek, v katerem je opredelil potek, teme in okvir za razpravo o prihodnosti Evropske unije. Resolucija je  zavezala nacionalne parlamente držav članic in Evropski parlament, da v obdobju razmisleka skličejo več skupnih parlamentarnih forumov, na katerih bodo spodbujali, usmerjali in sintetizirali evropski dialog.

Novo poglavje v delovanju evropske unije odpira uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki je pričela veljati 1. decembra 2009. Lizbonska pogodba je plod pogajanj med državami članicami na medvladni konferenci. Evropska komisija in Evropski parlament sta sodelovala pri delu medvladne konference, pogodbo pa je ratificiralo vseh 27 držav članic, ki so izbrale način ratifikacije v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

 

Odbor regij
Odbor regij je bil ustanovljen leta 1994 v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in je posvetovalno telo, ki ga sestavljajo predstavniki evropskih regionalnih in lokalnih oblasti.

Vloga Odbora regij je uveljavljanje lokalnih in regionalnih pogledov na zakonodajo EU. Odbor regij to nalogo opravlja z izdajanjem mnenj o predlogih Komisije.

Komisija in Svet EU se morata posvetovati z Odborom regij o zadevah, ki so neposredno pomembne za lokalne in regionalne oblasti, z Odborom pa se lahko posvetujeta tudi ob drugih priložnostih. Sam Odbor lahko na lastno pobudo sprejema mnenja in jih predstavlja Komisiji, Svetu EU ali Evropskemu parlamentu

 

Odločba
Odločbe (angl. Decisions) sodijo med sekundarno zakonodajo in so zavezujoče za države članice, fizične ali pravne osebe, na katere so naslovljene in ne potrebujejo privedbe v nacionalni pravni red.


OLAF Evropski urad proti goljufijam
OLAF je kratica za francosko oznako Evropskega urada proti goljufijam ("Office Européen de Lutte Anti-Fraude").


Evropski urad proti goljufijam
Od 1. junija je Evropski urad proti goljufijam zadolžen za boj proti goljufijam, ki se nanašajo na proračun EU.

OLAF lahko preiskuje upravljanje in financiranje vseh institucij in teles EU s popolno operativno neodvisnostjo.

Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom EU in Komisijo iz 25. maja 1999 je postavil pravila, ki Uradu dovoljujejo vodenje notranjih preiskav v boju proti goljufijam, korupciji in drugim protizakonitim dejavnostim, ki so v škodo finančnim interesom EU. Ta sporazum tudi razširja pooblastila Urada, ki veljajo za profesionalno slabo upravljanje uradnikov ali drugega osebja, kar lahko vodi v disciplinske ukrepe ali kazenski pregon.