Contact Webmaster Evropa A-Ž

A B C C D E F G H I J K L M N O P Q R S C T U V W X Y Z Z

 

Visok predstavnik/ca Unije za zunanje zadevein varnostno politiko
Lizbonska pogodba je namesto prejšnjega položaja Visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko in položaja komisarja/-ke za zunanje odnose, uvedla le en položaj, to je Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Na to mesto je Svet novembra 2009 imenoval britanko Catherine Ashton.

Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko je torej hkrati eden od podpredsednikov Evropske komisije ter predsednik Sveta za zunanje zadeve (ena izmed sestav Sveta). Pri izvajanju zunanjepolitičnih nalog, ki so v pristojnosti Evropske komisije, Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko deluje kot član Komisije in je dolžan spoštovati postopke, ki urejajo delovanje Komisije.

Z ustanovitvijo funkcije Visokega predstavnika se je zagotovila povezanost zunanjepolitičnega delovanja EU. Imenuje ga Svet s soglasjem predsednika Komisije. Kot podpredsednika Komisije ga mora z glasovanjem o celotni Komisiji potrditi tudi Evropski parlament.

Na področju skupne zunanje in varnostne politike visoki predstavnik deluje po mandatu Sveta. Prav tako predstavlja EU v zunanjih odnosih ter zastopa Unijo v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah.

 

 Volilni postopek

Volilni postopek je pomemben, saj mora zagotavljati, da so tako spoštovane kot ustrezno zastopane različne politične usmeritve v Evropskem parlamentu.

Po številnih debatah sta se Svet EU in Evropski parlament poenotila v štirih točkah, ki naj bi uskladile postopek volitev v Evropski parlament:

  1. proporcionalno predstavništvo,
  2. možnost preferenčnega glasu,
  3. različna (nacionalna ali regionalna) volilna okrožja lahko ostanejo nespremenjena vse dokler ne ovirajo proporcionalnega predstavništva,
  4. minimalni prag za sedež v Evropskem parlamentu je pet odstotkov glasov.

Večina držav članic je sprejela sistem enega volilnega okrožja, s čimer cela država tvori eno volilno enoto. Nekatere države članice pa imajo več volilnih okrožij. Sicer pa si Evropski parlament prizadeva, da bi imel eno volilno okrožje na ravni Unije.

 

Volitve
Od leta 1979 so evropski poslanci voljeni na splošnih in neposrednih volitvah, ki potekajo vsakih pet let, in sicer po proporcionalnem sistemu zastopanosti bodisi na regionalni ravni bodisi na nacionalni ravni, ali po mešanem sistemu.

V vseh državah članicah veljajo skupna demokratična pravila: volilna pravica pri 18 letih, enakost med ženskami in moškimi in tajnost glasovanja.

Zadnje volitve v Evropski parlament so potekale junija 2009 v vseh državah članicah EU.

 

Vprašanja poslancev
Vsak poslanec Evropskega parlamenta lahko postavi ustno ali pisno vprašanje Svetu EU ali Komisiji.

Na dnevnem redu plenarnih zasedanj so pogosto predvidena ustna vprašanja Svetu EU in Komisiji.

Posamezni poslanci Evropskega parlamenta lahko tudi zastavijo pisna vprašanja Svetu EU ali Komisiji, na katera prejmejo pisne odgovore.

Pravica do postavljanja vprašanj je pomemben instrument nadzorne funkcije Evropskega parlamenta.