Plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, 16. do 19. januar 2012

Skoraj 50 odstotkov zdrave in užitne hrane v EU se vsako leto izgubi vzdolž verige preskrbe s hrano, medtem ko 79 milijonov prebivalcev EU živi pod pragom revščine, 16 milijonov ljudi pa dobiva pomoč v hrani od dobrodelnih organizacij in socialnih ustanov. Parlament je zato v resoluciji, ki jo je sprejel v četrtek, pozval k prepolovitvi količine živilskih odpadkov do leta 2025 in k izboljšanju dostopa do hrane za državljane EU v stiski.

Hrana se v EU odvrže na vseh stopnjah vzdolž prehranjevalne verige – od proizvajalcev do predelovalcev, trgovcev, gostincev in potrošnikov. Evropski poslanci zato pozivajo h koordinirani strategiji, ki bo združevala ukrepe na nacionalni in evropski ravni za izboljšanje učinkovitosti verige preskrbe s hrano po sektorjih. Rešitev za zmanjšanje količine odvržene hrane je treba najti takoj, opozarjajo, sicer se lahko do leta 2020 količina odvržene hrane, po podatkih študije, ki jo je pripravila Evropska komisija, poveča za 40 odstotkov.

"Odvržena hrana je postala velik fenomen v EU, vendar doslej ni bila deležna velikega zanimanja. To poročilo predstavlja pomemben korak naprej, žogo pa podaja Evropski komisiji. Ob tem pričakujemo prepričljivo strategijo, ki bo sistematično usmerjala delovanje vseh 27 držav članic," je med debato pred glasovanjem dejal poročevalec Salvatore Carinna (S&D, IT).

Boljša vzgoja za zmanjšanje količine odvržene hrane

Resolucija navaja, da je za drastično zmanjšanje količine odvržene hrane do leta 2025 na nacionalni in evropski ravni potrebno pripraviti nove kampanje za osveščanje javnosti o tem, kako zmanjšati količino zavržene hrane. Države članice bi morale uvajati predmete o prehrani na vseh ravneh izobraževanja, kjer bi razložili, kako je treba hrano shranjevati, kuhati in odvreči ter med seboj izmenjavati dobre prakse. Za promoviranje bolj trajnostne rabe hrane, poslanci pozivajo, naj se leto 2014 razglasi za Evropsko leto boja proti nastajanju živilskih odpadkov.

Primerno označevanje in embalaža

Da bi preprečili prodajo hrane s skoraj pretečenim rokom uporabe, kar lahko poveča možnost za večjo količino prehranskih odpadkov, resolucija predlaga uvedbo etikete z dvojnim rokom – eden bi prikazoval, do kdaj se izdelek lahko prodaja, drugi do kdaj je uporaben.

Resolucija dodaja, da bi morale Evropska komisija in države članice najprej zagotoviti pravilno razumevanje razlike med navedbami datumskih oznak, ki se trenutno uporabljajo v EU, kot na primer "uporabno najmanj do", ki se nanaša na kakovost, in "uporabiti do", ki se nanaša na varnost uporabe.

Po mnenju poslancev bi morala embalaža biti oblikovana tako, da bi omogočala boljše shranjevanje hrane,  potrošnikom pa omogočala nakup zgolj tolikšnih količin, kot jih dejansko potrebujejo. Hrana, ki je tik pred iztekom roka uporabe oz. je poškodovana, bi se morala prodajati s popustom, tako da bi lahko postala dostopna tudi skupinam državljanov z manjšo kupno močjo.

Javne ustanove bi morale favorizirati odgovorne gostince

Pravila, ki urejajo javne razpise za službe za pripravo in dostavo hrane ter gostinske storitve, bi bilo treba posodobit. Tako bi se dalo prednost tistim podjetjem, ki zagotavljajo brezplačno razdeljevanje nerazdeljenih (neprodanih) izdelkov med skupine prebivalcev z majhno kupno močjo.

Resolucija tudi poziva k posodobitvi sistema spodbud na ravni EU za razdeljevanje prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam in programom za dobavo mleka in mlečnih izdelkov ter sadja šolam, ki bi moral stremeti k zmanjšanju živilskih odpadkov.

Poslanci so še pozdravili obstoječe pobude v nekaterih državah članicah, ki neprodano hrano ponujajo skupinam državljanov z manjšo kupno močjo in pozivajo trgovce naj v teh programih sodelujejo.

Dejstva o živilskih odpadkih (podatki Evropske komisije)

Trenutna količina odpadkov v EU 27: 89 milijonov ton na leto (179 kg na prebivalca)

Napoved za leto 2020 (v primer neukrepanja): 126 milijonov ton živilskih odpadkov (40 odstopno povečanje)

Delež odgovornosti za živilske odpadke (po sektorjih)

-gospodinjstva: 42 % (od tega jih je 60 % mogoče preprečiti)
-proizvajalci: 39 %
-trgovci: 5 %
-gostinski sektor: 14 %