Parlament ostro proti nedemokratičnemu ravnanju držav EU v zvezi s Schengnom

Dogovor notranjih ministrov Evropske unije 7. junija v Luksemburgu, da odločanje o ponovni uvedbi mejnega nadzora na notranjih mejah EU postane izključna pristojnost držav članic, je razjezil Evropski parlament. Politične skupine poudarjajo, da tako evropske ustanove ne bodo imele demokratičnega nadzora nad delovanjem schengenskega območja brez notranjih meja. Parlament zaradi tega razmišlja o vložitvi tožbe proti državam članicam pred Sodiščem EU.

"V uniji držav in državljanov je zelo zaskrbljujoče videti, kako želijo nacionalne vlade predstavnike državljanov izključiti iz odločanja o pravicah posameznikov. Prosto gibanje po območju brez notranjih meja je steber Evropske unije, eden izmed njenih najbolj vidnih dosežkov, zato se bo Parlament boril za njegovo krepitev," je poudaril predsednik Parlamenta Martin Schulz.

Kaj se je zgodilo?

Svet EU je na svojem zasedanju 7. junija v Luksemburgu spremenil pravno podlago, na kateri temelji odločanje o ukrepih v okviru schengenskega območja brez notranjih meja. Prej je bil to člen 77 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim je imel Parlament pri zadevah Schengna kot eden izmed dveh zakonodajalcev enakopravno vlogo s Svetom EU, kjer so zbrane države članice.

Svet EU sedaj želi, da odločanje o ukrepih v Schengnu poteka pod členom 70, ki pa državam članicam nalaga zgolj, da se s Parlamentom posvetujejo, pri čemer jih njegovo mnenje ne obvezuje. Države EU tako ne bodo rabile več resno upoštevati mnenj poslancev in Evropske komisije, če bodo ti npr. imeli pomisleke o ukrepih, kot so ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah EU.

Posledice

Parlament se boji, da bi lahko države EU takšno ureditev izkoristile za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah EU, brez da bi bile pred tem podvržene demokratičnemu nadzoru.

Odločitev Sveta EU je bila enostranska in je bila sprejeta brez posvetovanja s Parlamentom, kar bi lahko otežilo pogajanja med institucijami v prihodnje. Glasovanje o paketu schengenskih pravil bo v odboru za državljanske svoboščine sicer potekalo v ponedeljek, 11. junija.

Kaj bo naredil Parlament?

Parlament v tem trenutku preučuje vse pravne poti, vključno z vložitvijo tožbe proti Svetu EU pred Sodiščem EU. Verjetno pa bo Parlament od Sveta EU najprej zahteval, da svojo odločitev pojasni pred poslanci na plenarnem zasedanju.

Odzivi političnih skupin burni

Podpredsednik politične skupine Evropske ljudske stranke (ELS) Manfred Weber je menil, da bo odločitev Sveta EU pomeni korak nazaj, saj se bodo odločitve o Schengnu sprejemale nepregledno, v zaprtih birokratskih krogih.

Predsednik socialdemokratov (S&D) Hannes Swoboda je menil, da poteza držav EU, kaže, da želijo imeti proste roke pri spreminjanju pravil Schengna, kar bi lahko vodilo do omejitev pravice državljanov EU do prostega gibanja po uniji. "Gre za obrambo temeljnih svoboščin državljanov," je poudaril.

"Naši strahovi so se uresničili. S to odločitvijo je Svet EU poslal jasen signal, da bo izkoristil vsak izgovor, da ponovno uvede nadzor na mejah," je dejal predsednik liberalcev (ALDE) Guy Verhofstadt.

Tudi vodja Zelenih Daniel Cohn-Bendit je bil kritičen. Schengensko območje brez meja po njegovem mnenju ni stvar posameznih držav, ampak celotne unije, zato bi se morale odločitve o ponovni uvedbi mejnega nadzora sprejemati v okviru EU, ne pa da so odvisne od ozkogledih nacionalnih interesov.