Zakaj bi morale ženske pri boju proti podnebnim spremembam imeti večjo vlogo

Veliko bolj verjetno je, da bodo v naravni nesreči življenje izgubile ženske kot pa moški. Podobno velja za podnebne spremembe: posledice slednjih bolj prizadenejo ženske kot pa moške. Poslanci bodo v četrtek, 20. aprila, najprej razpravljali nato pa še glasovali o poročilu poslanke francoskih Zelenih Nicole Kiil-Nielsen, ki se zavzema zato, da bi v ukrepe za boj proti podnebnim spremembam bolj vključili žensko perspektivo. Tako bi ti ukrepi postali močnejši, pravičnejši in učinkovitejši.

Zakaj je treba boj proti podnebnim spremembam povezati z vprašanji spola?

V vsaki krizi, vsaki revoluciji smo priča pozivom, da je treba najprej rešiti težavo, medtem ko lahko pravice žensk počakajo. Ampak to je preživeto in ne deluje. Soočanje s podnebnimi spremembami je tesno povezano z enakopravnostjo žensk. Ne moremo predlagati učinkovitih in inovativnih rešitev, če si ne razširimo miselnega horizonta. Vemo, na primer, da imajo danes ženske 14-krat večjo možnost, da umrejo v naravnih nesrečah ali neposredno po njih.

Kakšne konkretne ukrepe predlagate?

V poročilu predlagam, da se ženske bolj vključi v diplomatske aktivnosti v zvezi s podnebnimi spremembami, tako da bi sestavljale najmanj 40 odstotkov delegacij. Podobno bi se moralo zgoditi tudi na tehničnih, političnih in finančnih področjih.

Zahtevamo tudi, da se učinke ukrepov in projektov na področju boja proti podnebnim spremembam preveri tudi po tem, kako vplivajo na moške in ženske. To bi omogočilo, da se politike na področju podnebnih sprememb lažje prilagodijo.

Kako bi vi okrepili boj proti podnebnim spremembam?

Če bomo pri ukrepih upoštevali njihovo spolno dimenzijo, potem se bomo lahko hkrati borili proti spolni diskriminaciji in uničevanju okolja. Gre za rešitev, s katero pridobimo vsi. Naj omenim primer, ki me je še posebej presenetil. V Tanzaniji je neka nevladna organizacija vaščanom pomagala izkopati vodnjak, ki se je pa že po dveh letih izsušil. Izkazalo se je, da so mesto vodnjaka izbrali tako, da so se posvetovali izključno z vaščani moškega spola, medtem ko so prav ženske tiste, ki hodijo po vodo in vedo, kje je te največ. Nato so vodnjak izkopali na novem mestu in od takrat se še ni izsušil.