Kakav: pomemben ne le za čokolado, ampak tudi za preživetje

Milijonom ljudi po vsem svetu kakav pomeni predvsem vir preživetja: izvoz kakavovih zrn v Evropsko unijo, kjer so bistvena sestavina v proizvodnji čokolade, pomeni pomemben del dohodka za kmete iz držav v razvoju. Poslanci bodo ta teden glasovali o mednarodnem sporazumu o kakavu, ki je bil podpisan leta 2010, njegov cilj pa je okrepiti sodelovanje med izvoznicami in uvoznicami kakava ter izboljšati preglednost trga. Razprava bo tekla tudi o otroškem delu v proizvodnji kakava.

Sporazum o kakavu, ki ga morajo pred vstopom v veljavo potrditi tudi poslanci, bo veljal deset let, zamenjuje pa tistega iz leta 2001. Med drugim krepi Mednarodno organizacijo za kakav (ICCO), ki je po besedah poročevalca, portugalskega poslanca Vitala Moreire (S&D) edino telo, v okviru katerega teče stalni dialog med izvozniki in uvozniki kakava. Organizacija namreč združuje države, ki proizvedejo 85 odstotkov in porabijo 60 odstotkov kakava v svetu, pri čemer EU predstavlja polovico svetovnega uvoza.

ICCO sicer zbira, obdeluje in distribuira podatke o trgovanju s kakavom, sodeluje pa tudi z organizacijami, ki združujejo pridelovalce, pa tudi nevladnimi organizacijami. Vzpostaviti želi pravične cene kakava, vzdržne dohodke za pridelovalce, večjo kvaliteto kakavovih zrn in zagotoviti njihovo prehrambeno varnost.

Odbor Parlamenta za mednarodno trgovino je sicer sporazumu že dal zeleno luč, potrditi pa ga morajo še poslanci na plenarnem zasedanju.

Kdo izvaža, kdo uvaža?

Kar 90 odstotkov kakava proizvede 5,5 milijona majhnih kmetij, delo pa proizvodnja kakava daje 14 milijonom ljudi. 70 odstotkov kakava prihaja iz Afrike, po 13 odstotkov pa ga proizvedejo kmetje iz Azije in Oceanije ter južne Amerike. Proizvodnja poteka po zastarelih metodah, večina pridelovalcev pa je revnih.

Evropska unija je največja porabnica kakavovih zrn na svetu, ki se znajdejo predvsem v čokoladi in drugih živilskih izdelkih. Zahodna Afrika pokrije 80 odstotkov uvoza EU.

Otroško delo

"Otroško delo je posledica tradicije, revščine, pomanjkanja drugega dela in priložnosti, slabe zakonske ureditve otrokovih pravic in odsotnost obveznega izobraževanja," vzroke za otroško delo v proizvodnji kakava povzema poslanec Moreira. Parlament se bo o tem izrekel v ločeni resoluciji.