Neposredni dostop do osnovnega menija (pritisnite Enter)
Dostop do vsebine strani (pritisnite "Vstopi")
Neposredni dostop do seznama drugih spletnih mest (pritisnite Enter)

Gospodarsko upravljanje: Parlament nadaljuje z bojem proti gospodarski krizi

Poslanci želijo, da države EU spoštujejo omejitve za svoje zadolževanje

 
 
Strožje sankcije za države, ki ne bodo spoštovale omejitev zadolževanja.   Strožje sankcije za države, ki ne bodo spoštovale omejitev zadolževanja.

Ko so poslanci v odboru za gospodarske in denarne zadeve 19. aprila glasovali o zakonodajnem paketu o nadzoru nad zadolževanjem in gospodarskimi neravnotežji, je bil izid glasovanja tesen. Člani odbora so se sicer strinjali, da je treba strožje kaznovati tiste države, katerih zadolževanje ni v skladu z omejitvami, ki jih jim nalaga pakt o stabilnosti in rasti, imajo pa različne poglede na to, kakšen vpliv bo imelo državno varčevanje na gospodarsko okrevanje.


S poslanci, ki imajo vodilno vlogo v razpravah o zakonodajnem paketu o gospodarskem upravljanju, smo se pogovarjali o nekaterih najbolj žgočih vprašanjih v zvezi z njim.


Kako vpliva previsoka zadolženost na gospodarstvo?


Britanska poslanka Vicky Ford (ECR), poročevalka o proračunskem nadzoru, opozarja, da se, ko začno finančni trgi dvomiti v sposobnost države, da vrne posojila, stroški zadolževanja za to državo povišajo. Pri tem države, ki imajo za svojo valuto evro, ne morejo z devalvacijo zmanjšati bremena svojega dolga.


"Zgodovina je pokazala, da imajo tiste države z nizkimi primanjkljaji in dolgom tudi najvišjo gospodarsko rast," pa izpostavlja portugalski poslanec Diogo Feio (EPP), poročevalec Parlamenta o postopku zaradi previsokega primanjkljaja v okviru pakta o stabilnosti in rasti.


Slednji sicer obstaja že kar nekaj časa, vendar ga države EU niso pretirano spoštovale. "Napaka je bila storjena leta 2003, ko sta pravila pakta kršili Francija in Nemčija, Svet EU pa je v to privolil. Kasneje je bilo zato druge države težko prisiliti, da ta pravila spoštujejo," razlaga nizozemska poslanka Corien Wortmann-Kool (EPP), poročevalka za usklajevanje gospodarskih politik v EU.


Bo varčevanje še bolj zavrlo gospodarsko rast?


Nekateri poslanci so v razpravah opozarjali, da v času, ko potrošniki in podjetja ne poganjajo gospodarske rasti, ni pametno, da varčuje še država, saj bo to še bolj zavrlo gospodarsko rast. "Na nekaterih področjih je varčevati smiselno, vsekakor pa ne gre zmanjševati vlaganj tam, kjer so ta pomembna za prihodnost," opozarja francoska poslanka Sylvie Goulard (ALDE). "Breme varčevanja mora biti pravično porazdeljeno med bogate in revnejše," še meni poročevalka o proračunskem nadzoru v območju evra.


Wortmann-Koolova meni, da visok dolg viša obrestne mere in zavira vlaganja, Fordova pa je prepričana, da države ne morejo izstopiti iz krize zgolj s proračunskim trošenjem.


Nemški socialdemokrat Udo Bullman pa opozarja, da se preveč govori o sankcijah za previsoko zadolževanje, veliko manj pa o spodbudah za koristna vlaganja. "Pravila sedaj ne omogočajo, da bi razlikovali med vlaganjem državnega denarja v orožje in vlaganjem v izobraževanje," opozarja poslanec, ki zahteva, da Evropska komisija v svojih ocenah primernosti zadolževanja držav EU upošteva takšno "koristno trošenje."


Kazni niso same sebi namen


Ob tem poročevalci poudarjajo, da je namen sankcij za previsoko zadolževanje ta, da se pravila spoštujejo. "Preprečiti moramo velika odstopanja, zato je treba posredovati dovolj zgodaj," namen sankcij ob nepripravljenosti držav sprejeti ukrepe za znižanje zadolževanja razlaga Goulardova. Fordova pa izpostavlja, da bodo prišle sankcije v poštev samo, če države ne bodo sprejele varčevalnih ukrepov, ne pa že ob ugotovitvi, da je dolg oz. primanjkljaj previsok.


Pritisk na države, ki ne spoštujejo pravil, mora biti bolj učinkovit, ugotavlja Goulardova, ki se podobno kot Wortmann-Koolova in Fordova zavzema za večjo preglednost postopkov zaradi previsokega zadolževanja in njihovo odprtost za javnost. "Poročila o obiskih Evropske komisije v državah EU bi morala biti javna, o njih bi se moralo poročati tudi Parlamentu, ki lahko o njih opravi javno razpravo," predlaga Woortmann-Koolova.


Pred Parlamentom težka pogajanja


Feio pričakuje, da se bo Parlament v prihodnjih tednih s Komisijo in državami EU uspel sporazumeti o vsebini zakonodajnega paketa o gospodarskem upravljanju in doseči dogovor, ki bo odgovoril na potrebe EU.


Bullman ni tako optimističen. "Sem zelo nezadovoljen s predlogi, ki so zdaj na mizi. Zakonodajni paket je zdaj nepravičen, neučinkovit in gre v nasprotno smer od tistega, kar potrebujemo, da moderniziramo naša gospodarstva," je kritičen poslanec, ki napoveduje boj proti prevelikemu poudarku predlogov na varčevanju.